Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 16. junij 2008 - Strasbourg

27. Usklajevanje politik za razvoj in posledice izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike (razprava)

  Predsednik. − Naslednja in zadnja točka je razprava o poročilu (A6-0137/2008) gospoda Frithjofa Schmidta v imenu odbora za razvoj o usklajevanju politik za razvoj in posledicah izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike (INI/2007/2183).

  Frithjof Schmidt, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, naj začnem s prevodom naslova mojega poročila. Ko govorimo o „bioloških naravnih virih“, mislimo na les in ribe. Les in ribe so glavni viri za socialni in gospodarski razvoj Zahodne Afrike. To je povezano tudi s temo krčenja gozdov.

Vsi vemo, kako zaskrbljujoč je ta razvoj. V primerjavi z obdobjem pred petdesetimi leti je gozdnih površin v Zahodni Afriki zdaj veliko manj, le še približno 13 %. To pomeni, da je uničenih že 87 % gozdnih površin. Vsi vemo, kako to vpliva na podnebje in postopek dezertifikacije.

Prav tako obstajajo zaskrbljujoči statistični podatki o prekomernem ulovu rib na tem območju Atlantika in o velikih težavah, ki jih povzroča. Vsi seveda poznamo prizore prekomerno natovorjenih kanujev, ki na Kanarske otoke pripeljejo priseljence iz Zahodne Afrike. Povezava med smermi razvoja, ki sem jih opisal, in večjim priseljevanjem iz Zahodne Afrike v Evropsko unijo je očitna in neizpodbitna ter je seveda tudi tema političnih razprav znotraj naših družb.

Evropska unija je glavni trg za les in ribe. Sami govorimo, da kupimo približno 80 % teh proizvodov. Zato je preudarno in seveda nujno preveriti usklajenost naše razvojne politike, ribiške politike in politike trgovine z lesom, da se vzpostavi obseg, v katerem bodo lahko uspešno vplivale ena na drugo tudi v primerih, ko bodo njihovi cilji v nekaterih pogledih nasprotujoči.

V primeru proizvodov obeh vrst je treba preprečiti nezakonito ropanje in vzpostaviti trajnostno upravljanje virov. Prav tako je treba zagotoviti, da bodo potrebe lokalnega gospodarstva in lokalnih potrošnikov imele prednost pred mednarodno trgovino. Če teh ciljev ne bomo dosegli, bo oviran kakršen koli samostojen razvoj in uspeh kakršnega koli razvojnega sodelovanja bo ogrožen. Zato je pomembno, da izvedemo ta pregled usklajenosti, da se zagotovi, da druge politike, ki jih izvajamo, ne škodujejo naši razvojni politiki in je ne ogrožajo.

Poznamo instrumente, s katerimi lahko izboljšamo razmere. Potrebno je boljše spremljanje staležev rib in gozdov ter boljši nadzor lesne in ribiške industrije. Prav tako potrebujemo vzpostavitev ustrezne infrastrukture za raziskave razvoja ribjih staležev ter nadzor in spremljanje gospodarskih dejavnosti. To smo vedeli dolgo časa in seveda smo to politično usmeritev tudi veliko časa upoštevali.

V tem smislu moramo svoja prizadevanja osredotočiti predvsem na boj proti nezakoniti sečnji, nezakonitemu ribolovu in trgovini z nezakonitimi proizvodi. To moramo storiti v Zahodni Afriki. Zato moramo podpirati naše partnerske države v Zahodni Afriki, kar pomeni, da jim pomagamo tudi pri pridobitvi dostopa do trga EU. Razviti moramo svoje sisteme spremljanja. Ena od ključnih nalog na področju razvojne politike je preusmeriti naša prizadevanja v pristop trajnostne zaščite v zvezi s sečnjo, upravljanjem gozdarstva in ribištvom.

Naj spregovorim še o konfliktu v zvezi s poročilom. V poročilu smo navedli, da moramo izboljšati pogoje za mešane družbe za podjetja v Evropski uniji in afriške partnerje ter da moramo zagotoviti zaščito naložb. Menim, da je to prav in ustrezno, in ti ukrepi so nujni, vendar moramo zagotoviti, da ne bodo presegli zmogljivosti, kar bi ogrožalo prizadevanja za druge ukrepe, kot so na primer ukrepi za boj proti prekomernemu ulovu rib.

Zelo pomembno je, da rešimo ta konflikt v zvezi s cilji. Zato smo mnenju odbora za ribištvo dodali to izjavo kot dodatno točko. Zaskrbljen sem, da bi konflikt v zvezi s postopkom glede tega, kdo je upravičen do dodajanja ter kaj, kam in kako se lahko dodaja, zasenčil bistvo dodanega. Menim, da je najpomembnejše podpirati načelo, da se ne oblikujejo nove zmogljivosti za presežek. Kot veste, je bilo predlagano, da se ta točka črta iz poročila, vendar tega ne smemo dovoliti.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, na začetku želim čestitati poročevalcu, gospodu Schmidtu, za to poročilo. Usklajevanje politik za razvoj je pomembna zadeva in naj vam zagotovim, da sta zmanjševanje škodljivih vplivov ter intenzivno izkoriščanje sinergije med evropskimi politikami in razvojem sestavni del naših prizadevanj, da bi dosegli razvojne cilje tisočletja.

Razen razvojne politike lahko dejansko veliko prispevajo k razvoju tudi druge politike, kar seveda neposredno vpliva na učinkovitost naše pomoči.

Kot ustrezno navajate v vašem poročilu, smo zaskrbljeni zaradi krčenja tropskih gozdov in menim, da je treba tu razlikovati med dvema vidikoma: krčenjem gozdov in podnebnimi spremembami na eni, ter bojem proti nezakonitemu izkoriščanju gozdov na drugi strani.

Na Baliju je mednarodna skupnost jasno ugotovila, da je eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe uničenje gozdov. V skladu s konferenco ZN o podnebnih spremembah namerava Komisija leta 2008 prispevati 5 milijonov EUR za program pomoči za zmanjšanje emisij ogljika zaradi krčenja gozdov, ki ga vodi Svetovna banka. Dodatnih 60 milijonov EUR bo do leta 2010 namenjenih za financiranje globalnega zavezništva proti podnebnim spremembam, pobude, ki smo jo sprožili lani, da bi podprli prizadevanja najrevnejših držav v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Končno, številne države, vključno z Gano, Kamerunom, Malijem, Sierro Leone in Slonokoščeno obalo, so prav tako vključile ukrepe v zvezi z upravljanjem naravnih virov in upravljanjem tega sektorja v svoje nacionalne programe za 10. evropski razvojni sklad.

Zahodna Afrika je pomemben partner Unije tudi na področju boja proti nezakonitemu izkoriščanju gozdov, primeri katerega so države Kamerun, Gana, Liberija in Slonokoščena obala, ki izvažajo velike količine lesa v Evropo.

Dve od teh držav, Kamerun in Gana, prav zdaj končujeta z oblikovanjem prostovoljnega partnerskega sporazuma o programu EU za izvajanje zakonodaje o gozdovih, upravljanje in trgovanje z njimi z Unijo, Liberija pa naj bi v kratkem začela s podobnimi pogajanji.

V zvezi z ribiško politiko so, kot ste ustrezno poudarili, novi ribiški partnerski sporazumi omogočili večjo usklajenost med skupno ribiško politiko in razvojno politiko; ti novi sporazumi niso več omejeni na zagotavljanje ribolovnih možnosti plovilom Skupnosti, ampak omogočajo tudi dialog z drugimi partnerji, da jim pomagajo uvesti pravo trajnostno in odgovorno ribiško politiko v njihovih vodah.

Poleg finančnega nadomestila, določenega s sporazumi o ribolovu, ki pogosto veliko prispevajo k prihodku naših partnerskih držav in njihovi iz tega sledeči makroekonomski stabilnosti, ti sporazumi sestavljajo tudi pomembno politično in pravno podlago. To Skupnosti omogoča, da olajša razvoj svojih ribiških politik na podlagi dialoga in ob upoštevanju prednostnih nalog, ki so jih naši partnerji določili v svojih ribiških politikah.

Vendar se ne morem strinjati z vami glede izjave v poročilu, ki priseljevanje povezuje s sporazumi o ribolovu. Celo zadevne države, na primer Republika Senegal in njen predsednik vlade, gospod Djibo Ka, so javno zavrnile obtožbe, da prisotnost plovil Skupnosti zelo vpliva na vire in na zmanjšanje donosnosti neindustrijskih ribičev, na katere nezakonito priseljevanje pogosto najbolj vpliva.

Z ribiči, nevladnimi organizacijami in zasebnimi partnerji v Evropi ter v teh državah sodelujemo prav zato, da bi poskusili čim bolj zmanjšati negativen medsebojni vpliv in nepošteno konkurenčnost med našimi ribiči in najbolj ranljivimi ribiči v teh državah.

Zdaj ni nobene evropske flote, ki bi tekmovala z neindustrijskimi flotami teh držav v Zahodni Afriki, čeprav to za druge tuje industrijske flote ne velja.

  Carmen Fraga Estévez, pripravljavka mnenja odbora za ribištvo. – (ES) Najprej naj povem, da mi je žal za nesprejemljivo ravnanje odbora za razvoj, za katerega se zdi, da ne upošteva poslovnika Evropskega parlamenta. To je preprečilo okrepljen postopek za sodelovanje, ki je določen v členu 47, in popravilo izjave odbora za ribištvo v zvezi s temami, ki so izključno v pristojnosti slednjega. Odbor za razvoj je v zvezi s tem poročilom že od začetka deloval na nezanesljiv način, ker si je želel prilastiti konkurenčnost odbora za ribištvo v zvezi s partnerstvom v ribiškem sektorju. Čeprav je odbor za ribištvo predstavil mnenje, v katerem je bila namerno v celoti upoštevana občutljivost točk, ki jo ta tema spodbudi v odboru za razvoj, je slednji, kot je nameraval od samega začetka, posegel v povsem splošna politična vprašanja.

Gospod predsednik, nekateri predsedniki odborov mislijo, da so nezmotljivi in da poslovnik za njih ne velja, čeprav bi ga morali prav oni zagovarjati. Posledica tega je neuspešno soočanje odborov, ki škodi verodostojnosti celotne institucije.

Upam, da bo ta primer pripomogel k odpravi te skušnjave glede zlorabe oblasti in da bodo vsi, ki jih zanima, kakšno vlogo imajo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju pri razvoju vasi in nacionalnega ribištva Zahodne Afrike, to lahko izvedeli iz celostnega necenzuriranega poročila.

S predstavitvijo tega predloga spremembe v imenu skupine PPE-DE želi poročevalec pokazati pripravljenost na ponovno vzpostavitev te vloge, čeprav smo napovedali, da bomo, če druge politične skupine ne podprejo predloga spremembe, prosili, da se poročilo vrne pristojnemu odboru za zadevni sklad.

  Filip Kaczmarek , v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, gospodu Schmidtu se zahvaljujem za zelo temeljito in izčrpno poročilo. Če želimo, da bo naša politika resnično usklajena, potrebujemo takšna izčrpna poročila v zvezi z vprašanji, ki zadevajo različne vidike razvojnega dela. Seveda je treba sodelovanje z drugimi odbori urediti, ampak če govorimo o politični koheziji, je potrebno pojasnilo v zvezi s sodelovanjem posameznih parlamentarnih odborov.

Analiza izkoriščanja naravnih virov Evropske unije v Zahodni Afriki zagotavlja realno in ne površno oceno vloge Evropske unije v tej afriški regiji. Zavedati se moramo, da ima raba naravnih virov zelo konkretne ter včasih zelo neprijetne in zapletene družbene posledice. V tem smislu je zelo zaskrbljujoče, da se viri rib v Zahodni Afriki preveč izkoriščajo, kar bi lahko predstavljalo grožnjo za lokalni razvoj, ker ti viri zagotavljajo varnost preskrbe s hrano v tej regiji.

Res je, da se afriški narodi pogosto ne ukvarjajo s trajnostno uporabo naravnih virov in če se, se ne dovolj. Zato moramo naše dejavnosti v tej regiji obravnavati z gospodarskega in etičnega stališča. Razumem, da se številni politiki raje sprijaznijo z evropskimi ribiči na zahodni obali Afrike kot na ulicah Bruslja. Vendar moramo biti previdni, da se ne bomo obnašali dvolično, ker brez trajnostnega ribiškega gospodarstva v Zahodni Afriki ne moremo govoriti o usklajeni razvojni politiki.

Podobno moramo preprečiti izvažanje naših socialnih težav, ker četudi bi jih lahko izvozili, bi se lahko vrnile v obliki težav s priseljevanjem. Prav tako se mi zdi, da na nek način izsiljujemo sami sebe, ker pravimo, da če odstranimo svoje flote iz Zahodne Afrike, lahko naše mesto zasedejo druge flote s še slabšimi merili, kot so sedanja. Takšno razmišljanje je nevarno in menim, da takšnih argumentov ne smemo uporabljati.

  Thijs Berman, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, lovljenje rib ob obali Mavretanije bo povzročilo, da bodo najrevnejši ljudje prišli v Evropo kot priseljenci, ker doma nimajo prihodnosti. S tem se morajo soočati naša najrevnejša območja, ne najbogatejša. Tako bo Evropa izgubila podporo svojih volivcev, zlasti tistih z zelo nizkimi dohodki. Tudi zato je kohezijska politika nujno potrebna. Da je Irska zavrnila lizbonsko pogodbo, je v veliko pogledih žalostno, vendar tudi popolnoma razumljivo.

Lizbonska pogodba je resničen korak v smeri razvojne politike. To je prvo besedilo za ustrezno vzpostavitev usklajenosti. Unija ne more revnim državam odvzeti tistega, kar jim je na drug način omogočila. Politika Unije na področju kmetijstva, ribištva, trgovine ne sme biti v nasprotju z razvojno politiko. Zagotovo je povezana s številnimi političnimi področji, vendar v tem parlamentu ne gre za vprašanje rivalstva med odbori. To je nepomembna podrobnost.

Pogodba iz Nice zahteva le, da se Unija v svetu predstavi kot usklajena sila. Izkazalo se je, da to ni dovolj. Kmetijska politika je omogočila, da se naša področja s presežno vrednostjo, kot sta področji sladkorja in žita, prenesejo na svetovni trg z izvoznimi subvencijami. Na srečo so te zdaj bolj ali manj stvar preteklosti.

Vendar lahko le lizbonska pogodba zagovornikom revnih držav zagotovi pravno podlago, ki jim omogoča ščitenje solidarnosti na območjih, kjer živijo najrevnejši ljudje. Kljub temu je Irska glasovala proti. Nasprotovali so predvsem ljudje z najnižjimi dohodki, ker se najrevnejši prebivalci Evrope z Evropsko unijo ne istovetijo dovolj. Ker je prisotne preveč negotovosti, preveč tveganj in soočanja s posledicami te neskladne in nesocialno usmerjene politike.

Kot je pojasnil poročevalec, gospod Schmidt, je treba izkazati solidarnost vsem državljanom Evrope in držav v razvoju ter hkrati spoštovati okolje. To ni majhna naloga. Te vrste solidarnosti se lahko izključujejo. Kljub temu niso nezdružljive. Solidarnost z državami v razvoju je potrebna za izkazovanje resnične solidarnosti ljudem z nizkimi dohodki v Evropi in v drugih delih sveta.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Države EU z izkoriščanjem naravnih virov revnejših držav povzročijo velike posledice. Zaloge rib v vodah Zahodne Afrike so izčrpane, trgovina z nezakonitim lesom uničuje okolje in izkazalo se je, da izkoriščanje drugih naravnih virov zelo vpliva na razmere v revni in politično nestabilni regiji. Naše dejavnosti vplivajo na lokalno prebivalstvo.

V poročilu je izražena želja, da bi bile države EU med seboj bolj povezane in da bi imel Evropski parlament pri tem več besede. Vendar je v Parlamentu veliko posebnih interesov, kar pomeni, da se evropska politika pomoči ne bo uresničila. Mednarodno delovanje morajo voditi Združeni narodi in druge organizacije. Če želimo res spremeniti svet, kot pravimo, moramo uporabiti druge ukrepe. EU mora proučiti in spremeniti svojo politiko.

EU mora nehati subvencionirati neuspešno evropsko kmetijstvo, končati s prikritim protekcionizmom, ki zaznamuje njeno trgovinsko politiko, in prekiniti svoje nemoralne sporazume o ribolovu.

  Bogdan Golik (PSE). - (PL) Gospod predsednik, glede na resolucije Evropske unije večina držav članic svoje dejavnosti pomoči usmerja v podsaharsko Afriko, ki vključuje tudi države Zahodne Afrike. Razvoj je najbolj potreben v tej regiji. Tudi Poljska podpira stališče Evropske unije v zvezi z razvojno politiko in uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v tej regiji. Glede na poljsko javno mnenje je podpora za pomoč državam v razvoju vse večja. Lani je bila 77-odstotna. Hkrati se zavedamo, da si morajo države članice bolj prizadevati za izpolnitev svojih obveznosti ter za večjo povezanost in učinkovitost evropske razvojne politike. Glede na obstoječo neenotnost na tem področju je zdaj zelo pomembno vprašanje oblikovanja skupnega stališča Evropske unije in Parlamenta za konference v Akri in Dohi.

Afrika ima kot regija z največjim številom držav v razvoju malo izkušenj na področju zaščite svojih bioloških virov. Po drugi strani je za Evropo dostop do afriških mineralnih virov zelo pomemben, in to je politika, za katero si prizadeva skupaj s Kitajsko in Rusko federacijo. Evropski partnerji morajo postati v gospodarskem smislu bolj zanimivi in omogočiti, da bo razvojna pomoč manj odvisna od demokratičnih reform v Afriki. Za afriške narode je posebej pomemben dostop do trgov EU s hrano. Ta dostop jim moramo omogočiti pred Brazilijo, Združenimi državami ali Avstralijo. V programih pomoči EU in posameznih držav članic je potrebnega več dopolnjevanja, kohezije in usklajevanja. Kar zadeva uporabo naravnih virov v Zahodni Afriki, je potreben učinkovit sistem za ocenjevanje obsega uporabe in dober nadzor tega sistema.

Gospodu Schmidtu se zahvaljujem, ker je opozoril na vsa ta vprašanja.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, glede na poročilo sta les in ribištvo dva od najpomembnejših virov Zahodne Afrike. Ker je EU glavni namembni kraj teh proizvodov, moramo imeti pri spodbujanju njihovega trajnostnega razvoja pomembno vlogo. EU zdaj razmišlja o tem, da bi Maroku podelila napredni status, kar omogoča večje trgovinske priložnosti, bolj poglobljen politični dialog ter sodelovanje na področju zunanje politike in varnostnih zadev.

Načeloma temu sporazumu ne nasprotujemo, če se Maroko strinja, da se ne bodo več kršile človekove pravice na nezakonito zasedenem ozemlju Zahodne Sahare; če se Maroko strinja s svobodnim in pravičnim referendumom za prebivalce Zahodne Sahare; če se sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju prouči ter zagotovi enakopravnost prebivalcev Zahodne Sahare in maroških prebivalcev.

Maroku ni mogoče dodeliti naprednega statusa zaradi številnih razlogov. EU bo z dodelitvijo naprednega statusa Maroku zlasti okrepila nezakonito okupacijo Maroka in otežila politični proces za svoboden in pravičen referendum. Poleg tega bi bila dodelitev naprednega statusa Maroku v nasprotju z misijo Združenih narodov, da bi se v Zahodni Sahari organiziral referendum o samoodločanju.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, razprava ob tej zelo pozni uri jasno nakazuje, kolikšno pomembnost pripisujemo tej zadevi, zato se Parlamentu ponovno zahvaljujem za poročilo.

Kot je bilo ustrezno poudarjeno, so les in ribe ključni proizvodi za gospodarski in socialni razvoj Zahodne Afrike. Naj ponovno močno poudarim, da mora zagotavljanje, da je izkoriščanje teh naravnih virov v skladu z razvojnimi cilji, ostati prednostna naloga Evropske unije in držav Zahodne Afrike.

Zdaj želim ponoviti, kar sem razložila v svoji uvodni predstavitvi, tj., da je Komisija zavezana temu cilju in da bo resolucija, ki jo bo jutri sprejel Parlament, pomembno prispevala k našemu delu.

  Frithjof Schmidt, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, najprej (mogoče nepričakovano) se želim zahvaliti gospe Fraga Estévez, ker sva v zvezi s poročilom zelo konstruktivno sodelovala in tudi rešila številne težave. Te zadeve ne smemo povezovati z institucionalnim konfliktom med odborom za ribištvo in odborom za razvoj v zvezi z razlago poslovnika. Slednji je povezan z dejstvom, da nam je bila zaradi študije Inštituta za mednarodno ekonomsko sodelovanje ICEI dodeljena nova naloga preverjanja usklajenosti. Svet je odločil, da je treba usklajenost z razvojno politiko preveriti na 12 političnih področjih. Ta politična področja vedno posegajo na področje dela drugih odborov. To seveda še naprej povzroča institucionalne konflikte. To je težava, vendar bi se vam kljub temu želel zahvaliti za dobro sodelovanje v zvezi z vsebino poročila.

Gospa komisarka, menim, da je Komisija od leta 2002 s procesom FLEGT in novim sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju delovala v pravi smeri. To je trdna podlaga za nadaljnji napredek in želim vas spodbuditi, da boste v tej smeri trajnostnega razvoja odločno nadaljevali. Na tem področju je še veliko dela. Ta ustrezen pristop je treba razvijati, pri čemer se seveda lahko zanesete na podporo tega parlamenta.

Naj končam s povezavo med priseljevanjem in prekomernim ulovom rib. Slednji ni edini razlog za priseljevanje, obstaja še veliko drugih. Vendar je jasno, da je prekomerni ulov rib eden izmed njih. S tem prekomernim ulovom rib je povezana tudi Evropska unija. Mednarodna organizacija za migracije je pravkar zagotovila zelo jasne dokaze za to povezavo v zvezi s Senegalom. Zato bi predsednik Senegala ravnal zelo nepremišljeno, če bi si zatiskal oči pred dejanskimi razmerami v državi in ob njenih obalah. Te zadeve moramo bolj kritično raziskati ter te težave skupaj obravnavati in rešiti.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.