Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 16. junij 2008 - Strasbourg

21. Okrepitev odziva Evropske unije v primerih naravnih nesreč (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je izjava Komisije o okrepitvi odziva Evropske unije v primerih naravnih nesreč.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, lani se je zaradi mehanizma civilne zaščite Skupnosti EU množično mobilizirala in pomagala državam članicam, ki so jih prizadeli katastrofalni gozdni požari.

Določili smo nekatere točke, ki zahtevajo takojšnjo pozornost, da bi se v prihodnosti izognili podobnim nesrečam.

Najprej moramo odpraviti pomanjkanje tehničnih sredstev, ki so na voljo za pomoč ob nesrečah. To smo opazili med operacijami leta 2007.

Nato mora obstajati celostni pristop k obravnavanju gozdnih požarov ter preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.

Nato je treba okrepiti operativno zmogljivost centra Komisije za spremljanje in obveščanje.

Komisija je že sprejela nekaj praktičnih operativnih ukrepov, med katerimi so najpomembnejši:

– vzpostavitev in usposabljanje mreže strokovnjakov za gozdne požare;

– usposabljanje nacionalnih gasilskih skupin za medsebojno usklajeno delovanje;

– obsežna vaja aprila na Sardiniji, pri kateri sodelujejo sile petih držav članic;

– oblikovanje treh enot civilne zaščite za gašenje gozdnih požarov iz zraka.

Sredstva za prevoz opreme za pomoč so že zagotovljena. Poleg tega v skladu s pilotnim programom za gozdne požare za leto 2008 sodelujemo z državami članicami z namenom ustvariti taktične rezerve, ki bodo pripravljene za izredne razmere v Evropi.

Poleg tega bo za preprečevanje tveganja in odzivanje na različne oblike nesreč, vključno z gozdnimi požari, med letoma 2007 in 2013 na voljo približno 5,8 milijarde EUR na podlagi programov kohezijske politike.

Dodatnih 1,6 milijarde EUR bo za obnovitev gozdnih virov in za oblikovanje preprečevalnih ukrepov na voljo iz skladov za razvoj podeželja.

Nazadnje je za najhujše naravne nesreče ohranjena možnost podpore iz evropskega solidarnostnega sklada.

V sporočilu, ki ga je Komisija predstavila marca, je izpostavljena potreba po celostnem pristopu k ravnanju v primeru naravnih nesreč, ki mora vključevati preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in obnovo. V sporočilu so pregledane vse oblike naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroča človek, v in zunaj EU ter tudi vsa sredstva Skupnosti, ki so na voljo za odzivanje na nesreče.

Poleg civilne zaščite so v sporočilu pregledana še tri druga področja ukrepanja Skupnosti:

– okrepitev evropske humanitarne pomoči;

– izboljšanje usklajevanja zmogljivosti posredovanja za odzivanje na nesreče;

– nadgradnja medinstitucionalnega sodelovanja, tj. sodelovanja med evropskimi agencijami ali institucijami.

Razvijamo tudi akcijski načrt. Pripravljen bo poleti, pri čemer bo vseboval vrsto posebnih pobud poleg tistih, ki so omenjene v sporočilu, kot so:

– analiza pomanjkljivosti pri zmogljivosti v zvezi z materialno in tehnično podporo za humanitarno ukrepanje in ukrepanje civilne zaščite. To nam bo pomagalo določiti, katera posebna sredstva so na voljo, katera so najbolj nujna in katera najbolj stroškovno učinkovita;

– podpiranje pobud za omejitev tveganja za nesreče v tretjih državah;

– tesnejše sodelovanje z ZN, Mednarodno banko in različnimi nevladnimi organizacijami z namenom okrepiti zmogljivost odzivanja na nesreče na svetovni ravni;

– boljša uporaba znanosti, tehnologije in inovacij;

– nadgraditev vloge naših agencij pri odzivanju na nesreče po svetu;

– učinkovitejša ocena škode zaradi nesreč.

V zvezi s preprečevanjem nesreč zdaj nimamo celostnega evropskega pristopa. Za obravnavanje tega vprašanja Komisija pripravlja sporočilo v zvezi z ocenjevanjem dodane vrednosti oblikovanja mehanizma Skupnosti za preprečevanje nesreč. Komisija bo predstavila možnosti za:

– izboljšanje znanja o nesrečah in njihovem vplivu;

– izboljšanje medsebojne povezanosti sorodnih politik, na primer medsebojne povezanosti načrtovanja rabe tal in preprečevanja nesreč;

– izboljšanje uporabe sredstev Skupnosti.

Poleg te pobude, ki bo osredotočena na EU, Komisija oblikuje strategijo za zmanjšanje tveganja za nesreče v državah v razvoju.

Nazadnje je Komisija sprejela veliko ukrepov za okrepitev zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, ki se lahko zgodijo v Evropi. Krepi se zlasti center Komisije za spremljanje in obveščanje. Ker zdaj nimamo podrobne analize ovir in pomanjkljivosti v zvezi z zmogljivostjo odzivanja v primeru velikih nesreč, analiziramo mogoče nesreče in preizkušamo inovativne ureditve. To bo sprostilo sredstva in zmogljivosti civilne zaščite za operacije na evropski ravni. Do sredine leta 2009 namerava Komisija predložiti tudi predloge za evropsko mrežo usposabljanja za odzivanje na nesreče.

Na koncu se zahvaljujem Parlamentu za stalno in trdno podporo, ki jo daje krepitvi zmogljivosti odzivanja Skupnosti na nesreče. Podpora je ponovno potrjena v osnutku resolucije, o katerem bomo glasovali na plenarnem zasedanju.

  Antonios Trakatellis, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, v preteklih letih so veliko držav članic prizadele naravne nesreče, kot so požari, poplave in potresi. Človeška življenja so bila izgubljena, posestva, kmetije in hiše so bile uničene in okolje je utrpelo veliko škodo, pri čemer bo njeno odpravljanje trajalo več let.

Eno od ključnih načel, na katerih je bila ustanovljena EU, je solidarnost. To pomeni, da je v primeru naravnih nesreč zelo pomembno, da je EU sposobna zagotoviti usklajeno tehnično pomoč ter prek evropskega solidarnostnega sklada finančne vire za prizadeta območja. Z zanimanjem sem prisluhnil komisarjevi analizi vseh elementov preprečevanja in usklajenega posredovanja, pri čemer pričakujemo, da bo Evropska komisija ustrezno ukrepala.

Pozornost bom usmeril k vprašanju, ki zadeva evropski solidarnostni sklad. Neopravičljivo je, da odločitev Sveta ne sprejema uredbe o evropskem solidarnostnem skladu, zato je treba to odločitev znova preučiti.

Prestrukturiranje evropskega sklada bo imelo bistven prispevek. Najprej bo imela EU boljši položaj za učinkovito in prilagodljivo ravnanje v primeru naravnih nesreč. Nato se bodo državljani, ki zaradi nesreč ostanejo brez domov in so negotovi, takoj zavedali evropske solidarnosti. Razumeli bodo, kako pomembno je biti državljan države ter tudi državljan EU.

Takšne so politike in ukrepi, ki jih od nas pričakujejo evropski državljani, pri čemer upam, da bo uredba o evropskem solidarnostnem skladu sprejeta nemudoma.

  Edite Estrela, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, nekakšen letni ritual pred ali po poletju je, da so na političnem programu gozdni požari. Vendar je to vedno resnejše vprašanje, ker so naravne nesreče povezane s podnebnimi spremembami. Ker se skrajni vremenski pojavi postopno slabšajo, znanstveniki opozarjajo, da so naravne nesreče vedno pogostejše in hujše, kar pomeni obdobja ponavljajoče se in bolj skrajne suše, hujše in bolj uničujoče poplave, pogostejša obdobja pretirane vročine ter bolj nasilne in večje gozdne požare, s katerimi se je teže boriti.

Evropski parlament je leta 2006 sprejel tri poročila v zvezi s tem vprašanjem, pri čemer je v enem od teh pripravljavec mnenja odbora za okolje predlagal, naj Komisija predstavi direktivo o požarih. Zato Komisijo sprašujem naslednje: ali Komisija ob upoštevanju razmer in tega, da je potreben celosten pristop k temu vprašanju, kar pomeni, da politike proti podnebnim spremembam ni mogoče ločiti od politike o civilni zaščiti, ne meni, da je v teh razmerah direktiva o požarih upravičena?

Medtem ta razprava poteka v zlasti kritičnem času: med energetsko krizo, krizo glede hrane in tako naprej. Tudi vse to je povezano. Biomaso bi na primer morali izkoristiti za čiščenje gozdov, s čimer bi se izognili požarom ter jo hkrati uporabiti za proizvajanje energije. Druga prednost tega je, da za proizvajanje biogoriv ne uporabimo žit.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, uvodni izjavi A in D ter odstavek 4 te resolucije jasno poudarjajo vrednost preprečevanja. To je zelo modro, ker je preprečevanje vedno veliko boljše od odpravljanja. V tem smislu bom govoril o posebni obliki množične nesreče, ki jo je mogoče preprečiti: zrušitvi zgradb. K temu me je spodbudil nedavni dogodek na Cipru. Prejšnjo sredo se je naenkrat in brez opozorila zrušila jeklena streha mestnega gledališča v Nikoziji s 1 100 sedeži. Sila padajočih jeklenih nosilcev in drugih ruševin je zdrobila sedeže pod sabo. Na srečo je bilo gledališče takrat prazno, sicer bi bilo ubitih ali poškodovanih več sto civilistov. V nekaj prejšnjih dneh je bilo gledališče polno otrok, ki so se udeleževali različnih šolskih dejavnosti. Pred dvema tednoma je tam pred nagnetenim občinstvom gostoval Bolšoj teater, pri čemer se je pred dvema mesecema predsednik Barroso skupaj z veliko uradniki EU, poslanci Evropskega parlamenta, predsednikom Cipra, ministri, poslanci in veliko drugimi v istem gledališču udeležil proslave ob vstopu Cipra v euroobmočje. Čudež je, da ni prišlo do množične nesreče velikih razsežnosti.

Znano je, da so bila pred zgolj tremi leti na zgradbi opravljena večja obnovitvena dela v vrednosti približno 6 milijonov EUR, vendar očitno nihče od odgovornih, spoštovanih in visoko plačanih arhitektov, inženirjev, vladnih uradnikov itd. ni uspel ugotoviti, da je 50 let stara jeklena streha zelo nevarna. Verjetno so konstrukcijsko nevarne še druge javne zgradbe na Cipru, vendar se zaradi očitne malomarnosti in ignorance ali korupcije ustreznih organov, oddelkov ali zasebnih podjetij popravljalni ukrepi ne izvajajo. Dejansko so lahko podobne razmere tudi v drugih državah članicah EU. Sicer javne zgradbe na Cipru večinoma sploh niso predmet protipotresne zakonodaje, čeprav zasebne zgradbe so. Komisijo pozivam, naj se prepriča, da se s to resolucijo izvaja preverjanje varnosti zgradb v EU.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, vsi lahko vidimo, da je naravnih nesreč vedno več, ker jih povzročajo podnebne spremembe in spremembe rabe tal.

Resolucija, ki sem jo pripravil, pri čemer upam, da bomo v četrtek na plenarnem zasedanju skoraj soglasno glasovali, tako kot smo v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, poziva Komisijo, naj konča z zavlačevanjem, praznim govorjenjem in odlaganjem.

Gospod komisar, sprašujem vas: ali nameravate v Komisiji prispevati k zagotovitvi, da bo predlog gospoda Barnierja o ustanovitvi evropskih sil civilne zaščite sprejet, kot Evropski parlament vedno znova zahteva v svojih resolucijah?

Ali nameravate prispevati k temu, da postane solidarnostni sklad bolj prilagodljiv in manj birokratski?

Ali nameravate ukrepati in odpraviti resne pomanjkljivosti zakonodaje ter politik, ki se izvajajo, da bo lahko Evropa bolj in učinkoviteje podprla ukrepe držav članic, če naravne nesreče in uničevanje posesti jemljejo življenja?

V odboru za okolje smo odobrili veliko vprašanj za Komisijo, pri čemer ste nam danes povedali, da boste v enem letu, tj. sredi leta 2009, predstavili predloge. Vprašanje je, kdaj se bo Komisija odločila resno pregledati ta vprašanja in bo odgovorila na predlog Evropskega parlamenta.

S katerimi predlogi se strinjate in kdaj jih boste izvedli? S katerimi se ne strinjate in zakaj? Če vas Svet ovira in vam noče dati potrebnih sredstev ali če vas ovirajo nekateri ljudje v Komisiji, gospod Dimas, nam morate to povedati, da vam bomo pomagali. Nočemo le lepih besed; hočemo ukrepanje, da poleti ne bomo žalovali za žrtvami velikih ekoloških nesreč.

  Dimitar Stoyanov (NI). - (BG) Malo prej ta večer sem Parlamentu predstavil obraz korupcije v vrhu Bolgarije, Ahmeda Dogana, in stranko, ki jo vodi, Gibanje za pravice in svoboščine. Zdaj bom predstavil nekaj posebnih informacij v zvezi z gozdnimi požari.

V Bolgariji je javna skrivnost, da „krog podjetij“ okoli njegove stranke, kot jih imenuje Dogan, že osem let krči gozdove Bolgarije. Ta zločin najpreprosteje prikrijejo tako, da podtikajo gozdne požare, pri čemer vsako poletje gori in pogori več tisoč hektarov bolgarskih gozdov. Če je bila to nekoč le bolgarska težava, je to danes tudi težava na evropski ravni, ker je Bolgarija upravičena do znatnih subvencij za odzivanje na nesreče, ki se dogajajo v gozdovih. Vendar kam gredo te subvencije? Te subvencije so dodeljene ministrstvu za izredne razmere, ki ga vodi namestnica gospoda Dogana, gospa Emel Etem. Na tem ministrstvu je izginilo več deset milijonov EUR iz evropskega solidarnostnega sklada, ki so bili namenjeni za poplave v Bolgariji. Pozivam vas, gospod komisar, in vse poslance, da pridete v Bolgarijo in pogledate, kako solidarna je Emel Etem do lastnega volilnega okrožja ter kako solidarno je Gibanje za pravice in svoboščine do svojega okrožja in do muslimanskih Bolgarov, ki živijo v začasnih zatočiščih in prikolicah, ki niso primerne za stanovanja, medtem ko je denar iz evropskega solidarnostnega sklada poniknil nekam v globine ministrstva, ki ga vodi Gibanje za pravice in svoboščine.

Zaradi tega omenjam to vprašanje. To je resen zločin proti bolgarski naravi in Evropski uniji ter dejanska kraja njenih sredstev. Nobena nesreča, ki lahko prizadene Bolgarijo v prihodnosti, se ne more nikoli primerjati z nesrečo po imenu Gibanje za pravice in svoboščine.

  Gerardo Galeote (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, strinjam se s pobudo odbora za okolje, ki jo lahko dodamo seznamu veliko drugih pobud odbora za regionalni razvoj v sedanjem zakonodajnem obdobju, čeprav te pobude niso vedno dobro razumljive. V resnici razvoj nekaterih dogodkov, vključno z nekaterimi zakonodajnimi odločitvami, kaže, da so bile naše skrbi v celoti upravičene.

Vseeno je žalostno videti, da je Svet tako neobčutljiv in neodziven. Nenavadno je tudi, da je za vprašanja, povezana z okoljem, regionalno politiko in kmetijstvom, odgovorno ministrstvo za finance.

Nacionalne vlade morajo premisliti o trmastem zavračanju reforme zastarelega solidarnostnega sklada kljub prizadevanju Parlamenta in Komisije ter jasni zahtevi javnosti po takšni reformi. Upam, da to poletje ne bomo imeli težav zaradi požarov, suš in poplav, kot smo jih imeli prejšnja leta. Upam, da Svet ni ponovno prisiljen izdati praznih sporočil solidarnosti, namesto da ponudi usklajene mehanizme civilne zaščite in sredstva za pomoč ljudem ter nam pusti, da se pritožujemo nad državljani, ki so brezbrižni in jih ne zanima, kaj počnejo naše institucije.

Nekateri člani odbora za regionalni razvoj so predstavili predloge sprememb, da bi pozornost Sveta usmerili k potrebi po reformah in pobudah. Videli bomo, ali se je Svet, ki zaradi svoje odsotnosti danes vzbuja pozornost, sposoben odzvati.

  Iratxe García Pérez (PSE). - (ES) Gospod predsednik, najprej se strinjam s pobudo Parlamenta, da okrepi zmogljivost odzivanja Evropske unije na nesreče glede na to, da so nesreče žal vedno bolj običajne, pri čemer bo to zagotovo postal temeljni izziv za našo politično pobudo in za zmogljivost hitrega odzivanja.

Sprejeti moramo širok pristop, ki upošteva, kako obravnavati, preprečevati in obnavljati po nesreči, zato je pomembno, da pozivamo Komisijo, naj nujno predstavi predloge za preprečevanje nesreč v Evropski uniji.

Podobno moramo upoštevati potrebo po prepoznavanju posebne narave naravnih nesreč, ki jih povzročijo suše in požari v sredozemski regiji, ter ustrezno prilagoditi preprečevanje, preiskovanje, obvladovanje tveganja, civilno zaščito in solidarnostne mehanizme.

Vemo, da so sredstva, ki so državam članicam na voljo za boj proti gozdnim požarom, zlasti iz zraka, včasih omejena, zato pozivamo Komisijo, naj sprejme ukrepe za financiranje skupin skupnosti, da poveča zmogljivost in dopolni nacionalna sredstva.

Ta resolucija mora od Sveta tudi odločno zahtevati, da sprejme odločitev glede predlagane uredbe o solidarnostnem skladu, da spodbudi hitrejše in učinkovitejše odzivanje na nesreče, s katerimi se države članice ne morejo soočiti same. Pozabiti ne smemo niti na žrtve teh nesreč, ki potrebujejo takojšnjo pomoč in podporo.

Ne smemo ostati brezbrižni do teh razmer, ki leto za letom in poletje za poletjem prizadenejo veliko delov Evropske unije. Na te nesrečne dogodke se morami biti sposobni odzvati odločno ter pomagati ljudem, ki so ujeti v njih. Prihodnost je negotova, pri čemer moramo v Evropski uniji posredovati.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, dejansko je obžalovanja vredno, da smo se na večer pred počitnicami ponovno zbrali pri razpravi o tej isti težavi, pri čemer to daje vtis, da med enim in drugim letom nismo napredovali. Medtem ko večina naših državljanov dvomi o učinkovitosti Evrope, jim je nujno treba pokazati, da se lahko Evropa odzove, kadar naravne nesreče, ali so to požari, poplave ali celo epidemije, ogrožajo življenja ljudi in njihova posestva, ter da potrebujejo Evropo, ki jim je na voljo, kadar so v težavah.

Kako daleč smo zdaj? Ponovno govorimo o potrebi po solidarnosti in, seveda, o potrebi po zavezujočem okviru. Vsekakor moramo države članice prepričati o potrebi po resničnih operativnih silah civilne zaščite, ki so opremljene s finančnimi rezervami, mehanizmi pomoči in dodatnimi evropskimi sredstvi. Dejansko moramo okrepiti humanitarno pomoč, tako da odpravimo sedanje pomanjkljivosti glede določb v zvezi s to pomočjo in okrepimo svetovno zmogljivost. Ustanoviti moramo mrežo usposabljanja. Kot je dejal komisar, je bistveno usposabljati strokovnjake za nujno pomoč v primeru nesreč z uporabo izkušenj, ki so jih države članice pridobile z usposabljanjem na področju civilne zaščite. Vendar moramo poleg tega delovati preprečevalno, pri čemer za to potrebujemo resnične politike v zvezi s tlemi, zemljo in gozdovi. Le če delujemo preprečevalno, se lahko pripravimo na nesreče s sanacijskimi ukrepi in vzpostavitvijo zgodnjih opozorilnih sistemov, ker je to nedvomno bistveno.

Kaj se dogaja s predlogom poročila gospoda Barnierja? V zvezi s tem predlogom želim videti praktične rezultate.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, prejšnjega septembra je veliko politikov žalovalo za žrtvami požara, vendar jih je malo govorilo o odgovornosti, ki bi jo morali čutiti, ker smo dopustili, da je prišlo do požarov, pri čemer smo utrpeli tako pogubne rezultate. Politiki bi se zdaj morali čutiti odgovorne. Zato je pred poletjem in izbruhom požarov skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu v pisnem vprašanju zahtevala, da s Komisijo tukaj razpravljamo o tem, kakšni so sedanji ukrepi za preprečitev požarov.

Gospod komisar, dejali ste, da bo med letoma 2009 in 2013 na voljo 5,8 milijarde EUR za preprečevanje požarov. Koliko denarja ste danes, leta 2008, dodelili za preprečevanje? Koliko vlad in katere so uporabile ta sredstva?

Žal je lani, ko so izbruhnili najhujši požari, grška vlada v svojem poročilu Komisiji priznala, da je bilo med zadevnimi agencijami premalo usklajevanja ter da ni bilo dovolj načrtov za preprečevanje. Ali ste medtem pogledali, kaj je bilo v Grčiji narejenega za zmanjšanje teh težav, ali sredstva preprosto dodelite vladam, ki jih bodo verjetno zapravile?

  Rolf Berend (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot podpisnik nekaterih predlogov sprememb v imenu skupine PPE-DE ter kot član in podpredsednik odbora za regionalni razvoj bom izkoristil priložnost in kot poročevalec Evropskega parlamenta predstavil svoje poglede na solidarnostni sklad in njegovo revizijo.

Odkar je Parlament maja 2006 z veliko večino sprejel poročilo o osnutku instrumenta Komisije v zvezi z novim solidarnostnim skladom, je ta predlog pri Svetu, v katerem večina držav članic zavrača nov sklad v spremenjeni obliki. Nobeno od dosedanjih predsedstev Sveta ni v svoj delovni program vključilo novega solidarnostnega sklada. Nasprotno, pregledano različico v Svetu zadržujejo ministri za finance. V skladu s tem novi sklad, namenjen obdobju 2007–2013, ni veljaven. Do nadaljnjega imamo žal stari sklad, ki v sedanji obliki obstaja od septembra 2002, pri čemer je bil takrat sestavljen zelo hitro. S trdimi in zahtevnimi pogajanji smo v Parlamentu leta 2006 dosegli kompromise za to, da postane solidarnostni sklad hitrejši, učinkovitejši ter zlasti jasneje opredeljen instrument za nujno pomoč. Zdaj želi Svet pokopati to pregledano različico enkrat za vedno.

Ne morem razumeti, kako lahko kot skupnost, ki temelji na solidarnosti, zaradi občutljivosti nekaterih držav članic obrnemo hrbet instrumentu za nujne primere, katerega ime slavi pojem solidarnosti. Ta instrument smo izboljšali. Razširili smo ga. Ne morem razumeti, zakaj sklada nočejo podpreti tisti, ki so že imeli koristi od njega. Zato nujno pozivam Svet, naj ponovno premisli o svoji odločitvi in končno sprejme pregledano različico. Gospod predsednik, smo skupnost, ki temelji na solidarnosti, pri čemer nihče ne ve, kdaj ali kje bo prišlo do naslednje nesreče. Potem bo vaša odgovornost …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, samoumevno je, da kakršni koli ukrep EU v zvezi z obvladovanjem naravnih nesreč mora biti učinkovit pri preprečevanju, odzivanju in obnovitvi. Vendar je posredovanje EU v zvezi s preprečevanjem naletelo na nasprotovanje, ki je najverjetneje posledica predsodkov ali obsedenosti. Temu zelo jasno nasprotuje tudi sama Komisija in nekateri poslanci, ker so mnenja, da to ni v pristojnosti EU.

Temu mišljenju odločno nasprotujem. Brez preprečevanja ne moremo doseči ničesar. Izvajanje solidarnosti EU si ne predstavljamo tako, da predsednik Barroso s helikopterjem obišče prizadeto območje in izroči ček solidarnostnega sklada. Izvajanje solidarnosti mora potekati v celostnem okviru odzivanja. Podoben okvir je omenil gospod Barnier, vendar ta okvir zaradi birokracije nikoli ne bo prišel do izraza. Postavili smo jasno diagnozo in zdaj izvajamo zdravljenje.

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) V prejšnji točki dnevnega reda je bilo omenjeno dejstvo, da je večina naravnih nesreč v Evropi povezanih z vodo, in sicer suše, poplave ter gozdni požari. Eden od glavnih razlogov za to težavo so tradicionalne metode zaščite proti poplavam; če smo bolj natančni je težava v tem, da je v primeru poplave naša glavna prednostna naloga čim hitrejša odstranitev vode, vendar nekaj mesecev kasneje v primeru suš ali gozdnih požarov ugotovimo, kako koristno bi bilo ustrezno shranjevati deževnico v času poplav ali povečanja padavin. Če bi nam uspelo načelo upravljanja voda preoblikovati tako, da bi vsaka kapljica sveže vode predstavljala dragocen vir, ki ga je treba shraniti za sušna obdobja, potem bi to zelo pomembno prispevalo k preprečevanju omenjenih težav. Zlasti v novih državah članicah bi bilo zelo pomembno spodbujati shranjevanje vode v okviru politike Skupnosti, tako da bi shranjevanje vode lahko razvijali z uporabo sredstev Skupnosti ter na ta način zmanjšali škodo zaradi poplav, suš in gozdnih požarov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Čeprav govorim kot poslanka države, ki ne bo imela resnih težav s požari, dokler ne bomo občutili celotnega vpliva globalnega segrevanja, se zavedam pomena solidarnosti med evropskimi državami. Ker sem slišala že veliko podobnih razprav, kot bivša direktorica bolnišnice odločno menim, da je skrajni čas za oblikovanje skupne strategije s poudarkom na preprečevanju in zagotavljanju pomoči državi, ki to pomoč potrebuje. To ni vprašanje denarja. To je vprašanje zmogljivosti, usmerjenega obvladovanja in usmerjene pomoči, ki ni v celoti odvisna od finančnih sredstev. Poleg tega pozivam Svet, vsa predsedstva in seveda tudi Komisijo, da si čim bolj prizadevajo za to, da poslanci ne bomo le sedeli križem rok ter glasovali o tem, ali je treba pomoč zagotoviti danes ali čez en teden in ali je nesreča huda ali majhna.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, sem eden od petih poslancev, ki so bili pozvani v okviru postopka prijave k razpravi. Poudarjam, da lahko v zvezi z naravnimi nesrečami storimo dvoje. Najprej si je treba čim bolj prizadevati za preprečevanje teh nesreč, kot so na primer poplave, če pa se že pojavijo, je treba poskrbeti za ljudi, ki so jih te nesreče prizadele. Eden od načinov, kako za te ljudi poskrbeti, je zagotavljanje psihološkega svetovanja. Ljudje, ki so zaradi poplav izgubili vse, kar so imeli, nadaljujejo s svojim življenjem z velikim občutkom obubožanosti in izgube. Iz izkušenj vem, da je delo psihologov v takšnih časih zelo pomembno, zato menim, da takšne skupine za pomoč morajo vključevati in zagotavljati sredstva za psihologe, da bi čim hitreje pomagali tem ljudem.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem govornikom za zelo pozitivne prispevke.

Komisija je zavezana k zagotavljanju znatne pomoči v zvezi s krepitvijo zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče. Komisija prek svojega sporočila, ki ga je izdala marca, in ukrepov, ki se trenutno pripravljajo, sprejema celosten pristop.

Prvič, preučujemo vse vidike nesreč, in sicer preprečevanje, pripravo, pripravljenost, takojšnje odzivanje in dolgoročno obnovo.

Drugič, preučujemo vse vrste nesreč, tj. naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter nesreče znotraj EU in zunaj nje.

Tretjič, z izboljšanjem usklajevanja med agencijami EU nameravamo združiti vsa sredstva Skupnosti.

V zvezi s točkami, ki so bile izpostavljene, se Parlament in Evropska komisija strinjata glede reforme solidarnostnega sklada. Žal Svet tej reformi nasprotuje. Vendar Komisija ne namerava umakniti svojega predloga in upa, da bo Svet pridobila na svojo stran.

V zvezi z direktivo o gozdnih požarih naši oddelki pripravljajo sporočilo o preprečevanju nesreč, pri čemer je ena od možnosti, ki jih je treba oceniti, oblikovanje posebne zakonodaje v zvezi z gozdnimi požari.

Komisija je bila glavna pobudnica v zvezi s sprejetjem evrokodov o varnosti stavb. To so evropski standardi za stabilnost stavb pri potresih, ki se zdaj vključujejo v nacionalno zakonodajo in ustrezno izvajajo.

Odločno podpiram predloge gospoda Barnierja. Vendar vas opozarjam, da je za to potrebna soglasna odobritev Sveta. Vsi vemo, da trenutno ni soglasja med državami članicami. Zato priprava naših predlogov traja dlje, kot bi si želeli. Opozarjam vas, da bi bila v skladu z lizbonsko pogodbo kvalificirana večina v Svetu dovolj.

Za zagotavljanje psihološke pomoči smo že financirali programe Rdečega križa, pri čemer se na tehnični ravni pripravljajo dodatni programi.

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da sta se interes in vloga Evropskega parlamenta na področju obvladovanja nesreč povečala. Veselim se sodelovanja s Parlamentom in Svetom pri opredelitvi omejitev subsidiarnosti, da bi spodbujali in še naprej razvijali evropsko razsežnost v zvezi z obvladovanjem nesreč.

  Predsednik. − Prejel sem en osnutek resolucije⁽¹⁾, ki je bil predložen v skladu s členom 103(2) poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 19. junija 2008.

Pisna izjava (člen 142)

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Zaradi gozdnih požarov v Grčiji, Italiji in Španiji med poletjem leta 2007 ter poplav v Romuniji in Združenem kraljestvu se je povečalo število pozivov k izboljšanju učinkovitosti zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Število nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, se povečuje ter zahteva večstranske in usklajene ukrepe v zvezi z mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev, ob upoštevanju vidikov, kot so hitrost, učinkovitost in finančni dobiček.

Ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki bodo prispevali k povečanju odzivanja EU na nesreče, vključujejo krepitev centra za opazovanje in informiranje, izboljšanje zmogljivosti odzivanja evropske civilne zaščite ter boljše usklajevanje med ZN in Rdečim Križem v zvezi z zagotavljanjem humanitarne pomoči. Poleg tega naj bi se vzpostavili evropsko omrežje za odzivanje na nesreče, sistemi zgodnjega obveščanja in evropska številka za nujne primere „112“, ki je v nekaterih državah članicah ne poznajo tako dobro. Le 30 % romunskih državljanov ve, da se v nujnem primeru ta številka lahko pokliče iz katere koli države EU, pri čemer si morajo nacionalni organi še naprej prizadevati za spodbujanje te številke, da bi se hitro odzvali na težave v zvezi s podnebnimi spremembami in druge težave.

(1) Glej zapisnik.