Dobesedni zapisi razprav

Torek, 17. junij 2008 - Strasbourg

8. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, namen nove direktive o odpadkih je zagotoviti podlago za oblikovanje družbe v Evropi, v kateri vsi sodelujejo v recikliranju. Za države članice je treba določiti nekaj zelo ambicioznih ciljev. Vendar ali niso cilji, ki si jih želimo zastaviti, preveč ambiciozni in ali lahko države članice, zlasti nove, izpolnijo te stroge zahteve? Poudariti je treba, da so imele stare države članice veliko več časa, da svoje sisteme za ravnanje z odpadki prilagodijo strogim zahtevam, medtem ko so nove prisiljene veliko hitreje uvajati pravne mehanizme in graditi potrebno infrastrukturo.

Predlog nove direktive o odpadkih povzroča veliko polemik v mnogih evropskih državah. Menim, da torej ne smemo biti presenečeni, da je bilo tako težko doseči sporazum s Svetom. Med včerajšnjo razpravo je mnogo poslancev Evropskega parlamenta dejalo, da niso zadovoljni s kompromisom o direktivi. Vendar se bojim, da lahko uvedba še strožjih zahtev povzroči težave pri izvajanju tega zakona. Nova direktiva o odpadkih bo države, ki imajo neurejeno ravnanje s komunalnimi odpadki, prisilila, da sprejmejo odločne ukrepe. Te države bodo morale uvesti pravne in gospodarske mehanizme, da bo njihov učinek spodbujal in ne bremenil gospodarstva. Nova direktiva mora spodbujati razvoj novih načinov ustvarjanja delovnih mest. Zato sem glasoval za poročilo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

− Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Direktiva o odpadkih, ki smo jo zdaj sprejeli, vsebuje kompromise in je zato podvržena napadom z mnogih strani. Razumem zaskrbljenost okoljsko osveščenih državljanov, ki so se tudi name obrnili z zahtevami, naj direktive ne podprem. Vendar moram hkrati tudi poudariti, da je bilo v besedilo vključenih mnogo mojih poslanskih predlogov sprememb, oblikovanih v naprednem duhu sodelovanja z okoljskimi organizacijami. Največja prednost te direktive je sprejetje hierarhije ravnanja z odpadki. Najpomembnejše je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo mu različne oblike ponovne uporabe/recikliranja in nazadnje odstranjevanje, ki se ga je treba izogibati, kadar je mogoče, ali vsaj zmanjšati. Glasoval sem za direktivo predvsem zato, ker je sprejela načelo hierarhije, in upam, da jo bomo lahko v prihodnosti izboljšali.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Potrošniška družba proizvaja veliko količino odpadkov, zaradi katerih je življenje ljudi zlasti v velikih evropskih mestih slabo. Čeprav sta se v zadnjih letih recikliranje in uporaba sekundarnih proizvodov povečala, je na odlagališčih EU še vedno preveč odpadkov.

Čeprav sprejet kompromisni paket ni popoln, menim, da je besedilo direktive politično ambiciozen instrument na področju ravnanja z odpadki za prihodnje generacije Evropejcev, zato sem podprla poročilo poročevalke gospe Caroline Jackson.

Države članice bodo morale v skladu s to direktivo izboljšati svoje ravnanje z odpadki. Podpiram dejstvo, da direktiva pokriva tudi vprašanja odstranjevanja nevarnih odpadkov in olj. Verjamem, da bodo države članice dosegle ambiciozne cilje v skladu s sprejetim besedilom, zlasti cilj, da do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, danes sem podprla revizijo okvirne direktive o odpadkih. Eden do razlogov za to je bil, da bo po sprejetju direktive Češka republika lahko prepovedala uvoz odpadkov, čeprav bo to v nasprotju z nacionalnim načrtom. Zaradi posredovanja Parlamenta pregledano besedilo vključuje tudi nove cilje na področju recikliranja. Južne evropske države menijo, da so preveč ambiciozni, medtem ko Skandinavci in Čehi menijo, da niso dovolj ambiciozni. Podpiram dosežen kompromis. Različne države imajo različna izhodišča in ta direktiva je skupen začetek. Sedanja proizvodnja odpadkov znaša 3,5 tone na osebo in v južnih evropskih državah gre 90 % odpadkov na odlagališča. Petstopenjska hierarhija odpadkov je prvič vključena v evropsko zakonodajo: najprej je preprečevanje, nato ponovna uporaba, sledi recikliranje in šele nato sežig kot sredstvo proizvodnje energije. Odlagališča so zadnja možnost za ostanke odpadkov. Zelo cenim delo, ki ga je opravila gospa Jackson. Zaradi nje je bil ta koristen kompromis za Evropo dosežen.

  Jan Březina (PPE-DE). - (CS) Tudi jaz podpiram sprejetje direktive. Le nekaj jih bo zadovoljnih s cilji recikliranja najmanj 50 % gospodinjskih odpadkov in 70 % industrijskih odpadkov. Nekaterim so te ne zdi dovolj ambiciozno, drugim se zdi nerealistično. Češka republika bo to verjetno videla kot korak nazaj, vendar je pomembno to, da direktiva ne preprečuje državam, da bi sprejele strožjo in bolj zavezujočo nacionalno zakonodajo, ki je po mojem mnenju v tem primeru zelo zaželena. Če zadevo obravnavam z vidika Češke republike, menim, da je določba, ki omogoča razvrstitev sežigalnic komunalnih odpadkov med objekte in naprave za uporabo odpadkov, zelo neustrezna. To lahko pomeni velik uvoz odpadkov iz sosednjih držav, ker je uvoz odpadkov, namenjenih uporabi, v Uniji dovoljen. Težko si predstavljam, kakšna vrsta učinkovitega nadzornega mehanizma bi lahko ugotovila, ali so bili uvoženi mehanizmi resnično uporabljeni ali sežgani. Zato morajo države, ki ne želijo postati sežigalnice za celo Evropo, narediti vse v njihovi moči, da se zagotovi umik te določbe iz direktive.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi razložil svoje glasovanje o poročilu Caroline Jackson, pred tem pa bi rad izrazil spoštovanje kolegici konservativki Caroline Jackson in delu, ki ga je opravila pri tem odličnem poročilu.

Določba o odstranjevanju odpadkov je bistvena v vsaki evropski državi, ne le v moji, in menim, da je to ugoden kompromis. To je eden od redkih primerov, ko lahko Evropa na tak način ukrepa skupaj. Ni jih veliko in morda so Irci z odločitvijo, ki so jo nedavno sprejeli na referendumu, hoteli povedati nekaj o tem.

Vendar je to poročilo dobro. Upam, da bo britansko vlado spodbudilo, da prevzame vodilno vlogo pri teh zadevah. To se bo gotovo zgodilo, če bomo imeli čez dve leti v Veliki Britaniji konservativno vlado: Gospod Cameron, naš vodja, je jasno povedal, da bodo okoljska vprašanja v ospredju naših dejavnosti, zato bo današnje glasovanje dober zgled, kot bi bil dober zgled način, kako so glasovali konservativni poslanci Evropskega parlamenta.

− Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0192/2008)

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Z velikim veseljem sem glasoval o direktivi o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in to priložnost bi rad izkoristil, da se zahvalim 610 kolegom poslancem, ki so podprli sprejetje te direktive, tako da so glasovali za. Ponovno smo uspeli pripraviti dobro in v prihodnost usmerjeno direktivo, predlog, ki ponovno vzpostavlja načelo deljene odgovornosti in skupno ureditev vodotokov, ki prečkajo nacionalne meje, v okviru držav članic; to je tudi predlog, ki se ne osredotoča več na emisije, ampak na imisije, kar pomeni, da se osredotoča na interese živih organizmov in ne na interese industrije. To je direktiva, ki uvaja stroge omejitve uporabe 33 snovi, zlasti insekticidov, kemičnih in industrijskih snovi ter težkih kovin. Zdaj je na vrsti Svet. Ali bo Svet podprl direktivo in s tem pomagal očistiti našo reko – naše reke? Zdaj je odvisno od vlad, ali bomo uspeli končati prekomerno onesnaževanje reke Rabe in drugih evropskih rek v podobnem položaju. Najlepša hvala.

− Poročilo: Avril Doyle (A6-0190/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Pri določanju vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora sta visoka stopnja zaščite zdravja ljudi in varstvo potrošnikov temeljna interesa. V živalih, gojenih za proizvodnjo, lahko zdravila za uporabo v veterinarski medicini pustijo ostanke, kar je že začelo negativno vplivati na zdravje ljudi in živali.

Podpiram poročilo kolegice gospe Doyle in danes sem glasoval za to poročilo. Bolj usklajen pristop k nadzoru ostankov vseh farmakološko aktivnih snovi in analize tveganj, ki jih predstavljajo, so bistveni. Menim, da moramo spremeniti, dopolniti in poenotiti pravni okvir za določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov. Strinjam se s poročevalko, da lahko na ta način zagotovimo, da se zdravila za uporabo v veterinarski medicini uporabljajo pravilno in so dostopnejša, poskrbimo, da trgovina z živili živalskega izvora pravilno deluje, ter zlasti dosežemo največjo možno zaščito javnega zdravja.

− Poročilo: Marie Panayotopoulos-Cassiotou (A6-0173/2008)

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker se že 18 let pri svojem delu borim proti revščini in socialni izključenosti, zato močno podpiram določitev leta 2010 za evropsko leto v zvezi s tem vprašanjem. Popolnoma nesprejemljivo je, da 78 milijonov ljudi v Evropi zdaj živi na robu revščine. Nezaslišano je, da se v sodobnem času v mnogih državah članicah otroci in starejši ne morejo nahraniti ali biti na toplem. Novejši podatki kažejo, da je razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi družinami zaradi neenake porazdelitve evropskega gospodarskega napredka v nekaterih državah vedno večja.

Upam, da se bo letos Komisija osredotočila na regije, v katerih sta revščina in socialna izključenost največji. Nedavno poročilo programa Channel 4 v Združenem kraljestvu je na primer poudarilo, da ima regija, ki jo predstavljam, tj. West Midlands, drugo najvišjo stopnjo revščine in drugo najnižjo stopnjo življenjskega standarda v državi.

Čeprav podpiram to pobudo, ker bo povečala ozaveščenost o revščini in socialni izključenosti, sem razočarana, da ne nudi nobenih jasnih rešitev glede usmeritev, ki jim morajo države članice slediti, in menim, da bodo to spet samo prazne besede, zamujena priložnost, da dejansko nekaj spremenimo v zvezi s pomembnim vprašanjem, če to leto ne bomo uporabili kot platformo za napredek.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sprejeli smo zelo pomembno poročilo o težavah boja proti revščini in socialni izključenosti. Ta dokument je primer dovzetnosti Evropske unije za socialne zadeve in oblikovanja evropskega socialnega modela, ki ga gradimo vzporedno z ukrepi za spodbujanje večje gospodarske rasti in delujočega tržnega gospodarstva.

Za nas je pomembno, da namenimo toliko pozornosti boju proti izključenosti ter revščini med otroki, starejšimi in invalidi, to pomeni vsem, ki se tem razmeram ne morejo izogniti. Upoštevati moramo, da se revščina povečuje na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče, ali kot posledica drugih razmer, ki jih zdaj opažamo, in sicer dviga cen hrane in energije. V teh razmerah so potrebni dodatni ukrepi, da se omeji vpliv teh škodljivih dejavnikov na prihodke najrevnejših socialnih in poklicnih skupin.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, podprl sem to poročilo, ker seveda vsi podpiramo dobre stvari. Nihče od nas tukaj ne želi večje revščine, nihče od nas tukaj ne želi večje socialne izključenosti. Besede so torej dobre in v tem se nekako strinjam s kolegom na drugi strani dvorane.

Vprašanje je, kaj bomo z njimi naredili. In to je vprašanje za posamezne nacionalne vlade v državah članicah. V primeru moje države mora glede tega ukrepati britanska vlada; ker so razmere ter gospodarski in socialni pogoji v Evropski uniji različni, morajo ukrepati posamezne nacionalne vlade.

V Veliki Britaniji in morda tudi v drugih državah nam grozi poslabšanje dejanske recesije, revščine in socialne izključenosti in zdaj morajo vlada v Veliki Britaniji in vlade vseh drugih držav članic Evropske unije priznati ta dejavnik in ustrezno ukrepati.

− Poročilo: David Casa (A6-0231/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Ob tej priložnosti, ki je zame in za mojo državo Slovaško tako dragocena, se zahvaljujem vsem poslancem, ki so glasovali za vstop Slovaške v euroobmočje.

Veseli me, da so slovaški poslanci s pomočjo uravnoteženega poročila našega kolega gospoda Davida Case uspeli prepričati Evropski parlament, da Slovaška spada v uspešen klub „E“. Zdaj mora Slovaška, in zlasti vlada Slovaške republike, nadaljevati s sprejemanjem strogih makroekonomskih ukrepov in z omejevalnimi davčnimi politikami, da bo lahko tudi v prihodnosti izpolnjevala maastrichtska merila. Vstop Slovaške v euroobmočje je tudi znak za druge države članice, naj nadaljujejo s svojimi reformami in izpolnijo maastrichtska merila.

Danes želim izkoristiti svoj govor, da se zahvalim slovaškim državljanom, ki so tvegali svoja življenja, ko so leta 1989 pomagali odpraviti železno zaveso, in tistim, ki so razumeli pomembnost reform, čeprav to ni bilo lahko. Zaradi njih lahko danes Slovaki gradijo močno Slovaško v močni Evropi.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, iskreno čestitam Slovaški za njen vstop v euroobmočje. Rada bi tudi izrazila svojo hvaležnost za delo poročevalca gospoda Case, ki je moral v Parlamentu obravnavati argumente v zvezi z utemeljitvijo popravka vrednosti slovaške valute itd. Razprava je pokazala, da so mnoge druge zahteve, ki lahko vplivajo na dolgoročno stabilnost enotne valute, utemeljene. Medtem ko danes ne predstavljajo ovire za vstop Slovaške, so izziv za sporazum o spremembi pravil. Ne strinjam se s tistimi, ki so med današnjo razpravo zavrnili možnost, da bi se maastrichtska merila v prihodnosti spremenila. Še enkrat bi rada izrazila svojo hvaležnost vladi, ki jo je vodil gospod Dzurinda in ki je pred petimi leti na Slovaškem začela s potrebnimi reformami. Brez njih Slovaška danes ne bi slavila svojega gospodarskega in političnega uspeha. Slovaki zdaj Češki republiki kažejo pravo pot.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, Parlamentu bi rad razložil, zakaj sem se vzdržal glasovanja o tej resoluciji. Glasovanja se nisem vzdržal zato, ker bi bil za enotno valuto, kar zadeva mojo državo; pravzaprav sem proti njej. Za britanski politični sistem in britansko gospodarstvo bi bila uvedba enotne valute katastrofalna.

Vzdržal sem se, ker menim, da je ta zadeva v celoti odvisna od slovaške vlade. Če se odločijo, da je enotna valuta v interesih njihove države, je to njihova nacionalna pravica in so sprejeli temu ustrezno odločitev.

Vprašanja, kot je ta, kažejo, kako mora Evropa nadaljevati. Nadaljevati mora tako, da države same sprejemajo odločitve, ki so v njihovem interesu, grajanje Ircev, kot se je v tem parlamentu počelo v zadnjih urah, pa je napačno. Irci so sprejeli odločitev, ki je v njihovem nacionalnem interesu. Tako odločitev morajo sprejeti oni in njihovo demokratično glasovanje je treba spoštovati.

Winston Churchill je dejal, da je treba ljudem zaupati. To moramo narediti.

(Ploskanje.)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, popolnoma se strinjam s tem, kar je pravkar povedal gospod Sumberg. Rad bi se le zahvalil Ircem, da so v Evropski uniji še enkrat dali možnost demokraciji.

O tem sem spregovoril, ker sem se tudi jaz vzdržal glasovanja, ker je politika moje stranke, da o teh zadev ne glasujemo, ker vanje nismo vključeni. Vendar pa me je poročilo samo zanimalo. Odstavek 6 priporoča, naj „slovaška vlada oblikuje opazovalno službo, ki bo tedensko spremljala cene izbranega števila osnovnih potrebščin in s tem obvladovala napačne zaznave o povišanju cen“.

V Združenem kraljestvu merimo inflacijo in stopnja naše inflacije naj bi se povišala na 3,3 %, kot je bilo sporočeno zjutraj. Vendar če srečate skromnega človeka, ki živi v Daventryju ali Long Buckbyju, vam bo povedal, da se je cena bencina dvignila za veliko več; cena hrane se je dvignila za veliko več; občinski davek se je dvignil za veliko več. Zato se sprašujem o kakovosti statističnih podatkov.

Druge težave se pojavljajo v odstavkih 8 in 9, vendar vse to pojasnjuje, zakaj je dobro, da Velika Britanija ni v tem klubu. Kljub temu tej državi želim vse dobro.

− Poročilo: Gábor Harangozó (A6-0212/2008)

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospoda Harangozója. Eden od ciljev kohezijske politike Evropske unije mora biti okrepitev instrumentov solidarnosti in vključevanja. Ranljive skupine in skupnosti morajo prejeti našo podporo v boju proti izključenost in neenakosti. Vendar to ne sme biti protiargument razvoju mestnih območij, ker eno ne izključuje drugega. Območni pristop je pomemben, vendar navsezadnje ne razveljavlja učinkovitosti kohezijske politike.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Harangozója, ki je bilo danes sprejeto, predstavlja zelo pomembne probleme vpliva kohezijske politike na vključevanje najbolj ogroženih družb in skupin. To poročilo jasno poudarja potrebo po nadaljevanju kohezijske politike na območjih, ki so manj razvita in zanemarjena ter na katerih so kmetijski pogoji zahtevni in infrastruktura zastarela ali slaba.

Treba je zagotoviti posebno podporo za regije in območja, ki so zgodovinsko razvojno zaostala in kjer so ljudje slabše pripravljeni na soočanje s težkimi izzivi tržnega gospodarstva. Razlike na ravni razvoja znotraj regij so zelo velike. Zato je treba ustvariti dejansko predstavo stanja razvoja naših regij in to uporabiti kot podlago za spopadanje s težavnimi območji znotraj posameznih regij. Kar takoj lahko povemo, da to zadeva gorska območja in velik del podeželskih območij. Oblikovati moramo proces trajnostnega razvoja, da območja slabšega razvoja ali zaostala območja ne bodo pozabljena in da ne bodo nastajala.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, tudi jaz sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu. Z nekaj pripombami bi rad pojasnil, zakaj sem to storil.

Prvič, težko sem si predstavljal, da so ustanovni očetje tega kraja, ko so postavljali temelje za Evropsko unijo svobode in svobode gibanja itd., mislili, da bo natančna politika, ki je določena v tem poročilu, ena od stvari, ki bodo predstavljene v prihodnjih letih.

Drugič, nisem prepričan, da to sodi na evropsko raven, morda bi lahko bilo na nacionalni, vsekakor pa na najbolj lokalni ravni.

Na koncu bi rad povedal, da je v mojem volilnem okrožju mesto City of Leicester primer, kako lahko lokalno ukrepanje deluje na tem področju. Leicester je eno do najbolj raznolikih mest v Združenem kraljestvu zaradi več različnih razlogov (ima revne in bogate prebivalce različnih narodnosti), vendar ima zaradi individualnega in lokalnega ukrepanja eno najskladnejših strategij za kohezijo in vključevanje ranljivih skupnosti in skupin, kot tukaj pravimo. Vsem nam je zgled, da je lokalno ukrepanje najboljše, in skrbi me, ko o tem govorimo na ravni EU.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, moje pripombe so podobne pripombam govornika pred mano.

Moje pripombe se nanašajo tudi na poročilo gospe Panayotopoulos-Cassiotou o revščini in izključenosti. Če ti dve poročili obravnavamo skupaj, jasno kažeta napako v razmišljanju evropskih politikov, in sicer, da je ne glede na težavo rešitev Evropa.

Vse resnično zaskrbljene zaradi problemov ranljivih skupnosti pozivam, da preučijo rešitve na ravni lokalnih skupnosti in ne predloge nekega oddaljenega evrokrata ali poslanca Evropskega parlamenta.

Poglejte, prosim, odlično delo na primer centra za socialno pravičnost (Centre for Social Justice) s sedežem v mojem volilnem okrožju v Londonu ter pod vodstvom Iaina Duncan-Smitha in njegove čudovite ekipe, ki oblikuje zvezo organizacij lokalnih skupnosti, ki se borijo proti revščini in socialni izključenosti: organizacije, kot so Croydon Caribbean Credit Union ali London Boxing Academy, ki privabljajo nekatere najbolj ranljive ljudi v družbi.

Čeprav so vsa vprašanja v poročilu resni problemi, ne smemo pozabiti, da so rešitve pogosto bližje domu, zato sem se vzdržal glasovanja o poročilu gospoda Harangozója.

− Poročilo: Frithjof Schmidt (A6-0137/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, politika trajnostnega razvoja ne bo mogla uspeti, če ne bo prevzela svetovne razsežnosti. Deklaracija tisočletja ZN sicer poziva vse države, da zagotovijo skladnost politik za razvoj, vendar razvite države ne sprejemajo veliko praktičnih ukrepov v zvezi s tem. V tem je protislovje zaveze Evropske unije, ki nas poziva k preverjanju učinkov naših evropskih politik v zvezi z razvojnimi cilji. Zaradi tega je dejstvo, da dodajamo omejitve ribiški politiki v korist državam v razvoju, še pomembnejše. Rada bi omenila tudi sečnjo lesa v Zahodni Afriki, kjer se trajnostno upravlja le 5 % gozdov. Seveda je pomembno, da Komisija finančno podpira začetek nacionalnih strateških načrtov v Afriki, vendar bomo lahko preprečili tudi plenjenje tropskih gozdov, če bomo prepovedali uvoz lesa v Evropo, razen če bo imel jasno ekološko označbo. Verjamem, da bo Komisija kmalu vložila take predloge ter da jih bomo lahko mi v tem parlamentu in Svetu sprejeli brez iskanja izgovorov.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0233/2008)

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Podprl sem poročila gospe Lidie Joanne Geringer de Oedenberg in se strinjam z zamislijo, da se v času, ko se Evropska unija sooča s pomembnimi političnimi odločitvami, ne smemo preveč poglabljati v tehnična vprašanja. Čeprav bi me zelo zanimalo poslušati, kako poslanci tega parlamenta zavzeto razpravljajo o političnem pomenu svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih, v takih zadevah v celoti podpiram uporabo delovne metode za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil. Ko se EU ponovno znajde na mrtvi točki, moramo vso našo pozornost osredotočiti na iskanje načina, kako rešiti lizbonsko pogodbo.

− Poročili: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0233/2008 – A6-0235/2008)

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti temu poročilu, ker se podrobna ureditev te vrste ne sme obravnavati na politični ravni. Ni potrebno kodificirati zakonodaje, ki bi morala biti umaknjena v korist urejanja prek tehničnih standardov, ki jih pripravijo tehnični odbori.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0234/2008)

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti poročilu, ker se podrobna tehnična ureditev te vrste ne sme obravnavati na tej ravni. Treba jo je obravnavati v tehničnih odborih prek tehničnih standardov (ne sme biti kodifikacije zakonodaje, ki bi morala biti umaknjena v korist tehničnih standardov).

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0237/2008)

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o pravnem varstvu računalniških programov, ker menim, da morajo imeti glede na to, da imajo tako veliko vlogo v delovanju sodobne družbe, zagotovljeno ustrezno pravno varstvo, za katerega velja, da je v skladu s pravili o avtorskih pravicah, kot so književna in umetniška dela v smislu bernske konvencije. Le računalniški programi v ustrezni obliki morajo biti predmet varstva. Dejanski pojmi in načela, na katerih temeljijo posamezni elementi računalniških programov, ne morejo biti predmet takega varstva.

Seveda matematični postopki, programski jeziki in algoritmi ne morejo biti predmet takega varstva. To varstvo mora biti v skladu z nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah dodeljeno fizičnim in pravnim osebam. Treba je opozoriti, da ima v primeru, ko so program ustvarili zaposleni v okviru svojih delovnih obveznosti, delodajalec ali stranka pravico do avtorskih pravic, ki izhajajo iz tega programa (razen če je v pogodbi določeno drugače).

− Poročilo: Mariela Velichkova Baeva (A6-0194/2008)

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo o pristopu Romunije h Konvenciji z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij, ker menim, da je treba zmanjšati davčno obremenitev za davkoplačevalce.

Za Romunijo in Bolgarijo je zelo pomembno, da čim prej pristopita h konvenciji o arbitraži ter se s tem pridružita drugim državam članicam, za katere konvencija že velja. Dejstvo, da zdaj ne sodelujeta v temu sistemu, povzroča precejšnje stroške za gospodarstvo in predstavlja oviro v delovanju evropskega skupnega trga.

V skladu s pogodbo EU o pristopu Bolgarije in Romunije mora Svet določiti datum za začetek veljavnosti te konvencije na podlagi priporočila, ki ga prejme od Komisije, in po posvetu s Parlamentom. Rada bi izrazila zaskrbljenost v zvezi z retroaktivnim izvajanjem konvencije o arbitraži od 1. januarja 2007 in zato podpiram predlog, naj bo datum uveljavitve dan po datumu objave sklepa v Uradnem listi EU.

− Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0207/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Naša delegacija v Evropskem parlamentu je glasovala za poročilo (A6-0207/2008) gospoda Agustína Díaza de Mere Garcíe Consuegre o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami in o vsebini izmenjanih podatkov.

Ko gre za čezmejen kriminal, je treba zato sprejeti ukrepe za boj proti njemu. Zato podpiramo okvirni sklep in večje sodelovanje za enostavnejšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov o obsodbah med državami članicami.

Vendar odločno nasprotujemo členu v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno poreklo, politične nazore, verska ali filozofska prepričanja in podobno.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Namen tega predloga o pripravi in izmenjavi podatkov iz kazenske evidence med državami članicami je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi.

Pomembno je zagotoviti, da so izpiski iz kazenskih evidenc razumljivi in da se podatki, ki jih vsebujejo, ustrezno uporabljajo.

Zato podpiram odlično poročilo kolega gospoda Díaza de Mere in predlagane predloge sprememb, in sicer v zvezi z varstvom podatkov.

Bistveno je, da se uporabljajo splošna načela varstva podatkov, ki jih je treba upoštevati pri zbiranju, obdelavi in pošiljanju podatkov. Poleg tega morajo biti organih za varstvo podatkov sistematično obveščeni o izmenjavi osebnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom.

Pomembno je tudi, da ta sistem učinkovito deluje ter tako postane uporabno orodje v preprečevanju zločinov, zlasti spolne narave, in boju proti tem zločinom. Da se zagotovi na primer večja zaščita otrok, je bistveno, da imajo šole dostop do podatkov o svojih uslužbencih ali potencialnih uslužbencih, če imajo obsodbo zaradi spolnega nasilja nad otroki.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Nezaslišano je, da se lahko nevaren zločinec skriva za pomanjkanjem informacij o njegovi kazenski evidenci in se tako izogne pravici ali stori kazniva dejanja v drugih državah članicah. Zadeva Fourniret je žalosten in boleč primer tega.

V takšnih okoliščinah se zdi priprava popolnih in lahko dostopnih kazenskih evidenc, ki vključujejo obsodbe v različnih državah, dobrodošla izboljšava.

Vendar ta hvalevredna pobuda ne cilja le na pedofile, morilce in oborožene roparje. Preprosto z vključitvijo besed „o prepovedih, ki izhajajo iz kazenske obsodbe“ pokriva tudi mednarodni pregon zaradi nekaterih stališč. Še predobro vemo, na koga se cilja tukaj, v tej norosti, ki jo predstavlja Evropa, ki je odprta nenadzorovanemu priseljevanju in ki nenehno obžaluje to, kar je bila, kar je in kar bi lahko bila: patriote, ki so navezani na svojo identiteto, ponosni na svoje ljudi, narod in zgodovino ter ki si upajo na glas povedati, da jih nameravajo braniti.

Zato smo se vzdržali glasovanja, ker se bojimo, da bo to besedilo poleg legitimnega zatiranja kriminala omogočalo razširitev zakonov, ki uničujejo svobodo in tako škodijo demokratičnemu življenju naših držav, na celotno Unijo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pošiljanje podatkov, izpisanih iz kazenskih evidenc državljanov, iz ene države članice v drugo se mora izvesti na podlagi (dvostranskega) sodelovanja med zadevnimi strankami.

Namen te pobude je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi in zagotoviti, da se na zahtevke držav članic zvezi s kazensko evidenco državljanov drugih držav „odgovori ustrezno ter na celovit in izčrpen način“.

Vendar se ne strinjamo z uskladitvijo zakonodaje in sprejetjem skupnih postopkov, in sicer glede obveznosti države članice, da pošlje „popolne podatke o obsodbah, izrečenih proti njenim državljanom“, ali obveznosti, da „shranjuje in posodablja vse prejete podatke“, ter z uskladitvijo postopkov – ker ni jasnega jamstva o varstvu teh podatkov, je po našem mnenju ta predlog še bolj vprašljiv.

Priznavamo potrebo po mehanizmih, ki omogočajo medsebojno pošiljanje podatkov o kazenskih evidencah med različnimi državami članicami, vendar mora biti to izvedeno za vsak primer posebej in v okviru sodelovanja med omenjenimi državami.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence med državami članicami. Zaradi večji mobilnosti v EU je pomembno, da se lahko države članice obveščajo o kriminalni preteklosti državljanov EU, ki živijo na njihovih ozemljih. Kljub temu je treba uporabiti zaščitne ukrepe in strinjam se s predlagano splošno prepovedjo obdelave osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno poreklo, politične nazore, verska ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem ali spolnim življenjem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V Evropski uniji z odprtimi mejami je potrebno dobro sodelovanje med organi, da se lahko razmeroma dobro borimo proti kriminalu. Cilj evropskega spletnega portala, prek katerega lahko državljani in podjetja pridobijo informacije o svojih pravicah zaradi kazenskih postopkov, je velik dosežek.

Vzpostavitev elektronskega registra, ki poenostavlja čezmejno izmenjavo kazenskih evidenc se lahko podpre le, če so ustrezno vključene zahteve glede varstva podatkov. V praksi bo veliko odvisno od obravnavanja dejanj, ki se v eni državi članici sodno preganjajo, v drugi pa ne. Po mojem mnenju se ta vprašanja na zgodnji stopnji niso ustrezno obravnavala, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Díaza de Mere. Treba je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi in zagotoviti, da se na zahtevke držav članic po podatkih iz kazenske evidence odgovori ustrezno ter na celovit in izčrpen način.

Odprte meje pravzaprav ne omogočajo le prostega pretoka poštenih državljanov, ampak tudi kriminalcev, ki pogosto pobegnejo pred pravico tako, da se zatečejo v druge države, v katerih storijo nadaljnja kazniva dejanja. Vendar se zaradi neustrezne izmenjave podatkov ustrezno ne upošteva niti možnost njihovega povratništva niti prava nevarnost, ki jo predstavljajo.

Kot vsak dan poročajo časopisi, zlasti spolni zločinci in drugi zelo nevarni posamezniki izkoriščajo pomanjkanje učinkovitega sistema za izmenjavo podatkov in omejitve sedanjih pristojnosti EU.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Predlogi spremembe Evropskega parlamenta izboljšujejo to zakonodajo, vendar hkrati ne želim glasovati za njeno izvajanje. Zato sem se vzdržal glasovanja.

− Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0230/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ta uredba poskuša zagotoviti visoko raven zaščite eura pred prenarejanjem in ponarejanjem z določitvijo potrebnih ukrepov za njegovo zaščito prek preverjanja pristnosti bankovcev in kovancev ter njihove primernosti za kroženje.

Po najnovejših statističnih podatkih je bilo leta 2007 iz obtoka umaknjenih približno 561 000 ponarejenih bankovcev in 211 100 ponarejenih kovancev.

Zdaj, ko sta Evropska centralna banka in Komisija dokončno določili postopke za prepoznavanje ponarejenih eurobankovcev in eurokovancev, je postala sprememba uredbe 2001 bistvena, saj imajo ustanove, ki opravljajo distribucijo gotovine v javnosti, potrebna orodja za izvajanje teh pregledov.

Podpiram tudi izrecno obveznost kreditnih ustanov in drugih zadevnih ustanov, da preverjajo pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejele, preden jih dajo ponovno v obtok. Hkrati bodo morale prilagoditi svoje notranje postopke in posodobiti opremo.

Pristnost eura je treba zagotavljati tudi v državah članicah, ki niso v območju eura, imajo pa ga v obtoku kot valuto za transakcije, čeprav se metode nadzora ne morejo uporabljati na isti način, kar torej pomeni, da je treba oblikovati posebne postopke preverjanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Iz vzhodne Evrope nenehno prihajajo ponarejeni bankovci odlične kakovosti. Navsezadnje je Evropska unija po svoji naravi zelo privlačna za ponarejevalce, ker ljudje nove valute ne poznajo najbolje in tudi bankomati niso imuni za goljufije.

Izboljšava zaščite eura pred goljufijami je dobrodošla sprememba, zato sem tudi jaz glasoval za poročilo gospoda Díaza de Mere. Nenehno prizadevanje za varnejši euro je ena stvar, vendar se ničesar ne doseže, če ljudje še vedno vedo malo o varnostnih elementih. Zato morajo Evropska centralna banka in države članice povečati svoja prizadevanja na področju osveščanja. Poleg tega moramo tudi zagotoviti, da se lahko profesionalne ponarejevalce kjer koli v EU hitro ujame. Nenehno zmanjševanje števila uslužbencev v policiji in hkrati odprava mej sta protiproduktivna, in to ne le na tem področju.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0211/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen tega predloga sklepa Sveta, ki je bil oblikovan na zahtevo Sodišča Evropskih skupnosti, je, da se v poslovnik Sodišča vključi določba o uporabi jezikov v revizijskem postopku v skladu s členom 64 statuta Sodišča.

Revizijski postopek Sodišča Evropskih skupnosti glede odločb Sodišča prve stopnje, kot je predviden v členu 225(2) in (3) Pogodbe ES ter členu 140a(2) in (3) Pogodbe ESAE, se uporablja, kadar slednje odloča o tožbah ali postopkih zoper odločbo določenega sodnega oddelka.

V skladu s tem statutom je mogoče opraviti revizijo v primeru, ko so vprašanja, predložena v predhodno odločanje, v pristojnosti Sodišča prve stopnje. Čeprav se tak primer še ni pojavil, Sodišče meni, da je treba njegov statut spremeniti, da bi se lahko jezikovna ureditev uporabljala za novi revizijski postopek.

To določa, da revizijski postopek poteka v jeziku posamezne odločitve (tj. Sodišča prve stopnje), ki je predmet postopka, kar je po našem mnenju prav.

− Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Jan Andersson, Anna Hedh, Inger Segelström in ÅsaWestlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da v celoti podpremo kompromis, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet ministrov. Kompromis pomeni, da bodo uvedeni zavezujoči cilji recikliranja, kar je zelo pozitivno. Kljub temu bi raje videli natančnejšo opredelitev stranskih proizvodov in ambicioznejše cilje recikliranja.

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšati škodljive vplive odpadkov na zdravje ljudi in okolje. Izločitev odpadkov iz naših rastočih gospodarstev je ključno. Letno proizvedemo 1,3 milijarde ton odpadkov, od česar je približno 40 milijonov ton odpadkov nevarnih.

Namen te zakonodaje EU je, da nam pomaga pri temu, da postanemo družba recikliranja. Parlament je vztrajal pri ciljih ponovne uporabe in recikliranja odpadkov. Ti cilji so ambiciozni. Do leta 2020 morajo države članice povečati recikliranje in ponovno uporabo gospodinjskih odpadkov za 50 %.

Zmanjšati moramo količino odpadkov na odlagališčih in za sežig. Sistem hierarhije kot prednostni vrstni red sili zakonodajalce na področju politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, da kot ključno nalogo uporabijo preprečevanje, nato ponovno uporabo, recikliranje ter na koncu predelavo in odstranjevanje. Kot predelava bo opredeljen samo sežig z visokimi standardi energetske učinkovitosti.

V zvezi z zmanjšanjem, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov moramo sodelovati z državljani, proizvajalci in potrošniki. Naprave za recikliranje lokalnih organov in Skupnosti morajo biti za največji možni učinek na praktičnih lokacijah in dostopne.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, strinjam se s poročevalko, da lahko v nekaterih državah, in zlasti kjer so se šele začeli odmikati od odlaganja, pridobivanje energije iz odpadkov prevladuje ter odvrača naložbe v druge postopke, kot sta recikliranje in ponovna uporaba.

Poljska od vseh držav EU zdaj reciklira najmanjšo količino odpadkov – 4 %. V malopoljski regiji je recikliranih 7 % odpadkov. Medtem se načrtuje gradnja sežigalnic za 250 000 ton odpadkov na leto, to je več, kot jih proizvede mesto. Da je sežigalnica učinkovita, mora biti ustrezno polnjena. Projekt, ki ga financira Evropska komisija, bo torej uničil kakršno koli navdušenje nad ločevanjem, ker bodo vsi odpadki gorljivi.

Ocenjuje se, da na Poljsko redno prihaja več deset tisoč ton nezakonito uvoženih komunalnih odpadkov, folije, odpadne kovine, uporabljenih gum in baterij. Od januarja letos je bilo na izbranem južnem sektorju naše zahodne meje ustavljenih 16 pošiljk, ki so skupaj vsebovale 40 ton odpadkov. Nekateri lokalni organi v bližini meje so morali svoj proračun povečati za 30 %, da so očistili nezakonita odlagališča.

Pozivam, da se čim prej sprejmejo posebni ukrepi, da se te prakse preprečijo. Neskončno število uredb o metodah sortiranja ali predelave odpadkov nima nobene vrednosti, dokler je za podjetja ceneje, da odpadke odlagajo na poljih sosednje države.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kompromisni predlog Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ravnanju z odpadki je pomembna sprememba v stališču zaradi velikega skritega finančnega interesa, povezanega z odpadki.

Predlagana direktiva ne prispeva k splošnemu zmanjšanju količine odpadkov. Njeni cilji in sredstva so namenoma nejasni. Izvzema industrijske odpadke in se omejuje na nekatere vrste komunalnih odpadkov, kar služi stroškovni učinkovitosti in konkurenci, ne pa okolju in javnemu zdravju.

Primer splošnega popuščanja je spodkopavanje hierarhične strukture, pri čemer mora biti recikliranje pred pridobivanjem energije. Drug primer je obravnavanje izgorevanja mešanih odpadkov kot pridobivanje energije v drugačnih primerih, kot so že določeni, kot je proizvodnja bioplina.

Strupene in druge nevarne snovi, ki se sproščajo v zrak, prodirajo v zemljo in podzemno vodo ter vplivajo na hranila, imajo neposreden učinek na zdravje zaposlenih v sektorju upravljanja z odpadki in na celotno prebivalstvo.

Potrebni so zmanjšanje nakopičenosti odpadkov ter načrtovano ravnanje z njimi in ustrezno organiziran prevoz. Odgovornost za razvrščanje in ločevanje strupenih in drugih nevarnih odpadkov (dioksinov itd.) je treba prevzeti na vladni, regionalni in lokalni ravni in čim več je treba reciklirati. Mešanih odpadkov se ne sme sežigati. Potrebni sta okoljska izboljšava odlagališč in varna končna odstranitev ostankov s teh odlagališč.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za priporočilo za drugo obravnavo gospe Jackson o reviziji okvirne direktive o odpadkih, ker menim, da bo ta predlog pomagal zmanjšati okoljske in socialno-ekonomske učinke ravnanja z odpadki, ob upoštevanju, da morajo biti zmanjšanje, preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje odpadkov prednostne naloge v celi Evropski uniji.

Glasovala sem za predlog spremembe 82, ker podpiram ambicioznejše cilje recikliranja odpadkov za vse države članice, da se zagotovi učinkovita evropska politika preprečevanja nastajanja odpadkov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament na tej drugi obravnavi vztraja pri tem, da Svet sprejeme predloge sprememb, ki so bili že sprejeti na prvi obravnavi.

Ključna predloga sprememb sta bila uvedba ciljev za recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov ter vzpostavitev petstopenjske hierarhije odpadkov kot splošno pravilo.

Svet je črtal vsa sklicevanja na cilje, vendar je poročevalka obnovila predloge sprememb Parlamenta v spremenjeni obliki. Poročevalka meni, da bi bilo narobe, če bi zapravili to priložnosti, s katero bi lahko zagotovili, da bi bila ta direktiva kaj več kot le skupek opredelitev. Vzpostaviti je treba resnično povezavo med to direktivo ter prizadevanjem za recikliranje in preprečevanje iz tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov.

Eden od pomembnih ciljev direktive je jasno razlikovanje med „predelavo“ in „odstranjevanjem“ odpadkov, ker sodbe Sodišča vzbujajo dvome v zvezi s tem vprašanjem.

V vsakem primeru menimo, da morajo biti prednostne naloge zmanjševanje odpadkov, recikliranje in predelava. Vendar je obravnavanje, da je sosežig metoda predelave in s tem donosna dejavnost, zares zelo dvomljivo. V tem primeru se je treba vprašati, kdo bo zmanjšal proizvodnjo ter povečal recikliranje in predelavo.

  Ambroise Guellec (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) V skladu s podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj bomo do leta 2020 proizvedli 45 % več odpadkov kot leta 1995. Zato mora Evropska unija nujno določiti novo strategijo o ravnanju z odpadki, ki bo omogočila, da se bodo vse vrste odpadkov obravnavale kot vir onesnaževanja, ki ga je treba zmanjšati, in tudi kot možen vir, ki ga je mogoče izkoriščati.

Kompromis, ki je bil sprejet na današnjem plenarnem zasedanju, bo prispeval k preusmeritvi pozornosti na preprečevanje in recikliranje – s ciljem stabilizacije količine odpadkov, proizvedenih do leta 2012, in ob izpolnjevanju ciljev 50-odstotnega recikliranja gospodinjskih odpadkov ter 70-odstotnega recikliranja gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju do leta 2020 – pri čemer bodo sistemi ločenega zbiranja odpadkov obvezni do leta 2015, vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo, ter ostrejše predpise o nevarnih odpadkih, zlasti na podlagi ločenega zbiranja in sledljivosti. Prav tako bo treba poskrbeti za ločeno zbiranje odpadnega olja ter razlikovanje med sežiganjem, katerega cilj je dokončna odprava odpadkov, in sežiganjem, pri katerem recikliranje poteka na podlagi energetske predelave. Zato se bodo z uporabo formule o energetski učinkovitosti le energetsko najučinkovitejše sežigalnice komunalnih odpadkov obravnavale kot obrati za recikliranje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Druga obravnava okvirne direktive o odpadkih je zapravljena priložnost. EU mora opredeliti jasne cilje za zmanjšanje odpadkov, ne pa določiti nezavezujočih pričakovanj za nek oddaljen prihodnji datum. S predlogi sprememb naše skupine bi se okrepila predlagana zakonodaja, vendar žal ti predlogi niso bili uspešni.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Napredno misleči politiki v skoraj vseh državah na svetu že več let spremljajo veliko povečanje nastajanja odpadkov. Primer dobre rešitve za to pogubno težnjo je zakonodaja, ki določa velik odstotek recikliranja posameznih materialov. Žal se celo pri ločevanju odpadkov količina materiala, ki se skupaj imenuje „mešani odpadki“, stalno povečuje.

Pozdravljam prizadevanje gospe Jackson, da bi v svojem poročilu našla pravo in utemeljeno rešitev. Čeprav so nekateri predlogi iz predlogov sprememb zanimivi in jih bomo podprli, se ne morem strinjati, da bi bilo treba sežig odpadkov obravnavati kot rabo energije, enakovredno trajnostnim virom energije.

Zato ne morem glasovati za poročilo, čeprav vsebuje nekaj pozitivnih vidikov; prav tako zanj ne more glasovati večina skupine GUE/NGL. Ne moremo podpreti prekvalifikacije sežigalnic komunalnih odpadkov, da bi jih izenačili z ekološko čistimi energetskimi viri.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, kompromis, ki ga je dosegla kolegica Jackson, sem podprla iz več razlogov, pri čemer se ji zahvaljujem za njeno izjemno delo. Dober razlog imamo, da smo zadovoljni s tem rezultatom, ker vse več odpadkov konča na odlagališčih. Škoda, da se je to zgodilo zdaj, ko se Evropa zaveda pomena politike o virih in surovinah. Povprečno se le nekaj manj kot tretjina gospodinjskih odpadkov v Evropi reciklira ali kompostira. Približno polovica se odloži in le nekaj manj kot petina sežge. V nekaterih državah članicah do 90 % gospodinjskih odpadkov konča na odlagališčih.

Potrebujemo količinske cilje za recikliranje odpadkov, medtem ko se moramo hkrati osredotočiti na pomen preprečevanja odpadkov. Kljub temu izpostavljam, da moramo močno izboljšati način rabe energije. Skrajni čas je, da opustimo napačno razmišljanje, da se uporaba odpadkov ne more razviti, ker bi to povzročilo še več odpadkov. Ker se zdi, da zaradi takega razmišljanja v praksi nastane več odlagališč, so se že pokazale njegove pomanjkljivosti.

Zato moram priznati, da sem podprla načrte Sveta o hierarhiji odpadkov in sem se zavzela za njegovo vodilno načelo. To bi prispevalo k bolj prilagodljivi politiki ravnanja z odpadki, pri kateri bi se upoštevale okoliščine. Vodilno načelo je bil tudi pristop, ki sem ga sprejela v svojem predlogu sprememb, pri čemer se zahvaljujem gospe Jackson za različne načine podpore med celotnim procesom.

Zato sem hvaležna gospe Jackson, za katero se je izkazalo, da je bolj razumna, kot je razvidno iz končnih rezultatov. Ugotovila je, da je energija iz naprav za obdelavo odpadkov le delni odgovor na pomanjkanje energije v EU, pri čemer je morala povedati, da se v nekaterih državah članicah obravnava, da raba energije ogroža recikliranje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo Caroline Jackson o reviziji okvirne direktive o odpadkih. Če želi EU ustrezno prispevati k izpolnjevanju naših ciljev na področju podnebnih sprememb, mora obnoviti svojo zavezo glede zmanjšanja odpadkov in recikliranja. Velik napredek v zvezi s tem bi dosegli z uvedbo zavezujočih ciljev za recikliranje in ponovno uporabo do leta 2020, tj. 50 % za gospodinjske odpadke in 70 % za gradbene odpadke ter odpadke pri rušenju. To mnenje je razvidno iz mojega glasovanja.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Cilj revizije te direktive je ustvariti enoten in skladen zakonodajni okvir, ki je povezan s cilji strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov, da bi Evropa postala družba recikliranja z vedno uspešnejšo uporabo virov odpadkov.

Vzpostavi se naslednje:

• petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, energetska predelava, odstranjevanje odpadkov (vključno s shranjevanjem);

• ukrepi/načrti za preprečevanje nastajanja odpadkov;

• obvezni cilji za recikliranje komunalnih odpadkov ter gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju;

• večja odgovornost proizvajalca pri obveščanju javnosti o možnostih ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice za doseganje vseh navedenih ciljev, morajo spodbujati posodobitev in odpiranje novih obratov za recikliranje odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, tj. „zeleno industrijo“.

Glasovala sem za revizijo okvirne direktive o odpadkih, ker bodo vsi ti ukrepi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, varnejšem in trajnejšem ravnanju z odpadki, racionalni uporabi nacionalnih virov in prilagoditvi podnebnim spremembam (razvoj sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami).

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Podpiram poročilo gospe Jackson, ker je namen nove direktive o odpadkih zagotoviti podlago za vzpostavitev „družbe recikliranja“. Evropa se spopada z nekaterimi zelo ambicioznimi cilji. Vendar ali so ti cilji preveč ambiciozni in ali lahko države članice, zlasti nove države članice, izpolnjujejo te stroge zahteve? Opozarjam vas, da imajo nove države članice že zdaj težave z izpolnjevanjem standardov Skupnosti za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Izpostaviti je treba, da so imele „stare“ države članice veliko več časa, da so svoje sisteme za ravnanje z odpadki prilagodile strogim zahtevam, medtem ko morajo nove države članice veliko hitreje uvajati pravne mehanizme in graditi potrebno infrastrukturo. Predlog nove direktive povzroča veliko polemik v mnogih državah, ker bo njegovo izvajanje močno vplivalo na gospodarstvo.

Menim, da zato ne smemo biti presenečeni, da je bilo tako težko doseči kompromis s Svetom. Med včerajšnjo razpravo je veliko poslancev EP dejalo, da niso zadovoljni s kompromisom o direktivi. Vendar se bojim, da lahko uvedba strožjih zahtev povzroči težave pri izvajanju tega zakona. Nova direktiva o odpadkih bo države, ki so zapostavljale ravnanje s komunalnimi odpadki, prisilila, da sprejmejo odločne ukrepe. Te države bodo morale uvesti pravne in gospodarske mehanizme, da bo njihov učinek spodbujal in ne bremenil gospodarstva. Nova direktiva mora spodbujati razvoj novih načinov ustvarjanja delovnih mest.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je podprla okrog 30 kompromisnih predlogov sprememb, vendar je prav tako predložila daljnosežnejše predloge sprememb, katerih cilj je poostriti besedilo v zvezi z nevarnimi odpadki, obdelavo bioloških odpadkov, prenehanjem statusa odpadka ter zamislijo o stranskih proizvodih in odpadkih, ki niso več odpadki. Zlasti smo si prizadevali za zavezujoče cilje, da bi se zmanjšala skupna količina nastalih odpadkov ter da bi se osredotočili na recikliranje in ponovno uporabo.

Nasprotujemo trditvi, da se lahko domače sežigalnice odpadkov obravnavajo kot predelava na podlagi formule o energetski učinkovitosti. Besedilo, ki je bilo na koncu sprejeto, ne določa pravno zavezujočih ciljev za zmanjšanje odpadkov. Predlog o financiranju študije o načinih preprečevanja odpadkov je popolnoma neprimeren v zvezi s tem.

Čeprav sta cilja v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo določena na 50 % in 70 % ter se od držav članic zahteva, da sprejmejo zakonodajne ukrepe, ti cilji sami po sebi niso pravno zavezujoči. To je zagotovo zamujena priložnost. V mojem volilnem okrožju je ta revidirana okvirna direktiva povezana z nevarnostjo, da bi nekateri lahko izkoristili „šibkejše“ evropske standarde, da bi se nekoliko izognili našim sedanjim prizadevanjem. Flandrija je vodilna na tem področju in je v samem vrhu. Vendar nas revidirana okvirna direktiva ne spodbuja, da bi bili še uspešnejši. Škoda.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Gospa predsednica, Belgija je že več let vodilna na področju politike ravnanja z odpadki, zato bi si osebno želela nekoliko ambicioznejše besedilo. Kljub temu menim, da sporazum, ki ga je gospe Jackson uspelo skleniti s slovenskim predsedstvom, kaže na odlične pogajalske sposobnosti in občutek za kompromis z njene strani. Prvič je uvedena evropska hierarhija odpadkov. Poleg tega je dosežen znaten napredek v zvezi s preprečevanjem, recikliranjem in selektivnim zbiranjem gospodinjskih odpadkov.

Špekuliranje s tretjo obravnavo in ogrožanje sedanjega sporazuma je po mojem mnenju preveč tvegano. Ker je najpomembnejše dejansko sprejetje direktive, sem glasovala za sporazum.

− Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0192/2008)

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Velika podjetja in industrija, ki neovirano onesnažujejo reke, jezera in podzemne vode z neobdelanimi strupenimi odpadki, ne odgovarjajo za svoja dejanja. Ni jih mogoče obvladati z zakonodajo, ki dejansko dovoljuje podjetjem, da onesnažujejo in za to plačujejo zanemarljive kazni, če in ko se ugotovijo kršitve, medtem ko ustvarjajo velik dobiček v škodo javnega zdravja in okolja.

EU in vlade se zavedajo tega, vendar ne ukrepajo. Zaradi možnosti za večji dobiček ogrožajo življenja delavcev pod pretvezo „konkurenčnosti“, medtem ko od njih zahtevajo, da financirajo ukrepe proti onesnaževanju prek davkov.

Onesnaženje podzemne vode v regiji reke Asopos s šestvalentnim kromom zaradi nenadzorovane industrijske dejavnosti kaže na velike pomanjkljivosti v zakonodaji, ki je omejena na določanje zgornje meje za vsebnost kroma in ne vsebuje določb o tako zelo nevarni rakotvorni snovi.

Predlagani ukrepi EU so razveljavljeni, tudi če omejujejo vsebnost nevarnih snovi, ker ni učinkovitih pregledov in ukrepov, ki bi odvračali od onesnaževanja in vplivali na dobiček industrije. Le z bojem delavcev proti dobičku plutokracije se lahko zaščiti neodtujljiva pravica do zdravja in življenja.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za priporočilo gospe Laperrouze za drugo obravnavo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, glede na to, da je dobro kemijsko stanje površinskih voda v Evropski uniji bistven pogoj za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Ta direktiva je pozitivna, ker določa omejitve za koncentracijo nekaterih zdravju škodljivih onesnaževal v vodi in dodatno pojasnjuje obveznosti držav članic v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) S sprejetimi predlogi sprememb se je predlog Sveta nekoliko izboljšal. Obrazložitev te direktive temelji na zahtevi iz direktive o vzpostavitvi okvira za ukrepanje Skupnosti na področju vodne politike in vsebuje vidike, s katerimi se ne strinjamo. Tako je v primeru načela „plača povzročitelj obremenitve“, ki bi lahko zaščitilo tiste, ki imajo sredstva, da plačajo za onesnaženje. Morali bodo le plačati in nato ustanoviti industrijo čiščenja, ki bo lahko nadaljevala s svojim donosnim poslom na račun onesnaževanja, za katerega bodo medtem dobili dovoljenje in s katerim morda uničujejo reke, gozdove itd.

Menimo, da je bistveno ukrepati na področju preprečevanja onesnaževanja. Vendar vemo, da člen 16 okvirne direktive navaja različne obveznosti v zvezi s pripravo predlogov Komisije, vključno s posebnimi ukrepi proti onesnaževanju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in določa seznam prednostnih snovi, vključno s prednostnimi nevarnimi snovmi, ter standarde kakovosti, primerne za koncentracije prednostnih snovi v površinskih vodah, usedlinah in organizmih.

Prav tako vemo, da Svet ni izpolnil pričakovanj Evropskega parlamenta v zvezi s prekvalifikacijo nekaterih prednostnih snovi v prednostne nevarne snovi in v zvezi z drugimi pomembnimi področji. Zato smo se glasovanja vzdržali.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to besedilo, ki določa okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, da bi se zagotovila visoka raven zaščite vodnega okolja.

Okoljski standardi kakovosti bodo veljali za skupaj 33 onesnaževal (večinoma za pesticide in težke kovine) v rekah, jezerih in obalnih vodah. Te snovi ne ogrožajo le preživetja ekosistemov, ampak prek prehranske verige ogrožajo tudi zdravje ljudi. Kompromis, o katerem smo pravkar glasovali, bo omogočil „napredek“ držav članic, da bodo lahko izpolnjevale te standarde do leta 2018.

Komisija mora čim prej sprejeti odločitev o razvrstitvi novih snovi med „prednostne“ ali „nevarne“ snovi.

Blizu virov onesnaževanja bo potrebnega več časa za izpolnitev okoljskih standardov kakovosti. Na teh „območjih mešanja“ bi lahko koncentracije onesnaževal presegle določene meje. Zagotoviti moramo potrebna varovala, da bodo lahko imele države članice pri opredelitvi „območij mešanja“ na voljo najboljše tehnike čiščenja vode.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Bistveno je, da v prihodnosti ohranimo kakovost vode, našega tekočega zlata, in da nikoli ne zmanjšamo našega prizadevanja za njeno zaščito. Če se bo v praksi izkazalo, da je voda v novih državah članicah manj kakovostna in da imajo države, ki niso članice EU, težave, bomo morali v Parlamentu povečati prizadevanje za iskanje rešitev, med drugi zlasti z ustavitvijo nezakonitega odlaganja odpadkov in ravnanja z odpadno vodo. Ker lahko intenzivno gnojenje v kmetijstvu obremenjuje vodo, bi morala biti to spodbuda za prilagoditev ukrepov za spodbujanje kmetijstva, da bi se več podpore namenilo tradicionalnim in okolju prijaznim metodam gojenja, kot so metode, ki jih uporabljajo ekološki kmetje.

Menim, da se bo zaradi tega poročila spremljanje kakovosti vode izboljšalo, zato sem glasoval zanj.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glavni deli predloga direktive so:

– vzpostavitev standardov kakovosti vode za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi;

– uvedba zamisli o „območjih mešanja“, na katerih so lahko standardi kakovosti vode preseženi;

– določitev popisa izpustov, emisij ter uhajanj prednostnih in prednostnih nevarnih snovi, s čimer se omogoči spremljanje načina doseganja ciljev iz okvirne direktive o vodah na zadevnih točkovnih virih onesnaževanja, ter ocena vpliva izvajanja načela „plača povzročitelj obremenitve“;

– uvedba določb v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem. Te določbe vključujejo izključno odgovornost držav članic za preseganje standardov kakovosti vode, če se izkaže, da je presežek posledica čezmejnega onesnaževanja, pri čemer pa bo treba sprejeti skupne ukrepe.

Glasovala sem za okoljske standarde kakovosti na področju vodne politike, ker je uvedba določb v zvezi s „čezmejnim onesnaževanjem“ dobrodošla, zlasti v primeru Romunije, ob upoštevanju, da mejimo na države, ki niso članice EU in katerim ni treba spoštovati standardov, določenih na ravni Skupnosti.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Laperrouze. Okrepiti moramo evropsko strategijo in ukrepanje na področju varstva voda. Menim, da je treba sprejeti posebne ukrepe proti onesnaženju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje. Cilj tega predloga je zagotoviti visoko raven zaščite pred tveganjem, ki ga pomenijo te prednostne snovi (in nekaj drugih onesnaževal) za vodno okolje, in zato določa nekatere okoljske standarde kakovosti. Pozdravljam različne ukrepe v zvezi s standardi in biološkimi vrstami. Prav tako čestitam poročevalki za pristop, ki ga je sprejela pri obravnavi tega vprašanja, ki je z več vidikov nedvomno tehničen in zapleten.

− Poročilo: Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (A6-0178/2008)

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Kratsa-Tsagaropoulou in zlasti pozdravljam dodatno vlogo Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu. Evropska agencija za varnost v pomorskem prometu je bila ustanovljena zaradi več resnih nesreč na morju in ima pomembno vlogo pri zmanjševanju takih pojavov v prihodnosti. Prav je, da interesi Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu vključujejo tudi področje zagotavljanja ustrezne usposobljenosti pomorščakov.

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Po nedavnih nesrečah tankerjev Erika in Prestige se je izkazalo, da so človeške napake resni vidik pomorske varnosti. Zato je bistveno dobro usposabljanje posadke.

V zvezi s tem izpostavljam dva vidika, ki sta po mojem mnenju bistvena.

Prvi je povezan z logiko v ozadju evropskega pristopa: vsakršna zavrnitev spodbujanja zaposlovanja mornarjev iz držav članic. Spodbuja se zaposlovanje mornarjev, ki niso iz ES, kar še zdaleč ni prednostna naloga Skupnosti, tako kot na vseh gospodarskih in socialnih področjih. S tem namerno protinacionalnim pristopom se lahko le povečata sedanje pomanjkanje usposobljenih mornarjev v EU ter pomanjkanje zanimanja za ta težak in nevaren poklic. Vse to koristi premalo usposobljeni in poceni azijski delovni sili.

Drugič, čim bolj se moramo zaščititi v zvezi s kakovostjo usposabljanja, nadzorom nad njim in izdajanjem spričeval. Namesto vzajemnega priznavanja kvalifikacij na podlagi minimalnih in tehničnih standardov zunaj ES moramo priznati resnično vrednost naših sedanjih kvalifikacij ter rešiti naše pomorske poklice zaradi pomorske varnosti in zaščite naših nacionalnih delovnih mest.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (KOM(2007)0610 – C6-0348/2007 – 2007/0219(COD)).

Zdi se, da so izboljšave določb iz Direktive o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov iz poročila gospe Kratsa-Tsagaropoulou dobre in primerne, ker bodo omogočile celovitejše izpolnjevanje določb te direktive, katere cilj je izboljšanje ravni znanja in veščin pomorščakov ter zagotavljanje večje varnosti in preprečevanje onesnaženja morja.

− Poročilo: Avril Doyle (A6-0190/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker bi lahko zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo za terapevtsko zdravljenje in dobro počutje živali, namenjenih za prehrano ljudi, povzročila prisotnost ostankov takšnih proizvodov v živalih za proizvodnjo živil, je treba opraviti oceno tveganja varnostne mejne vrednosti ostankov vseh farmakološko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo veterinarski izdelki.

Cilj predloga Komisije o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/90 je rešiti težave v zvezi z uporabo obstoječe zakonodaje. V njem so predlagani alternativni načini za doseganje visoke stopnje varstva potrošnikov, povezane z nadaljnjo dostopnostjo in razvojem zdravil za uporabo v veterinarski medicini za evropski trg ter dobrim delovanjem trgovine z živili živalskega izvora znotraj Skupnosti in zunaj nje.

Poročevalec prav tako izpostavlja, da je treba glede na to, da je končni cilj varovanje zdravja ljudi, pri analizi tveganja in nadzoru ostankov farmakološko aktivnih snovi, ki se lahko pojavijo v hrani, proizvedeni v Evropski uniji ali uvoženi v Evropsko unijo, uporabiti doslednejši pristop.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Predlagane poenostavitve uredb o farmakološko aktivnih snoveh v živilih živalskega izvora je treba pozdraviti, zato sem podprl poročilo gospe Doyle.

− Poročilo: Marie Panayotopoulos-Cassiotou (A6-0173/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Pričakujemo, da si bodo države članice EU stalno prizadevale za boj proti revščini. Nosilci odločanja ter javni in zasebni akterji morajo prevzeti svoje odgovornosti ter ukrepati za izboljšanje možnosti na področju zaposlovanja, podjetij in izobraževanja ter preprečitev socialne izključenosti in boj proti revščini.

Na drugi strani menimo, da EU ne bi smela izvajati kampanj za izobraževanje in obveščanje javnosti. 17 milijonov EUR, namenjenih za evropsko leto, bi bilo bolje nameniti najrevnejšim članom družbe.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Pri glasovanju sem podprl predlog sklepa o tem, da bi bilo leto 2010 evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

Poleg prednostnih ukrepov iz predloga sklepa menimo, da je nujno treba uvesti minimalno zajamčeno plačo v vseh državah članicah EU, da bi zagotovili učinkovit boj proti revščini.

V državi, iz katere prihajam, tj. Romuniji, po treh letih vladanja desnice 40 % Romunov živi pod pragom revščine, ker si ne morejo privoščiti plačila stroškov minimalne potrošniške košarice in tekočih računov v času zime.

Ker je desno usmerjena vlada leta 2005 uvedla enotno davčno stopnjo, se je družba pretirano polarizirala, revščina pa se je povečala. Leta 2007 je le 5 % zaposlenih Romunov zaslužilo več kot 2000 RON, kar je približno 500 EUR.

V Romuniji je treba odpraviti enotno davčno stopnjo in sprejeti progresivno stopnjo, hkrati z oprostitvijo plačila davka na ponovno vložen kapital. Tako bi se zmanjšala polarizacija družbe in doseglo pošteno obdavčenje, pri čemer bi bili ljudje z nizkim prihodkom obdavčeni manj kot tisti z visokim prihodkom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav vemo, da ni dovolj posvetiti eno leto boju proti revščini za zagotovitev sprejetja ustreznih ukrepov, smo glasovali za poročilo, da bi vsaj poskušali izpostaviti pomen tega vprašanja.

Kljub temu bi radi hkrati opozorili na resnost stanja in posledice ukrepov, s katerimi se še naprej spodbujajo liberalizacija in privatizacija ključnih javnih sektorjev in storitev, deregulacija delovne sile, priložnostno in slabo plačano delo ter rast cen življenjsko pomembnih izdelkov, kar pomaga gospodarskim in finančnim skupinam, da povečajo svoj nepričakovan dobiček na račun večje revščine.

Čeprav podpiramo poročilo, vztrajamo pri odpravi neoliberalne politike lizbonske strategije in pakta za stabilnost ter zahtevamo drugačno politiko, s katero se zagotavlja socialna vključenost otrok, žensk, delavcev in njihovih družin. Potrebujemo ukrepe, ki cenijo delo, povečujejo zaposlovanje s pravicami, zagotavljajo kakovostne javne storitve za vse, primerne bivalne pogoje, javno in splošno socialno varnost, ter kmetijsko politiko, ki spodbuja proizvodnjo in prihodke tistih, ki obdelujejo zemljo, in zagotavlja dostojno plačilo ribičem.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Vsako „evropsko leto“ je izgovor, da EU porabi ogromne vsote denarja za lastno propagando o temi, ki naj bi bila zanimiva za medije.

Zato mora biti leto 2010 leto boja proti revščini. Ali bo to tudi leto boja proti globalizaciji, ki je razlog za brezposelnost? Ali bo to tudi leto boja proti priseljevanju, zaradi katerega se znižujejo plače v Evropi? Ali bo to tudi leto opuščanja gospodarskih, trgovinskih, finančnih in davčnih politik, zaradi katerih se srednji razred spopada z revščino? Ali bo to sploh „evropsko“ leto, glede na to, da je ujeto med bojem proti svetovni revščini in neizogibno prednostno nalogo, ki jo imajo priseljenci, ki niso iz ES in za katere se obravnava, da so eni od najranljivejših ljudi na svetu?

Vedno večja in trajna revščina v Evropi je sramota. Zasluži si več kot „evropsko leto“, s katerim se spodbuja evrokracija. Zasluži si, da je v središču vseh vaših odločitev. Žal so izkušnje pokazale, da ni tako, ne glede na pripravljene izjave.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Marca 2000 je Evropski svet pozval države članice in Komisijo, da sprejmejo ukrepe, ki bodo „odločilno vplivali na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. To bi se zgodilo na podlagi odprte metode usklajevanja, ki je sama po sebi pozitivna, ker temelji na decentraliziranemu pristopu.

Nujno je ukrepati na področju boja proti revščini. Vendar morajo to delo v vseh bistvenih vidikih izvajati države članice v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami s široko demokratično legitimnostjo, kot so Združeni narodi.

Ne strinjamo se z več točkami iz predloga Komisije in nenazadnje iz poročila Evropskega parlamenta, ki med drugim izpostavlja pomembnost strukturne podpore in potrebo po tem, da EU zagotovi podporo zelo oddaljenim regijam. Prav tako smo kritični glede evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, tj. leta spodbujanja ozaveščenosti, ki ima pomembno vlogo v zadevnem poročilu. Takšna mednarodna leta in kampanje smo že imeli. Vprašati se moramo, ali je vredno nameniti 17 milijonov EUR za tako leto EU in kakšna je njegova dejanska dodana vrednost. Prepričani smo, da bi ta finančna sredstva bolj koristila nacionalnim proračunom držav članic, kjer bi resnično prispevala k nujnemu boju proti revščini in socialni izključenosti.

Na podlagi navedenih utemeljitev smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Upamo, da bo določitev leta 2010 za „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“ povzročilo resničen napredek v zvezi z bojem proti neenakostim v EU. V poročilu je ustrezno ugotovljeno, da je za uspešno delo na tem področju potrebno sodelovanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za moj narod, tj. Škotsko, so še vedno značilne ravni revščine, ki so sramotne, zlasti glede na veliko bogastvo države. Na srečo imamo zdaj vlado, ki se zavzema za boj proti socialni izključenosti, podedovani od zaporednih unionističnih vlad. Zavzemanje škotske vlade je v celoti v skladu s spoštovanjem načel iz poročila gospe Panayotopoulos-Cassiotou, ki sem ga z veseljem podprl.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, strinjam se s predlogom o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010). Vseeno menim, da je kolegica Panayotopoulos-Cassiotou v svojem poročilu dodala nekaj bistvenih elementov k sicer odličnemu osnutku besedila Komisije.

Poročilo nas zlasti upravičeno opozarja na zapletenost struktur, ki povzročajo revščino in socialno izključenost, ter razširja opredelitev ogroženih skupin. Drugič, upravičeno namenja več pozornosti pomenu socialne varnosti in tudi boljšim ravnem zaposlitve ter poudarja pomen osredotočenja na potrebo po tem, da se delo izkaže kot način boja proti revščini in izključenosti. Tretjič, v poročilu gospe Panayotopoulos-Cassiotou se razume pomembnost vseživljenjskega učenja in poudarja potreba po zagotavljanju enakih možnosti za vse, da bi izboljšali njihove sposobnosti prilagajanja na spremembe na trgu dela.

Nujno je treba na nov način obravnavati vprašanje boja proti revščini in izključenosti. Z veseljem sem ugotovila, da so odobrena proračunska sredstva za evropsko leto, tj. 17 milijonov EUR, najvišja vsota, dodeljena za evropsko leto doslej. Tudi to kaže na njegov velik politični pomen.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropska komisija predlaga, da bi bilo leto 2010 „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“. Ker je to največji proračun za evropsko leto doslej, je politični pomen projekta zelo jasen. S tem letom „boja“ se bo le spodbujala podoba Evropske unije, ki je doživela popoln neuspeh lizbonske strategije.

Čeprav je boj proti revščini in socialni izključenosti prednostna naloga in ga je treba podpreti, Evropa kljub tem pobožnim željam ne bo naredila nič za izboljšanje življenj 78 milijonov Evropejcev, ki živijo pod pragom revščine. Zato bom glasoval proti temu poročilu, katerega edini priznani politični cilj je napeljevanje k propagandi evropskih globalistov.

Po irskem negativnem izidu glasovanja je čas, da predrznost skrajnih Evropejcev nadomesti objektiven pregled sedanjega evropskega povezovanja. Ta nesmiseln sistem je nujno treba reformirati, če želimo ohraniti Evropo sodelovanja in ne podrejeno Evropo. Končno je treba vzpostaviti Evropo narodov, ki spodbuja zaščito Skupnosti in posebne ugodnosti za Evropejce.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vedno večja zaskrbljenost zaradi brezposelnosti ter naraščajočih cen življenjsko pomembnih izdelkov in goriva po vsej celini je resen razlog za odpravo težave revščine in socialne izključenosti, ki vpliva na okrog 16 % prebivalstva.

Čestitam poročevalki, ki je predsednica medskupine za družino in varovanje otroštva, katere podpredsednik sem, za njeno delo. Strinjam se z njeno skrbjo za tiste, ki so najbolj izpostavljeni tej nadlogi in imajo največje težave pri njenem premagovanju. Podpiram njeno priporočilo, da je vedno treba upoštevati težavne okoliščine najbolj oddaljenih regij, otoških regij in področij upada industrije.

Predlog Evropske komisije nam daje upanje na bolj skupno javno in zasebno zavedanje posameznikov in Skupnosti o tem pojavu ter prizadevanje Unije in držav članic za iskanje rešitev, temelj katerih mora biti notranje in neodtujljivo dostojanstvo vseh človeških bitij.

Cilj lizbonske strategije je bil potrditev evropske svetovne konkurenčnosti z zagotavljanjem socialne kohezije in naložbami v izobraževanje. Kljub njeni neuspešnosti upam, da bo leto 2010 prispevalo k povečanju osveščenosti Evropejcev o potrebi po večji socialni koheziji.

Glasoval sem za to poročilo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Leto 2010 bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Upam, da bo izpostavljena tema revščine otrok v EU in da bodo države članice sprejele konkretne ukrepe za izkoreninjenje revščine otrok.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Ali se vsi zavedamo pomena vprašanja revščine in socialne izključenosti? Ali se zavedamo, da je leta 2006 16 % državljanov v EU-25 (78 milijonov ljudi) živelo pod pragom revščine?

Podpiram razglasitev leta 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Naša moralna dolžnost je, da povečamo družbeno ozaveščenost o tej zadevi. Evropsko leto mora prispevati k večji osveščenosti ljudi o revščini in socialni izključenosti v Evropi ter posredovati sporočilo, da ima to uničujoč vpliv na socialni in gospodarski razvoj. Podpreti mora pomen kolektivne odgovornosti, ki zajema nosilce odločanja ter javne in zasebne akterje. Naša naloga je doseči stabilno gospodarsko rast do leta 2010 z večjim številom boljših delovnih mest in večjo socialno kohezijo.

Glasujem za poročilo gospe Panayotopoulos-Cassiotou.

− Poročilo: David Casa (A6-0231/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament se je odločil podpreti stališče Komisije in Sveta o želji Slovaške, da bi 1. januarja 2009 sprejela enotno valuto, čeprav je nekoliko zaskrbljen zaradi razlik med konvergenčnimi poročili Komisije in Evropske centralne banke v zvezi s trajnostjo inflacije.

Prav tako je zanimivo, da je v poročilu izražena zaskrbljenost nad „nizko podporo euru med slovaškimi državljani“. Poleg tega namesto poskušanja odprave razlogov za to nizko podporo poziva slovaške organe, naj okrepijo kampanjo obveščanja javnosti, namenjeno razlagi „koristi enotne valute“, medtem ko jih vseeno spodbuja k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bi čim bolj preprečili povišanje cen v prehodnem obdobju.

Še enkrat izpostavljam, da je škoda, da ne vemo točno, kaj večina slovaških državljanov meni o vsem, kar se dogaja, zlasti o sprejetju eura. Zato smo se glasovanja vzdržali.

Posledice na Portugalskem so dobro znane in nas spodbujajo, da temu jasno nasprotujemo.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podprl bom poročilo o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja prihodnje leto. Euro je vse od uvedbe svetovna zgodba o uspehu, ki se hitro uveljavlja kot valuta svetovnih rezerv, ki je ogrozila monopol dolarja. Vsi dokazi kažejo na to, da bo vedno trdnejša. Ker odločno podpiram to valuto, si želim, da bi jo Anglija kmalu prevzela. Težko si predstavljam, da bodo države, ki ob sprejetju enotne valute še niso bile članice Unije, uvedle euro pred Združenim kraljestvom. V nevarnosti smo, da bomo zaostali kot delno ločen del Unije.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Slovaška je prva država nekdanjega komunističnega bloka, ki želi 1. januarja 2009 vstopiti v euroobmočje. Dinamično slovaško gospodarstvo izpolnjuje konvergenčna merila iz maastrichtske pogodbe. Pristop k monetarni uniji bo Slovaški omogočil, da bo izkoristila številne prednosti skupne valute, kar bo zagotovo dodatna spodbuda za gospodarstvo.

Res je, da so bili izpostavljeni dvomi, ali bo lahko Slovaška vzdrževala nizko stopnjo inflacije ali proračunski primanjkljaj. Poročevalec je v svojem govoru pravilno ugotovil, da vedno večja inflacija ni le težava Slovaške, ampak tudi celotne Evropske unije, vključno z euroobmočjem. Tako kot vse države, ki so že vključene v monetarno unijo, mora tudi Slovaška nadaljevati z makroekonomsko politiko, s katero se zagotavlja ohranjanje konvergenčnih meril.

Zagotovo bodo izkušnje Slovaške z uvedbo skupne valute odlična priprava za Poljsko. Pozorno moramo spremljati našo južno sosedo.

Kot izpostavlja poročevalec, sprejetje eura nima velike podpore med slovaškimi državljani. Upam, da bo pred pristopom Slovaške v euroobmočje organizirana kampanja obveščanja, ki bo prepričala in zlasti ustrezno pripravila Slovake na spremembo valute.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Case o sprejetju eura na Slovaškem. Slovaška, tj. država z nekaj več kot pet milijoni prebivalstva, je neodvisna le 15 let. V tem kratkem času se je Slovaška politično in gospodarsko razvila ter se lahko zdaj pridruži euroobmočju. Izkušnje na Slovaškem so v nasprotju navedbami, da je Škotska premajhna, da bi postala uspešen in neodvisen narod v EU.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Case o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009, v katerem se Evropski parlament pridružuje pozitivnim priporočilom Komisije, Evropske centralne banke in Sveta.

Slovaška si je močno prizadevala za izpolnitev maastrichtskih in konvergenčnih meril. Rast slovaškega gospodarstva od padca komunističnega režima je izjemna in uvedba enotne valute na Slovaškem bo pravična nagrada za državo, ki je izvajala strogi program reforme.

Kar zadeva inflacijo, je Evropski parlament izrazil zaskrbljenost zaradi srednje- in dolgoročne trajnosti inflacije na Slovaškem, kot je bilo opredeljeno v zadnjem konvergenčnem poročilu Evropske centralne banke. Vendar menimo, da bi lahko slovaška vlada sprejela potrebne ukrepe za preprečitev naraščanja inflacije po pridružitvi euroobmočju.

Upoštevati je treba, da bo inflacija na euroobmočju po napovedih leta 2009 znatno presegala 2-odstotni cilj Evropske centralne banke. Zato ne bi bilo pošteno kaznovati Slovaške zaradi prizadevanja za izpolnitev meril, ki jih leta 2009 ne bodo izpolnile niti članice euroobmočja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Konec aprila je 53 % Slovakov še vedno nasprotovalo uvedbi eura. Njihove bojazni, kot sta izguba suverenosti zaradi Evropske centralne banke, in rast cen, je treba resno obravnavati. Poznejši vstop v euroobmočje zadevnim državam omogoča, da bolj ležerno izvedejo potrebne reforme, in ljudem zagotavlja več časa, da se prilagodijo.

Če bi države, kot so Združeno kraljestvo, Danska in Švedska, ohranile svojo neodvisnost v zvezi z valutno politiko, bi morali to pravico dodeliti tudi drugim državam. V vsakem primeru se mora odločiti suverena država, to so ljudje. To odločitev je nato treba spoštovati in ne poskušati popraviti, tako kot se je zgodilo z Ustavo, ki se ponovno obravnava. Menim, da volja ljudi pri tem ni bila dovolj upoštevana, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Vzdržala sem se glasovanja o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009, ker dvomim, da manipulacija nima vpliva na slovaško valutno politiko. Poleg tega glede na sedanjo negotovost v zvezi s prihodnostjo Evropske unije po izidu irskega referenduma menim, da bi bilo primerno najprej analizirati vzroke in ne nadaljevati s procesom integracije valutne politike, kot da se ni nič zgodilo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval bom za poročilo gospoda Case o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009.

Poročevalec je predstavil zelo dobro in razumno poročilo.

Strinjati se moramo, da vzpostavitev euroobmočja pomeni uspeh na poti k poglobitvi evropskega združevanja. Zato so potrebne dodatne širitve tega območja in zadovoljni smo lahko, da se bo v ta krog kmalu pridružila še ena država.

Prav tako izpostavljam, da se moramo pri vsaki širitvi euroobmočja prepričati, da je ta evropski projekt socialno podprt in se moramo prav tako prepričati, da je cilj teh širitev krepitev skupne evropske gospodarske politike.

− Poročilo: Gábor Harangozó (A6-0212/2008)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, strinjam se s poročevalcem, da obstajajo velika neskladja med posameznimi regijami in da je treba to težavo upoštevati pri analizah, ki so podlaga za razdelitev sredstev Unije.

To je jasno razvidno v novih državah članicah. Na Poljskem je najpomembnejša socialna razdelitev, ki vpliva na Poljake, vedno večja razlika v njihovem bogastvu. Zdaj do 12 % prebivalstva živi v izredni revščini. Največje razlike so še vedno med mesti in podeželjem.

Čeprav je Małopolska glede na BDP na četrtem mestu v državi, je brezposelnost v tej regiji še vedno težava in zlasti vpliva na podeželsko prebivalstvo. V sosednji provinci Świętokrzyskie prebivalci podeželja predstavljajo 55,5 % brezposelnih (88 % jih je brezposelnih in zato nimajo pravice do nadomestil).

Podaljšanje takih okoliščin pomeni zmanjšanje možnosti teh ljudi, da premagajo „socialno izključenost“, ki je bila tako obsežno obravnavana na sedanjem parlamentarnem zasedanju.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Delegacija Zmerne stranke v Evropskem parlamentu je danes glasovala proti samoiniciativnemu poročilu (A6-0212/2008) gospoda Gáborja Harangoza (PSE, HU) o vplivu kohezijske politike na vključevanje ranljivih skupnosti in skupin.

Menimo, da se kohezija ne bo okrepila z opredelitvijo dodatnih ranljivih skupin v družbi ali vzpostavitvijo dodatnih statističnih kategorij. Nasprotno menimo, da je oblikovanje politike razdelitve nacionalna odgovornost. Poleg tega Evropski parlament na tej stopnji ne sme pozvati k podaljšanju podpore po letu 2013, ker se pri tem ne bi upoštevali rezultati politike.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Žal mi je, da niso bili sprejeti predlogi iz mojega mnenja, ki smo jih predložili na plenarnem zasedanju ter jih je sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, zlasti o potrebi po reviziji skupne kmetijske politike, da bi se razveljavili cilji prejšnjih reform. Te reforme so povzročile izgubo prihodka malih in srednje velikih kmetij, odsotnost ter opuščanje kmetijske dejavnosti, od česar imajo koristi le veliki kmeti.

Prav tako mi je žal, da ni bil dovolj izpostavljen pomen stalnega zagotavljanja visokokakovostnih javnih storitev na podeželju (tudi v hribih in na zelo oddaljenih območjih), da bi se borili proti osamitvi in zagotovili splošen dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, prometa in komunikacij, kulture ter dostojno življenje kmetov in njihovih družin.

Nazadnje sem prav tako razočarana, da v končno resolucijo ni bila vključena potreba po spodbujanju kmetijskih združenj in zadrug ter vinogradniških zadrug in drugih lokalnih ustanov na področju obrti in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, da bi se omogočilo trženje proizvodov, vzpostavitev lokalnih trgov ter tesnejših povezav med proizvajalci in potrošniki.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kako namerava večina v Parlamentu uporabiti kohezijsko politiko za spodbujanje vključevanja ranljivih skupnosti in skupin, če:

– prikriva dejstvo, da se države gospodarsko razhajajo z EU zaradi „nominalne konvergence“ na podlagi pakta stabilnosti in eura;

– ne želi izpostaviti dejstva, da je regionalna politika nujen instrument za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije, katere prednostni cilji so zmanjšanje regionalnih neskladij, pospeševanje dejanske konvergence ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, kar je prav tako instrument za prerazporeditev in nadomestilo v zvezi s stroški notranjega trga, ekonomske in monetarne unije ter liberalizacije mednarodne trgovine za regije, ki zaostajajo;

– ne želi izpostaviti potrebe po podpori območij z omejenimi možnostmi, območij s stalnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, najbolj oddaljenih regij in območij, na katerih se izvajajo industrijsko prestrukturiranje, premestitve ali zaprtja podjetij, da se okrepijo gospodarska in socialna kohezija ter socialna vključenost ranljivih skupnosti in skupin;

ali če:

– ne želi izpostaviti ključnega pomena javnih storitev za gospodarsko in socialno kohezijo ali navesti, da je dejavnik bližine bistven za zagotavljanje dostopnosti in razpoložljivosti teh storitev celotnemu prebivalstvu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Harangoza vsebuje nekaj pomembnih točk o socialni izključenosti. V poročilu je upravičeno izpostavljeno, da sta pojava obubožanosti in socialne izključenosti prisotna v mestnih območjih in na podeželju. Prav tako je izpostavljen pomen regionalnih in lokalnih organov ter ekonomskih in socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij pri razvoju strategij za boj proti socialni izključenosti. Vendar ta parlament ni sprejel predlogov sprememb moje skupine v zvezi s socialno agendo in skladno s tem v zvezi s pravicami državljanov do minimalnega dohodka ter dostopa do izobraževanja in usposabljanja. Zato sem se vzdržal končnega glasovanja.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Kohezijska politika je prednostna naloga EU, ki ima pomembno mesto v proračunu − tretjino proračuna EU. Temelji na načelu solidarnosti ter je namenjena zmanjšanju gospodarskih, socialnih in ozemeljskih razlik med državami članicami in njihovimi 268 regijami. Vendar kljub velikemu prizadevanju vseh te razlike ostajajo.

Vedno več znakov kaže, da se najbolj nerazvite regije še vedno težko rešijo revščine. To pomeni, da nas povečanje ranljivih skupin glede na naložbe v teh regijah preseneča. Prav tako se zavedamo, da je lahko prehod od revščine k socialni izključenosti in segregaciji hiter. Vedno bolj se zdi, da to vprašanje izhaja iz prostorskega in ozemeljskega razvoja. Zato potrebujemo zadevne informacije za rešitev težave, ki jo prikrivajo različne plasti izključenosti; dolgotrajna brezposelnost na primer pogosto povzroči daljšo neaktivnost, s čimer se zmanjšujejo možnosti prizadetih, da bi obvladali socialno izključenost in gospodarske težave, v katerih so se znašli.

Menim, da je bistveno nujno pregledati način medsebojnega vpliva ozemeljskega razvoja in pojava izključenosti, da bomo lahko izpolnili cilj trajnostnega razvoja z učinkovitejšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov za odpravo razlik, ki so še vedno prisotne.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za poročilo gospoda Harangoza o vplivu kohezijske politike na vključevanje ranljivih skupnosti in skupin.

Strinjam se, da je treba uvesti pristop, pri katerem se upošteva mikroregionalna raven ter ki je osredotočen na razlike znotraj regij in na najobčutljivejša območja. V nekaterih primerih so razlike znotraj regij še pomembnejše kot razlike med regijami. Zaradi pomanjkanja takega pristopa bi se lahko poglobile regionalne razdelitve in še bolj poslabšal položaj na izključenih območjih. Ne smemo pozabiti, da sta cilj in temeljno načelo evropske regionalne politike zmanjšanje razvojnih razlik med posameznimi območji znotraj Evropske unije in da se pojav ozemeljske izključenosti še vedno ne upošteva ustrezno v političnih instrumentih.

V novih državah članicah se družbena segregacija in pomanjkljivosti v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti pojavljajo najpogosteje na podeželju, gospodarske in družbene pobude v regijah pa v dinamičnih središčih, zlasti v urbanih središčih.

− Poročilo: Frithjof Schmidt (A6-0137/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To samoiniciativno poročilo EP je nedvomno zelo pomembno in aktualno, vendar kljub izpostavitvi ustreznih vprašanj o izkoriščanju lesa in rib ter trgovini z njima ne izpostavlja vprašanja o okviru trgovinskih odnosov med EU in temi državami, zlasti pri ponovni navedbi besed „še ne v celoti sprejet in podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu z zahodnoafriškimi državami“. Resolucija „ponovno opominja Komisijo, naj deluje v skladu s končnim ciljem sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki predstavlja pospeševanje regionalnega povezovanja in okrepitev gospodarskega položaja držav AKP, in v zvezi s tem poudarja zlasti položaj zahodnoafriških držav“, kar je poskus, da bi tem državam prodali „mačka v žaklju“.

Poleg tega med drugimi pomembnimi točkami, medtem ko izpostavlja „premalo zmogljivosti za spremljanje in nadzor dejavnosti ribiških ladij“ v teh državah, priporoča „opravljanje storitev nadzora in spremljanja z vzpostavitvijo nadzornih centrov, usposabljanjem inšpektorjev ali nakupom patruljnih čolnov in naprav za zračni nadzor, saj te države nimajo potrebnih tehničnih in kadrovskih sredstev za izvedbo teh nalog“, kar so ukrepi, pri katerih bo treba, če se bodo nadaljevali, v celoti spoštovati suverenost in izvajanje te suverenosti v izključnih ekonomskih conah teh držav.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam splošno usmeritev poročila gospoda Schmidta. Politika EU ima močan vpliv na gospodarstvo, okolje in družbo Zahodne Afrike in nujno je, da prevzamemo odgovornost za naša dejanja pri odnosih z zahodnoafriškimi narodi. Vendar obžalujem odločitev Parlamenta, da sprejme predlog spremembe 1 in črta sklicevanje na preprečitev presežka zmogljivosti v ribiškem sektorju. Popolnoma jasno je, da je treba preprečiti presežek zmogljivosti pri vsakem ribolovu in presenetljivo je, da je Parlament glasoval tako, da bi ugodil politikom v nekaterih državah članicah.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, poročilo gospoda Schmidta o usklajevanju politik za razvoj odlično izpostavlja eno od pomembnih pomanjkljivosti politike razvojnega sodelovanja v širšem smislu: ni dovolj skladna in pogosto ne vključuje vseh bistvenih sektorjev.

Poročilo je osredotočeno na posledice izkoriščanja bioloških naravnih virov s strani EU za Zahodno Afriko. Najpomembnejša naravna vira za Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) v regiji sta les in ribe, pri čemer je več kot 80 % izvoza tega blaga namenjenega v Evropsko unijo. Čeprav so bili v obeh sektorjih sklenjeni sporazumi, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja, ti sporazumi niso bili dovolj izčrpni. Jasen je prelov veliko vrst rib, pomanjkanje ureditve in nadzora pa je povzročilo nezakonito in netrajnostno izsekavanje gozdov. Nastalo osiromašenje v regiji je lahko prav tako neposredno povezano z obsežno migracijo.

Glasovala se za poročilo gospoda Schmidta in menim, da bi lahko imela skladna politika EU, h kateri poziva, znaten vpliv v Zahodni Afriki, ker je EU največji kupec ključnih proizvodov v regiji. Vendar je treba poudariti, da trgovinska politika sama ni odgovor. Tesno mora biti povezana zlasti z razvojnim sodelovanjem, da bodo lahko v regiji vzpostavljeni politični in družbenogospodarski pogoji, da bodo lahko zadevne države same v celoti izkoriščale svoje biološke naravne vire. Drug bistven dejavnik v zvezi s tem je, da se lahko skladnost politik, ki vplivajo na razvoj, ustrezno doseže le, če se bodo začele izvajati na najvišji politični ravni.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) V politiki EU za Zahodno Afriko je treba usklajevati razvojno politiko za te regije in ribiško politiko na območju ter raven izkoriščanja virov lesa, pri čemer je to povezano s pogozdovanjem tega območja in učinkom na podnebne spremembe.

Ribiško politiko EU za afriške države je treba okrepiti in še bolj razširiti. Glede na to, da so morja Zahodne Afrike med najbolj izkoriščanimi morskimi območji in se nekatere vrste prekomerno lovi, bi morala Evropska unija pomagati razviti in uvesti posebne programe za spremljanje in nadzorovanje teh vod. Izmenjava znanja in izkušenj na tem področju je zelo pomembna, zlasti v zvezi z znanstvenimi študijami vodnih virov.

Prednostna naloga za EU in države Zahodne Afrike bi morala biti omejitev nezakonitega ribištva in prepoved prekomernega izčrpavanja staležev rib. Ne pozabimo, da je veliko ljudi odvisnih ravno od ribištva. Manjši ulovi pomenijo večjo revščino ter težave z varnostjo hrane na tem območju sveta.

Neustrezno izkoriščanje gozdnih virov spodbuja podnebne spremembe. Sprejeti moramo ukrepe za oskrbo teh držav za boj proti podnebnim spremembam. Moramo se zavedati, da je težavno finančno stanje tega območja tisto, ki povzroča težave, in ne druge dejavnosti. Zato bi jim morali pomagati ustvariti pogoje za razvoj, ki bi prinesel nove proizvodne možnosti in ustvaril nove oblike dejavnosti, ki bi izboljšale življenjski standard.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Z zanimanjem sem prebral poročilo gospoda Schmidta o usklajevanju politik za razvoj in o posledicah izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike ter glasujem za njegovo sprejetje.

Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se dogovorile institucije EU in države članice decembra 2005, izraža njihov skupni cilj zagotavljanja usklajevanja politik za razvoj.

Lahko rečemo, da predstavljata les in ribe dva ključna proizvoda za gospodarski in družbeni razvoj Zahodne Afrike. EU lahko kot glavna namembna država za te proizvode igra pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju regije na teh področjih.

Veseli me, da je sedem držav Zahodne Afrike podpisalo sporazume o ribištvu z Evropsko unijo v skladu z novo obliko partnerskih sporazumov, v katerih so poleg prvotnih ciljev varovanja interesov flote Skupnosti klavzule vključene tako, da mora tretja država določiti načrte, ki bodo zagotovili trajnostno izkoriščanje njenih ribiških virov.