Dobesedni zapisi razprav

Torek, 17. junij 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

(Seja se je začela ob 9.05.)

2. Sklep o nujnem postopku

  Predsednik. − Najprej bomo glasovali o zahtevi za nujni postopek o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo za obdobje od 1. avgusta do 31. julija 2012 (KOM(2008)0243 – C6-0199/2008 – 2008/0093(CNS)).

Gospod Morillon ima priložnost izraziti mnenje odbora za ribištvo.

  Philippe Morillon (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, ta zahteva, kar se bodo nekateri v tem parlamentu zagotovo spomnili, gospod predsednik in gospod predsedujoči Svetu, je povezana z dejstvom, da smo se na koncu lanskega leta morali ponovno pogajati o praktičnih ureditvah izvajanja tega sporazuma o partnerstvu z republiko Mavretanijo.

To ponovno pogajanje je zahtevalo tesno sodelovanje med komisarjem za razvoj in humanitarno pomoč Louisom Michelom ter komisarjem Borgom, pri čemer to pozdravljam. Posledično se je ustanovil skupni odbor, ki je v dogovoru z Islamsko republiko Mavretanijo dosegel sporazum, ki ustreza obema stranema: Evropski uniji in republiki Mavretaniji.

Ob povedanem je zdaj vprašanje zmožnost plačevanja prejemkov republiki Mavretaniji od 1. avgusta. V dogovoru z vsemi političnimi skupinami sprašujemo Komisijo, ali bi o tem poročilu lahko glasovali med julijskim delnim zasedanjem in ne med tem delnim zasedanjem. Preprosto za to, da se naši imenovani poročevalki gospe Fraga Estévez omogoči, da nam razloži natančne pogoje tega poročila v sredo, 25. junija, popoldne, da bi lahko glasovali o njem v torek, 26. junija, zjutraj, pri čemer ga bo mogoče uvrstiti na dnevni red našega naslednjega plenarnega zasedanja julija. Mislim, da bi s tem morali biti zadovoljni vsi trije partnerji in seveda republika Mavretanija.

(Parlament je zavrnil zahtevo za nujni postopek.)⁽¹⁾

(1) Za podrobnejše informacije: glej zapisnik.

3. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

4. Skupni standardi in postopki v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0339/2007) gospoda Webra v imenu odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2005)0391 – C6-0266/2005 – 2005/0167(COD)).

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Pravzaprav sem zelo vesel, da smo danes tukaj in da govorimo o direktivi o vračanju, kjer gre praktično za prvi akt, ki smo ga uspeli delati skupaj – Parlament in Svet – na področju migracije. Do sedaj nismo imeli takšne izkušnje in moram reči, da je bilo vloženo izredno veliko napora tako s strani Sveta kot tudi s strani Parlamenta in posebej gospoda Webra za to, da smo prišli do točke, kjer smo danes.

Stališča, ki smo jih usklajevali v Svetu, so bila zelo dolgotrajna. Več kot dve leti smo potrebovali za to, da smo uskladili neke osnovne principe, na osnovi česa bomo sploh lahko začeli politični trialog. Politični trialog smo začeli praktično konec lanskega leta in ga nadaljevali v tem letu in pristop, ki smo ga ubrali in ki ga je podprl tudi poročevalec Weber, za kar se mu zahvaljujem, je bil ta, da smo najprej imeli večinsko mnenje večine držav članic in poskušali uskladiti tekste, potem smo pa šele iskali v Svetu kvalificirano večino za podporo teksta, ki smo ga usklajevali.

Nekaj točk je bilo izredno trdih oziroma bilo jih je težko doseči in eno od področij, ki je izredno pomembno – tako za Parlament kot seveda tudi za Svet – je obdobje, v katerem lahko pridržimo oziroma omejimo gibanje osebam, ki nezakonito pridejo na ozemlje Evropske unije. Treba je zelo jasno povedati: samo deset držav ima krajše obdobje od šestih mesecev. Samo deset držav od 27 članic ima krajše obdobje od šestih mesecev, vse ostale države se bodo morale s svojo zakonodajo prilagoditi na obdobje šestih mesecev, ki jih predlagamo v tej direktivi, kar pomeni bistven napredek pri možnostih in seveda pri področju omejevanja gibanja.

Prav tako je treba reči, da gre tukaj za izjemno velik napredek in poenotenje standardov, na podlagi katerih bodo dolžne delovati vse države. Do sedaj je vsaka država delovala po svoji lastni zakonodaji in seveda jaz trdno upam, da bomo lahko našli primeren konsenz tudi danes tukaj v Parlamentu in dosegli prvo branje in izglasovanje v prvem branju.

Najtrši oreh je v naših pogovorih praktično bil nudenje pravne pomoči osebam. Tukaj smo v Svetu prisluhnili argumentom in stališčem Parlamenta in sprejeli, sicer z veliko težavo, s pogajanji do zadnjega dne, praktično so se zadnja pogajanja v zvezi s to točko končala jutro pred Svetom ministrov in tam smo uspeli tudi na Svetu ministrov ministre prepričati, da sprejmemo takšna pravila, kot si jih želi Parlament, kljub temu da to pomeni bistveno povečanje dela in tudi vložka finančnih sredstev, ki jih bodo posamezne države članice dale. Namreč vedeti moramo, da je situacija z ilegalnimi migracijami izredno različna – od Sredozemskega morja, kjer so dnevne velike težave, čez poletje sploh velike, do nekaterih držav, ki so daleč od migracijskih tokov in ki seveda lahko popolnoma drugače reagirajo na migracije.

Moram reči, da sem seveda zadovoljen s tem, da smo našli kompromise, ki bodo pomagali izboljšati situacijo migrantom, da smo se posvetili najbolj ranljivim skupinam migrantov – družinam, otrokom – da jim zagotavljamo bistveno več pravic, kot jih je v marsikateri nacionalni zakonodaji v tem trenutku, in to se mi zdi, da je izredno velik napredek in izredno velik dosežek tudi pogajalcev s strani Parlamenta, ko smo o teh zadevah razpravljali.

Seveda pa moram povedati tudi nekatere druge stvari. Moram povedati, da je kompromis, ki je bil dosežen na Svetu, bil dosežen izredno težko. Pogajanja, v katera sem bil tudi sam osebno z drugimi ministri vključen do zadnjega dne, so bila izredno težka in naporna, in v Svetu je sedaj nedvoumno, trdno stališče, da je to tekst, ki je še sprejemljiv za Svet. Kakršne koli spremembe, kakršen koli amandma na ta tekst pomeni nesoglasje s strani Sveta, kar seveda pomeni nesprejetje direktive v prvem branju.

Kakšne so posledice? Ne bomo imeli skupnih norm, ne bomo izboljšali stanja, ki si ga želimo vsi izboljšati, in proces sprejemanja te direktive se bo bistveno podaljšal in zavlekel. Če smo zelo optimistični, lahko vemo, da najmanj naslednja tri leta ne bomo uspeli uskladiti direktive o vračanju, in seveda bomo s tem tudi bistveno poslabšali stanje vseh tistih, katerim bi ga lahko bistveno izboljšali.

Ampak to ni edina posledica, če te direktive ne sprejmemo. Posledica je tudi ta, da bo to vplivalo tudi na ostale direktive, ki jih sprejemamo v soodločanju in za katere bi lahko bil način pogajanja, kot smo ga izpeljali v tem procesu, dober vzgled in bi lahko bistveno pripomogel k izboljšanju dela predvsem pri direktivah o zeleni karti in o nekaterih drugih pravicah delavcev, ki pridejo v Evropsko unijo. Mislim, da je pot, ki smo si jo začrtali, prava in na tak način bomo lahko delali.

Ob zaključku bi se rad zahvalil za zelo konstruktivno in plodno sodelovanje med poročevalcem Webrom, vsemi poročevalci v senci, ki so bili ves čas prisotni na vseh političnih pogajanjih, in seveda podpredsedniku in njegovemu osebju iz Komisije, ki je marsikdaj nam pomagala poiskati kompromisno rešitev.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se Dragutinu Mateju, predsedujočemu Svetu. Najprej želim povedati, da ta dokumentacija resnično dokazuje, da postopek soodločanja deluje celo v primeru zapletene in težavne dokumentacije.

Evropska komisija priporoča celosten pristop k preseljevanju, pri čemer ta skladni pristop potrebuje usklajevanje poti zakonitega priseljevanja, lokalno vključevanje priseljencev ter učinkovit in velikodušen azilni sistem. Če sprejmemo to uredbo pogojev za vstop državljanov tretjih držav v Evropsko unijo, moramo seveda tudi določiti pravila, ki veljajo za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev ali jih ne izpolnjujejo več.

V nasprotnem primeru bi naša migracijska politika izgubila svojo legitimnost. Priznati moramo, da obstaja tveganje začaranega kroga. Če ne ukrepamo proti nezakonitemu priseljevanju, otežujemo življenja tistih, ki jih ogroža izkoriščanje brezobzirnih delodajalcev, in otežujemo tudi vključevanje zakonitih priseljencev. Zato verjamem, da moramo prekiniti ta začarani krog z ravnovesjem, o katerem je govoril gospod Mate.

Direktiva v zakonodajo Skupnosti uvaja uporabne določbe evropske konvencije o človekovih pravicah. Njeno sprejetje nam omogoča uporabo nadzornih mehanizmov Skupnosti, ki so usmerjeni v spremljanje skladnosti s pravnim redom. Ne glede na to, ali je to vprašanje prednosti, ki velja za prostovoljno vračanje, pravic nezakonito prebivajočih oseb, ki jim grozi vračanje, ohranitve teh pogojev, zaščite največjih koristi za otroke, spoštovanja družinskega življenja v okviru vračanja ali spoštovanja načela nevračanja, direktiva zmanjšuje število sivih območij in omogoča učinkovitejši boj proti izkoriščanju otrok, pri čemer so temu izpostavljeni državljani tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Direktiva predpisuje državam članicam obveznost, da se odločijo, ali državljana tretje države vrnejo ali mu ponudijo pravico do bivanja. Ta pristop pomeni, da se lahko za vse vpletene strani izboljša pravna gotovost. Direktiva ima zato prednost, ker Komisiji ponuja možnost, da spremlja njeno izvajanje, pri čemer vam lahko zagotovim, da bova Komisija in jaz, ki sem odgovoren za to dokumentacijo, zagotovila skladnost s temeljnimi načeli, kar zadeva spoštovanje pravic priseljencev. Zlasti bomo ocenili učinek nekaterih določb o pridržanju, prepovedi ponovnega vstopa in pravni pomoči.

Kot je rekel gospod Mate, bo direktiva vse države članice prisilila, da bodo zlasti pozorne na otrokove pravice. Izvajanje teh pravil bi moralo biti v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. Komisija bo to spremljala zlasti z namenom, da bi zagotovila, da so posebne razmere teh najbolj ranljivih ljudi zadostno upoštevane.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da se zlasti zahvalim gospodu Webru, poročevalcem v senci ter odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za zelo pomembno opravljeno delo, da bi pripravili direktivo, ki po mojem mnenju zagotavlja učinkovit nadzor, pri čemer je zelo pozorna na človekove pravice.

Komisija si prizadeva za uvedbo tega skladnega evropskega okvira za politiko vračanja, ki je učinkovita in spoštuje pravice, pri čemer je tudi pod demokratičnim nadzorom.

Če smem, bom končal s tremi izjavami, ki sestavljajo kompromis, o katerem so se strinjali sozakonodajalci, kot je določeno v prilogi kompromisnega predloga spremembe vašega poročevalca gospoda Webra.

  Manfred Weber, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, o tej direktivi o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, razpravljamo že dve leti in pol. Preden začnem s praktičnimi zadevami, bi se rad zahvalil. To je bila zapletena in zelo pretresljiva tema, ki je zelo pomembna za veliko ljudi v Evropi, pri čemer se je uporabil tudi nov postopek, postopek soodločanja, zato se vam zahvaljujem. V odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je naš trdni in izvedljivi predlog podprla velika večina. Kot Parlament smo sposobni doseči soglasje. Zahvaljujem se vam za pošteno sodelovanje, medtem ko se slovenskemu predsedstvu Sveta zahvaljujem, ker je bilo v vseh dveh letih in pol edino predsedstvo, ki je oživilo to razpravo.

Naj zdaj preidem k bistvu: ne govorimo o azilu, kot trdijo ljudje. Direktiva o azilu je ločena zakonodajna zadeva. Govorimo o ljudeh, ki so zdaj nezakonito v Evropi, o milijonih ljudi, ki nezakonito prebivajo v Evropi, pri čemer bi jim radi spremenili njihov nezakoniti status. Suženjstvo, ki obstaja na tem področju, je treba v Evropski uniji končati. To se lahko doseže z legalizacijo, z izdajo zakonitega dovoljenja za bivanje, vendar se lahko doseže tudi z vrnitvijo osebe v njeno matično državo.

Danes želim nagovoriti tiste v tej dvorani, ki še vedno dvomijo in postavljajo vprašanja. Pojavile so se obtožbe v zvezi s trajanjem obdobja pridržanja do odstranitve: šest mesecev, pri čemer se to obdobje lahko podaljša za dodatnih 12 mesecev. Ljudje pravijo, da v nekaterih državah to obdobje traja 30 dni ali 40 dni. Svet ministrov se je zavezal, da ne bo direktive uporabil kot argumenta, ki bi omogočil poslabšanje pogojev; to pomeni, da je treba ohraniti visoke standarde. Zakaj nihče ne vidi, da je v Evropski uniji devet držav članic, ki zdaj nimajo omejitve za obdobje pridržanja? Izboljšujemo razmere v teh državah.

Zakaj nihče ne vidi, da smo napisali celoten oddelek, celoten člen posebej za otroke in družine, da bi določili minimalne standarde? Zlasti je namenjen otrokom brez spremstva, ki še zlasti potrebujejo našo pomoč. Tu smo določili minimalne standarde. Zakaj nihče ne vidi zahteve po zagotovitvi dostopa do zdravstvene oskrbe in dostopa do izobrazbe za otroke? Zakaj nihče ne vidi ključne izjave, ki jo izraža obdobje pridržanja do odstranitve, in sicer da hočemo, da ostane čim krajše, in da se nekoga lahko pridrži le, če je vrnitev pravno mogoča? To pomeni, da se bo postopek premagovanja odpora organov, ki se zdaj uporablja, v Evropski uniji v prihodnosti prepovedal.

Zakaj nihče ne vidi, da imamo pravno pomoč, da imajo nevladne organizacije dostop, da obstaja pravica do vložitve ugovora? Ta direktiva predstavlja velik napredek. Omejili smo države, v katere lahko ljudi odstranimo. Evropski parlament je izvajal načelo prostovoljnega vračanja, pri čemer bo to, kar zdaj ne obstaja v vseh državah članicah, v prihodnosti postalo načelo. V časopisih sem prebral, da je Svet Evrope to kritiziral. Vse smernice Sveta Evrope o vračanju so zdaj vključene v to direktivo, pri čemer se bo v prihodnosti dosegla zakonska moč; zakaj torej Svet Evrope kritizira svoje smernice? S to direktivo zelo napredujemo tudi v zvezi s petletno prepovedjo ponovnega vstopa. Prosim, spomnite se. Prav Komisija je predlagala, da se razglasi zahteva za petletno prepoved ponovnega vstopa. Dosegli smo črtanje te zahteve. Kot Evropski parlament smo bili sposobni zagotoviti, da zdaj velja boljša uredba.

Danes bo tu ponovno veliko kritiziranja. Veliko poslancev bo spregovorilo in opisalo, kako grozljivi so centri za pridržanje, kako strašne so razmere v teh centrih in kako nečloveško zdaj poteka vračanje Evropske unije. O tem smo razpravljali dve leti in pol, pri čemer se vam zahvaljujem za izmenjavo mnenj, a danes bom odkrit: če glasujete proti tej direktivi, če glasujete proti rezultatu tristranskih pogovorov, preprečujete, da bi Evropska unija napredovala pri izboljševanju standardov teh človekovih pravic. Zato vas prosim, da se izkažemo za sposobne ukrepanja. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da so državljani Irske zavrnili nadaljnjo širitev Evrope, imamo na tem aktualnem področju s to dokumentacijo prvič priložnost, da po zaslugi soodločanja pokažemo, da smo sposobni ukrepanja ter da hočemo močno in humanitarno Evropo.

(Ploskanje.)

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, najprej iskreno čestitam kolegu gospodu Webru.

Ta predlog direktive je izrazit in odločen korak k skupni politiki priseljevanja, ki jo potrebujemo. Direktiva je osnovni pravni instrument za varovanje temeljnih pravic priseljencev in pogoj za napredovanje pri urejanju zakonitega priseljevanja. Predlog uvaja prostovoljno vračanje priseljencev, ki nezakonito prebivajo v državah članicah, kot prednostni zaželeni cilj, pri čemer se jim zagotovijo potrebna sredstva, da se v svoje države zagotovo vrnejo na primeren način in brezplačno.

Nadomestna možnost prisilnega vračanja velja za zadnjo možnost, pri čemer se kot vedno strogo spoštujejo temeljne pravice. Pravna in jezikovna pomoč priseljencem ter priložnost pritožbe na odločitev o vračanju pri sodnem ali upravnem organu, ki je bil ustanovljen zaradi tega, so primeri, kako je predlog poskušal doseči, da bi bilo prisilno vračanje podrejeno prostovoljnemu vračanju.

Določitev najdaljšega obdobja pridržanja je bistveni element direktive. Težko je razumeti, kako lahko danes v Evropski uniji obstajajo kraji, v katerih se lahko priseljence zadržuje neomejeno, pri čemer nobena država članica ne more uporabiti direktive, da bi zaostrila svoje zakone o priseljevanju, zlasti v zvezi z obdobjem pridržanja.

Poleg tega obstaja jasna meja med vračanjem in azilom. V zvezi z nalogi za pridržanje so določena jasna pravna zagotovila. Novi člen 15a določa več boljših pogojev za mladoletnike in njihove družine, pri čemer direktiva ponuja možnost, da ima Sodišče Evropskih skupnosti pristojnost na tem področju.

Zaradi vseh teh razlogov, gospod predsednik, pri čemer ponovno izražam, da cenim prizadevanje poročevalca, Sveta in Komisije, prosim za podporo direktive o vračanju.

  Martine Roure, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, danes razpravljamo o enem vidiku oblikovanja evropske politike priseljevanja, pri čemer bi že radi nekaj pripomnili: tu oblikujemo Evropo, ki je zaprta sama vase, kljub dejstvu, da bi morali za boj proti nezakonitemu priseljevanju določiti orodja, ki bi priseljencem omogočili, da pridejo zakonito.

Moja skupina ne sprejema kompromisa, ki sta ga s težavo sklenila predsedstvo in poročevalec, pri čemer ne nasprotujemo evropski politiki vračanja, ampak menimo, da je rezultat v zvezi z varovanjem temeljnih pravic zelo nezadosten. Dejansko smo vedno govorili, da podpiramo direktivo o vračanju, ker smo videli preveč grozot med obiski centrov za pridržanje. Vendar nočemo direktive za vsako ceno. Slišala sem, da bo ta direktiva ljudem omogočila, da se vrnejo iz podzemlja. To je resen nesporazum, saj ta direktiva določa le pravila za organiziranje vračanja, pri čemer pod nobenimi pogoji priseljencem ne zagotavlja pravice do bivanja.

Poročevalec meni, da je kompromis uravnotežen, ker podeljuje številne pravice. Vendar te pravice, ki jih podeljuje besedilo, kot so dostop do izobraževanja za mladoletnike in dostop do pravne pomoči, niso resnično obvezujoče.

Poleg tega direktiva ne bo prinesla izboljšav, kar zadeva pridržanje v Evropski uniji. Omejitev obdobja pridržanja na osemnajst mesecev je na primer navidezna izboljšava v devetih od sedemindvajsetih držav članic. Vendar to ne bo vplivalo na tri od teh devetih držav članic, to so Združeno kraljestvo, Irska in Danska, ker ne sodelujejo pri tej direktivi. Malo bo izboljšav v državah, kot je Malta, v kateri je večina pridržanih ljudi prosilcev za azil, ki jih direktiva ne obravnava. Priporniki v Grčiji so večinoma ljudje, ki so jih prestregli pri nezakonitem prečkanju zunanje meje. Tudi ti ljudje so izključeni iz področja uporabe direktive.

Zato je skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu predložila omejeno število predlogov sprememb, ki naj bi v to besedilo vnesli človeško razsežnost. To je prvo soodločanje Evropskega parlamenta o boju proti nezakonitemu priseljevanju, zato imamo kot poslanci Evropskega parlamenta dolžnost, da zagovarjamo jasno zakonodajo, ki ni predmet različnih razlag držav članic ali odločitev Sodišča Evropskih skupnosti. Zaradi tega pozivam Evropski parlament, da uporabi vsa zakonodajna pooblastila, ki so mu na voljo, da omogoči sprejetje zakonodaje, ki bo izboljšala stanje pripornikov. To je naša dolžnost kot poslancev Evropskega parlamenta.

To nas ne bo odvrnilo od razmišljanja o širšem in bolj filozofskem vprašanju: Ali Zemlja pripada vsem ljudem? Ali bi morali biti nekateri ljudje resnično obsojeni na življenje v revščini? Ali ne mislite, da je to resnična težava?

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, pogajanja s Svetom so bila dolga, intenzivna, zapletena in težavna. Začetno izhodišče večine držav članic je bilo: „Kako naj se rešimo te direktive, ker nočemo evropskih standardov o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU?“ Seveda sta si Svet in Parlament zelo različno predstavljala, kakšna bi morala biti resna direktiva o vračanju z zadostnimi zaščitnimi ukrepi. Parlament se je moral boriti za vsako posamezno besedo in vejico.

Vsem in zlasti skupini PSE bi moralo biti do zdaj popolnoma jasno, da kompromisni sveženj postavlja pravila tam, kjer zdaj sploh ne obstajajo. Države članice z veljavnimi ugodnejšimi pogoji bi jih morale ohranjati ali sprejeti nove, če želijo. Vloga nacionalnih parlamentov pri tem je, da to zagotovijo v izvajanju direktive. Še več, zagotovili smo tudi politično izjavo Sveta, da ta direktiva ne bo in ne sme biti uporabljena kot izgovor za nižanje obstoječih standardov. Izkušnje z desetimi drugimi direktivami o azilu in preseljevanju kažejo, da se strah, da obstaja med državami članicami težnja, da se uporabi prenos takih direktiv kot izgovor, da svojo nacionalno zakonodajo spremenijo v bolj omejevalno, ni uresničil.

Zdaj ne obstaja zakonodaja EU, ki bi obravnavala vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. S sprejetjem svežnja bodo nadzorni mehanizmi Skupnosti postali dostopni. Postopki za ugotavljanje kršitev, pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti, poročanje Komisije, spremljanje Evropskega parlamenta: vse to bo na voljo.

Tri leta razprav so pokazala, da ni več možnosti, pri čemer je očitno, da na drugi obravnavi ne bo prišlo do dodatnih izboljšav. Priznam, da je to obžalovanja vredno, a drži. Svet bo začel sestavljati seznam z veliko neuresničljivi predlogi. Resnično se bo odprla Pandorina skrinjica.

Očitno sedanje politično ozračje v večini držav članic ne bo v pomoč. Kako naj se torej vzpostavijo minimalna skupna pravila, če zdaj sploh ne obstajajo? Kako naj se prepričamo, da bodo nadzorni mehanizmi Skupnosti na voljo? Kako naj se prepričamo, da so smernice Sveta Evrope enako pravno zavezujoče za vse države članice?

Na tej stopnji je temeljno vprašanje: ali hočemo direktivo ali ne? Ali hočemo direktivo, ki ni popolna, a je nedvomno prva ustrezna rešitev, ali sploh nočemo direktive, ker se nam zdijo sedanje razmere zadovoljive?

Celo zdaj bi veliko držav članic čutilo olajšanje, če bi direktiva propadla po krivdi Parlamenta. Kako ironično, da tisti poslanci Parlamenta, ki hočejo razdreti kompromisni sveženj, učinkovito podpirajo tiste države članice, ki sploh nočejo imeti evropskih zaščitnih ukrepov glede vračanja.

Kompromisni sveženj bi morali imeti za skromen, a pomemben prvi korak. Na politiko vračanja ne moremo gledati ločeno, ampak kot na nujen del celostnega svežnja o preseljevanju, vključno z zakonitim, in o azilu. Prav zares je po mojem mnenju po skoraj treh letih razprav skrajni čas, da prevzamemo svojo odgovornost.

(Ploskanje.)

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcu o tej zadevi za celovitost in odprtost, s katero se je lotil vprašanj. Zahvaljujem se tudi našim kolegom, saj smo si po najboljših močeh prizadevali, da bi našli skupni pristop, ki bi priznal potrebo po obravnavanju ljudi kot posameznikov v postopku vračanja ter potrebo po predpisanem postopku in jasnosti v zakonodaji.

Razprave s Svetom so jasno pokazale primanjkljaje, ki zdaj obstajajo v nekaterih državah članicah, za njihove lastne državljane, zlasti v zvezi s pravno pomočjo, ki je ključna, če naj imajo ljudje dostop do zakonodaje in določeno stopnjo obrambe pred tistimi z močjo, ter tudi, kje ne obstajajo učinkoviti sistemi za ustrezno zastopanje pravic samih otrok in mladih. To je ustvarilo nekatere težave v razpravah s Svetom.

Obžalujem, da po tako dolgih pogajanjih moja skupina ne more sprejeti položaja, o katerem se je doseglo soglasje, saj direktiva nedvomno ne ustreza standardom, ki smo jih določili na začetku, čeprav teoretično ne nasprotujemo taki direktivi. Zakaj ne? Ker za nas predstavlja veliko težav, s katerimi se spopadamo v svojih državah članicah.

Eno od vprašanj je trajanje pridržanja. Medtem ko ga predlagana direktiva omejuje, vemo, kako dolgo obdobje pridržanja vpliva na duševno zdravje posameznikov in otrok, ki so pridržani. To smo videli na lastne oči, pri čemer obstajajo tudi raziskave. Videli smo razmere, v katerih zadržujejo veliko ljudi, in čeprav predlagana direktiva jasno navaja, da centri za pridržanje ne bi smeli biti zapori, nam ni vedno jasno, kakšna je razlika med temi centri ter zapori.

Imamo tudi vprašanja o prepovedi vstopa, pri čemer člen 9 jasno navaja, da bi to moralo biti splošno pravilo za vse, ki jih vrnejo neprostovoljno. Države članice, ki bodo to podprle, bodo morale odgovarjati na vprašanja, kot je vprašanje ene od prebivalk mojega volilnega okrožja Serwe Nouri Yousef, ki ima status begunke, je osem mesecev noseča, medtem ko so njenega moža prisilno vrnili v Irak in je zdaj pogrešan. Na podlagi te direktive bi ga tudi čakala prepoved vstopa. Kaj se bo torej zgodilo z družinskim življenjem kljub trditvam o humanitarni zaščiti?

Imamo tudi vprašanja v zvezi s členom 3(c) o tem, kam bi se moralo vrniti ljudi, pri čemer menimo, da je nesprejemljivo, če sklicevanje na „druge dogovore“ vključuje metaforična rokovanja, ki smo jih v preteklosti videli med gospodom Berlusconijem in gospodom Gadafijem, saj se taka soglasja sklepajo ločeno od pisnih javnih sporazumov.

  Andrzej Tomasz Zapałowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, težavo, o kateri razpravljamo danes, so večinoma povzročile države članice EU. Če si ogledamo govore predstavnikov nekaterih političnih strank, ki so tu zastopane, postane jasno, da so ti krogi v preteklosti pozivali k zakonodaji, ki bi omogočila liberalizacijo uredb o vstopu ljudi iz držav zunaj Evrope.

Tudi danes pogosto slišimo glasove v tem parlamentu, ki pozivajo k pravnim uredbam, ki napadajo tradicionalno družino ali krščansko tradicijo Evrope. Počakati moramo še nekaj let ter slišali bomo množične pozive in resolucije, ki nas bodo pozivali k reševanju identitete naše celine, saj tisto, zaradi česar je bila Evropa včasih zgled vsemu svetu, izumira.

Zamisel, vključena v predlog v zvezi z ustanovitvijo novih uradov, ki bi se ukvarjali z vračanjem, ni način za napredovanje. Te naloge bi se morale izvajati v okviru delujočih institucij, ki so se v vsakem primeru že razširile.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta direktiva je sramota in žalitev za pravno kulturo Evrope. Popolnoma nesprejemljiva je, pri čemer bi lahko izničila kulturo dobrodošlice, ki smo jo imeli več tisoč let, in globoke korenine evropske identitete, ki je bila oblikovana s prakso gostoljubja. Direktiva je le še en spomenik trdnjavi Evropi, uresničitvi reakcionarne utopije, ki poskuša ovirati svobodo gibanja moških in žensk.

Pravice do mobilnosti ne moremo zavirati z zapiranjem moških in žensk za bodečo žico ali v gnusne centre za pridržanje. Gospod Mate, govorim o 18 mesecih najdaljšega obdobja pridržanja, ne pa o šestih mesecih, kot ste dejali vi. To pomeni 18 mesecev, ne da bi zagrešili kakšen zločin.

Rad bi se navezal na besede nadškofa Agostina Marchetta med svetom migrantov italijanske škofovske konference, ko je rekel, da se nekoga ne sme pridržati le zaradi upravne kršitve, ter tudi, da se nekoga ne sme pridržati v nečloveških in ponižujočih centrih za pridržanje, kot so tisti, ki jih je obiskal odbor Parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Še več, ta direktiva je nečloveška, ker zagotavlja vračanje v državo tranzita. Libija bo verjetno postala cilj množičnega izgona priseljencev. Predpisuje pridržanje in izgon mladoletnikov brez spremstva, določa prepoved ponovnega vstopa, pri čemer sistematično krši pravico do azila, in zagotavlja neomejeno pravno pomoč. To je resnična narava te direktive.

Še več, direktivo vsiljujejo vlade. V tej dvorani smo videli diktaturo Sveta, ki je Parlamentu rekel: „vzemi ali pusti“, pri čemer je celo grozil glede zamisli o kakršnem koli nadaljevanju razprave o priseljevanju. Evropski parlament se pasivno podreja tej odločitvi. Pozivam k dostojanstvu Evropskega parlamenta. To ni soodločanje. To je sprejetje predloga Sveta. Resnica je, da hočejo vlade takoj uporabiti 700 milijonov EUR, ki jih je dodelil sklad za vračanje. To je resnična narava te direktive.

Morali bi prisluhniti družbi, ljudem zunaj Parlamenta, predsednikom tretjih držav, organizaciji Amnesty International, cerkvam, evropski škofovski konferenci, sindikatom in Svetu Evrope: vsi nam pravijo, naj ne sprejmemo te direktive. Celo visoki komisar Združenih narodov za begunce, s katerim bi se v skladu z amsterdamsko pogodbo morali posvetovati o vseh zadevah, povezanih z azilom in priseljevanjem, s katerimi se ukvarja Evropska komisija, nam pravi, naj ne sprejmemo te direktive.

Tovrstne omejevalne politike so resnični vzrok največje tragedije Evropske unije: smrti na morju. Včeraj je umrlo 150 ljudi, pri čemer je v zadnjih desetih letih tako umrlo 12 000 ljudi. Evropska unija se omadežuje z nesprejemljivimi zločini, pri čemer je zaradi te direktive nadaljnja sokrivka teh ubojev, ki so Sredozemlje spremenili v pokopališče. Najbrž bi bila dobra zamisel, da kot v poklon tem mučenikom ne sprejmemo te direktive.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Ko so zaprta vsa vrata, lahko noter pridemo skozi zadnja vrata. Vsako leto poskuša več tisoč ljudi priti v EU, ki gradi vse višje zidove okoli svojega ozemlja. Ti poskusi postajajo vse bolj obupani, pri čemer mediji redno poročajo o tem, koliko jih je plačalo s svojimi življenji.

Današnja razprava govori o tistih, ki jim je uspelo vstopiti v EU in ki jih zdaj hočemo izgnati iz nje. Veliko organizacij za človekove pravice kritizira predlagano direktivo, vključno s Karitasom in Amnesty International. Prisluhniti moramo njihovim svarilom, saj predlagana direktiva krši človekove pravice.

Evropska dodana vrednost se ne ustvarja z odločitvijo, da se lahko ljudi, ki niso zagrešili nobenega zločina, pridrži tudi do 18 mesecev. Zaradi daljših obdobij pridržanja se ne bo vrnilo več ljudi. To je preprosto nečloveška in draga rešitev zapletene težave. Zaradi prepovedi ponovnega vstopa v EU, ki lahko traja do pet let, se bo povečalo nezakonito priseljevanje. Obupani ljudje so se prisiljeni obrniti na tihotapce ljudi, pri čemer bomo vse pogosteje brali o nesrečah, ki doletijo begunce, ki bodo zato zasovražili naš del zahodnega sveta.

Organizacije za človekove pravice so nas posvarile pred tem. Zdaj je odvisno od nas, da ravnamo odločno in branimo človekove pravice na nacionalni ravni.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, kako resen je položaj zaradi popolnega pomanjkanja odločnega ukrepanja proti nadlogi milijonov nezakonitih priseljencev v Evropi, je postalo jasno zaradi histeričnih odzivov politično korektnih levičarskih oblikovalcev mnenj na to direktivo o vračanju. Žal mi je, a to ni direktiva o vračanju. Direktiva celo zavezuje države članice k zagotavljanju brezplačne pravne pomoči nezakonitim priseljencem pri izpodbijanju njihovega izgona. Poleg tega mora vsaj sedem držav članic skrajšati obdobje pridržanja.

Še več, direktiva dve možnosti, to sta izgon in zakonska ureditev, resnično postavlja na bolj ali manj enako raven, kot bi bil to primer nevtralne odločitve, pri čemer so množične zakonske ureditve, ki so v zadnjih letih nastale v različnih državah članicah, delovale kot množični učinek privabljanja in tudi zelo obremenile druge evropske države.

Če povzamem, želim si, da bi to bila resnična direktiva o vračanju, ki bi enkrat za vedno ustavila učinek privabljanja za nezakonite priseljence, a žal to ne drži. Nikakor nisem prepričan, da bo to vsaj začetna ustrezna rešitev.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Najprej bi rad čestital kolegu gospodu Webru za zelo uporabno delo v zvezi s to zakonodajo, kompromisom, ki nam ga je uspelo doseči. Gospod predsednik, rezultat referenduma prejšnjega tedna na Irskem kaže, da ljudje menijo, da Evropska unija svojih težav ne rešuje učinkovito, pri čemer potekajoče raziskave, kot je na primer Eurobarometer, kažejo, da so državljani EU zaradi priseljevanja najbolj zaskrbljeni; oni hočejo več od Evrope, ne manj, pri čemer odgovor, ki smo ga ponujali do zdaj, ne zadostuje.

Zato Evropska unija ne bo resno upoštevana na področju priseljevanja, če ne pokaže, da je sposobna ponuditi jasen in učinkovit odgovor na tem področju. Kakšno je izhodišče te direktive? Izhaja iz tega, da velja za vse v nezakonitem stanju. Če ste v nezakonitem stanju, je odgovor lahko le, da se morate vrniti tja, od koder ste prišli. To je cilj te zakonodaje, pri čemer bo vsak, ki bo glasoval proti njej, trdil in sporočil, da nezakonitost lahko ostane in jo lahko sprejmemo. To ni sprejemljivo in tudi ne bi smelo biti.

Za tiste, ki se morajo vrniti, ta kompromis predstavlja vrsto pogojev, ki se razlikujejo glede na pridržanje, obravnavo, uporabo sile, zdravstveno oskrbo in druge dejavnike. Pred sabo imamo kompromis. Ni popoln, a je dober kompromis za napredovanje. S kompromisom hočemo pokazati, da smo se sposobni odzvati na to.

  Claudio Fava (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da nagovorim Svet, ker ne razpravljamo o naši direktivi ali predlogu Komisije, ampak o načinu, kako ji je Svet odvzel ves pomen.

Ta direktiva izraža skupno smer, v katero se premika razprava o priseljevanju v Evropi. Zaradi dejstva, da jo je Svet soglasno sprejel, njeno sporočilo ni manj pomembno, ampak še pomembnejše. To sporočilo nam govori o Evropi, ki je zgrajena na načelu nezaupanja. Vprašanje ni koristnost direktive, ki ustvarja skupen deljeni sistem. Vprašanje je, kaj ta direktiva določa.

Dan po smrti 150 nezakonitih priseljencev, ki so utonili v Sredozemskem morju, nas prosite, naj preživelim povemo, da bo od jutri tiste, ki so kot oni že v naših državah, čakala določba, ki predvideva do 18 mesecev pridržanja. Odobrili bomo pogubno pravno načelo, ki omogoča možnost odvzema svobode posamezniku do 18 mesecev zaradi upravnega ukrepa, pri čemer posameznik ni storil nobenega zločina. Česar ne bi nikoli dopustili v naših državah, če bi šlo za evropskega državljana, dovoljujemo in podpiramo v primeru nezakonitih priseljencev.

Osemnajst predlogov sprememb, ki v zvezi s tem ukrepom ponovno vzpostavljajo znake politične civilizacije in jih je vložila naša skupina, je poskus ponovne vzpostavitve dostojanstva, kar zadeva zakonodajo, za določbo, za katero menimo, da je ponižujoča za Evropsko unijo in naše države članice. Če se jih ne sprejme, jih bo veliko glasovalo proti direktivi, tudi jaz, gospod predsednik.

Ne verjamem, da obstaja široko soglasje, gospod Weber. Ne strinjamo se glede presoje in sodb, ki jih posredujemo našim državam glede načina, na katerega se bodo obravnavale najpomembnejše točke te direktive. Ta parlament ni varuh abstraktnih pravil. To je parlament, ki mu pogodbe podeljujejo dolžnost, da ščiti posebna načela, ki se nanašajo na zakonodajo in politično civilizacijo. Svet nas prosi, naj zanikamo ta načela, zato da bi hitro ukrepali. Menimo, da je na tej točki storjena temeljna napaka. Ne prosite nas, naj hitro ukrepamo, ampak naj ukrepamo napačno: napačno za priseljence, napačno za Evropo, napačno za države članice, pri čemer te odgovornosti ne želimo deliti z vami.

  Gérard Deprez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, jasno je, da danes razpravljamo o zelo kočljivem vprašanju, glede katerega je Parlament razdeljen, hkrati je to zelo občutljivo, če ne celo tragično vprašanje, saj lahko bistveno vpliva na razmere obstoja in celo življenja tistih, ki hočejo priti v Evropo, čeprav nezakonito, v iskanju prihodnosti, ki jim jo njihova država ne more zagotoviti.

Ne bom ponavljal besed drugih govornikov, a želim izpostaviti štiri posebne točke.

Prva je namenjena mojemu kolegu in prijatelju Giustu Cataniu. Ni pravično, Giusto, da govorite o trdnjavi Evropi, kot da nikomur ne dovoljuje na svoje ozemlje in kot bi bila neobčutljiva za revščino milijonov ljudi. Glede na uradne podatke zdaj od 1,5 do 2 milijona priseljencev na leto zakonito vstopi v Evropsko unijo zaradi zakonske ureditve, združitve družin ali priznanja statusa političnega begunca. To pomeni, da bo ob tej hitrosti v naslednjih 30 letih, pri čemer nimam nobenih ugovorov, v Evropsko unijo zakonito prišlo od 45 do 60 milijonov ljudi.

Drugič, ta direktiva kljub svojim pomanjkljivostim, pri čemer priznam, da jih ima nekaj, ni uredba. Dejansko je to okvirna direktiva, na podlagi katere vsaka država članica sama presoja razen določenih minimalnih standardov in omejitev, ki se jih ne sme preseči, pri čemer vsaki državi članici ponuja možnost zakonodaje, ki ustreza temu, kar odloči demokratična večina v teh državah. Direktiva navaja tudi, da bi morala Komisija vsaka tri leta poročati Parlamentu in da lahko Komisija predlaga predloge sprememb. Preberite direktivo.

Tretjič, pri čemer govorim nekaterim svojim prijateljem socialdemokratom tu, moramo ustaviti širjenje velikih neresnic. Direktiva ne določa pridržanja kot pravila. Člen 14 direktive omogoča možnost pridržanja v posebnih primerih, pri čemer določa tudi zelo strog pravni nadzor. Preberite si odstavek 2 člena 14. Trditev, da je pridržanje obvezno in da je vsiljeno državam članicam, preprosto ne drži. Ne bi smeli razvnemati javnega mnenja. Obstaja dovolj resnih težav brez izmišljanja težav, ki preprosto ne obstajajo.

Moja četrta in zadnja pripomba, gospod predsednik, je sporočilo za gospoda Webra ter skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Kljub vsem pomanjkljivostim, pri čemer priznavam njihov obstoj, bom glasoval za direktivo. Vseeno prosim skupino PPE-DE, naj ne poskuša uporabljati postopkovnih možnosti za reševanje vprašanj, ki so dejansko politična in ki bi lahko razdelila Parlament. Kakor koli bo to jutro Parlament glasoval, je treba spoštovati njegovo odločitev.

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, nekaj me resnično moti. Zakaj se je poročevalec gospod Weber odločil zanikati pooblastila Evropskega parlamenta tako, da si je nadvse prizadeval, da bi nas na prvi obravnavi pripravil do sprejetja skupnega stališča Sveta, ki je bil v osnovi nesprejemljiv, v času, ko le s težavo prepričujemo državljane, kako pomembno je, da se Evropskemu parlamentu podeli povečana pristojnost? To odločitev mi morate razložiti, gospod Weber.

Resnično upam, da bomo jutri upravičili pričakovanja evropskih državljanov ter pokazali, da ščitimo varstvo človekovih pravic in vrednote Evropske unije. Zakaj? Mislim, da ne moremo pričakovati, da lahko zapremo mladoletnike brez spremstva in jih izženemo v države, v katerih nimajo družine, vezi in pravnega zastopnika. To je v vseh okoliščinah popolna kršitev spoštovanja največje koristi za otroka. Prav tako ne verjamem, da lahko sprejmemo, da morajo priseljenci trpeti v travmatičnih in uničevalnih okoliščinah 18-mesečnega pridržanja, če niso zagrešili nobenega zločina. To je pretiran odvzem svobode, ki jo kot tako opisuje sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti. Prav tako ne moremo sprejeti, da priseljence vračamo v skladu s sporazumi o ponovnem vstopu v države, v katerih nimajo vezi in v katerih, gospod Weber in gospod Deprez, nimamo sredstev za zagotovitev njihove fizične ali psihološke varnosti. Ne moremo zagotoviti načela nevračanja, čeprav je izstopajoče v vašem besedilu.

Zato pozivam vse poslance, naj jutri zavrnejo to, kar je resnično le podaljšek omejevalnih in kratkovidnih politik držav članic. Evropa potrebuje drugačen cilj za mednarodno priseljevanje.

  Roberta Angelilli (UEN). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, varni izgoni ter odvračanje od nezakonitosti in izkoriščanja: to je po mojem mnenju na kratko povedano cilj direktive o vračanju. Zato bi rada čestitala poročevalcu za odlično delo, ki je bilo izhodišče za kompromis, dosežen s Svetom.

Besedilo je uravnoteženo in zasnovano na nekaterih temeljnih predvidevanjih: končno bo poskrbelo za skupno politiko priseljevanja. O tem govorimo že dolgo, predolgo. To pomeni, da bomo zagotovili skupna pravila, ki so bistvena za popolno zaščito pravic zakonitih priseljencev, ki predstavljajo zelo pozitiven vir, če se proti nezakonitemu priseljevanju ukrepa neizprosno.

Želim poudariti še nekaj izstopajočih točk: predvsem se spodbuja prostovoljno vračanje, za vračanje v primeru tveganja pobega ali nevarnosti, ki jo posameznik predstavlja, so določeni krajši roki, končno je določen urnik za obdobje bivanja v centrih za pridržanje, da se lahko opravijo vse potrebne preiskave. To ni nepomemben dosežek. Rad bi izpostavil, da se je do zdaj lahko, kot je povedalo že veliko kolegov poslancev, vsaka država članica sama odločila, ali bo uvedla časovno omejitev dolžine bivanja.

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam, zlasti pravicam ranljivih posameznikov in mladoletnikov na podlagi največjih koristi za otroka. To je revolucionarna točka, ki ustrezno upošteva, kaj se dejansko dogaja v centrih za pridržanje.

Končno je na vrsti prepoved ponovnega vstopa, ki velja v celotni EU. Menim, da so to skupna, poštena in pregledna pravila, ki bi lahko predstavljala del strategije ali pakta za vključevanje, kot se je izrazil prihodnji predsedujoči EU, v okviru katerega bi se poostril nadzor na zunanjih mejah Unije, oblikovala nova azilna politika, ki bi ponudila svež zagon za diplomatsko sodelovanje in predvsem za razvojno sodelovanje s tretjimi državami.

Končno bi morala Evropa v zvezi z evropskim pravilnikom o vključevanju zakonitih priseljencev prevzeti odgovornost, morala bi biti odločna in verodostojna, morala bi postati Evropa pravic ter pravil, ki se upoštevajo. To besedilo, ki se seveda lahko še dodatno izboljša, moramo sprejeti. Vse se lahko izboljša. V vsakem primeru lahko države članice to storijo, a po treh letih bi bilo grozno, da bi se jo oviralo še nekaj mesecev ali let, da bi našli drug minimalen kompromis, ki bi se v vsakem primeru vedno obravnaval kot nazadovanje. Medtem ko živimo v svojem zlatem svetu, ki je resnično sestavljen iz neskončnih kompromisov, je veliko ljudi izkoriščanih ter umirajo na krute in nečloveške načine, kot se je zgodilo včeraj v Italiji. Prosim, bodimo bolj odgovorni in manj govorimo.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). - (SV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, petek je svetovni dan beguncev, ko bo pozornost usmerjena na razmere beguncev po vsem svetu. Sprejetje poročila gospoda Webra bi bil ciničen korak v napačno smer, zato je skupina GUE/NGL glasovala proti poročilu. Nasprotujemo gradnji „trdnjave Evrope“. Posledica predlogov v poročilu gospoda Webra je, da EU ne bo le zgradila še višjih zidov pred begunci, ampak bo prav tako zaklenila vrata in odvrgla ključ.

Namesto ogrožanja človekovih pravic bi morale države EU poskušati obnoviti pravice beguncev na podlagi konvencije o beguncih za zagotavljanje pravnih sredstev za vstop v Evropo in zagotovitev vsaj osnovne stopnje spoštovanja človekovih pravic. Ne državljani tretjih držav ne državljani držav članic ne bi smeli biti izpostavljeni kršenju osebne svobode ali zapornim kaznim za upravne prekrške.

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospod predsednik, ta predlog bi državam članicam izrazito otežil odstranitev nezakonitih priseljencev in njihovo vračanje v matične države. Koliko bo to prizadelo Združeno kraljestvo in zlasti moje volilno okrožje London? London je že zdaj nesorazmerno obremenjen zaradi zakonitih in nezakonitih priseljencev ter iskalcev azila. Navedeno je, da se je Velika Britanija izključila iz tega območja zakonodaje Skupnosti, iz česar se lahko sklepa, da to ne bo vplivalo na nas, ampak ali to drži?

Ko se nezakonitim priseljencem dovoli ostati v državi članici, lahko nato potujejo v druge države članice. To se jim lahko prepove le na podlagi tega, če predstavljajo dejansko grožnjo za varnost, javno zdravje ali javni red. Zanima me, kdo v Združenem kraljestvu bo to izvajal. Britanska sistema za priseljevanje in azil sta v popolnem razsulu. Če se bo Velika Britanija res izključila iz te direktive, morda evropski nezakoniti priseljenci ne bodo mogli vstopiti skozi glavna vrata, a jim ta predlog ponuja ključ zadnjih vrat.

Nato je tu še vprašanje lizbonske pogodbe in listine o temeljnih pravicah. Ali bi se lahko zakonodaja o človekovih pravicah uporabila za izvajanje delov tega predloga v Veliki Britaniji? Kdo ve. O tem ne bo odločala britanska vlada, parlament ali sodišča, ampak Sodišče Evropskih skupnosti.

  Roberto Fiore (NI). – (IT) Gospod predsednik, to priložnost izkoriščam za nasprotovanje včerajšnjim nespametnim in nerazložljivim besedam podpredsednika Barrota v zvezi z možnostjo, da bi se nezakonito priseljevanje obravnavalo kot bremenilni dejavnik v zločinskih dejanjih, kar je predlagala italijanska vlada. Mislim, da to nima nobene podlage v zakonodaji, pri čemer javnost tega zagotovo ne bi odobravala.

O Webrovem poročilu bi rad dejal, da mislim, da bi se moralo nezakonito priseljevanje prav zato obravnavati kot možnost, da bodo ljudje bežali. Precej jasno je, da je priseljenec, ker je v državo vstopil nezakonito, nagnjen k pobegu. Želim povedati tudi, da je za Komisijo in Parlament na koncu nujno, da premislita o pomembnosti, da bi morale države, iz katerih prihajajo ti priseljenci, kot je Libija v primeru Italije, za to plačati. Morale bi poravnati ogromne stroške, ki jih zdaj ustvarja nezakonito priseljevanje.

  Urszula Gacek (PPE-DE). - Gospod predsednik, gospod Weber si resnično zasluži čestitke in zahvalo za prizadevanje pri ukvarjanju z zapleteno, pretresljivo in občutljivo zadevo.

Cilj direktive o vračanju je določiti osnovne skupne standarde o obravnavanju nezakonitih priseljencev. Zlasti je treba poudariti pomen človekovih pravic v tem primeru.

Popolnoma se zavedamo, da je veliko nezakonitih priseljencev ponovno žrtev. Prvič jih prevarajo v njihovi matični državi, pri čemer pogosto izročijo svoje življenjske prihranke in še več, da bi si zagotovili pot in delo v Evropski uniji. Vendar jih namesto dežele obilja pričaka moderno suženjstvo v Evropi. Če jih ujamejo v Uniji, jih pogosto zaprejo, pri čemer jih lahko pred začetkom veljavnosti te direktive pogosto čaka dolgotrajno pridržanje med obravnavanjem njihovega primera.

Na podlagi direktive se bo spodbujalo prostovoljno vračanje; zapor bo dovoljen le v primerih, ko bo obstajala očitna nevarnost pobega nezakonitega priseljenca, in v drugih upravičenih primerih. Določilo se je najdaljše obdobje pridržanja, povečala se je pravna zaščita zlasti posebno ranljivih skupin, nevladne organizacije bodo imele dostop do tako kritiziranih centrov za pridržanje, ki se jih bo bolj nadzorovalo, ter poskrbelo se bo tudi za dodatne storitve in podporo za same pripornike.

Imam predlog za kolege, ki so se izrekli proti tej direktivi: ta teden naj po glasovanju ne vstanejo pred vse bolj prazno dvorano in razlagajo, zakaj so glasovali proti, ampak naj to raje razložijo neposredno tistim nezakonitim priseljencem brez zaščite v veliko državah, ki so pridržani za nedoločen čas brez dostopa do pravne pomoči. Morda jim lahko razložijo, da so proti direktivi glasovali, ker so mislili na njihove največje koristi.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospa predsednica, zelo sem zaskrbljen, da svet ministrov že tri leta ovira napredek z barantanjem o določbah. Te določbe obravnavajo zaščito temeljnih pravic, vključno s pravicami nezakonitih priseljencev, pri čemer se o njih ne bi smelo pogajati. Nekaj je torej zelo narobe z nekaterimi evropskimi vladami.

V Evropi se ne bi smelo pogajati o tem, da se nikogar ne sme pridržati za 18 mesecev, zlasti če se to ne zgodi zaradi česar, kar je posameznik storil ali ni storil, ampak ker organi v njegovi matični državi, ne po njegovi krivdi, nočejo sodelovati v postopku za njegov izgon. Ne bi se smelo pogajati o tem, da morajo po izreku končnega represivnega ukrepa pridržanja za katerega koli nesrečnega sočloveka ti brez izjem ali zank v zakonodaji imeti vsaj pravico do pravne pomoči in možnosti, da sodnik odloči o njihovem pridržanju. Ne bi se smelo pogajati o tem, da se mladoletnikov brez spremstva ne sme izgnati v tretje države. Če se vendar ne morejo varno vrniti v svojo državo, te otroke obdržimo v Evropi, v kateri jih bomo zaščitili. Hkrati se prav tako ne bi smeli pogajati o evropski solidarnosti. Te države, zlasti na jugu, ki imajo največji pritok priseljencev, bi morale prejeti znatno finančno pomoč od drugih držav, pri čemer bi se jim omogočila zagotovitev prej omenjenih človekovih pravic. Nejasne izjave Komisije o mogoči prihodnji podpori ne zadostujejo.

Vendar so kljub resnemu prizadevanju poročevalca in poročevalcev v senci v Parlamentu prav te samoumevne zahteve postale stvar pogajanja v Svetu. Končni rezultat je bil očitno delno pozitiven, vsaj v zvezi z državami, ki zdaj ne ponujajo nobene zaščite. V zvezi z nekaterimi ključnimi točkami so nekatere države drugim vsilile kompromis z „najmanjšim skupnim imenovalcem“. V veliko pogledih je to zelo težavno in dvoumno, ker je njegovo izvajanje prepuščeno presoji vlad, ki so, gospod Deprez, izkazale svoje pomanjkanje občutljivosti.

To je usklajevanje, ki se ne nazadnje ne usklajuje s temeljnimi evropskimi načeli in vrednotami ali se jim prilagaja.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Alexander Alvaro (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu gospodu Webru, čeprav bi me mogoče najraje spregledal, in zlasti kolegici gospe Hennis-Plasschaert, ki je skupaj z ostalimi poročevalci ta težavni postopek vodila naprej skozi razburkana morja v mirne vode.

Zdaj si želim povedati, da se mi zdi škodljivo in nečastno, da ljudje povezujejo tragedijo smrti v Sredozemskem morju s to direktivo, saj resnično nista povezani druga z drugo. To je treba preprečiti. Ta direktiva ustvarja pravno gotovost za ljudi, kjer je prej ni bilo. Usoda ljudi, ki zdaj živijo v nedostojanstvenih razmerah, ne vedo, kdaj se bodo morali vrniti v svoje države in nimajo dostopa do sodnih organov, se bo izboljšala. Direktiva določa minimalne standarde za 27 držav članic, pri čemer je za eno tretjino držav članic, ki sploh nimajo standardov, to boljše od sedanjih razmer. To je prvi korak k nujno potrebni skupni politiki azila in spoštovanju človekovega dostojanstva v vsej Evropi. Menim, da bi morali vsi, ki hočete narediti ta korak z nami, to odgovornost vzeti resno in glasovati za to poročilo.

  Pierre Jonckheer (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, če ponovim besede prejšnjega govornika, ostajam osebno navezan na staro evropsko zamisel usklajevanja med doseganjem izboljšav: tj. usklajevanje navzgor. Posledično se čudim, zakaj se usklajenost z najbolj zaščitnimi pravili zavrača za te ljudi v težavah. Izpostaviti bi bilo treba, da deklaracije Sveta niso pravno zavezujoče in da bi se moral pravni mehanizem vključiti v osrednji del same direktive, če se tako zavedamo tveganja usklajevanja navzdol. Mislim tudi, da je za pravno pomoč državam v težkih razmerah, zlasti finančnih, potreben evropski solidarnostni sklad, ki ga je treba ustanoviti.

V zvezi s postopkom imam še eno pripombo. Gospod Barrot, tu imamo izkrivljen postopek soodločanja. Sem eden od 780 poslancev. Le zdaj imam danes priložnost spregovoriti in predložiti predloge sprememb, in če nočemo obveznega pridržanja, gospod Deprez, bi morali prebrati predloga sprememb 82 in 95, ki na primer določata, kaj pomeni tveganje pobega. Preberite predloge sprememb in glasujte za predloga sprememb 79 in 98, ki določata pogoje, pod katerimi se lahko mladoletnike brez spremstva izžene z ozemlja Evropske unije. Vloženi predlogi sprememb poskušajo izboljšati besedilo, pri čemer mislim, da se Parlament ne more soočiti z navideznim postopkom soglasja, kar se zdaj dejansko dogaja.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, evropska politika priseljevanja ima temeljno napako: medtem, ko je v mislih treba imeti tudi varovanje pravic narodov, njihove svobode, varnosti in pravico do tega, da se v državo ne vdira, ima le eno izhodišče, tj. koncept obrambe človekovih pravic.

Levica s svojimi predlogi sprememb za izboljšanje glede vračanja nezakonitih priseljencev ne izvaja politike. V instituciji evropskega varuha človekovih pravic vlada prava demagogija. Ali bomo tudi varuha človekovih pravic obravnavali tako kot nezakonite priseljence? Resna politika se spopada z interesi globalizacije, ki hoče narode ločiti od njihovih ozemelj, saj jih obravnava kot blago, kot sužnje ali pa kot nove potrošnike. Temu nasprotujemo.

Za razširjenost trgovine z ljudmi v Sredozemlju so moralno odgovorni tisti, ki tako trgovino dopuščajo. Zmeraj smo obsojali to izprijeno trgovino z ljudmi, kot na primer na Lampedusi. To je sramota. Če bodo ti predlogi sprememb levice sprejeti, se bo evropska politika o vračanju priseljencev končala, preden se bo sploh začela.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, predlog direktive je nesprejemljiv in cinično prikriva pravo nečlovečnost EU in njene politike.

Pravno urejate 18 mesečno pridržanje revnih priseljencev, vključno z mladoletniki, v koncentracijskih taboriščih, v katerih so življenjski pogoji sramotni za človeško civilizacijo. Prav tako za nadaljnjih pet let prepovedujete kakršen koli vstop na območje EU. Prostovoljno vračanje je popolnoma nesmiselno, saj ni nič drugega kot prisila. Ukažete jim, da morajo oditi prostovoljno, ali pa gredo v zapor in so nato po 18 mesecih izgnani.

Tiste, ki so žrtve vaše lastne politike, obravnavate kot storilce kaznivih dejanj. Bombardirate Afganistan in se pritožujete zaradi beguncev. Ropate države tretjega sveta in se pritožujete zaradi gospodarskih migrantov, ki polnijo žepe kapitalistov.

S temi novimi ukrepi boste med drugim povečali dobičke trgovcev s sužnji in obseg trgovanja, saj se s strožjimi ukrepi višajo cene. Razmere boste še poslabšali za priseljence in druge delavce, ki bodo v okviru teh novih prisilnih ukrepov, ki temeljijo na grožnji z izgonom, prisiljeni delati brez kakršnih koli pravic.

Lahko ste prepričani, da delavci, državljani tretjih držav in tudi evropski državljani teh ukrepov ne bodo sprejeli.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Barrot, gospe in gospodje, ali na teh področjih potrebujemo evropski pristop ali ne? Ponavadi vsi rečemo, da ga potrebujemo. Kako se te zadeve lotimo? V tem parlamentu obstaja večina, ki meni, da moramo zakonito priseljevanje urediti s predpisi in se boriti proti nezakonitemu priseljevanju.

Kot je povedal že komisar Barrot, je politika vračanja bistven del te strategije. Imamo direktivo o minimalnih standardih. Ali želimo še več? Ali želimo boljše standarde? Prepričan sem, da si jih, vendar smo trčili ob nepopustljivost Sveta, zato se politično vprašanje glasi: ali je boljše imeti te minimalne standarde ali nobenih?

Moj odgovor je: menim, da je boljše imeti te minimalne standarde, zato bi gospodu Webru rad čestital za njegovo delo in pogajanja, ki jih je vodil.

Naj navedem dva primera: prepoved ponovnega vstopa, ki je določena za obdobje petih let. Prepričan sem, da bi ostali želeli drugačne časovne omejitve, vendar jih nekatere države članice trenutno sploh nimajo, kot na primer Avstrija, Danska in Francija.

Glede pridržanja: devet držav članic nima določenega časa trajanja pridržanja. Le šest jih ima določen krajši čas trajanja kot je tisti, določen v tej direktivi. Ena od teh šestih držav je Portugalska, tj. moja država, ki ima odrejeno šestmesečno časovno obdobje in je že izjavila, da se bo tega obdobja tudi držala. Z drugimi besedami, te direktive ne namerava izkoristiti za to, da bi zmanjšala učinkovitost teh standardov.

Gospa predsednica, na koncu bi rad poudaril to, kar je o otrocih povedal že komisar Barrot. V zvezi s tem moramo biti še posebej previdni in tudi zagotoviti, da se direktiva uporablja na humani način.

  Javier Moreno Sánchez (PSE). - (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ta direktiva je napredek pri doseganju skupne politike priseljevanja. To je potreben ukrep, ki ga kot del celotnega evropskega pristopa morajo od zdaj naprej spremljati še drugi ukrepi.

Razviti moramo zakonodajne in finančne instrumente, ki nam bodo dokončno omogočili sprejetje zakonitih priseljencev ter nam pomagali, da jih vključimo v našo družbo. Prav tako moramo ustaviti nezakonito priseljevanje in delo na črno ter pomagati pri odpravljanju mafijskih mrež trgovine z ljudmi.

To lahko dosežemo le s tesnim sodelovanjem med matičnimi državami in državami tranzita. Zato Komisijo pozivamo, naj izkoristi svojo pristojnost za dajanje pobud, Svet pa prosimo, da te nerešene direktive čim prej sprejme, saj državljani brez splošnega sklopa ukrepov te direktive ne bodo razumeli. Njen cilj je združiti 27 različnih zakonodaj, da se tako zagotovijo učinkoviti postopki vračanja ter dostojanstvo in spoštovanje človekovih pravic priseljencev.

Skupina socialdemokratov želi s svojimi predlogi sprememb direktivo uskladiti z najbolj naprednimi in zaščitnimi zakonodajami. Španski socialdemokrati še posebej poudarjamo varovanje in skrb za mladoletnike in želimo, da jim je omogočeno izobraževanje ter da so nastanjeni v posebnih sprejemnih centrih. Prav tako želimo spodbuditi prostovoljno vračanje in izboljšati pravna jamstva v zvezi s postopkom.

Gospe in gospodje, na koncu bi rad pozdravil zavrnitev predloga poročevalca, tj. gospoda Webra, ki je iskal načine za hitro rešitev postopka, kar bi oslabilo pristojnost soodločanja in verodostojnost tega parlamenta.

V današnjem času potrebujemo močen parlament, ki prevzema svoje odgovornosti.

  Sarah Ludford (ALDE). - Gospa predsednica, zadržkov pri glasovanju za to direktivo nimam zato, ker viša standarde v nekaterih državah članicah in zato, ker je idealna. Ocena vrednosti te direktive dejansko izhaja iz dejstva, da se Združeno kraljestvo zanjo ne bo odločilo. Ne želi biti omejeno z višjimi standardi te direktive, še posebej s časovnimi omejitvami ter pogoji pridržanja, kot so ločitev pridržanih priseljencev od obtoženih storilcev kaznivega dejanja, kar trenutno v Združenem kraljestvu ni zmeraj tako, in dejstvom, da morajo biti prisilni ukrepi sorazmerni ter morajo spoštovati temeljne pravice in dostojanstvo posameznika, vse to pa so pomembni elementi tega besedila.

Bilo je veliko napačnih informacij in žal mi je, da je včeraj v britanskem časopisu The Guardian nekdo napačno povzel predsednika Bolivije. Osemnajst mesecev ni standardni čas pridržanja. Direktiva navaja, da ne bi smel preseči šestih mesecev razen v državah članicah, v katerih bo navkljub vsem razumnim prizadevanjem postopek odstranitve verjetno trajal dlje, in sicer zaradi nesodelovanja zadevne osebe ali zaradi zamude pri pridobivanju potrebnih dokumentov od tretjih držav.

Menim, da so določbe glede upoštevanja največje koristi otroka, družinskega razmerja, zdravstvenega stanja, načela nevračanja ter posebnih določb glede mladoletnikov brez spremstva še zlasti pomembne in bodo migrantom v pomoč v nevarnosti odstranitve. Določbe o razlogih za pridržanje in ugovore ter sodni nadzor so ključne. Vendar moram ob podpori te nepopolne, vendar potrebne direktive za povečanje standardov poudariti, da je to le ena stran celotne zadeve. Ob tem moramo imeti tudi pravičen sistem za sprejemanje beguncev ter primerno politiko zakonitega priseljevanja.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prizadevanje za izgon več kot osmih milijonov ljudi na podlagi koncepta upravnega pridržanja je popolna sramota.

Če bo ta odločitev sprejeta, kar se žal lahko zgodi, bo to pomenilo konec zaščitne Evrope. Veliko Evropejcev pod diktatorstvom je trpelo zaradi upravnega pridržanja in to je koncept, ki bo prevladal pri izgonu teh ljudi.

Nespodbudna Evropa se bo zato utrdila. Tiste države članice, ki bodo ta koncept želele obnoviti, so tiste, ki so v tem proračunskem letu prvič zmanjšale podporo za mednarodno sodelovanje.

Razvojnih ciljev novega tisočletja ne bomo mogli doseči v okviru stare Evrope, tj. Evrope, ki podpira lakoto in krizo s hrano, na tak način bomo k temu le prispevali. Izgon osmih milijonov ljudi brez kakršnega koli zagotovila je sramota.

Verjamem v sprostitev Evrope in k temu tudi pozivam, zlasti tiste državljane, ki so zavrnili tako zakonodajo.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Spoštovani kolegi, Evropska komisija je ugotovila, da je leta 2006 v Evropski uniji bilo približno osem milijonov nezakonitih priseljencev. Unija te težave ne more več prezreti. Ne smemo ogrožati življenj teh ljudi, zato moramo najti rešitve in jasno je, da se te težave ne bodo rešile same od sebe.

Instrumenti za nadzor nezakonitega priseljevanja, ki jih je pred nedavnim predlagala Komisija, ne morejo zagotoviti pozitivnih učinkov, če se ob tem ne rešijo tudi težave glede nezakonitih izseljencev. Živimo v Evropi, v kateri so bile odpravljene notranje meje in to je razlog, zaradi katerega to direktivo potrebujemo ter tako pričnemo z izvajanjem skupne politike repatriacije nezakonitih priseljencev.

Obstajajo nevladne organizacije, ki menijo, da je Evropska unija na področju priseljevanja sprejela še bolj represivne politike in direktivo o vračanju ocenjujejo kot „sramotno direktivo“. Razumem zaskrbljenost teh organizacij, ki ščitijo interese ljudi brez dokumentov, vendar jih pozivam, naj razmere proučijo realno. Kakšne bi bile rešitve glede nezakonitih priseljencev, ki so vstopili preko Malte, Kanarskih otokov, Grčije, Italije ali, nedavno, na zunanji vzhodni meji in ki se poskušajo ustaliti v Evropski uniji? Obstaja nevarnost, da bodo ti priseljenci postali žrtve črnega trga dela, nezakonitega trgovanja ali celo teroristične radikalizacije. Ta nevarnost je resnična in ravno zato je pomembno, da se njihove razmere uredijo s predpisi ali za repatriacijo ali tako, da se jim zagotovi azil ali dovoljenje za bivanje.

Pogajanja s Svetom so privedla do rešitev, ki jih lahko sprejmemo brez zadržkov, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zaščita ranljivih ljudi in mladoletnikov brez spremstva ter pogojevanje repatriacije v matične države ali države, s katerimi je Evropska unija na tem področju sklenila dvostranske sporazume. Menim, da bi bilo treba ceniti prizadevanja, ki so jih predložili poročevalci in Svet ter da bi direktivo bilo treba sprejeti v taki obliki, kot je bila predstavljena na tej prvi obravnavi.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (PSE). – (DE) Gospa predsednica, svoje beležke bom dal na stran. Pripravil sem veliko drugih stvari, ki sem jih želel povedati, vendar moram izpostaviti, da na tem področju vsekakor nismo dosegli vsega, kar bi lahko. Tudi jaz sem upal na več ali boljše predpise. Moje misli so razdvojene, in sicer po eni strani želim najboljše in po drugi moram tukaj, na evropski ravni, sprejeti odločitev tudi glede minimalnih standardov, ki naj bi se uporabljali v državah, ki teh standardov nimajo. Vsak od nas bi moral pregledati razmere v svoji državi, tj. kaj se dogaja tam in kakšni so standardi lastne države. Ali so res tako dobri?

Kot Evropski parlament lahko določimo le minimalne standarde. Dejstvo, da je Svetu uspelo skleniti sporazum, je skoraj čudež, saj štiri ali pet držav, vključno z našim zveznim ministrom, ni hotelo imeti nobenih predpisov in so povedali, da so zadovoljni s sedanjimi razmerami v svojih državah. Zdaj morajo razmere izboljšati nacionalni parlamenti in nacionalne vlade. Kje je napisano, da jim nihče ne preprečuje iskanja boljših rešitev? Kot študent sem se naučil, da je „s pomočjo pravnega reda lažje najti zakone“. Gospod Deprez ima prav: vse člene še enkrat skupaj preberimo in postalo nam bo bolj jasno, kaj lahko tukaj dosežemo. Saj ne bomo našli kamna modrih. Tega še ni našel nihče, ravno nasprotno. Vendar želim, da se ta dogovor uporabi kot podlaga, da bo Evropska unija tako v prihodnosti bolj učinkovita. Sodelovati bodo morali kolegi iz nemškega zveznega parlamenta in vsaka od nemških zveznih držav, saj v naši državi velja 18 mesečno obdobje pridržanja do odstranitve. Imamo daljšo prepoved ponovnega vstopa in v mnogih zveznih državah so bile sprejete nesprejemljive odločitve. Če rečem, da je to sramotno, lahko le svetujem, da to ni pravi način za nadaljevanje. Nenehno nasprotovanje ni bilo nikoli v nikakršno pomoč ljudem, ki na tem področju delajo in tistim, ki so obtičali v državah, ki nimajo nobenih smernic.

  Marco Cappato (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročevalec, tj. gospod Weber, je začuden nad tem, da ta parlament ni videl nekaterih pozitivnih ukrepov, predstavljenih v tem predlogu direktive.

Vendar poročevalec razpravlja na način, kakor da je ta parlament pred končnim glasovanjem v končni obravnavi in pred tem, da izpolni svojo zadnjo dolžnost ter ga sprejme ali zavrne. Ni tako. To je prva obravnava. Zato je težko razumeti, zakaj kljub predlogom za izboljšanje nadaljnjih zagotovil mladoletnikom, zadev glede tretjih držav tranzita in prepovedi ponovnega vstopa, ki imajo v tem parlamentu široko soglasje, vsekakor v levici in desnici, te priložnosti ne izkoristimo.

Pravite, da zato, ker so Svet in vlade podali svoje odločitve. Kot je povedal gospod Jonckheer, je to izpodbijanje naše moči kot sooblikovalca zakonodaje; to kljub spoštovanju izvedenega dela v triletnih pogajanjih pomeni, da si ne prizadevamo za izboljšanje direktive.

Evropske vlade ta parlament potrebujejo zato, da Evropa ne postane zastrašujoča in prostor z bolj učinkovitimi instrumenti za zaščito pred priseljevanjem, ampak postane prostor vključevanja priseljencev.

  Patrick Gaubert (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mnogo organizacij in političnih strank spodbuja absurdno ideološko kampanjo proti temu besedilu, ki ga izkoriščajo in napačno predstavljajo v politične namene.

S to direktivo ljudem v občutljivih položajih ponujamo zaščitne ukrepe in jim tako zagotovimo vračanje na spoštljiv in dostojanstven način. Gospod Catania, to se ne nanaša na pravico do azila. Menim, da tega še ne razumete v celoti.

Naših državljanov ne bomo pustili v prepričanju, da so njihovi predstavniki odgovorni za besedilo, ki je napačno označeno kot „sramotna direktiva“. Ni se nam potrebno sramovati besedila, ki uvaja zaščitne ukrepe. Sramujejo se lahko tisti, ki ne vidijo ali ne želijo videti napredka, ki ga omogoča.

Ali želimo vključiti načelo prostovoljnega vračanja? Ali želimo državam članicam dovoliti, da ohranijo neomejeno obdobje? Ali želimo utemeljene sklepe? Ali želimo, da zakonodajni organi nadzirajo pogoje pridržanja? Ali želimo brezplačno pravno pomoč in pomoč nevladnih organizacij? Ali želimo vključiti načela enotnosti družine, največje koristi otroka in zdravstvene oskrbe? Gospa Roure in gospa Hennis-Plasschaert, ali ni res, da se vsa besedila lahko izboljšajo in da ta direktiva predstavlja napredek v primerjavi s sedanjim stanjem, ko vsaka od držav članic ravna po svoje, včasih tudi na nesprejemljiv način?

Gospe in gospodje, pozivam vas, da glasujete za ta dogovor in tako nekaterim ljudem onemogočite politično manipuliranje v zvezi s tem besedilom ter ohranite konkretne izboljšave, ki jih prinaša.

  Inger Segelström (PSE). - (SV) Gospa predsednica, na začetku bi se rada zahvalila Manfredu Webru in vsem, ki so omogočili to razpravo o prvem koraku k skupnim predpisom in postopkom glede vračanja nezakonitih priseljencev. Glede na prejšnje razprave v odboru in na plenarnih zasedanjih menim, da se na določenih področjih zadeve razvijajo v napačno smer in k manj humani EU.

Prvič, 18-mesečno obdobje pridržanja ljudi ni sprejemljivo. Ljudje lahko ponorijo, saj niso zločinci ali storilci kaznivih dejanj, ampak človeška bitja, ki zase in za svoje družine iščejo boljše življenje. Drugič, če Svet in poročevalec prostovoljnega vračanja ne bosta sprejela, bodo otroci odtrgani od šol in vrtcev, nastanitev bo razveljavljena brez opozorila in zlasti otrokom bomo storili več škode, kot jo je morda povzročila napetost med čakanjem na sklep. Tretjič, ker smo januarja sprejeli strategijo o otrokovih pravicah, Parlament ne more pridržati otrok ali jih obravnavati tako, kot je predlagano tukaj. To lahko zaznamuje otroke za vedno in k temu ne bom prispevala. Četrtič, če imajo ljudje razlog za vrnitev, je pet let predolgo obdobje, v katerem se ne morejo vrniti. Vseh ljudi ni mogoče obravnavati popolnoma enako, tj. vsak primer je treba obravnavati posebej in jih oceniti ter pregledati iz vseh vidikov, kot na primer v zvezi s trgovino z ženskami in otroki.

Mnogo organizacij za nadzor človekovih pravic je predstavilo svoje poglede in izrazilo zaskrbljenost ter mnenje, da je ta dogovor nezadosten in pristop do ljudi brezčuten. Pozdraviti je treba predloge sprememb skupine socialdemokratov. Hvala vam, gospa predsednica.

  Panayiotis Demetriou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zastaviti moramo vprašanje, in sicer, ali je danes nezakonito priseljevanje v EU težava ali ne? Odgovor mora biti ta, da to je težava in celo zelo resna. Prav tako se moramo vprašati, ali je to zadevo treba obravnavati na evropski ravni ali naj bo še naprej stvar vsake države članice posebej. Odgovor na drugo vprašanja je „ne“, saj mora to težavo obravnavati EU. O tem smo izrazili svoje mnenje. Ali se celovita in splošna politika EU uporablja do te mere, da lahko obravnava to težavo? Žal je tudi tukaj odgovor „ne“. Težavo obravnavamo na nepopolni način in današnja razprava se le dotika obsežne težave glede nezakonitih priseljencev. Kljub temu lahko pričnemo le postopno.

Med drugim se moramo v razpravi o dogovoru vprašati še naslednje, in sicer ali je ta dogovor med Svetom in Parlamentom popoln? Ni. Ali je tak kot smo želeli? Nikakor ne. Ali je to dogovor, o katerem lahko razpravljamo v času, ki nam je še ostal in tudi nekaj dosežemo? Tudi tukaj se odgovor glasi „ne“. Parlament in Svet o tej zadevi razpravljata že dve leti in pol.

Gospodu Webru čestitam za njegovo delo in dosežene rezultate, vendar s temi nisem popolnoma zadovoljen. Kljub temu ostaja vprašanje, ali se razmere izboljšujejo. Odgovor je, da se. To povzroča spet drugo vprašanje, in sicer ali sčasoma lahko dosežemo izboljšave, namesto da dovolimo mirovanje razmer? Menim, da lahko, saj o tem razpravljamo, kar je dobro. „Zemlja pripada vsem človeškim bitjem“ je pristop, ki ga odobravam, saj se v zvezi s temi ljudmi ne smemo vesti nerazumno. Vendar se moramo soočiti z resničnostjo. Kljub obstoju organiziranih družb moramo ščititi človekove pravice ter hkrati varovati koristi in pravice organiziranih družb ter držav.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa predsednica, v Evropi nezakonito prebiva več milijonov ljudi in to se dopušča zato, ker so poceni delovna sila, nimajo nobenih pravic do pokojnine ali zdravstva in teh pravic ne morejo uveljavljati na sodišču. Trdno sem prepričana, da ima vsaka oseba ne glede na svoj pravni status pravico do dostojanstva in humanitarnega obravnavanja. Zato z veseljem pozdravljam predlog Evropske komisije, ki naj bi v zvezi s to zadevo uskladil načela.

Verjamem, da vsi v tem parlamentu želimo pregledna in jasna načela Skupnosti ter postopke glede vračanja, izgona in prepovedi vstopa za nezakonite priseljence. Na to čakamo že nekaj časa. Parlament obdeluje te rešitve že dve leti. Ne pozabimo, da bomo morali počakati še nadaljnji dve leti, da bo ta direktiva začela veljati, saj je to obdobje izvajanja v državah članicah. Čeprav imam v zvezi z direktivo nekatere zadržke, in sicer glede časa trajanja pridržanja priseljencev, pridržanja otrok brez spremstva in prepovedi ponovnega vstopa v Evropsko unijo, me zanima, ali naj nezakoniti priseljenci še naprej čakajo na usklajeno politiko priseljevanja, vključno z minimalnimi standardi. Ali morajo biti priča razpravi, ki dokazuje, da Evropa v zvezi s tem ne more doseči sporazuma? Mislim, da ne.

  Stefano Zappalà (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot večina drugih poslancev, ki so to jutro sodelovali in sodelujejo v razpravi v tem parlamentu, sem ta pojav izkusil tudi sam na začetku tega parlamentarnega obdobja, ko sem obiskal veliko delov Evrope in mnogo predhodnih sprejemnih centrov.

Razumem, da je ta pojav zapleten in ima različne vidike. Zaradi svoje kulture, svojega značaja in našega političnega položaja lahko vsak od nas ta pojav vidi na poseben način. Menim, da je ključnega pomena upoštevati dejstvo, da ne govorimo o nekaj izseljencih, kot je bilo pred 100 leti. Ne govorimo o majhnem ali osamljenem pojavu, ampak govorimo o priseljevanju narodov. Govorimo o milijonih ljudi, ki se selijo iz različnih razlogov, ki so pogosto povezani s prošnjami za azil, le nekaj s političnimi potrebami, mnogo pa jih išče boljše življenjske in delovne pogoje.

Čeprav imam malo časa, se želim zahvaliti gospodu Webru. Prav tako se zahvaljujem gospodu Deprezu, tj. sedanjemu predsedniku odbora za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, in bivšemu predsedniku, tj. gospodu Cavadi, ter vsem ostalim poslancem, s katerimi smo veliko časa sodelovali pri obravnavanju tega pojava. Menim, da je boljše imeti zakonodajo, ki se da izboljšati, kot pa da nimamo nobene zakonodaje. Prepričan sem, da Evropo mora skrbeti za vse, vendar mora v zvezi s tem zapletenim in resnim pojavom, s katerim se soočamo, skrbeti za svoje lastne državljane.

  Frieda Brepoels (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na začetku bi se rada zahvalila zlasti našemu poročevalcu za njegovo izredno trdo delo in to zelo pomembno dokumentacijo. Seveda je ob koncu razprave težko izraziti kakšne nove vidike, vendar se popolnoma strinjam s tistimi poslanci, ki so povedali, da je ta direktiva prvi, vendar pomemben korak k širši politiki priseljevanja. Vsi se soočamo z enakimi težavami in izzivi ter jasno je, da bodo naši državljani sprejeli in razumeli le zakonito priseljevanje, če bodo politiki jasno izražali mnenje, da nezakonito priseljevanje ni sprejemljivo pod nobenimi pogoji. Videli smo, da ena tretjina držav članic na tem področju še zmeraj nima nobenih predpisov in tako za te države pravzaprav nobena zakonodaja, ki smo jo tukaj sprejeli, ne predstavlja napredka glede varovanja samih nezakonitih priseljencev.

Nasprotnikom te direktive bi rada povedala le to, da bo dejansko zelo malo napredka ali pa ga sploh ne bo, in sicer v državah, ki že ponujajo zadostno zaščito ter da je Svet jasno zagotovil, da se direktiva ne bo uporabljala na škodo zaščiti v tistih državah članicah, katerih zaščita je obsežnejša od tiste, določene v direktivi. Prav tako je treba pojasniti, da države članice lahko zaščito okrepijo še bolj, kot je to določeno v direktivi.

Glede izvajanja in posodabljanja menim, da je zelo pomembno, da Komisija in nacionalni parlamenti nosijo večino odgovornosti ter da je te izgone nedvomno treba učinkovito izvajati.

Gospa predsednica, upam, da bo večina poslancev v tem parlamentu lahko presegla politične nazore in ukrepe ter bo pripravljena prispevati k realistični, odločni, jasni in humani rešitvi ne le v korist EU, ampak še bolj v korist nezakonitih migrantov samih.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, najprej bi rad čestital kolegu Webru za njegovo odlično delo in rezultate ter gospe Carlotti za konstruktivno sodelovanje, ki smo ga imeli z odborom za razvoj.

Sredozemske države se soočajo s težavo nezakonitega priseljevanja v večji meri kot države, katerih meje niso tako izpostavljene. Na primer, v mojo državo, tj. Grčijo, je lani prišlo 112 000 nezakonitih priseljencev, izdanih pa je bilo 58 000 odločitev o vrnitvi. To so rekordna števila EU, ki mora zato sprejeti skupno strategijo za obravnavanje te težave. Sprejeti je treba spremljevalne ukrepe za vključevanje priseljencev, urediti pa je treba tudi dostojne pogoje za vračanje nezakonitih priseljencev.

EU mora zagotoviti politiko vračanja, ki temelji na načelu solidarnosti in delitvi odgovornosti z razvitimi državami. Pozdravljam in podpiram izjeme v tej direktivi, ki temeljijo na družinskih odnosih, največji koristi otroka in zdravstvenem stanju priseljencev. Koristi otrok je treba zaščititi s primernim oddelkom socialnovarstvenih storitev ali z odvetnikom.

Ugovor odbora za razvoj proti pridržanju mladoletnikov je bil sprejet in prepričan sem, da ga bodo poslanci sprejeli.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, kot je povedal gospod Mavrommatis, je lani v Grčijo vstopilo 112 000 nezakonitih priseljencev. Vendar jih večina ni želela ostati, ampak so želeli oditi v druge evropske države. To pomeni, da je težava glede priseljevanja evropska težava, saj se tiče nas vseh in zato jo moramo obravnavati skupaj.

Grčija tako odobrava oblikovanje skupne politike priseljevanja. Vsekakor priporočilo gospoda Webra ne rešuje težave v celoti, vendar je zelo dober korak in zato mu iz srca čestitam. Če nadaljujemo z izvajanjem politike, ki je določena v direktivi, menim, da bomo sčasoma razmere izboljšali.

Nihče ne odobrava nehumanega ravnanja s priseljenci ali kršenja človekovih pravic. Grčija ima zadržke le glede zavezanosti držav članic k zagotoviti brezplačne pravne pomoči. Ali veste zakaj? Obstajata dva razloga, in sicer prvič, stroški so ogromni in Grčiji to onemogočajo ter drugič, pravna pomoč vsebuje element nepravičnosti. Če pravno pomoč dodelimo nezakonitim priseljencem, zakaj je ne zagotovimo tudi revnim, zakonitim priseljencem, ki vstopajo v našo državo in našim revnim državljanom?

Menim, da je z dodatkom k zadevnemu členu to vprašanje rešeno in Grčija v zvezi s tem nima več nobenih zadržkov. Zato bomo predlog in priporočilo zagotovo podprli.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospa predsednica, pogajanja za dosego sporazuma na prvi obravnavi so zavrla veliko prednosti, ki jih je dosegel Parlament.

Tako kompromisno besedilo ni sprejemljivo. Mladoletnike je nesprejemljivo obravnavati kot odrasle, jih pustiti brez dostopa do izobraževanja in dovoliti, da jih pošljejo nazaj v državo in stran od svojih sorodnikov. Nesprejemljivo je, da so skupni predpisi in postopki skladni z najnižjimi standardi v Evropi in da to direktivo omejujejo; nedopustno je, da je odprtih toliko možnosti za kršenje človekovih pravic, nedostojni čas trajanja pridržanja ter da so ljudje v takih razmerah zapuščeni brez pravne pomoči.

Kako lahko zavedna Evropa dopušča tako grozne stvari? Kako je lahko po tolikem upanju vizija ustanoviteljev Združenih držav Evrope po vzoru Viktorja Huga postala nočna mora?

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Zaradi težav, ki so povezane z nezakonitimi priseljenci v EU, potrebujemo pregledne, jasne in pravične predpise. Glede na aktualnost (trenutno je v EU približno 8 milijonov nezakonitih priseljencev) in zapletenost te težave menim, da je oblikovanje skupnega pravnega okvirja neizogibno.

V direktivi je jasno izraženo, da morajo nezakoniti priseljenci Evropo zapustiti. Vendar moramo preučiti pogoje, pod katerimi se to izvaja, in zagotoviti, da se človekove pravice, zlasti pravica do osebne svobode, spoštujejo v celoti.

Ker so otroci zelo občutljiva skupina, zlasti pozdravljam dejstvo, da direktiva izrecno navaja bistveno pravno načelo največje koristi otroka. Težav glede nezakonitega priseljevanja ne moremo rešiti le na podlagi pragmatičnega prisilnega izgona in prepovedi ponovnega vstopa. Končno moramo uvesti širše politične dimenzije, in sicer zmanjšati spodbude za nezakonito priseljevanje v Evropsko unijo.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, Evo Morales nam je pisal v zvezi z direktivo o priseljevanju, ki je v Franciji znana kot „sans-papiers“. Pismo državnega poglavarja Latinske Amerike, namenjeno Evropi, ni tuje, ampak dokaj prijateljsko.

Očitno predstavljamo države, katerih predpisi morajo biti spoštovani, saj v nasprotnem primeru sledi nered in tako ljudje trpijo. Vendar je zaradi obstoja priseljevanja iz Peruja v Čile, iz Nikaragve v Kostariko in iz Mozambika v Južno Afriko to svetovna zadeva s svetovnimi vzroki. Priseljevanje je na globaliziranem gospodarskem trgu na najvišji stopnji kapitalske logike, po kateri mora človek, ki nima ničesar za prodati, prodati samega sebe. Morda je šibka evropska kontinentalna pravna struktura potrebna za učinke svetovne migracije, vendar bo priseljevanje sčasoma treba obravnavati tudi na svetovni ravni, kot na primer hrano, pandemijo in osnovno izobrazbo, saj so ta področja že globalna. To je znano kot „urejanje“ deljenega področja svetovnega solastništva.

  Petru Filip (PPE-DE). - (RO) Obstoj enotnih standardov in postopkov v državah članicah je zahteva na ravni celotnega evropskega administrativnega sistema in se ne nanaša le na vračanje priseljencev iz tretjih držav.

Oblikovanje tega poročila, ki nedvomno ustreza trenutnim interesom in je koristno, mi daje priložnost, da še enkrat izpostavim potrebo po razpravi o izvajanju interoperabilnega sistema na administrativni ravni v zvezi z izdajanjem dokumentov za javnost v vseh državah.

Interoperabilnost sistemov za izdajanje dokumentov v vseh državah ostaja glavna premisa pri omejevanju tveganja, ki nastane zaradi odvečnega organa ter omogoča funkcionalno zagotavljanje uporabe pravic državljanov Skupnosti.

Ker cenim kakovost tega poročila, bi rad poudaril dejstvo, da bodo njegovi učinki povečani s ponovnim pregledom praktičnih pogojev izvajanja, kar bo temeljilo na bistvenih študijah o prednostih vključenega elektronskega sistema administrativnih postopkov in storitev. Morda ni prepozno razmisliti o pripravi evropske elektronske identitete.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE). - (RO) Glede na uravnoteženo poročilo gospoda Webra bo direktiva o vračanju predstavljala prvo zakonodajno direktivo na področju priseljevanja, ki bo s postopkom soodločanja med Evropskim parlamentom in Svetom uspešno sprejeta. Veseli me, da sta obe instituciji ob pomoči Evropske komisije prevzeli in uspešno opravili svoje dolžnosti in tako zagotovili reference za prihodnjo dokumentacijo.

Politika vračanja bi na področju migracij in azila morala biti obravnavana kot celosten in potreben del celotne ter usklajene politike Skupnosti. Bolj učinkoviti predpisi glede nezakonitega priseljevanja bodo omogočili bolj proste predpise glede zakonite migracije.

Menim, da so pripravljeni predpisi bolj jasni, pregledni in pravični zato, da zagotovijo učinkovito politiko vračanja kot potrebni element pravilnega upravljanja migracijske politike, kar je bilo določeno v haaškem programu.

  Ewa Klamt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, več let smo pozivali k oblikovanju splošnega načrta za vse vidike migracije in direktiva o vračanju zelo jasno predstavlja del tega paketa. Zakonito priseljevanje v Evropsko unijo se lahko razumno uredi le tako, da prenehamo s sprejemanjem milijonov nezakonitih priseljencev in te razmere izenačimo z zakonitim priseljevanjem.

Gospo Roure naj pri njenem sklicevanju na „pravico“ nezakonitih priseljencev do tega, da se osvobodijo revščine, opomnim na 922 milijonov ljudi na afriškem kontinentu, kjer jih večina živi v revščini, in 1,1 milijarde ljudi v Indiji, od katerih bi se večina rada preselila v Evropo. To je napačen način urejanja teh zadev. Zato podprite to direktivo o vračanju pri tem, da nam omogoči zelo dobre ureditve zakonitega priseljevanja, da bomo tako lahko ljudem resnično pomagali.

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Želel bi seveda dodati še nekaj k temu, kar sem pazljivo poslušal in ste povedali v vaših nastopih.

Najprej je treba zelo jasno povedati, danes, tukaj govorimo o direktivi o vračanju, govorimo o ilegalnih migracijah, ne govorimo o azilu, ne govorimo o azilnih postopkih. Med tema dvema stvarema so zelo velike razlike. Direktiva, ki govori o azilu, je veljavna že od leta 2003 in deluje.

Danes poskušamo narediti korak naprej. Pomembno je, da naredimo ta korak naprej in Svet se je zavezal tudi v politični deklaraciji, ki jo lahko preberete na predzadnji strani, da se za tiste osebe, za katere bodo izpolnjeni pogoji za pridržanje, ne za vse kar povprek, pridržanje lahko izvajalo za šest mesecev. In lahko se bo v izjemnih primerih, kjer je specifično določeno, to podaljšalo za naslednjih dvanajst mesecev. Ne gre za avtomatizem, tako kot je bilo danes večkrat slišati tukaj med vami, za osemnajst mesecev. Ni res.

In še nekaj, v politični deklaraciji se je Svet zavezal z jasnimi besedami, če ga citiram: „Svet izjavlja, da z izvajanjem te direktive ni mogoče utemeljevati sprejetja določb, ki bi poslabšale status oseb in bi bile za njih manj ugodne.“

To pomeni, da nobena država, in takšnih držav je šest – z vsemi šestimi ministri sem govoril o tem. Vseh šest ministrov je v procesu pogajanj znotraj Sveta vztrajalo na tem, da je to manj kot šest mesecev. Vendar je na žalost večina držav članic, ki imajo veliko daljše čase, tudi neomejene, kar nekaj držav v Evropski uniji ima sedaj praktično in teoretično možnost pridržati ilegalnega migranta neomejeno.

In tu želimo narediti napredek. In nujno je, da naredimo ta napredek. Pri tem bi se rad seveda posebej dotaknil posebej ranljivih skupin otrok. Prosim, poslanci poglejte še enkrat člen 5, poglejte še enkrat člen 15a. Jasno piše, da za otroka ne smejo biti slabši pogoji, da mu mora biti omogočen dostop do šolanja, do vrtca. Nastanjen mora biti v posebnih ustanovah, ki mu vse to omogočajo. Omejitve so zelo striktne.

In tudi na tej točki so bila pogajanja zelo težka, ni bilo tako enostavno. Ne vem, če si mogoče vsi poslanci predstavljate, ampak samo en droben detajlček s pogajanj. O enem členu, o 14. členu, smo se pogajali štiri ure, štiri ure o vsaki besedi posebej.

Države članice so dojele, da je treba to reševati na nivoju EU-ja. In o čem danes tukaj odločate? O tem ali bomo to reševali na nacionalnem nivoju, tako kot do sedaj, ali bomo to reševali na nivoju EU-ja? In eden od poslancev je zelo lepo povedal, ilegalne migracije so, so težava, niso ali so, so. Treba je urediti to področje, treba ga je urediti na čim bolj civiliziran način. In mi potrebujemo prvi korak. Jaz vem, da za veliko ljudi ni to dober kompromis, ampak treba je vedeti, da tudi za države članice je ta kompromis na robu sprejemljivosti.

Vedeti morate, da se zelo veliko držav članic ne želi skupne politike na tem področju. Države članice bodo, veliko držav članic bo veselih, če bodo to lahko urejale po svoje, doma, z svojimi pravili, brez soglasja Evropskega parlamenta in brez nadzora evropskih inštitucij. In stanje, ki ga imamo, je slabše, kot to, ki ga danes tukaj predlagamo. In zato trdim, da je to pomemben in odločilen korak naprej.

In o čem se danes tukaj odloča? Ne odloča se o samem besedilu teh členov, ki so tukaj, o uspešnosti pogajanj gospoda Webra in mene s strani Sveta ter Komisije in komisarjev na drugi strani. Odločamo o celovitosti integracijskih politik. Če bomo danes prišli do točke in rekli NE tej direktivi o ilegalnih migracijah, si lahko predstavljate, kako težko bo preiti na odločanje, na soodločanje o legalnih migracijah.

Mi bomo morali narediti ta prvi korak in če ga danes ne bomo naredili, je prihodnost in način sprejemanja tega daleč pred nami, zelo daleč pred nami. Jaz vam lahko z vso odgovornostjo danes tukaj povem, da se bo veliko število držav članic, če ne bo direktiva sprejeta v prvem branju, postavilo na svoja izhodiščna pogajalska izhodišča, ki so izredno toga in izredno trda. In potem bo seveda preteklo zelo veliko časa, da bomo lahko ponovno sedeli tukaj in odločali o tem, da bi sprejeli neko skupno stališče.

Vendarle bo na koncu moral biti sprejet kompromis. Nobeno skrajno stališče ne bo sprejeto. To je temelj demokracije. Ne to, da obvelja samo beseda nekoga in nenazadnje, jaz spoštujem mnenje vseh nevladnih organizacij, vseh drugih inštitucij, ki dajejo mnenje in, ki se borijo za to, da bi izboljšale stanje. Prav je, da se borijo za to, vendar moramo vedeti, da v končni fazi vsi mi, tako mi v Svetu kot tudi vi v Parlamentu, odgovarjamo svojim volivcem in vemo kakšne težave se na teh področjih dogajajo. In to je, kot sem dejal nekajkrat zdaj v tem zaključnem govoru, prvi korak, zelo pomemben korak, ki ga moramo narediti skupaj na tej poti k izboljšanju pravic ilegalnih migrantov in na splošno oblikovanja politik na področju migracij.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, omejil se bom na nekaj dodatnih informacij, ki jih bom prispeval k tej razpravi.

Prvič, če direktiva o vračanju nastane, ne bo uspešna, če bo izolirana. Predstavljala bo del niza, ki bo temeljil na konceptu usklajene politike priseljevanja. Kot so že omenili številni poslanci, bodo obstajala pravna besedila o zakonitem priseljevanju ter besedila za krepitev naših azilnih postopkov in sprejemanja beguncev. Prav tako bo obstajala, in že obstaja, usklajena politika glede tretjih držav, iz katerih prihajajo priseljenci. Prepričan sem, da s partnerstvom s številnimi tretjimi državami lahko najdemo načine in sredstva za to usklajeno politiko priseljevanja. To je prva stvar, ki sem jo želel povedati.

Drugič, rad bi vas opomnil, da je vrednost direktive v tem, da nam zagotovi pravni okvir in nam s tem omogoči uporabo mehanizmov Skupnosti, kar pomeni, da bomo lahko nadzirali spoštovanje pravnega reda, in sicer postopke za ugotavljanje kršitev, pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti, poročilo Komisije in nadzor Evropskega parlamenta, kar je zelo pomembno. Prednost take direktive je v tem, da omogoči bolj učinkovit sodni nadzor.

Tretja točka, ki naj jo Parlament preuči, je ta, da še zmeraj napreduje, zlasti v zvezi s členi glede otrok. Ta nova člena, tj. člen 8(a) in člen 15(a), določata, da otroci v največji možni meri ne smejo biti pridržani. Če so pridržani, je dodatna vrednost te direktive dejstvo, da so države članice, ki so se odločile, da bodo to storile zaradi spoštovanja minimalnih zaščitnih ukrepov, določenih v členu 15(a), ki ste ga, gospod Mate, pravkar omenili, v to prisiljene.

Četrta točka, ki bi jo rad dodal, je ta, da imamo tudi finančne vire, ki jih je treba uporabiti. Imamo Sklad za vračanje, ki znaša približno 700 milijonov EUR, ki naj bi nam omogočil zagotoviti pravno pomoč, zdravstvo in rešiti mnoge druge težave, povezane s ponovnim vključevanjem v nekatere matične države.

Peto točko bom povzel po gospodu Deprezu, ki je omenil, da bi Komisija bila odgovorna za oblikovanje poročila v roku treh let. Rad bi poudaril, da ne bomo zavezani le s tem poročilom, ampak z vsem, kar podpira to besedilo, in sicer z željo, da Evropski uniji zagotovimo postopke, ki so v skladu s sodnim preskusom, tj. postopke, ki želijo uravnovesiti potrebo po pravni veljavnosti, brez katere javnost ne bi sprejela zakonitega priseljevanja, ter s potrebo po zagotovitvi spoštovanja načel konvencije o človekovih pravicah. Če bo direktiva sprejeta, vam lahko povem, da bom sam sodeloval pri izvajanju in tako zagotovil nadaljevanje v enaki smeri.

  Manfred Weber, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se vam rad zahvalil za to utemeljeno razpravo. Presenetljivo je, da tako občutljivo vprašanje obravnavamo tako objektivno. Glede na obseg tem, ki smo jih danes obravnavali, sem ponosen, da sem poslanec v tem parlamentu.

Prišlo je do enega spodrsljaja, in sicer gospod Catania nas je obtožil, da smo odgovorni za trgovino z ljudmi v Sredozemlju. To strategijo za pridobivanje politične moči z nagovarjanjem čustev naroda in njihovih bojazni zavračam. Vsi tukaj delamo vse kar je v naši moči, da pomagamo ljudem, ki so tam.

Ne želim govoriti o vsebini direktive, saj smo o tem že razpravljali. Rad bi povedal nekaj o postopku. Naš predsednik odbora za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve je govoril zelo razumno. Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov je svetoval, naj v tem procesu pozorno sodelujejo. Svoje predloge sprememb smo umaknili. Želimo, da se v zvezi z njimi glasuje, zato smo k temu tudi prispevali. V odboru za notranje zadeve smo pripravili veliko predlogov sprememb in organizirali večine. To pomeni, da je lahko sodeloval vsak član, ki ga je to vprašanje zanimalo.

Prav tako bi rad spregovoril tudi o nevladnih organizacijah. Njihovo nezadovoljstvo razumem. Greenpeace ne bo nikoli zadovoljen z rezultati naših razprav o okoljskih vprašanjih. Naloga nevladnih organizacij je izvajati vedno večji pritisk, vendar bodo s sprejetjem te direktive tiste nevladne organizacije, ki zdaj nasprotujejo, te pravne priložnosti izkoristile in bodo sprožile postopke na Sodišču Evropskih skupnosti. Prav tako predvidevam, da bodo poslanci na levi, ki danes nasprotujejo tej direktivi, že jutri prosili Komisijo ali gospoda Barrota, naj izvajajo to, kar smo tukaj sprejeli. Na tej pravni podlagi bodo ljudem poskušali ustvariti prednosti. Zato pravim, da to ni idealna rešitev, vendar smo zelo napredovali.

Moja zadnja misel je ta, da gospa Roure in gospod Fava iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu žal nista prisotna. V televizijskih intervjujih poskušata predstaviti svoje stališče. Nista slišala tega, kar je povedal gospod Mate, in sicer, da še nekaj let ne bo nobenega napredka, če ne bomo naredili tega koraka naprej, ob tem pa se še enkrat iskreno zahvaljujem slovenskemu predsedstvu Sveta. Še naprej bomo trdili, da potrebujemo odločilen napredek, vendar s tem ne bomo dosegli ničesar. Zato jutri ne bomo odločali o tem, ali je direktiva idealna ali ne. Vprašanje se preprosto glasi „Ali ta Evropsko unijo utrjuje?“ Jutri lahko na to vprašanje odgovorimo z jasnim „da“.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.30.

Pisne izjave (člen 142)

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Predlagano direktivo o vračanju nezakonitih migrantov bi morali pozdraviti, saj poskuša sprejeti skupne standarde in predstavlja korak v pravo smer. Vendar v zvezi z begunci in človekovimi pravicami ne zagotavlja dovolj zaščitnih ukrepov ter ne obravnava posebnih potreb in težav držav članic, kot je Malta, na katere vpliva nesorazmerna stopnja glede na njihovo velikost, prebivalstvo in vire.

Še enkrat bi rad poudaril in izpostavil dejstvo, da je v zvezi s tem potrebna skupna evropska politika, ki obravnava temeljna „vprašanja“, kot so a) sprejetje politike porazdelitve bremena med vse države članice; b) revizijo uredbe Dublin II; c) ustrezno finančno podporo; d) oceno sposobnosti za preživetje ali razvojnih središč, kot so centri za zaposlovanje v matičnih državah in državah tranzita; e) razvoj realne politike vračanja; f) izvajanje politike pravočasnega vključevanja; g) boj proti organiziranemu kriminalu, ki vključuje trgovino z ljudmi, ter ksenofobiji in rasizmu.

Ustanovitev posebne agencije za obravnavanje zakonitega in nezakonitega priseljevanja bi bila zelo koristna za izčrpno in celostno reševanje teh vprašanj.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospa predsednica, prvi izziv v tej predlagani zakonodaji je v tem, da je to naš prvi poskus za vzpostavitev norm glede politike priseljevanja v celotni Skupnosti. Za oblikovanje take politike bo potrebnega veliko truda.

Politika priseljevanja je občutljiva tema zato, ker vključuje temeljne in človekove pravice. Strinjam se s tistimi, ki so odločno povedali, da ima ta predlog za kompromis v zvezi s temi pravicami nekatere občutljive točke.

Vendar moramo kot zakonodajalci imeti predstavo o celoti, saj je ohranitev obstoječega stanja nedopustna. Prvič, to vključuje določitve glede omejitve prostosti. V več državah članicah zakon o omejitvi prostosti ne določa nobenih časovnih omejitev. Prav tako kriteriji za omejitev prostosti pogosto niso zadostno urejeni. Drugič, veliko držav članic nalaga neomejene prepovedi vstopa. Zato mnogo držav članic želi kompromisne predloge in tako celotne zakonodajne pobude nismo sprejeli.

Zato je zelo pomembno, da direktiva postopek vračanja postavi v okvir Skupnosti, in sicer njenih mehanizmov za spremljanje. Tako bomo lahko zagotovili, da bodo nekatere države članice kmalu pričele uporabljati nekatere minimalne standarde.

Zahvaljujem se poročevalcu, tj. gospodu Webru, saj mu je v pogajanjih s Svetom uspelo uskladiti pomembne izboljšave ter tako zagotoviti naše humanitarne obveznosti. Zlasti so pomembne spremembe glede zaščite otrok, družin in manjšin.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Besedilo, v zvezi s katerim se bo jutri glasovalo, predstavlja jasen korak nazaj ne le v zvezi s prvotnim predlogom Komisije, ampak predvsem tudi glede na opravljeno delo v odboru za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, katerega članica sem tudi sama.

Znanstveniki smo za uvedbo minimalnih predpisov glede vračanja nezakonitih priseljencev, saj podpiramo razumen in human pristop k nezakonitemu priseljevanju ter se zavedamo, da nekatere države članice EU na tem področju v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic vodijo nesprejemljive politike.

Zato moramo poudariti, da kompromis, ki ga podpirajo konservativci in večina liberalcev, na tem področju ničesar ne izboljšuje. Ne zadeva prosilcev za azil ali tistih ljudi, ki so bili prestreženi na mejah. V zvezi s ključnimi vprašanji, kot so pravice mladoletnikov in čas trajanja pridržanja, državam članicam daje predvsem preveč prostosti.

Čas trajanja pridržanja je tako lahko razširjen tudi na 18 mesecev. Kot večina poslancev ne podpiram možnosti za tako dolgo pridržanje ljudi, katerih edini zločin je ta, da so želeli boljše življenje v Evropi.

Zato bom v primeru, da bodo predlogi sprememb socialdemokratov v Evropskem parlamentu zavrnjeni, glasovala po svoji vesti, tj. proti temu besedilu.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, jutri bomo glasovali v zvezi z besedilom, ki ga države članice in bolj konservativni med nami obravnavamo kot kompromis. Vendar naj vas to ne zavede, saj to besedilo ni kompromis, ampak ga le omogoča.

Svet in poročevalec v tej direktivi ne predlagata ničesar drugega kot to, da državam članicam omogočimo, da za 18 mesecev pridržijo človeka, ki je v državo vstopil nezakonito, vendar ni zakrivil nobenega zločina in mu nato prepovemo vstop na evropsko ozemlje za nadaljnjih pet let.

Parlament je končno pristojen za soodločanje v zvezi s priseljevanjem. Tako nimamo le možnosti za nasprotovanje Svetu, ampak je to tudi naša dolžnost. Ne zapravimo te priložnosti, saj bi s sprejetjem te direktive v sedanji obliki Svetu dovolili, da razvrednoti napredek, ki smo ga tukaj dosegli v zadnjih treh letih v zvezi s človekovimi pravicami.

Zato upam, da bomo to besedilo zavrnili, saj odraža naš umik in zanemarjanje naših vrednot, kar nas zelo ogroža.

Potrebujemo pristno evropsko politiko priseljevanja in ne take, ki jo sestavlja navidezna zaščita Evrope.

  Gabriele Zimmer (GUE/NGL) , v pisni obliki. – (DE) Večina desnice v Parlamentu omogoča velike odprave.

Osem milijonov ljudi brez veljavnega dovoljenja za bivanje, od katerih je večina živela v državah članicah EU že več let, je soočenih s pridržanji in izgoni. Ministri za notranje zadeve so se tako želeli na nepravičen način pripraviti na urejanje zakonitega priseljevanja v Evropsko unijo. Pred nedavnim je državni sekretar na nemškem zveznem ministrstvu za notranje zadeve, tj. Peter Altmaier, v novicah na televiziji priznal, da bo tako Nemčija v prihodnosti lažje odstranjevala tiste ljudi, ki se jih želi znebiti.

Glede na kompromisno besedilo, ki sta ga oblikovala Svet in gospod Weber, tj. član Evropskega parlamenta in bavarske krščansko socialne unije, se lahko uvede pridržanje do 18 mesecev, otroci so lahko ločeni od svojih družin in izgnanim se lahko prepove ponovni vstop v Evropsko unijo za pet let. Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, tj. levo usmerjena skupina, nasprotuje tem nehumanim postopkom.

Ta direktiva je zelo škodljiva za poskus Evropske unije, da se uveljavi kot telo, ki mednarodno spodbuja človekove pravice. V skupnem ugovoru poslancem je 44 regij iz Afrike in Latinske Amerike zahtevalo zavrnitev osnutka zakonodaje. Bolivijski predsednik Evo Morales je v močnem in čustvenem pismu poslance že opomnil, da so begunci iz Evrope v zadnjih dveh stoletjih na drugih kontinentih našli tako zavetje pred revščino in zatiranjem kot tudi prijateljstvo.

5. Uvedba enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009(razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0231/2008) gospoda Case v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu sklepa Sveta v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (COM(2008)0249 – C6-0198/2008 – 2008/0092(CNS)).

Gospe in gospodje, Slovaški in slovaškim poslancem čestitam za ta uspeh v zvezi z eurom.

  Vladimír Špidla, komisar. − (FR) Gospa predsednica, v imenu Komisije bi se najprej rad zahvalil odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter poročevalcu, gospodu Casi, za njihovo odlično opravljeno delo pri ocenjevanju izpolnjevanja konvergenčnih meril za uvedbo enotne valute na Slovaškem.

Z vstopom Slovaške v euroobmočje bo to imelo 16 članic, od katerih so štiri države tiste, ki so k Evropski uniji pristopile leta 2004.

To je peta širitev euroobmočja, odkar je bila leta 1999 uvedena enotna valuta. To je jasen dokaz, da je dostopno za vse države članice, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pogodbi.

Vstop Slovaške v to območje potrjuje izreden napredek slovaške ekonomije v zadnjem desetletju. Državi bo omogočilo, da bo imela koristi od prednosti, ki jih ponuja ekonomska in monetarna unija, kot je navedeno v poročilu, ki ga je maja ob deseti obletnici te unije sprejela Komisija.

To poročilo prav tako kaže, da je za polne koristi eura potrebno izvajati zmerne makroekonomske politike, da se tako takrat, ko se določi devizni tečaj, zavaruje konkurenčnost države. To vpliva na davčno disciplino, politiko solidnih plač in strukturne reforme, zlasti glede delovanja trga dela.

Brez prave predanosti obstaja nevarnost, da inflacija postane prava in znatna težava. To je izrecno navedeno v poročilu gospoda Case, s katerim se Komisija strinja v celoti.

Svet za ekonomske in finančne zadeve je 3. junija odobril poročilo Komisije o izpolnjevanju konvergenčnih meril na Slovaškem. Evropski svet naj bi na srečanju v Bruslju, ki bo v četrtek in petek, takoj, ko bo prejel mnenje Parlamenta, potrdil politično podporo Slovaški pri uvedbi enotne valute, ki jo bo svet za ekonomske in finančne zadeve validiral julija.

Ta bo takrat prav tako uradno sprejel dokončni devizni tečaj med slovaško krono in eurom, ki ga bo prihodnji teden predlagala Komisija.

V zvezi s tem bi se rad zahvalil odboru za ekonomske in monetarne zadeve in gospodu Casi za delo, s katerim so pričeli pred nekaj meseci in tako Parlamentu omogočili, da poda svoje mnenje v kratkih rokih, ki so našim trem institucijam na voljo zato, da ocenijo izpolnjevanje meril zadevnih držav članic ter da dopustijo dovolj časa za zaključevanje praktičnih dogovorov za uvedbo eura 1. januarja 2009.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  David Casa, poročevalec. − (MT) Pred nami je pomemben trenutek, ker v tem parlamentu ponovno razpravljamo o širitvi euroobmočja z vključitvijo nekdanje komunistične države, države, ki se je, kakor moja država Malta, Evropski uniji pridružila leta 2004, države, ki je morala spremeniti svoje gospodarstvo, da bi izpolnila merila, določena v Pogodbi. To ni bilo enostavno doseči. Več mesecev že razpravljamo s Komisijo, Evropsko centralno banko, slovaško vlado, pa tudi s celotno slovaško civilno družbo, da bi zagotovili, da bo ta proces resnično pomagal Slovaški izpolniti vsa merila, določena v Pogodbi.

Potem, ko je Komisija izdala svoje poročilo, smo predstavniki Parlamenta izvedli proces razprav in posvetovanj, kar je bi resnično pomemben trenutek, celo zame, ker sem lahko slišal mnenja Komisije, Evropske centralne banke in slovaške vlade, poleg tega pa sem tudi izvedel, kaj o tem zgodovinskem koraku, ki ga bodo naredili, če bo vse po sreči, naslednjega januarja, mislijo Slovaki.

Kot je tik pred mano povedal komisar, ima Slovaška danes odgovornost, ker je za njo vrsta držav, od katerih večina, kakor tudi Slovaška, izhaja iz komunističnega obdobja in želi vstopiti v to območje, ki je za Evropsko unijo tako pomembno. Zato ima država, o kateri danes govorimo, odgovornost, da ostane trdna, kar zadeva konvergenco in zlasti v zvezi s stopnjo inflacije, o kateri se je veliko razpravljalo, tudi v mojem poročilu. Vendar je po statističnih podatkih, ki so danes pred nami, jasno, da je težava v celotnem zadevnem območju, pri čemer Slovaške ne moremo izvzeti, ker danes govorimo o stopnji inflacije, ki se je dejansko povečala v 21 državah Evropske unije. Zato moramo zagotoviti, da Slovaška ohrani trajnost stopnje inflacije, poleg tega pa tudi poiskati način, da se stopnja inflacije v vseh državah, ki so že v euroobmočju, čim bolj zniža. Zavedamo se težav, s katerimi se trenutno spopadamo, imamo težave z nafto, ki na nas ne vplivajo pozitivno, zato moramo razmisliti, kako bomo obravnavali to zelo pomembno vprašanje.

Kot sem že rekel, je Parlament prvič obiskal Slovaško in pozval bi, naj se delegacije tega parlamenta pošljejo v vsako državo, ki bo vstopila v euroobmočje, ker imamo s tem možnost, da izvemo in se naučimo več o dejanskem delovanju gospodarstva v posamezni državi.

Kar zadeva Komisijo, sem nekoliko razočaran nad ponovno oceno, ki jo je izvedla po uradni izdaji konvergenčnega poročila. Menim, da Komisija Parlamenta ne bi smela obravnavati na takšen način, saj bi se morala z nami vsaj posvetovati. Zavedam se, da se ponovna ocena ne more izdati zelo pozno, ker obstaja možnost špekulacij, vendar ta parlament zahteva, da se ob izvajanju podobnih ukrepov po pripravi konvergenčnega poročila z nami kot Parlamentom posvetuje o takšni odločitvi, čeprav v zadnjem trenutku.

Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri pripravi tega poročila, vključno s poročevalci v senci vseh političnih skupin, svojim koordinatorjem in predsednikom odborov, ki so bili v zvezi s tem poročilom vedno pripravljeni sodelovati. Nazadnje se zahvaljujem Slovakom in jim želim vse dobro ob tem zgodovinskem koraku, ki ga bomo zdaj naredili. Zavoljo njih moramo glasovati za ta pomemben korak, pa tudi zavoljo celotne Evropske unije.

  Alexander Radwan, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu. Glede vstopa Slovaške v euroobmočje imam v zadnjih dneh nekaj dodatnih misli.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati bodo glasovali za to poročilo. Glede na razvoj dogodkov v zvezi s pretvorbo slovaške krone v euro smo ponovno predložili zadevne predloge sprememb in kompromisne predloge, ker je ta sprememba, ki je presegla dovoljeno 15 % nihanje, povzročila spor tudi v Parlamentu. Vse, kar lahko storimo, je, da na Komisijo naslovimo poziv, ki mora biti dejansko zahteva, naj posreduje pri tem, tako da bodo za prihodnja sprejetja enotne valute merila, določena v Pogodbi, bolj natančna.

Odkar sem postal poslanec Evropskega parlamenta, sem bil prisoten vedno, kadar je enotno valuto sprejela nova država. Vsakič so nam predstavili nove argumente, vključno s tem, da „konec koncev so lahko tudi prejšnje države izvedle to na takšen način“, in to se bo nadaljevalo v nedogled. Zdi se mi pomembno, da vstopanje v euroobmočje obravnavamo manj kot stvar nacionalnega ponosa in bolj kot cilj za objektivnejša merila, kar bo koristilo državi, ki vstopa.

Povečanje vrednosti krone za več kot 17 % je vsekakor gospodarsko upravičeno. Ali je bilo prav združiti čas popravka vrednosti z vstopom v euroobmočje, je drugo vprašanje. Zato moramo storiti vse, da bomo zagotovili, da bosta euro in celotno gospodarstvo dosegla kaj pozitivnega, namesto, da se omejujemo na politične razmere z omejenim trajanjem, naj bodo evropske ali nacionalne.

Naj na kratko opišem, kaj se je zgodilo v četrtek. Menim, da ni prav, da Evropski parlament to nenehno zanemarja; o tem bomo imeli obširno razpravo jutri. Danes bomo glasovali o tem, ali naj se Slovaška pridruži euroobmočju, Svet za ekonomske in finančne zadeve pa bo o tem glasoval julija. V četrtek smo slišali izjavo ene članice euroobmočja, da ne želi Evropske unije takšne, kot je. Visoki predstavniki vaše domače države so se nato s tem strinjali, komisar.

Euro ni bil nikoli sam sebi namen. Euro je vedno le označeval pot k nadaljnjemu razvoju Evropske unije. Zdaj, čeprav na žalost Svet tukaj ni prisoten, vsi postavljajo isto vprašanje: kam z Evropo zdaj? Kakšni so naslednji posamezni koraki? Nekateri govorijo o bistvu Evrope, drugi o drugačnih možnostih, spet tretji pravijo, da moramo prenehati s širitvijo, nekateri pa se vedejo, kot da se nič ne bo spremenilo. Zato bomo ponovno poskušali z eurom in nato spet.

Vendar moramo ob sprejemanju teh odločitev upoštevati politično realnost v Evropski uniji, zato se bom med današnjim glasovanjem zelo težko odločil, ali ne bi bilo morda dejansko prav, da to glasovanje, realnost v Evropi, preprosto ignoriram.

  Dariusz Rosati, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Casi za pripravo odličnega poročila. Naj povem, da bo skupina PSE podprla to poročilo.

Prav tako poudarjam, da je prvič, da v euroobmočje vstopa srednjeevropska država, ki je postkomunistična država nekdanjega sovjetskega bloka. To se mi zdi simbolični dogodek, poleg tega pa je tudi pomemben korak na poti proti evropskemu združevanju. To je za monetarno unijo uspeh, ker vanjo vstopa dinamično in konkurenčno gospodarstvo, ki ga ne bremeni javni dolg, kar za euroobmočje vsekakor predstavljalo okrepitev. Drugič, to je uspeh tudi za Slovaško, ki je uspešno izpolnila vsa merila za članstvo in bo lahko koristila prednosti skupne valute. Ta uspeh je zlasti pomemben in potreben danes, ko so izidi neuspelega referenduma na Irskem omajali vero v prihodnost evropskega združevanja. Vstop Slovaške v euroobmočje dokazuje, da proces poglabljanja evropskega združevanja napreduje in prepričan sem, da temu ne bodo mogli oporekati niti največji evroskeptiki.

Sprejetje Slovaške v klub držav, ki uporabljajo skupno valuto, potrjuje, da se dosledna uvedba gospodarskih in strukturnih reform izplača in prinaša dobre rezultate. Danes je Slovaška ena od najhitreje razvijajočih se držav v Evropski uniji. O tem je govoril komisar Špidla. K takšni uspešnosti so med drugim dejansko prispevale reforme, pri čemer gre zahvala in priznanje vladi, ki jo je vodil Mikuláš Dzurinda in ki je uvedla te težavne reforme, ter trenutni vladi Roberta Fica, ki jih še naprej izvaja.

Slovaško sprejetje eura je prav tako velik izziv. Slovaška vlada mora zlasti zagotoviti, da se bo sprememba valute izvedla organizirano, pri čemer ne bo prišlo do povišanja cen in se bo ohranila slovaška javna podpora novi valuti tudi v prihodnje.

Ob tem, ko čestitam svojim slovaškim kolegom poslancem za ta uspeh, kot poljski poslanec hkrati izražam upanje, da se jim bo moja država kmalu pridružila.

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, dosežek Slovaške v le nekaj letih je dejansko osupljiv. Kdo si je lahko zamišljal, da bo Slovaška ena od prvih novih držav članic, ki ji bo uspelo vstopiti v euroobmočje? Vendar težko delo še ni končano, dejansko se je šele začelo. V svoji oceni in analizi sta Komisija in Evropska centralna banka jasno izrazili, da vprašanje, ali se bo inflacija lahko obdržala na želeni stopnji, ostaja odprto. Slovaška se zaveda tega problema. Sicer bi bil ta neprimerljiv ukrep povečanja vrednosti državne valute, krone, za več kot 17 %, da se lahko primerja z eurom, nesmiseln. Slovaško lahko le pozivam, naj prepreči, da bi se ponovil primer Slovenije, kjer je inflacija skoraj takoj, ko je ta država vstopila v euroobmočje, začela naglo rasti.

S tem, ko ste povečali vrednost krone, ste pokazali, da inflacijo obravnavate resno. Res je, da se lahko uvožena inflacija, zlasti v primeru energetskih proizvodov, s temi sredstvi do neke mere nadzira. Vendar to ne pomeni, da ukrepi na drugih področjih niso zelo pomembni, kajti vedno bodo. Kot je dejal komisar Špidla, med te ukrepe spadajo omejevalne davčne politike, povišanje plač, ki še naprej upoštevajo povišanje produktivnosti, namesto želja zaposlenih, ter mobilizacija trga dela. Vemo, da so okoliščine v raznolikih regijah Slovaške zelo različne. V nekaterih regijah je nadpovprečna brezposelnost, medtem ko v drugih primanjkuje usposobljenih delavcev.

Gospod Radwan ima popolnoma prav. Vstop v euroobmočje ni zgolj gospodarski korak, ampak tudi političen. Na začetku je bil mišljen kot vstop v fazo, ki se bo zaključila z veliko obsežnejšim vključevanjem. Upam, da bo Slovaška z zmerno, pravilno in strukturno usmerjeno politiko prispevala k temu, da se bo ta vstop nekega dne zabeležil kot uspeh.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, s prevzemom besede v tej razpravi v imenu skupine UEN opozarjam na naslednja vprašanja. Evropska komisija nas ponovno opominja, da je pred vstopom v euroobmočje treba izpolniti vsa maastrichtska merila, pri čemer se navezuje na nove države članice. Pri tem pa ne omenja dejstva, da v času uvedbe eura veliko držav članic teh meril ni izpolnjevalo.

Drugič, kljub spremembam pakta stabilnosti in rasti, ki koristijo državam, kot sta Nemčija in Francija, se značilno popustljivo stališče Komisije do največjih držav v euroobmočju glede upoštevanja maastrichtskih meril ni spremenilo. Komisija je v preteklosti dopuščala velikanske proračunske primanjkljaje in zlasti stopnjo javnega dolga, ki je presegala 60 % BDP, pri čemer se zdi, da to še naprej dopušča. Leta 2006 je javni dolg v petnajsterici znašal povprečno 63 % BDP in kar polovica držav v euroobmočju je imela javni dolg, ki je presegal 60 %. V primerjavi s tem je zlasti treba izpostaviti dosežke Slovaške, ki so 2,2 % primanjkljaj ali le 29 % javni dolg ter 2,2 % inflacija.

Vstop Slovaške v euroobmočje bo za nove države članice pomembna izkušnja. Vse imajo sorazmerno nizko stopnjo BDP na prebivalca, velik dohodkovni diferencial prebivalstva, nizko stopnjo bogastva ali sorazmerno nizko splošno raven cen. Posledice uvedbe evra na Slovaškem, zlasti ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, Slovaška želi udeležbo v euru, kar popolnoma razumem, vendar ob tej priložnosti pozivam k razumnosti. Konec koncev lahko rečemo, da bo euro kmalu prestal svoj prvi preizkus. Zaradi različnih vzrokov se cene povečujejo, poleg Evrope tudi po vsem svetu. Inflacija raste in inflacijska pričakovanja so se povečala. Euro kot valuta se s takšnim preizkusom še ni srečal. Evropska centralna banka posluje na podlagi najvišje stopnje inflacije, ki znaša 2 %. Te zgornje meje ne more izvrševati, razen za zvišanje obrestne mere, da se zmanjša raven dejavnosti z namenom znižanja inflacije. Če to stori, se pojavi upravičen strah pred recesijo. Pakt stabilnosti in rasti izključno zagotavlja, da javni primanjkljaj ne preseže 3 % BDP. Takšno zaviranje gospodarskih spodbud je razlog, da se bojimo nadaljnje recesije v Evropi. Na mestu Slovaške bi na vsak način odlagala odpravo lastne valute in sprejetje eura, dokler slednji ne uspešno prestane svojega prvega preizkusa v gospodarskih krizah.

  Sergej Kozlík (NI). - (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisar, iz zgodovine se lahko veliko naučimo. V devetdesetih letih 20. stoletja takratne članice euroobmočja niso zmogle izpolniti konvergenčnih meril. Večina teh držav je imela težave s presežnimi primanjkljaji, javnimi financami in inflacijo.

V navedenem letu 1997 je Nemčija imela težave z usklajevanjem z merili v zvezi z ravnijo javnih posojil, zaradi česar se je celo dopuščalo, da so celo države, kot sta Belgija in Italija, znatno presegle merilne vrednosti. Nekatere države v nastajajočem euroobmočju so se celo zatekle k tako imenovanemu „ustvarjalnemu računovodstvu“, t. j. postopkom, ki so njihove gospodarske rezultate prikazali boljše kot v resnici. Po tem je kljub nekaterim odstopanjem večina članic euroobmočja rešila in nadaljevala z reševanjem težav pod okriljem evra, trdne skupne valute. Poudariti moram, da te države niso izpolnile vseh meril v zvezi s primanjkljajem. Zato morajo tiste, ki s prstom kažejo na prosilke za vstop v euroobmočje, paziti, da ne bodo prehitro obsojale.

Slovaška republika je izpolnila konvergenčna merila in še to precej vnaprej. Razvoj slovaških parametrov se je dolgo spremljal in je bil v celoti pregleden. Strah pred bodočo inflacijo, ki ga je izrazila Evropska centralna banka, lahko na splošno velja za vse članice euroobmočja, ker razvoj evropskega gospodarstva ne poteka v vakuumu. Dokaz za to je trenutno globalno povečanje cen.

Zato podpiram pozitivno stališče Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ki ga je poročevalec gospod Casa poudaril v poročilu o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009. To stališče ni le tehnična, ampak tudi pomembna politična gesta, ki drugim prosilkam za vstop v euroobmočje sporoča, da lahko njihovo prizadevanje pripelje do vidnih rezultatov.

  Ján Hudacký (PPE-DE). - (SK) Najprej naj se zahvalim poročevalcu, gospodu Davidu Casi, za odlično in uravnoteženo poročilo ter pragmatičen pristop pri vrednotenju posameznih predlogov sprememb.

Slovaška v euroobmočje ni vstopila po naključju. To so dosegla ogromna prizadevanja slovaških vlad, ki so zlasti v obdobju med letom 1998 in 2006 z izvedbo radikalnih gospodarskih reform na področju financ, davkov in socialnih zadev oblikovale trdno gospodarsko podlago.

Te reforme so skupaj z neposrednim tujim vlaganjem Slovaški omogočile stalno in visoko gospodarsko rast. Nenehna prizadevanja za dosego cilja ter odgovorno ravnanje slovaških vlad in nacionalne banke so omogočili izpolnitev vseh maastrichtskih meril, potrebnih za vstop v euroobmočje, ne da bi bili potrebni dodatni vplivi, kot so skrita inflacija ali umetna krepitev slovaške valute krone.

Nekateri člani odbora za ekonomske in monetarne zadeve so izrazili skrb glede dolgoročne trajnosti teh meril, zlasti nizke stopnje inflacije. Vendar sem prepričan, da Slovaška ima vse, kar potrebuje za dolgoročno izpolnjevanje teh meril, če bo imela vsaj standardno davčno politiko in bo izvedla dodatne strukturne reforme. Razvoj dogodkov na področju energije ter cen hrane je in bo še naprej globalna težava. Slovaška vsekakor ne bo država, ki presega sprejet okvir.

Na koncu zlasti čestitam prebivalcem Slovaške, ki so sprejeli te temeljne in radikalne reforme, pri čemer si za dosega tega pozitivnega rezultata zaslužijo vso pohvalo.

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, menim, da imamo, zahvaljujoč našemu poročevalcu, gospodu Casi, uravnoteženo poročilo, s katerim lahko podpremo politično odločitev, ki jo bomo sprejeli: vstop Slovaške v euroobmočje. To je prva od držav „Višegrad“, ki se pridružuje temu območju in menim, da ima s političnega vidika velik pomen, ki ga je treba poudariti.

Za Slovake to pomeni konec ene pustolovščine in začetek druge. Konec je priprav in doseganja položaja, ki izpolnjuje maastrichtska merila. Izkušnje so pokazale, da se za državo, ki sprejme euro, najtežje obdobje šele prične. V primeru Slovaške je jasno, da je treba z vidika nadzora inflacije in doseganja ravnovesja ter vidika socialne kohezije in izvajanja strukturnih reform še veliko storiti. Menim, da bodo pri tem pomagali mehanizmi, o katerih razpravljamo, da bi lahko ekonomska in monetarna unija v prihodnosti bolje podpirala države članice pri uporabi svoje valute ter z njimi sodelovala.

Maastrichtskih pravil, o katerih se je veliko razpravljalo, ne bomo spreminjali. Nihče ni pozval k njihovi spremembi, pa vendar se morajo razlagati in pregledati v drugačnem smislu. Ekonomska in monetarna unija je zdaj stara 10 let in zavedamo se, kaj je z njo narobe v smislu ravnovesja med gospodarsko politiko, monetarno politiko in celo njenimi zunanjimi predstavniki. Takšni ekonomski in monetarni uniji se pridružuje Slovaška; razmere niso enake, kot pred 10 leti in to moramo vsi upoštevati.

  Olle Schmidt (ALDE). - (SV) Kdo bi si mislil, ko je Slovaško vodil Vladimir Mečiar, da bo ta država postala država članica EU in poleg tega čez približno 10 let uvedla euro. To je resnično slovaški čudež. Poročevalec navaja prednosti, ki jih prinaša euro, vendar tudi tveganja in težave, ki se lahko pojavijo. Dobro je, da je Slovaška upoštevala mnenje Evropske centralne banke o tveganju povečane inflacije, ki ga prinaša sprejetje eura, in menim, da je bilo po posvetovanju zato potrebno ponovno ovrednotiti krono. To kaže, da ima ta država kot članica euroskupine čut za dobro prihodnjo gospodarsko politiko in zaupanje vanjo.

Gospod predsednik, upam, da bo v bližnji prihodnosti tudi moja država spoznala, kako pomembno se je v gospodarskem in političnem smislu v celoti vključiti v sodelovanje EU. Čeprav referendumi te dni niso preveč priljubljeni, upam, da bomo v obdobju 2010–2011 lahko na referendumu glasovali o uvedbi eura na Švedskem.

Finančna kriza kaže, kaj trdna evropska valuta in učinkovita centralna banka pomenita za zaščito rasti in gospodarstva EU. Z nadaljnjo uporabo strogih meril za vstop in s konstruktivno pomočjo za vse države, ki so postale članice euroskupine, se bo gospodarstvo EU še dodatno okrepilo.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). - (HU) Hvala za besedo. Prišel je pomemben trenutek, saj se bosta Parlament in kasneje v uradnem pravnem smislu še Svet odločila, ali se bo prvi od nekdanjih držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (CMEA) in varšavskega pakta dovolil vstop v območje enotne valute. Poročevalcu gospodu Casi čestitam za sijajno in izvrstno opravljeno delo.

Veseli me, da je Slovaška izpolnila vsa merila, določena v količinskem smislu v pogodbi ES, ki so bila pogoj za vstop v euroobmočje. Ta dosežek je rezultat desetletnega dela. Menim, da je pomembno le, da se izrazi mnenje, ali država prosilka izpolnjuje merila, ker v nasprotnem primeru diskriminiramo države članice na podlagi tega, ali so se že pridružile euroobmočju ali pa bodo to storile v prihodnosti. Približno opredeljena trajnostna merila, zlasti v zvezi z inflacijo ali dolgom, ali dejanska konvergenca se ne morejo ločeno količinsko analizirati v poročilu, ker je treba vsem državam članicam v euroobmočju enako zaupati od trenutka vstopa, da bodo izvajale trajnost. To zlasti velja, če ima zadevna država članica nizko in padajočo stopnjo dolga v primerjavi s svojimi sočlanicami v euroklubu. To je ključno vprašanje za prihodnji proces širitve.

Slovaška vlada sprejema velikansko odgovornost. Takoj, ko bo njen menjalni tečaj zamrznjen, kar pomeni od julija dalje, bo morala dokazati, da se poleg ukvarjanja z lastnim članstvom v euroobmočju zaveda tudi odgovornosti za druge države v regiji. Ob upoštevanju tega mora Slovaška uporabiti vsa možna sredstva, ki jih ima na razpolago, da ohrani inflacijo pod nadzorom oziroma pod referenčno mejo. S tem bo dokazala, da razumljive in upravičene zaskrbljenosti več poslancev tega parlamenta in Evropske centralne banke, in sicer, da bo po pojavu obsežnega dviga v centralnem menjalnem tečaju Bratislava morda nesposobna ali ne bo hotela obvladovati pritiska inflacije zaradi cen uvoza in zapolnitve cenovne vrzeli, ni povzročil neodgovoren odnos.

Poleg tega zdaj ni ne čas ne kraj za obravnavanje drugih nerešenih vprašanj v zvezi s širitvijo euroobmočja. Vprašanja, kot so zagotavljanje, da države prosilke svojo prošnjo predložijo pravočasno, opredelitev pojma disciplina glede časovnega okvira med oblikovanjem mnenja Komisije in sprejetjem sklepa, ali opredelitev pojma dejanske konvergence, ali kako dolgo lahko realno pričakujemo ohranjanje stabilnosti menjalnega tečaja v primeru dviga vrednosti, se morajo obravnavati ločeno. Teh vprašanj ne smemo obravnavati tukaj na selektiven in diskriminatoren način, zato se danes vzdržujem glasovanja o teh vprašanjih. Hvala, gospod predsednik, za besedo.

  Monika Beňová (PSE). - (SK) V zadnjih letih je Slovaška republika izvedla veliko težavnih reform in revnejšim delom družbe, ki so jih te reforme prizadele, je sedanja vlada uspešno pomagala. Odkar je k problemu odgovorno in zavestno pristopila vlada, tako da je izdala nadomestila v zvezi z reformami in tudi dosegla izpolnjevanje obveznih meril ter zagotovila nemoten splošni proces, ki se bo končal s sprejetjem evra 1. januarja 2009, ima Slovaška eno od najuspešnejših gospodarstev (ne samo v Uniji), pri čemer nam je uspelo tudi povečati stopnjo zaposlenosti. Glede na vsa ta dejstva lahko predvidevamo, da novo merilo stalne trajnosti inflacije za Slovaško ne bo nepremostljiva težava niti v prihodnosti.

Vlada Slovaške republike si iskreno želi, da sprejetje eura 1. januarja 2009 ne bo imelo negativnih posledic za revnejše dele družbe. Zato vlada že izvaja ukrepe za zaščito teh prebivalcev in za oblikovanje zanje primernega okvira v obdobju priprav na novo valuto ter pozneje njeno uvedbo.

Tako bo na primer kmalu razpravljala o moratoriju na cene nekaterih osnovnih živilskih izdelkov. Podoben ukrep je tudi poskus slovaške vlade, da bi v celotni družbi dosegla soglasje glede vprašanja prenosa eura. Vlada je v ta program vključila regionalne in lokalne vlade, strokovne kroge in civilno družbo, pa tudi cerkve.

Gospe in gospodje, naj na koncu povem, da bo Unija uspešno napredovala le s sodelovanjem in medsebojnim spoštovanjem, pri čemer ji neutemeljene in večkrat populistične kritike ne bodo pomagale.

  Ivo Strejček (PPE-DE). – Gospod predsednik, za nas je danes precej poseben dan. Nekoč smo živeli v eni državi, Čehoslovaški, zdaj, danes, pa lahko Čehi Slovakom ob sprejetju eura želimo vse dobro.

Slovaška je pred nekaj tedni dobila zeleno luč za vstop v euroobmočje. Slovaška vlada in slovaška centralna banka se dobro zavedata, da bo srednjeročno in dolgoročno, ne pa tudi kratkoročno, izpolnjevanje ključnih meril zahtevna naloga.

Slovaško gospodarstvo je v procesu dohajanja ostalih članic evropske monetarne unije. To lahko povzroči pritisk na cene in inflacijo, pri čemer sem prepričan, da se bodo Slovaki dobro znašli. Vendar želim zdaj govoriti o nečem drugem.

Danes želim izpostaviti to, čemur osebno pravim slovaška zgodba, pot k euru. Dejanski vstop Slovaške v euroobmočje temelji na trdni podlagi in izjemnih dosežkih slovaškega gospodarstva. Prav je, da se poudari pozitivna vloga nekdanje desnosredinske koalicije slovaške vlade, ki jo je vodil sposoben predsednik vlade Mikuláš Dzurinda. Z izvedbo vseh pomembnih strukturnih reform je slovaško gospodarstvo izpolnilo vsa pomembna merila: zmanjšanje javnega dolga in ohranjanje nadzora nad inflacijo; avtor teh reform sta bila vlada in kabinet gospoda Dzurinde. Slovakom želim v euroobmočju vse dobro.

  Vladimír Maňka (PSE). - (SK) V preteklih šestih letih je bila povprečna stopnja rasti slovaškega gospodarstva več kot 6,5 % na leto. Lani je rast celo presegla 10 %. V skladu s kazalniki Slovaška izpolnjuje merila veliko pod zgornjo mejo.

Slovaški organi se zavedajo razmer v zvezi z realno in nominalno konvergenco slovaškega gospodarstva ter njenega potencialnega učinka na prihodnji gospodarski in inflacijski razvoj. Po njihovem mnenju je konsolidacija Slovaške v skladu s paktom stabilnosti in rasti. V skladu s sprejetim triletnim proračunom je glavni davčni cilj doseči primanjkljaj v višini 0,8 % do leta 2010, kar torej pomeni izpolnitev davčnega cilja. Po sprejetih podatkih je cilj doseči uravnotežen proračun do leta 2011. To pomeni proračun z 1,3 % presežkom, pri čemer se ne upošteva drugi steber.

Slovaška vlada je sprejela ukrepe za obvladovanje inflacije. Junija je sprejela program za posodobitev, ki vključuje strukturne reforme trga dela, konsolidacijo javnih financ in podporo za izobraževanje, znanost in raziskave. Naj poudarim, da na Slovaškem sprejetje eura podpirajo predstavniki poslovne skupnosti, podjetniki, delodajalci, sindikati, upokojenci, slovaška mesta in vasi ter banke. Socialni partnerji vlade so podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali k usklajevanju povišanj plač z rastjo produktivnosti. To bo pomembno prispevalo k trajnosti inflacije na Slovaškem.

Zahvaljujem se poročevalcu in poročevalcem v senci za pravilen pristop na podlagi številk, dejstev in analiz. Slovaški uradniki in slovaški državljani želijo prispevati k razvoju evropskega gospodarstva ter s tem k stabilnosti in zanesljivosti eura.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Ker je euro pomemben simbol odprave omejitev in združevanja Evropejcev, je sprejetje eura na Slovaškem še en zgodovinski korak v procesu evropskega združevanja.

Priprave na sprejetje eura so se na Slovaškem začele, še preden se je Slovaška republika pridružila Evropski uniji. Prejšnja slovaška vlada, ki jo je vodil Mikuláš Dzurinda, je odobrila strategijo za sprejetje eura že leta 2003. Izvedla je pomembne reforme, s katerimi je Slovaška postala uspešna država v gospodarskem in političnem smislu.

Zaradi povišanja inflacije po sprejetju eura v Sloveniji je vprašanje trajnosti inflacije in javnega dolga na Slovaškem povzročalo zaskrbljenost. Vendar se ne strinjam z nekaterimi svojimi kolegi, ki menijo, da so potrebna dodatna merila za spremljanje gospodarske stabilnosti Slovaške.

Slovaška izpolnjuje vsa maastrichtska merila, ki so pogoj za sprejetje eura. Prepozno je za razpravo o določanju maastrichtskih meril za hitro rastoča gospodarstva. Namesto tega navajam razlog za spremembo v centralnem tečaju, kar nemški poslanci označujejo za negativen pojav. Gospodarski razvoj te države se je dvakrat izrazil v dvigu centralnega tečaja, k čemur je pripomogla predvsem rast produktivnosti.

Vlado Slovaške republike pozivam, naj pospeši kampanjo za državljane, zlasti zagotavljanje informacij ranljivim skupinam. Menim, da mora biti dvojno označevanje cen obvezno vsaj še eno leto po sprejetju eura in ne samo šest mesecev pred vstopom v euroobmočje. Tako se bodo potrošniki lažje privadili na cene v eurih.

Prepričan sem, da bo dobro konkurenčno poslovno okolje zagotovilo več izbire za državljane, kar je najboljša rešitev za rast cen. Menim, da se bo Slovaška tudi učila iz izkušenj držav, ki so euro že sprejele.

Na koncu čestitam svojemu kolegu, gospodu Davidu Casi, ki je podprl vstop Slovaške v euroobmočje. Menim, da se bo njegovo ime zapisalo v zgodovino Slovaške republike.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, 10 let po nastanku je euro nedvomno uspeh in je danes eden od stebrov zaupanja državljanov v evropski projekt. Zato podpiram širitev euroobmočja. Zdaj se mu bo po enakih sklepih v zvezi z drugimi državami pridružila Slovaška.

Vendar moramo ob navedbi 10. obletnice eura dodati tudi lekcije, ki smo se jih v teh letih naučili, lekcije o trajnosti procesa in vplivih na dejansko konvergenco, ki so povezani z enotno valuto. Morda se uporaba vstopnih meril lahko izboljša in morda bi bilo treba preučiti trajnost in strogost procesa za stare in nove članice. V primeru Slovaške bi bilo dobro razmisliti o 17-odstotni revalvaciji njene valute, čeprav je bila načrtovana in je v skladu z merili v Pogodbi.

Kot sem dejal, o teh vprašanjih bi bilo treba resno razpravljati, pri čemer je treba upoštevati glas Evropskega parlamenta in željo skupine socialdemokratov, da bi euro prispeval več kot samo k finančni stabilnosti. Prav tako mora biti instrument za spodbujanje dejanske konvergence, zaposlovanja in napredka Unije. Predlagali bomo, da se ta razprava natančneje nadaljuje med razpravo EMU@10 oziroma praznovanjem deset let obstoja eura.

Za zdaj želim le čestitati poročevalcu in poročevalcem v senci ter priznati in pohvaliti prizadevanje Slovaške, slovaške vlade ter njenih socialnih partnerjev, pa tudi uspeh, ki so ga že dosegli. Upam, da bodo uspešni tudi v prihodnjem sodelovanju v projektu enotne valute in jim želim v zvezi s tem vse dobro.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, prav je, da ima Slovaška možnost vstopiti v euroobmočje. Le predstavljamo si lahko, kako bi bilo v Evropi v zadnjem letu brez eura. Cilj bi bile valute posameznih držav, kakor v času Sorosa. Vendar, kot se je izkazalo v primeru Italije, biti tako zelo odvisen od eura ni vedno pametno. Če bi Slovaški lahko dal nasvet, pri čemer mora seveda sprejeti lastno odločitev, bi nekoliko razmislil o klavzuli o izvzetju, zlasti zaradi sedanjega dogajanja na evropski ravni. Tvegamo, da vrh EU ne bo upošteval znakov časa in bo še naprej zadeve obravnaval kot običajno. Oddaljenost državljanov od evropske elite se povečuje, s čimer je v nevarnosti celoten evropski projekt, medtem ko bi si namesto tega morali vsi prizadevati za resnično demokracijo.

  Milan Gaľa (PPE-DE). - (SK) Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Davidu Casi, za opravljeno delo v zvezi s poročilom. V zadnjem desetletju, zlasti v obdobju vlade gospoda Mikuláša Dzurinde, je postkomunistična Slovaška izvedla zahtevne družbeno-gospodarske reforme, ki so njenemu gospodarstvu omogočile izpolnjevanje maastrichtskih meril.

Sprejetje eura na Slovaškem bo prineslo spremembe. Državljane je treba pripraviti na te spremembe in jih prepričati, da bo vstop v euroobmočje zanje koristen. Treba je pridobiti zaupanje v novo valuto in zagotoviti zadostne informacije. Več slovaških podjetij se je prostovoljno zavezalo, da bo upoštevalo tako imenovan poslovni etični kodeks za sprejem eura. Strinjala so se, da bodo svojim strankam, partnerjem in državljanom nudila dovolj informacij, poleg tega so se zavezala, da pretvorbe valute ne bodo na noben način zlorabila v lastno finančno korist.

Menim, da bodo ti koraki pripomogli k našemu zaupanju v skupni evropski projekt. Menim tudi, da bo Evropski parlament danes glasoval za sprejetje evropske valute na Slovaškem.

  Miloš Koterec (PSE). - (SK) Nova valuta predstavlja prelomnico za družbo in njene državljane. Kakor pri vsaki spremembi, je tudi tukaj nekaj zaskrbljenosti glede izida. Ker poznam razmere na Slovaškem, sem prepričan, da se bo vse dobro izšlo in da bo vsa zaskrbljenost izginila nekaj mesecev od začetka leta 2009.

To moje prepričanje temelji na dveh glavnih točkah. Prvič, splošno je znano, da je Slovaška v celoti izpolnila maastrichtska makrogospodarska merila, kar dokazuje njeno uradno pripravljenost na sprejetje eura. Slovaška bo tudi zagotovila trajnost teh meril. Poleg tega slovaška vlada, parlament, socialni partnerji in celotna družba zavzeto načrtujejo rešitve za praktične težave, ki bi se lahko pojavile ob pretvorbi valute.

Povsod se bo uvedlo dvojno označevanje cen in pripravljen je mehanizem rednega spremljanja, ki bo preprečil zlorabo sprejema eura. Sprejetih je bilo tudi veliko drugih ukrepov za obveščanje državljanov in pomoč pri vsakodnevnih težavah pri uporabi eura. Menim, da bo od naslednjega leta naprej Slovaška vzorna stabilna članica euroobmočja, pri čemer bo v Evropski uniji predstavljala zgled za neproblematičen vstop.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Čestitam Komisiji, da je Slovaški dovolila vstop v euroobmočje od 1. januarja naslednje leto. Sprejetje eura na Slovaškem je dober zgled za druge države in spodbuda zanje, da povečajo svoje prizadevanje in sprejmejo dodatne ukrepe za izpolnjevanje konvergenčnih meril.

Slovaška bo v euroobmočje vstopila v času, ko EU in svet kot celota doživljata zelo zapletene gospodarske razmere z višanjem cen goriva in rastjo inflacije. Zato se mora vsaka država, ki si prizadeva za članstvo v euroobmočju ali je že sprejeta članica, zgledovati po primeru Slovaške.

Poudarjam tudi dejstvo, da je glede na to, da bo Slovaška kmalu postala 16. članica euroobmočja, ključno zagotoviti uvedbo učinkovitega postopka odločanja za upravni svet Evropske centralne banke. Vendar se končna odločitev o sistemu rotacije še ni sprejela. Poudarjam, da se uvedba sistema rotacije ne sme odlagati, dokler se število članov upravnega odbora ne poveča na 18, ter da je treba zagotoviti njegovo izvedbo čim prej, ob upoštevanju priprav, ki jih mora izvesti Slovaška za vstop v euroobmočje in nadaljnji širitvi euroobmočja.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Čestitam svojemu kolegu, gospodu Casi, ki je, kot vem, vložil veliko truda v pripravo tega poročila, ter mu želim veliko uspeha. Prav tako čestitam Slovaški, ki bo kmalu sprejela euro. Prihajam iz države, ki je euro sprejela letos in vsem lahko zagotovim, da vstop v euroobmočje kljub težavam in odpovedovanjem, s katerimi se morajo pri tem soočiti države, tem državam prinaša zadovoljstvo in ponos.

Naj povem, da v tej razpravi postaja jasno, da je dvostopenjska Evropa mogoča. To pravim, ker je bil prejšnji teden na Irskem referendum. Vsi vedo, kakšne je bil njegov izid. Menim, da je pomembno pokazati, da Evropa lahko napreduje z različno hitrostjo, poleg tega je tudi pomembno, da začnemo razmišljati o tej možnosti za prihodnji razvoj evropskega združevanja.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Litva je država, ki se je v svojem pristopnem sporazumu zavezala k sprejemu eura. Vsakič, to pomeni štirikrat v našem obdobju, ko smo se odločali o tem, ali dati zeleno luč tej ali oni državi za sprejetje eura, smo poskušali nadgraditi maastrichtska merila ali jih razložiti drugače.

S tem se potrjuje dejstvo, da smo še vedno v dvomih glede izvajanja teh meril. Čisto na začetku smo predstavniki Litve in predstavniki drugih držav predlagali, da se ta vprašanja obravnavajo v imenu in na ravni Evropskega parlamenta ter Sveta. Vendar so se ti predlogi ves ta čas zavračali. Namesto, da bi za mizo razložili razlike in tehnične podrobnosti, ki ovirajo uspešno širitev euroobmočja, smo raje sprejemali ločene in bolj ali manj naključne odločitve za vsako državo.

Poudarjam, da je zelo jasno, da moramo izvajati strogo davčno politiko in da nikakor ne smemo spremeniti naše ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, razlog za zamujanje projekta evropskega združevanja, ki spremlja ratifikacijo nove Pogodbe, je verjetno dejstvo, da se blaginja, ki jo Evropejcem prinaša skupni notranji trg, že obravnava kot sama po sebi umevna. Škoda, da uspeha carinske unije, ki zdaj praznuje 40. obletnico, ne hvalimo dovolj na glas. Deset let uspehov in dosežkov skupne valute je tudi treba praznovati. S tem, ko je vlade prisilo k ohranitvi proračunske discipline, je euroobmočje ustvarilo občudovanja vredno stabilno makrogospodarstvo, ki je odporno na vse pretrese kljub globalizaciji. Kot češki poslanec tega parlamenta Slovaški čestitam za vstop v euroobmočje. Največ je k temu uspehu prispeval gospod Dzurinda z reformami, ki jih je izvedel pred petimi leti. Levica lahko zdaj slavi svoj uspeh, ker je ob svojem prihodu v vlado sprejela članstvo euroobmočja kot nacionalni interes. Upajmo, da se bodo češki euroskeptiki iz tega kaj naučili in bodo nekega dne Slovaki tisti, ki nam bodo čestitali. Na žalost bo za to potrebno vsaj še pet let, verjetno pa še več.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, Slovaška je doživela gospodarsko rast in po tej zelo sporni razpravi o njenem izpolnjevanju meril bomo glasovali o tem, ali naj vstopi v euroobmočje.

Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Casi, ker je v poročilu upošteval izražene ugovore. Reformni proces in njegovo obravnavanje se ne končata z vstopom države v euroobmočje; takrat se pravi izziv šele začne. Inflacija na Slovaškem je in bo še naprej težava. Za dosedanjo izvedbo dveh revalvacij, nazadnje za 17,65 %, obstaja razlog in že vnaprej naj povem, da se bo pred dokončno določitvijo menjalnega tečaja slovaška krona ponovno revalvirala. Zato si moramo vsi prizadevati, da zagotovimo dejansko konvergenco. Upam, da Svet in finančni ministri upoštevajo zaskrbljenost Parlamenta in da bo Komisija izvedla odprto razpravo o tem procesu v prihodnosti.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, Slovaška ima zdaj možnost, da vstopi v euroobmočje. To so Slovaški republiki omogočili njeni družbeno-gospodarski rezultati. K temu dosežku so prispevale tudi vse slovaške zaporedne vlade in njihova trdna odločenost pri tem vprašanju. Menim, da je slovaško vodstvo na splošno pokazalo svojo pripravljenost in sposobnost, da se odzove na potrebne spremembe. To možnost ji je omogočila tudi doslednost politik Evropske unije in začetek evropskega projekta, ker je Slovaška sprejela in izpolnila vsa potrebna merila. To dejstvo je odprlo vrata sprejetju eura, pri čemer se niso izrazili nobeni dodatni dvomi. Menim, da je to zelo pomemben vidik. Širitev euroobmočja z vključitvijo nove države, Slovaške, bo zagotovo pripeljala do globljega evropskega združevanja. To globlje združevanje ne bo koristilo le Slovaški republiki, ampak tudi Evropski uniji kot celoti, ker se jih bo pridružilo to zelo uspešno in hitro razvijajoče se gospodarstvo.

V tej razpravi so se omenjale skrbi glede inflacije. Seveda so te skrbi do neke mere upravičene. Vendar obstajajo tudi enako močni argumenti, da je slovaška vlada dosledna in da nobeni vladi nikakor ni v interesu, da bi sprožila inflacijo. Seveda tveganje za inflacijo obstaja in slovaška vlada je bila opozorjena na to v vseh dokumentih in razpravah. Glede vprašanja revalvacije slovaške valute moramo povedati, da se je ta vedno izvedla v pričakovanih mejah, v okviru prožnosti, po kateri lahko vsaka vlada, vsaka država sodeluje v tem procesu, da se lahko čim bolje odzove na izredne razmere v trenutku sprejetja eura. Takšne razmere se ne dogajajo vsak dan in niso običajne. Gre za resnično izredne razmere in državam članicam je treba omogočiti nekaj manevrskega prostora. Čeprav je končna določitev valute zelo pomemben cilj in resna naloga ter čeprav bo to neobičajen postopek, se ne bo izvajal prvič. Euroobmočje se je že širilo in ta zapleten strokovni postopek se je s primernim uspehom izvedel že velikokrat.

Gospe in gospodje, naj čestitam Slovaški za ta velik korak in ogromen dosežek. Prav tako poudarjam, da je ta uspeh očitno rezultat prizadevanja zaporednih slovaških vlad ter razumevanja in volje slovaških državljanov.

  David Casa, poročevalec. − (MT) Vsem kolegom poslancem se zahvaljujem za to razpravo. Tudi jaz menim, da se v tem parlamentu vsi soglasno strinjamo, da je Slovaška pripravljena na vstop v euroobmočje. Dejansko obstajajo nekateri predlogi sprememb, ki so zagotovili soglasje več političnih skupin.

Pred nami kot govorniki, ali če sem natančnejši, pred mano je zgodovinski trenutek. Kot je dejalo več poslancev, imamo prav tako klub, ki poleg tega največjih in najrazvitejših držav sprejema tudi vse, ki želijo in so pripravljeni sprejeti pravila Evropske unije. Zato imamo danes območje, ki sprejme vsakogar, ki izpolnjuje merila, določena v Pogodbi. Kot so pravilno poudarili moji kolegi poslanci, Slovaški nedvomno ni bilo lahko in tej državi tudi v prihodnjih mesecih ne bo lahko.

Svoj govor končujem s ponovno zahvalo vsem, ki so mi pomagali priti do te točke in iskreno upam, da bo Slovakom uspelo še naprej dosegati tako dobre rezultate, kot so jih do zdaj. Upam, da bodo v naslednjih mesecih in letih takšen uspeh, kot ga dosega njihova država v številnih sektorjih, dosegli tudi ljudje, ki so si tako zelo prizadevali na tej zelo pomembni ravni.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

6. Članstvo v političnih skupinah: glej zapisnik

⁂

  Nigel Farage (IND/DEM). – Gospod predsednik, izpostavljam člen 103(2). V odzivu na zgodovinski in, kot bi dejali nekateri, radosten izraz demokratične volje prejšnji teden na Irskem, ste včeraj kot predsedujoči dejali, da naš cilj ostaja, da začne lizbonska pogodba veljati pred volitvami drugo leto. Če se s tem strinjate, bom odločno branil ta načela v Svetu ob koncu tega tedna.

(Ploskanje poslancev drugih skupin.)

Prosili ste nas za pooblastila. Parlamentu predlagam, da zgolj pooblastila konference predsednikov niso dovolj za to in da moramo v skladu s členom 103, ki jasno določa, da „Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo“, našo jutrišnjo razpravo z gospodom Barrosom zaključiti z glasovanjem, da ugotovimo, ali naj vam damo pooblastila ali ne in ali so poslanci tega tako imenovanega demokratičnega parlamenta pripravljeni spoštovati irski izid ter ali „ne“ tudi v resnici pomeni „ne“.

(Ploskanje poslancev skupine IND/DEM.)

  Predsednik. − Gospod Farage, dal sem vam besedo, ker ste zanjo prosili, vendar vam moram povedati, da je vaša zahteva vložena prepozno. O resoluciji odloča konferenca predsednikov. Zadeva se lahko ponovno izpostavi na plenarnem zasedanju, čeprav bi se to moralo storiti prej. Zdaj ste prepozni, zato zagotovo ne bo resolucije. To je v skladu s Poslovnikom in pravil se držimo. Vaša glasnost ne pripomore k moči vaših argumentov.

7. Čas glasovanja

  Predsednik. − Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

7.1. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (A6-0245/2008, Angelika Niebler) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Angelika Niebler, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali bomo o podaljšanju mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij. Naj vas spomnim, da smo Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij ustanovili skupaj s Svetom pred petimi leti. Njen mandat poteče na polovici naslednjega leta z rotacijo. Moje poročilo predlaga podaljšanje mandata za tri leta, do leta 2012, kakor je sklenil tudi Svet.

Cilj te agencije je prispevati k varnosti Interneta. Vendar ob povečanem kriminalu na Internetu to ni mogoče doseči z osebjem, ki ga ima na voljo in omejenimi finančnimi sredstvi, tako da moramo v naslednjih treh letih, za kolikor smo podaljšali mandat, razmisliti, kakšne naloge bi morala ta agencija izvajati v prihodnosti, in kakšna je lahko njena vloga, nato pa bomo morali zagotoviti ustrezno osebje in financiranje.

Vse nujno pozivam, da še enkrat odobrite to triletno podaljšanje in si nato prizadevate sodelovati v razpravah o prihodnosti te agencije.

7.2. Svetlobne in svetlobno-signalne naprave na dvo- ali trikolesnih motornih vozilih (kodificirana različica) (A6-0233/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.3. Svetlobne in svetlobno-signalne naprave na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica) (A6-0235/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.4. Varnostna konstrukcija pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (statični preskus) (kodificirana različica) (A6-0234/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.5. Združitev delniških družb (kodificirana različica) (A6-0236/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.6. Pravno varstvo računalniških programov (kodificirana različica)(A6-0237/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.7. Vzajemno priznavanje dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih vodnih poteh (kodificirana različica) (A6-0238/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.8. Zaščitni ukrepi, ki se zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe (kodificirana različica)(A6-0239/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.9. Veterinarski pregledi v trgovini znotraj Skupnosti (kodificirana različica)(A6-0243/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.10. Trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte (kodificirana različica)(A6-0242/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.11. Postopek Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (prenovitev) (A6-0217/2008, József Szájer) (glasovanje)

7.12. Statistični podatki o nominalnem ulovu na nekaterih območjih izven Severnega Atlantika (prenovitev) (A6-0218/2008, József Szájer) (glasovanje)

7.13. Statistični podatki o ulovu in aktivnostih v severozahodnem Atlantiku (prenovitev) (A6-0219/2008, József Szájer) (glasovanje)

7.14. Statistični podatki o nominalnem ulovu v severnovzhodnem Atlantiku (prenovitev) (A6-0214/2008, József Szájer) (glasovanje)

7.15. Tekstilna imena (prenovitev)(A6-0215/2008, József Szájer) (glasovanje)

7.16. Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (A6-0194/2008, Mariela Velichkova Baeva) (glasovanje)

7.17. Izmenjava podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami (A6-0207/2008, Agustín Díaz de Mera García Consuegra) (glasovanje)

7.18. Zaščita eura pred ponarejanjem (A6-0230/2008, Agustín Díaz de Mera García Consuegra) (glasovanje)

7.19. Sprememba poslovnika Sodišča za določitev jezikovne ureditve, ki se uporablja za revizijski postopek (A6-0211/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

7.20. Revizija okvirne direktive o odpadkih (A6-0162/2008, Caroline Jackson) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Godfrey Bloom (IND/DEM). – Gospod predsednik, izpostavljam člen 9, zlasti prilogo I, člen 1. Dejansko sem se sinoči poskušal prijaviti k razpravi, vendar brez uspeha. V dvorani so bili le trije ali štirje ljudje. Poročevalka, gospa Jackson, prejema denar od podjetja za recikliranje ali podjetja za odstranjevanje odpadkov, kar je bilo neizrečeno, ko je bila dejansko poročevalka tega odbora. To se mi zdi nekoliko sumljivo, tudi v skladu s standardi tega parlamenta, zato menim, da ni bila prava in primerna oseba za pripravo tega poročila.

  Predsednik. − Gospod Bloom, o okoliščinah, o katerih govorite, ne morem ničesar reči. Vendar pa je zelo resna stvar, če nekaj takega rečete tukaj, in zavedati se morate posledic svojih pripomb.

  Caroline Jackson, poročevalka. − Gospod predsednik, včeraj sem dala natančno izjavo o tem. Morda je gospod Bloom ni mogel slišati, ker je poskušal njegov kolega gospod Batten usmeriti pozornost Parlamenta na vprašanje referenduma in je govoril ves čas med prvim delom mojega govora.

Takrat sem podala popolno izjavo. V registru interesov poslancev je popolna izjava. Na to sem opozorila v razpravah v odboru za okolje. Že tri leta sem članica okoljskega svetovalnega odbora pri podjetju Shanks plc v Združenem kraljestvu. Med člani okoljskega svetovalnega odbora sta tudi član organizacije Green Alliance in predsednik enega od znanstvenih svetovalnih odborov EU. Okoljski svetovalni odbor se ukvarja le z izvajanjem okoljske presoje na lokacijah podjetja v okviru zakonodaje EU. Glede tega sem popolnoma odprta in sem vedno bila.

Menim, da so mi moje izkušnje pri odboru pomagale sestaviti razumno poročilo, ki ne daje prednosti nobeni posebni vrsti obdelave odpadkov. Upam, da me bodo moji kolegi podprli, ko rečem, da sem bila vedno odprta glede tega in da sem poskušala sestaviti uravnoteženo poročilo ob upoštevanju vseh stališč v Parlamentu.

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Gospa Jackson, že več let vas osebno poznam in sploh ne dvomim v vašo osebno integriteto. Poleg tega je besedilo vaše izjave v vpogled in ustrezno zabeleženo v registru finančnih interesov poslancev.

  Monica Frassoni (Verts/ALE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne želim komentirati tega, kar je ravnokar povedala gospa Jackson. Vendar menim, in k temu je skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze vedno pozivala, da bi morali imeti boljšo zakonodajo o vprašanju navzkrižja interesov glede na to, da bo moral biti ta parlament kot sozakonodajalec v prihodnosti bolj pregleden in natančen ter da mora biti tudi danes vedno bolj pregleden in natančen: ne samo pregleden, ampak tudi natančen, kar zadeva navzkrižje interesov njegovih poslancev.

– Po glasovanju:

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, ne zanima me način, na katerega se odvijajo nekatera od teh glasovanj. Ali lahko glede na naš odziv na francoski, nizozemski in irski referendum predlagam, da se enostavno ne oziramo na glasovanja in nadaljujemo, kot smo želeli.

  Predsednik. − Gospod Hannan, ko govorite, mora biti to v skladu z našim Poslovnikom. Razglašam, da je tako spremenjeno stališče sprejeto.

  John Bowis (PPE-DE). – Gospod predsednik, se opravičujem, da na koncu prekinjam glasovanje, vendar menim, da je prišlo do napake. Med glasovanjem smo preverjali in mislim, da se vse skupine strinjajo, da ste napačno razglasili predlog spremembe 27 za sprejet. Predlog spremembe 27 ni mogel biti sprejet. Hvaležen bi bil, če se vrnete na ta predlog in zagotovite, da se zavrne. Bistvo je, da niste šli na naslednji predlog spremembe.

  Predsednik. − Predlog spremembe 27 je bil sprejet; predlog spremembe 92 je bil zato razveljavljen. Še enkrat bomo preverili, vendar smo tako tukaj določili. Lahko še enkrat glasujemo o predlogu spremembe 27; to je mogoče.

  Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, želel sem vam le povedati, da lahko preverimo, ali lahko ponovite glasovanje, ki je že bilo izvedeno, potem ko ste razglasili rezultat. Zdi se nam, da to glede na pravila Parlamenta ni mogoče.

  Predsednik. − Gospod Cohn-Bendit, vsak se lahko zmoti in če sem prehitro nadaljeval ali sem se zmotil pri tem, kar sem navedel, sprejmem odgovornost za to. Seveda to obžalujem, vendar ne pretiravajmo. Zadevo bomo preučili.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, če smo prav razumeli, je bilo elektronsko preverjanje glasov že izvedeno. V tem pogledu je bil namen jasen.

  Paul Marie Coûteaux (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, menim, da greste prehitro. Kot ste to storili že ob drugih dnevih in ponovno pri predlogu spremembe k poročilu gospe Jackson, ste dejali: „za“, „vzdržani“ in „sprejeto“. To pomeni, da izključujete možnost glasovanja „proti“. Gospod predsednik, vem, kako naklonjeni ste gospe Jackson in da dogajanje tukaj ni zelo povezano z demokracijo, vendar spoštujte ustrezne dogovore.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod Coûteaux, vsak se lahko zmoti, celo v vaši skupini. Če priznavate, da to velja celo za vas, sva na isti ravni. V prihodnosti bom poskušal iti počasneje, da boste lahko videli, kdaj niste zmagali. Je to v redu?

  Bernard Lehideux (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, se opravičujem, ampak nedvomno sem žrtev skrivnega lobija. Moja naprava mi dovoli glasovati „za“, ne pa „proti“. To bi lahko bilo nerodno.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Lehideux. Veseli me, da ne krivite mene.

  Guido Sacconi (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi samo povedal, da je možnost ponovnega glasovanja o predlogu spremembe 27, ki ste nam jo dali, omogočila popraviti krivico, ker smo tako lahko glasovali o predlogu spremembe 92, ki bi bil brezpredmeten, če bi bil predlog spremembe 27 sprejet. Zato se mi zdi, da je bila ta odločitev zelo modra in demokratična.

7.21. Okoljski standardi kakovosti na področju vodne politike (A6-0192/2008, Anne Laperrouze) (glasovanje)

7.22. Minimalna raven izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (A6-0178/2008, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou) (glasovanje)

7.23. Določitev vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora (A6-0190/2008, Avril Doyle) (glasovanje)

− Pred glasovanjem:

  Avril Doyle, poročevalka. − Gospod predsednik, ta zakonodaja je zelo potrebna, ker je veljavna zakonodaja o nadzoru ostankov povzročila zaskrbljujoče zmanjšanje v dostopnosti dovoljenih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kar je povzročilo škodljive vplive na javno zdravje ter zdravje in blaginjo živali.

Pozivam predsedstvo, zlasti prihajajočega francoskega ministra, da ta dokument določi kot prednostno nalogo, da se reši kriza glede dostopnosti, zlasti za tako imenovane uporabe v manjši meri ali manj pomembne vrste, ki vključujejo ovce, konje, čebele, ribe in mnoge druge živali, ki v mnogih naših državah niso tako nepomembne.

Vendar je nujno treba pregledati direktivo o veterinarskih zdravilih glede na rezultat projektne skupine za dostopnost zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

Ta zakonodaja je le začasna rešitev glede na nujnost na tem področju. Medtem ko jo podpiram, pozivam prihajajoče francosko predsedstvo, da ji da prednost, ki jo potrebuje.

7.24. Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenost (A6-0173/2008, Marie Panayotopoulos-Cassiotou) (glasovanje)

− Pred glasovanjem:

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s Svetom in Komisijo smo dosegli sporazum glede predlogov sprememb 37 in 52. Kompromis se navezuje na financiranje majhnih nevladnih organizacij in najvišjo raven financiranja nevladnih organizacij. Komisija in Svet sta se strinjala z vključitvijo izjave k sporazumu s prve obravnave in prosim komisarja, ki ga tukaj ne vidim, je pa včeraj med razpravo podal izjavo; predstavil je izjavo, vključeno k sporazumu ... Ne vem, ali tukaj je kdo, ki želi v imenu Komisije predstaviti sporazum. V vsakem primeru svoje kolege pozivam, da glasujejo za poročilo, če se s to izjavo strinjajo, da lahko nadaljujemo z glasovanjem na prvi obravnavi.

7.25. Uvedba enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (A6-0231/2008, David Casa) (glasovanje)

7.26. Vpliv kohezijske politike na vključitev ranljivih skupnosti in skupin (A6-0212/2008, Gábor Harangozó) (glasovanje)

7.27. Usklajevanje politik za razvoj in posledice izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike (A6-0137/2008, Frithjof Schmidt) (glasovanje)

− Pred glasovanjem:

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov je v skladu s členom 168 zahtevala, da se to poročilo pošlje nazaj odboru. Po doseženem sporazumu s političnimi skupinami, da se sprejme predlog spremembe 1, ki ga je vložila naša skupina, skupina PPE-DE umika svojo zahtevo, da se poročilo pošlje nazaj odboru.

8. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, namen nove direktive o odpadkih je zagotoviti podlago za oblikovanje družbe v Evropi, v kateri vsi sodelujejo v recikliranju. Za države članice je treba določiti nekaj zelo ambicioznih ciljev. Vendar ali niso cilji, ki si jih želimo zastaviti, preveč ambiciozni in ali lahko države članice, zlasti nove, izpolnijo te stroge zahteve? Poudariti je treba, da so imele stare države članice veliko več časa, da svoje sisteme za ravnanje z odpadki prilagodijo strogim zahtevam, medtem ko so nove prisiljene veliko hitreje uvajati pravne mehanizme in graditi potrebno infrastrukturo.

Predlog nove direktive o odpadkih povzroča veliko polemik v mnogih evropskih državah. Menim, da torej ne smemo biti presenečeni, da je bilo tako težko doseči sporazum s Svetom. Med včerajšnjo razpravo je mnogo poslancev Evropskega parlamenta dejalo, da niso zadovoljni s kompromisom o direktivi. Vendar se bojim, da lahko uvedba še strožjih zahtev povzroči težave pri izvajanju tega zakona. Nova direktiva o odpadkih bo države, ki imajo neurejeno ravnanje s komunalnimi odpadki, prisilila, da sprejmejo odločne ukrepe. Te države bodo morale uvesti pravne in gospodarske mehanizme, da bo njihov učinek spodbujal in ne bremenil gospodarstva. Nova direktiva mora spodbujati razvoj novih načinov ustvarjanja delovnih mest. Zato sem glasoval za poročilo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

− Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Direktiva o odpadkih, ki smo jo zdaj sprejeli, vsebuje kompromise in je zato podvržena napadom z mnogih strani. Razumem zaskrbljenost okoljsko osveščenih državljanov, ki so se tudi name obrnili z zahtevami, naj direktive ne podprem. Vendar moram hkrati tudi poudariti, da je bilo v besedilo vključenih mnogo mojih poslanskih predlogov sprememb, oblikovanih v naprednem duhu sodelovanja z okoljskimi organizacijami. Največja prednost te direktive je sprejetje hierarhije ravnanja z odpadki. Najpomembnejše je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo mu različne oblike ponovne uporabe/recikliranja in nazadnje odstranjevanje, ki se ga je treba izogibati, kadar je mogoče, ali vsaj zmanjšati. Glasoval sem za direktivo predvsem zato, ker je sprejela načelo hierarhije, in upam, da jo bomo lahko v prihodnosti izboljšali.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Potrošniška družba proizvaja veliko količino odpadkov, zaradi katerih je življenje ljudi zlasti v velikih evropskih mestih slabo. Čeprav sta se v zadnjih letih recikliranje in uporaba sekundarnih proizvodov povečala, je na odlagališčih EU še vedno preveč odpadkov.

Čeprav sprejet kompromisni paket ni popoln, menim, da je besedilo direktive politično ambiciozen instrument na področju ravnanja z odpadki za prihodnje generacije Evropejcev, zato sem podprla poročilo poročevalke gospe Caroline Jackson.

Države članice bodo morale v skladu s to direktivo izboljšati svoje ravnanje z odpadki. Podpiram dejstvo, da direktiva pokriva tudi vprašanja odstranjevanja nevarnih odpadkov in olj. Verjamem, da bodo države članice dosegle ambiciozne cilje v skladu s sprejetim besedilom, zlasti cilj, da do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, danes sem podprla revizijo okvirne direktive o odpadkih. Eden do razlogov za to je bil, da bo po sprejetju direktive Češka republika lahko prepovedala uvoz odpadkov, čeprav bo to v nasprotju z nacionalnim načrtom. Zaradi posredovanja Parlamenta pregledano besedilo vključuje tudi nove cilje na področju recikliranja. Južne evropske države menijo, da so preveč ambiciozni, medtem ko Skandinavci in Čehi menijo, da niso dovolj ambiciozni. Podpiram dosežen kompromis. Različne države imajo različna izhodišča in ta direktiva je skupen začetek. Sedanja proizvodnja odpadkov znaša 3,5 tone na osebo in v južnih evropskih državah gre 90 % odpadkov na odlagališča. Petstopenjska hierarhija odpadkov je prvič vključena v evropsko zakonodajo: najprej je preprečevanje, nato ponovna uporaba, sledi recikliranje in šele nato sežig kot sredstvo proizvodnje energije. Odlagališča so zadnja možnost za ostanke odpadkov. Zelo cenim delo, ki ga je opravila gospa Jackson. Zaradi nje je bil ta koristen kompromis za Evropo dosežen.

  Jan Březina (PPE-DE). - (CS) Tudi jaz podpiram sprejetje direktive. Le nekaj jih bo zadovoljnih s cilji recikliranja najmanj 50 % gospodinjskih odpadkov in 70 % industrijskih odpadkov. Nekaterim so te ne zdi dovolj ambiciozno, drugim se zdi nerealistično. Češka republika bo to verjetno videla kot korak nazaj, vendar je pomembno to, da direktiva ne preprečuje državam, da bi sprejele strožjo in bolj zavezujočo nacionalno zakonodajo, ki je po mojem mnenju v tem primeru zelo zaželena. Če zadevo obravnavam z vidika Češke republike, menim, da je določba, ki omogoča razvrstitev sežigalnic komunalnih odpadkov med objekte in naprave za uporabo odpadkov, zelo neustrezna. To lahko pomeni velik uvoz odpadkov iz sosednjih držav, ker je uvoz odpadkov, namenjenih uporabi, v Uniji dovoljen. Težko si predstavljam, kakšna vrsta učinkovitega nadzornega mehanizma bi lahko ugotovila, ali so bili uvoženi mehanizmi resnično uporabljeni ali sežgani. Zato morajo države, ki ne želijo postati sežigalnice za celo Evropo, narediti vse v njihovi moči, da se zagotovi umik te določbe iz direktive.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi razložil svoje glasovanje o poročilu Caroline Jackson, pred tem pa bi rad izrazil spoštovanje kolegici konservativki Caroline Jackson in delu, ki ga je opravila pri tem odličnem poročilu.

Določba o odstranjevanju odpadkov je bistvena v vsaki evropski državi, ne le v moji, in menim, da je to ugoden kompromis. To je eden od redkih primerov, ko lahko Evropa na tak način ukrepa skupaj. Ni jih veliko in morda so Irci z odločitvijo, ki so jo nedavno sprejeli na referendumu, hoteli povedati nekaj o tem.

Vendar je to poročilo dobro. Upam, da bo britansko vlado spodbudilo, da prevzame vodilno vlogo pri teh zadevah. To se bo gotovo zgodilo, če bomo imeli čez dve leti v Veliki Britaniji konservativno vlado: Gospod Cameron, naš vodja, je jasno povedal, da bodo okoljska vprašanja v ospredju naših dejavnosti, zato bo današnje glasovanje dober zgled, kot bi bil dober zgled način, kako so glasovali konservativni poslanci Evropskega parlamenta.

− Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0192/2008)

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Z velikim veseljem sem glasoval o direktivi o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in to priložnost bi rad izkoristil, da se zahvalim 610 kolegom poslancem, ki so podprli sprejetje te direktive, tako da so glasovali za. Ponovno smo uspeli pripraviti dobro in v prihodnost usmerjeno direktivo, predlog, ki ponovno vzpostavlja načelo deljene odgovornosti in skupno ureditev vodotokov, ki prečkajo nacionalne meje, v okviru držav članic; to je tudi predlog, ki se ne osredotoča več na emisije, ampak na imisije, kar pomeni, da se osredotoča na interese živih organizmov in ne na interese industrije. To je direktiva, ki uvaja stroge omejitve uporabe 33 snovi, zlasti insekticidov, kemičnih in industrijskih snovi ter težkih kovin. Zdaj je na vrsti Svet. Ali bo Svet podprl direktivo in s tem pomagal očistiti našo reko – naše reke? Zdaj je odvisno od vlad, ali bomo uspeli končati prekomerno onesnaževanje reke Rabe in drugih evropskih rek v podobnem položaju. Najlepša hvala.

− Poročilo: Avril Doyle (A6-0190/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Pri določanju vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora sta visoka stopnja zaščite zdravja ljudi in varstvo potrošnikov temeljna interesa. V živalih, gojenih za proizvodnjo, lahko zdravila za uporabo v veterinarski medicini pustijo ostanke, kar je že začelo negativno vplivati na zdravje ljudi in živali.

Podpiram poročilo kolegice gospe Doyle in danes sem glasoval za to poročilo. Bolj usklajen pristop k nadzoru ostankov vseh farmakološko aktivnih snovi in analize tveganj, ki jih predstavljajo, so bistveni. Menim, da moramo spremeniti, dopolniti in poenotiti pravni okvir za določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov. Strinjam se s poročevalko, da lahko na ta način zagotovimo, da se zdravila za uporabo v veterinarski medicini uporabljajo pravilno in so dostopnejša, poskrbimo, da trgovina z živili živalskega izvora pravilno deluje, ter zlasti dosežemo največjo možno zaščito javnega zdravja.

− Poročilo: Marie Panayotopoulos-Cassiotou (A6-0173/2008)

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker se že 18 let pri svojem delu borim proti revščini in socialni izključenosti, zato močno podpiram določitev leta 2010 za evropsko leto v zvezi s tem vprašanjem. Popolnoma nesprejemljivo je, da 78 milijonov ljudi v Evropi zdaj živi na robu revščine. Nezaslišano je, da se v sodobnem času v mnogih državah članicah otroci in starejši ne morejo nahraniti ali biti na toplem. Novejši podatki kažejo, da je razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi družinami zaradi neenake porazdelitve evropskega gospodarskega napredka v nekaterih državah vedno večja.

Upam, da se bo letos Komisija osredotočila na regije, v katerih sta revščina in socialna izključenost največji. Nedavno poročilo programa Channel 4 v Združenem kraljestvu je na primer poudarilo, da ima regija, ki jo predstavljam, tj. West Midlands, drugo najvišjo stopnjo revščine in drugo najnižjo stopnjo življenjskega standarda v državi.

Čeprav podpiram to pobudo, ker bo povečala ozaveščenost o revščini in socialni izključenosti, sem razočarana, da ne nudi nobenih jasnih rešitev glede usmeritev, ki jim morajo države članice slediti, in menim, da bodo to spet samo prazne besede, zamujena priložnost, da dejansko nekaj spremenimo v zvezi s pomembnim vprašanjem, če to leto ne bomo uporabili kot platformo za napredek.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sprejeli smo zelo pomembno poročilo o težavah boja proti revščini in socialni izključenosti. Ta dokument je primer dovzetnosti Evropske unije za socialne zadeve in oblikovanja evropskega socialnega modela, ki ga gradimo vzporedno z ukrepi za spodbujanje večje gospodarske rasti in delujočega tržnega gospodarstva.

Za nas je pomembno, da namenimo toliko pozornosti boju proti izključenosti ter revščini med otroki, starejšimi in invalidi, to pomeni vsem, ki se tem razmeram ne morejo izogniti. Upoštevati moramo, da se revščina povečuje na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče, ali kot posledica drugih razmer, ki jih zdaj opažamo, in sicer dviga cen hrane in energije. V teh razmerah so potrebni dodatni ukrepi, da se omeji vpliv teh škodljivih dejavnikov na prihodke najrevnejših socialnih in poklicnih skupin.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, podprl sem to poročilo, ker seveda vsi podpiramo dobre stvari. Nihče od nas tukaj ne želi večje revščine, nihče od nas tukaj ne želi večje socialne izključenosti. Besede so torej dobre in v tem se nekako strinjam s kolegom na drugi strani dvorane.

Vprašanje je, kaj bomo z njimi naredili. In to je vprašanje za posamezne nacionalne vlade v državah članicah. V primeru moje države mora glede tega ukrepati britanska vlada; ker so razmere ter gospodarski in socialni pogoji v Evropski uniji različni, morajo ukrepati posamezne nacionalne vlade.

V Veliki Britaniji in morda tudi v drugih državah nam grozi poslabšanje dejanske recesije, revščine in socialne izključenosti in zdaj morajo vlada v Veliki Britaniji in vlade vseh drugih držav članic Evropske unije priznati ta dejavnik in ustrezno ukrepati.

− Poročilo: David Casa (A6-0231/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Ob tej priložnosti, ki je zame in za mojo državo Slovaško tako dragocena, se zahvaljujem vsem poslancem, ki so glasovali za vstop Slovaške v euroobmočje.

Veseli me, da so slovaški poslanci s pomočjo uravnoteženega poročila našega kolega gospoda Davida Case uspeli prepričati Evropski parlament, da Slovaška spada v uspešen klub „E“. Zdaj mora Slovaška, in zlasti vlada Slovaške republike, nadaljevati s sprejemanjem strogih makroekonomskih ukrepov in z omejevalnimi davčnimi politikami, da bo lahko tudi v prihodnosti izpolnjevala maastrichtska merila. Vstop Slovaške v euroobmočje je tudi znak za druge države članice, naj nadaljujejo s svojimi reformami in izpolnijo maastrichtska merila.

Danes želim izkoristiti svoj govor, da se zahvalim slovaškim državljanom, ki so tvegali svoja življenja, ko so leta 1989 pomagali odpraviti železno zaveso, in tistim, ki so razumeli pomembnost reform, čeprav to ni bilo lahko. Zaradi njih lahko danes Slovaki gradijo močno Slovaško v močni Evropi.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, iskreno čestitam Slovaški za njen vstop v euroobmočje. Rada bi tudi izrazila svojo hvaležnost za delo poročevalca gospoda Case, ki je moral v Parlamentu obravnavati argumente v zvezi z utemeljitvijo popravka vrednosti slovaške valute itd. Razprava je pokazala, da so mnoge druge zahteve, ki lahko vplivajo na dolgoročno stabilnost enotne valute, utemeljene. Medtem ko danes ne predstavljajo ovire za vstop Slovaške, so izziv za sporazum o spremembi pravil. Ne strinjam se s tistimi, ki so med današnjo razpravo zavrnili možnost, da bi se maastrichtska merila v prihodnosti spremenila. Še enkrat bi rada izrazila svojo hvaležnost vladi, ki jo je vodil gospod Dzurinda in ki je pred petimi leti na Slovaškem začela s potrebnimi reformami. Brez njih Slovaška danes ne bi slavila svojega gospodarskega in političnega uspeha. Slovaki zdaj Češki republiki kažejo pravo pot.

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospod predsednik, Parlamentu bi rad razložil, zakaj sem se vzdržal glasovanja o tej resoluciji. Glasovanja se nisem vzdržal zato, ker bi bil za enotno valuto, kar zadeva mojo državo; pravzaprav sem proti njej. Za britanski politični sistem in britansko gospodarstvo bi bila uvedba enotne valute katastrofalna.

Vzdržal sem se, ker menim, da je ta zadeva v celoti odvisna od slovaške vlade. Če se odločijo, da je enotna valuta v interesih njihove države, je to njihova nacionalna pravica in so sprejeli temu ustrezno odločitev.

Vprašanja, kot je ta, kažejo, kako mora Evropa nadaljevati. Nadaljevati mora tako, da države same sprejemajo odločitve, ki so v njihovem interesu, grajanje Ircev, kot se je v tem parlamentu počelo v zadnjih urah, pa je napačno. Irci so sprejeli odločitev, ki je v njihovem nacionalnem interesu. Tako odločitev morajo sprejeti oni in njihovo demokratično glasovanje je treba spoštovati.

Winston Churchill je dejal, da je treba ljudem zaupati. To moramo narediti.

(Ploskanje.)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, popolnoma se strinjam s tem, kar je pravkar povedal gospod Sumberg. Rad bi se le zahvalil Ircem, da so v Evropski uniji še enkrat dali možnost demokraciji.

O tem sem spregovoril, ker sem se tudi jaz vzdržal glasovanja, ker je politika moje stranke, da o teh zadev ne glasujemo, ker vanje nismo vključeni. Vendar pa me je poročilo samo zanimalo. Odstavek 6 priporoča, naj „slovaška vlada oblikuje opazovalno službo, ki bo tedensko spremljala cene izbranega števila osnovnih potrebščin in s tem obvladovala napačne zaznave o povišanju cen“.

V Združenem kraljestvu merimo inflacijo in stopnja naše inflacije naj bi se povišala na 3,3 %, kot je bilo sporočeno zjutraj. Vendar če srečate skromnega človeka, ki živi v Daventryju ali Long Buckbyju, vam bo povedal, da se je cena bencina dvignila za veliko več; cena hrane se je dvignila za veliko več; občinski davek se je dvignil za veliko več. Zato se sprašujem o kakovosti statističnih podatkov.

Druge težave se pojavljajo v odstavkih 8 in 9, vendar vse to pojasnjuje, zakaj je dobro, da Velika Britanija ni v tem klubu. Kljub temu tej državi želim vse dobro.

− Poročilo: Gábor Harangozó (A6-0212/2008)

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospoda Harangozója. Eden od ciljev kohezijske politike Evropske unije mora biti okrepitev instrumentov solidarnosti in vključevanja. Ranljive skupine in skupnosti morajo prejeti našo podporo v boju proti izključenost in neenakosti. Vendar to ne sme biti protiargument razvoju mestnih območij, ker eno ne izključuje drugega. Območni pristop je pomemben, vendar navsezadnje ne razveljavlja učinkovitosti kohezijske politike.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Harangozója, ki je bilo danes sprejeto, predstavlja zelo pomembne probleme vpliva kohezijske politike na vključevanje najbolj ogroženih družb in skupin. To poročilo jasno poudarja potrebo po nadaljevanju kohezijske politike na območjih, ki so manj razvita in zanemarjena ter na katerih so kmetijski pogoji zahtevni in infrastruktura zastarela ali slaba.

Treba je zagotoviti posebno podporo za regije in območja, ki so zgodovinsko razvojno zaostala in kjer so ljudje slabše pripravljeni na soočanje s težkimi izzivi tržnega gospodarstva. Razlike na ravni razvoja znotraj regij so zelo velike. Zato je treba ustvariti dejansko predstavo stanja razvoja naših regij in to uporabiti kot podlago za spopadanje s težavnimi območji znotraj posameznih regij. Kar takoj lahko povemo, da to zadeva gorska območja in velik del podeželskih območij. Oblikovati moramo proces trajnostnega razvoja, da območja slabšega razvoja ali zaostala območja ne bodo pozabljena in da ne bodo nastajala.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, tudi jaz sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu. Z nekaj pripombami bi rad pojasnil, zakaj sem to storil.

Prvič, težko sem si predstavljal, da so ustanovni očetje tega kraja, ko so postavljali temelje za Evropsko unijo svobode in svobode gibanja itd., mislili, da bo natančna politika, ki je določena v tem poročilu, ena od stvari, ki bodo predstavljene v prihodnjih letih.

Drugič, nisem prepričan, da to sodi na evropsko raven, morda bi lahko bilo na nacionalni, vsekakor pa na najbolj lokalni ravni.

Na koncu bi rad povedal, da je v mojem volilnem okrožju mesto City of Leicester primer, kako lahko lokalno ukrepanje deluje na tem področju. Leicester je eno do najbolj raznolikih mest v Združenem kraljestvu zaradi več različnih razlogov (ima revne in bogate prebivalce različnih narodnosti), vendar ima zaradi individualnega in lokalnega ukrepanja eno najskladnejših strategij za kohezijo in vključevanje ranljivih skupnosti in skupin, kot tukaj pravimo. Vsem nam je zgled, da je lokalno ukrepanje najboljše, in skrbi me, ko o tem govorimo na ravni EU.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, moje pripombe so podobne pripombam govornika pred mano.

Moje pripombe se nanašajo tudi na poročilo gospe Panayotopoulos-Cassiotou o revščini in izključenosti. Če ti dve poročili obravnavamo skupaj, jasno kažeta napako v razmišljanju evropskih politikov, in sicer, da je ne glede na težavo rešitev Evropa.

Vse resnično zaskrbljene zaradi problemov ranljivih skupnosti pozivam, da preučijo rešitve na ravni lokalnih skupnosti in ne predloge nekega oddaljenega evrokrata ali poslanca Evropskega parlamenta.

Poglejte, prosim, odlično delo na primer centra za socialno pravičnost (Centre for Social Justice) s sedežem v mojem volilnem okrožju v Londonu ter pod vodstvom Iaina Duncan-Smitha in njegove čudovite ekipe, ki oblikuje zvezo organizacij lokalnih skupnosti, ki se borijo proti revščini in socialni izključenosti: organizacije, kot so Croydon Caribbean Credit Union ali London Boxing Academy, ki privabljajo nekatere najbolj ranljive ljudi v družbi.

Čeprav so vsa vprašanja v poročilu resni problemi, ne smemo pozabiti, da so rešitve pogosto bližje domu, zato sem se vzdržal glasovanja o poročilu gospoda Harangozója.

− Poročilo: Frithjof Schmidt (A6-0137/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, politika trajnostnega razvoja ne bo mogla uspeti, če ne bo prevzela svetovne razsežnosti. Deklaracija tisočletja ZN sicer poziva vse države, da zagotovijo skladnost politik za razvoj, vendar razvite države ne sprejemajo veliko praktičnih ukrepov v zvezi s tem. V tem je protislovje zaveze Evropske unije, ki nas poziva k preverjanju učinkov naših evropskih politik v zvezi z razvojnimi cilji. Zaradi tega je dejstvo, da dodajamo omejitve ribiški politiki v korist državam v razvoju, še pomembnejše. Rada bi omenila tudi sečnjo lesa v Zahodni Afriki, kjer se trajnostno upravlja le 5 % gozdov. Seveda je pomembno, da Komisija finančno podpira začetek nacionalnih strateških načrtov v Afriki, vendar bomo lahko preprečili tudi plenjenje tropskih gozdov, če bomo prepovedali uvoz lesa v Evropo, razen če bo imel jasno ekološko označbo. Verjamem, da bo Komisija kmalu vložila take predloge ter da jih bomo lahko mi v tem parlamentu in Svetu sprejeli brez iskanja izgovorov.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0233/2008)

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Podprl sem poročila gospe Lidie Joanne Geringer de Oedenberg in se strinjam z zamislijo, da se v času, ko se Evropska unija sooča s pomembnimi političnimi odločitvami, ne smemo preveč poglabljati v tehnična vprašanja. Čeprav bi me zelo zanimalo poslušati, kako poslanci tega parlamenta zavzeto razpravljajo o političnem pomenu svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih, v takih zadevah v celoti podpiram uporabo delovne metode za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil. Ko se EU ponovno znajde na mrtvi točki, moramo vso našo pozornost osredotočiti na iskanje načina, kako rešiti lizbonsko pogodbo.

− Poročili: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0233/2008 – A6-0235/2008)

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti temu poročilu, ker se podrobna ureditev te vrste ne sme obravnavati na politični ravni. Ni potrebno kodificirati zakonodaje, ki bi morala biti umaknjena v korist urejanja prek tehničnih standardov, ki jih pripravijo tehnični odbori.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0234/2008)

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti poročilu, ker se podrobna tehnična ureditev te vrste ne sme obravnavati na tej ravni. Treba jo je obravnavati v tehničnih odborih prek tehničnih standardov (ne sme biti kodifikacije zakonodaje, ki bi morala biti umaknjena v korist tehničnih standardov).

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0237/2008)

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o pravnem varstvu računalniških programov, ker menim, da morajo imeti glede na to, da imajo tako veliko vlogo v delovanju sodobne družbe, zagotovljeno ustrezno pravno varstvo, za katerega velja, da je v skladu s pravili o avtorskih pravicah, kot so književna in umetniška dela v smislu bernske konvencije. Le računalniški programi v ustrezni obliki morajo biti predmet varstva. Dejanski pojmi in načela, na katerih temeljijo posamezni elementi računalniških programov, ne morejo biti predmet takega varstva.

Seveda matematični postopki, programski jeziki in algoritmi ne morejo biti predmet takega varstva. To varstvo mora biti v skladu z nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah dodeljeno fizičnim in pravnim osebam. Treba je opozoriti, da ima v primeru, ko so program ustvarili zaposleni v okviru svojih delovnih obveznosti, delodajalec ali stranka pravico do avtorskih pravic, ki izhajajo iz tega programa (razen če je v pogodbi določeno drugače).

− Poročilo: Mariela Velichkova Baeva (A6-0194/2008)

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo o pristopu Romunije h Konvenciji z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij, ker menim, da je treba zmanjšati davčno obremenitev za davkoplačevalce.

Za Romunijo in Bolgarijo je zelo pomembno, da čim prej pristopita h konvenciji o arbitraži ter se s tem pridružita drugim državam članicam, za katere konvencija že velja. Dejstvo, da zdaj ne sodelujeta v temu sistemu, povzroča precejšnje stroške za gospodarstvo in predstavlja oviro v delovanju evropskega skupnega trga.

V skladu s pogodbo EU o pristopu Bolgarije in Romunije mora Svet določiti datum za začetek veljavnosti te konvencije na podlagi priporočila, ki ga prejme od Komisije, in po posvetu s Parlamentom. Rada bi izrazila zaskrbljenost v zvezi z retroaktivnim izvajanjem konvencije o arbitraži od 1. januarja 2007 in zato podpiram predlog, naj bo datum uveljavitve dan po datumu objave sklepa v Uradnem listi EU.

− Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0207/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Naša delegacija v Evropskem parlamentu je glasovala za poročilo (A6-0207/2008) gospoda Agustína Díaza de Mere Garcíe Consuegre o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami in o vsebini izmenjanih podatkov.

Ko gre za čezmejen kriminal, je treba zato sprejeti ukrepe za boj proti njemu. Zato podpiramo okvirni sklep in večje sodelovanje za enostavnejšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov o obsodbah med državami članicami.

Vendar odločno nasprotujemo členu v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno poreklo, politične nazore, verska ali filozofska prepričanja in podobno.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Namen tega predloga o pripravi in izmenjavi podatkov iz kazenske evidence med državami članicami je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi.

Pomembno je zagotoviti, da so izpiski iz kazenskih evidenc razumljivi in da se podatki, ki jih vsebujejo, ustrezno uporabljajo.

Zato podpiram odlično poročilo kolega gospoda Díaza de Mere in predlagane predloge sprememb, in sicer v zvezi z varstvom podatkov.

Bistveno je, da se uporabljajo splošna načela varstva podatkov, ki jih je treba upoštevati pri zbiranju, obdelavi in pošiljanju podatkov. Poleg tega morajo biti organih za varstvo podatkov sistematično obveščeni o izmenjavi osebnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom.

Pomembno je tudi, da ta sistem učinkovito deluje ter tako postane uporabno orodje v preprečevanju zločinov, zlasti spolne narave, in boju proti tem zločinom. Da se zagotovi na primer večja zaščita otrok, je bistveno, da imajo šole dostop do podatkov o svojih uslužbencih ali potencialnih uslužbencih, če imajo obsodbo zaradi spolnega nasilja nad otroki.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Nezaslišano je, da se lahko nevaren zločinec skriva za pomanjkanjem informacij o njegovi kazenski evidenci in se tako izogne pravici ali stori kazniva dejanja v drugih državah članicah. Zadeva Fourniret je žalosten in boleč primer tega.

V takšnih okoliščinah se zdi priprava popolnih in lahko dostopnih kazenskih evidenc, ki vključujejo obsodbe v različnih državah, dobrodošla izboljšava.

Vendar ta hvalevredna pobuda ne cilja le na pedofile, morilce in oborožene roparje. Preprosto z vključitvijo besed „o prepovedih, ki izhajajo iz kazenske obsodbe“ pokriva tudi mednarodni pregon zaradi nekaterih stališč. Še predobro vemo, na koga se cilja tukaj, v tej norosti, ki jo predstavlja Evropa, ki je odprta nenadzorovanemu priseljevanju in ki nenehno obžaluje to, kar je bila, kar je in kar bi lahko bila: patriote, ki so navezani na svojo identiteto, ponosni na svoje ljudi, narod in zgodovino ter ki si upajo na glas povedati, da jih nameravajo braniti.

Zato smo se vzdržali glasovanja, ker se bojimo, da bo to besedilo poleg legitimnega zatiranja kriminala omogočalo razširitev zakonov, ki uničujejo svobodo in tako škodijo demokratičnemu življenju naših držav, na celotno Unijo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pošiljanje podatkov, izpisanih iz kazenskih evidenc državljanov, iz ene države članice v drugo se mora izvesti na podlagi (dvostranskega) sodelovanja med zadevnimi strankami.

Namen te pobude je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi in zagotoviti, da se na zahtevke držav članic zvezi s kazensko evidenco državljanov drugih držav „odgovori ustrezno ter na celovit in izčrpen način“.

Vendar se ne strinjamo z uskladitvijo zakonodaje in sprejetjem skupnih postopkov, in sicer glede obveznosti države članice, da pošlje „popolne podatke o obsodbah, izrečenih proti njenim državljanom“, ali obveznosti, da „shranjuje in posodablja vse prejete podatke“, ter z uskladitvijo postopkov – ker ni jasnega jamstva o varstvu teh podatkov, je po našem mnenju ta predlog še bolj vprašljiv.

Priznavamo potrebo po mehanizmih, ki omogočajo medsebojno pošiljanje podatkov o kazenskih evidencah med različnimi državami članicami, vendar mora biti to izvedeno za vsak primer posebej in v okviru sodelovanja med omenjenimi državami.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence med državami članicami. Zaradi večji mobilnosti v EU je pomembno, da se lahko države članice obveščajo o kriminalni preteklosti državljanov EU, ki živijo na njihovih ozemljih. Kljub temu je treba uporabiti zaščitne ukrepe in strinjam se s predlagano splošno prepovedjo obdelave osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno poreklo, politične nazore, verska ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem ali spolnim življenjem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V Evropski uniji z odprtimi mejami je potrebno dobro sodelovanje med organi, da se lahko razmeroma dobro borimo proti kriminalu. Cilj evropskega spletnega portala, prek katerega lahko državljani in podjetja pridobijo informacije o svojih pravicah zaradi kazenskih postopkov, je velik dosežek.

Vzpostavitev elektronskega registra, ki poenostavlja čezmejno izmenjavo kazenskih evidenc se lahko podpre le, če so ustrezno vključene zahteve glede varstva podatkov. V praksi bo veliko odvisno od obravnavanja dejanj, ki se v eni državi članici sodno preganjajo, v drugi pa ne. Po mojem mnenju se ta vprašanja na zgodnji stopnji niso ustrezno obravnavala, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Díaza de Mere. Treba je izboljšati komunikacijo med pravosodnimi organi in zagotoviti, da se na zahtevke držav članic po podatkih iz kazenske evidence odgovori ustrezno ter na celovit in izčrpen način.

Odprte meje pravzaprav ne omogočajo le prostega pretoka poštenih državljanov, ampak tudi kriminalcev, ki pogosto pobegnejo pred pravico tako, da se zatečejo v druge države, v katerih storijo nadaljnja kazniva dejanja. Vendar se zaradi neustrezne izmenjave podatkov ustrezno ne upošteva niti možnost njihovega povratništva niti prava nevarnost, ki jo predstavljajo.

Kot vsak dan poročajo časopisi, zlasti spolni zločinci in drugi zelo nevarni posamezniki izkoriščajo pomanjkanje učinkovitega sistema za izmenjavo podatkov in omejitve sedanjih pristojnosti EU.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Predlogi spremembe Evropskega parlamenta izboljšujejo to zakonodajo, vendar hkrati ne želim glasovati za njeno izvajanje. Zato sem se vzdržal glasovanja.

− Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0230/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ta uredba poskuša zagotoviti visoko raven zaščite eura pred prenarejanjem in ponarejanjem z določitvijo potrebnih ukrepov za njegovo zaščito prek preverjanja pristnosti bankovcev in kovancev ter njihove primernosti za kroženje.

Po najnovejših statističnih podatkih je bilo leta 2007 iz obtoka umaknjenih približno 561 000 ponarejenih bankovcev in 211 100 ponarejenih kovancev.

Zdaj, ko sta Evropska centralna banka in Komisija dokončno določili postopke za prepoznavanje ponarejenih eurobankovcev in eurokovancev, je postala sprememba uredbe 2001 bistvena, saj imajo ustanove, ki opravljajo distribucijo gotovine v javnosti, potrebna orodja za izvajanje teh pregledov.

Podpiram tudi izrecno obveznost kreditnih ustanov in drugih zadevnih ustanov, da preverjajo pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejele, preden jih dajo ponovno v obtok. Hkrati bodo morale prilagoditi svoje notranje postopke in posodobiti opremo.

Pristnost eura je treba zagotavljati tudi v državah članicah, ki niso v območju eura, imajo pa ga v obtoku kot valuto za transakcije, čeprav se metode nadzora ne morejo uporabljati na isti način, kar torej pomeni, da je treba oblikovati posebne postopke preverjanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Iz vzhodne Evrope nenehno prihajajo ponarejeni bankovci odlične kakovosti. Navsezadnje je Evropska unija po svoji naravi zelo privlačna za ponarejevalce, ker ljudje nove valute ne poznajo najbolje in tudi bankomati niso imuni za goljufije.

Izboljšava zaščite eura pred goljufijami je dobrodošla sprememba, zato sem tudi jaz glasoval za poročilo gospoda Díaza de Mere. Nenehno prizadevanje za varnejši euro je ena stvar, vendar se ničesar ne doseže, če ljudje še vedno vedo malo o varnostnih elementih. Zato morajo Evropska centralna banka in države članice povečati svoja prizadevanja na področju osveščanja. Poleg tega moramo tudi zagotoviti, da se lahko profesionalne ponarejevalce kjer koli v EU hitro ujame. Nenehno zmanjševanje števila uslužbencev v policiji in hkrati odprava mej sta protiproduktivna, in to ne le na tem področju.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0211/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen tega predloga sklepa Sveta, ki je bil oblikovan na zahtevo Sodišča Evropskih skupnosti, je, da se v poslovnik Sodišča vključi določba o uporabi jezikov v revizijskem postopku v skladu s členom 64 statuta Sodišča.

Revizijski postopek Sodišča Evropskih skupnosti glede odločb Sodišča prve stopnje, kot je predviden v členu 225(2) in (3) Pogodbe ES ter členu 140a(2) in (3) Pogodbe ESAE, se uporablja, kadar slednje odloča o tožbah ali postopkih zoper odločbo določenega sodnega oddelka.

V skladu s tem statutom je mogoče opraviti revizijo v primeru, ko so vprašanja, predložena v predhodno odločanje, v pristojnosti Sodišča prve stopnje. Čeprav se tak primer še ni pojavil, Sodišče meni, da je treba njegov statut spremeniti, da bi se lahko jezikovna ureditev uporabljala za novi revizijski postopek.

To določa, da revizijski postopek poteka v jeziku posamezne odločitve (tj. Sodišča prve stopnje), ki je predmet postopka, kar je po našem mnenju prav.

− Poročilo: Caroline Jackson (A6-0162/2008)

  Jan Andersson, Anna Hedh, Inger Segelström in ÅsaWestlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da v celoti podpremo kompromis, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet ministrov. Kompromis pomeni, da bodo uvedeni zavezujoči cilji recikliranja, kar je zelo pozitivno. Kljub temu bi raje videli natančnejšo opredelitev stranskih proizvodov in ambicioznejše cilje recikliranja.

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšati škodljive vplive odpadkov na zdravje ljudi in okolje. Izločitev odpadkov iz naših rastočih gospodarstev je ključno. Letno proizvedemo 1,3 milijarde ton odpadkov, od česar je približno 40 milijonov ton odpadkov nevarnih.

Namen te zakonodaje EU je, da nam pomaga pri temu, da postanemo družba recikliranja. Parlament je vztrajal pri ciljih ponovne uporabe in recikliranja odpadkov. Ti cilji so ambiciozni. Do leta 2020 morajo države članice povečati recikliranje in ponovno uporabo gospodinjskih odpadkov za 50 %.

Zmanjšati moramo količino odpadkov na odlagališčih in za sežig. Sistem hierarhije kot prednostni vrstni red sili zakonodajalce na področju politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, da kot ključno nalogo uporabijo preprečevanje, nato ponovno uporabo, recikliranje ter na koncu predelavo in odstranjevanje. Kot predelava bo opredeljen samo sežig z visokimi standardi energetske učinkovitosti.

V zvezi z zmanjšanjem, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov moramo sodelovati z državljani, proizvajalci in potrošniki. Naprave za recikliranje lokalnih organov in Skupnosti morajo biti za največji možni učinek na praktičnih lokacijah in dostopne.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, strinjam se s poročevalko, da lahko v nekaterih državah, in zlasti kjer so se šele začeli odmikati od odlaganja, pridobivanje energije iz odpadkov prevladuje ter odvrača naložbe v druge postopke, kot sta recikliranje in ponovna uporaba.

Poljska od vseh držav EU zdaj reciklira najmanjšo količino odpadkov – 4 %. V malopoljski regiji je recikliranih 7 % odpadkov. Medtem se načrtuje gradnja sežigalnic za 250 000 ton odpadkov na leto, to je več, kot jih proizvede mesto. Da je sežigalnica učinkovita, mora biti ustrezno polnjena. Projekt, ki ga financira Evropska komisija, bo torej uničil kakršno koli navdušenje nad ločevanjem, ker bodo vsi odpadki gorljivi.

Ocenjuje se, da na Poljsko redno prihaja več deset tisoč ton nezakonito uvoženih komunalnih odpadkov, folije, odpadne kovine, uporabljenih gum in baterij. Od januarja letos je bilo na izbranem južnem sektorju naše zahodne meje ustavljenih 16 pošiljk, ki so skupaj vsebovale 40 ton odpadkov. Nekateri lokalni organi v bližini meje so morali svoj proračun povečati za 30 %, da so očistili nezakonita odlagališča.

Pozivam, da se čim prej sprejmejo posebni ukrepi, da se te prakse preprečijo. Neskončno število uredb o metodah sortiranja ali predelave odpadkov nima nobene vrednosti, dokler je za podjetja ceneje, da odpadke odlagajo na poljih sosednje države.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kompromisni predlog Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ravnanju z odpadki je pomembna sprememba v stališču zaradi velikega skritega finančnega interesa, povezanega z odpadki.

Predlagana direktiva ne prispeva k splošnemu zmanjšanju količine odpadkov. Njeni cilji in sredstva so namenoma nejasni. Izvzema industrijske odpadke in se omejuje na nekatere vrste komunalnih odpadkov, kar služi stroškovni učinkovitosti in konkurenci, ne pa okolju in javnemu zdravju.

Primer splošnega popuščanja je spodkopavanje hierarhične strukture, pri čemer mora biti recikliranje pred pridobivanjem energije. Drug primer je obravnavanje izgorevanja mešanih odpadkov kot pridobivanje energije v drugačnih primerih, kot so že določeni, kot je proizvodnja bioplina.

Strupene in druge nevarne snovi, ki se sproščajo v zrak, prodirajo v zemljo in podzemno vodo ter vplivajo na hranila, imajo neposreden učinek na zdravje zaposlenih v sektorju upravljanja z odpadki in na celotno prebivalstvo.

Potrebni so zmanjšanje nakopičenosti odpadkov ter načrtovano ravnanje z njimi in ustrezno organiziran prevoz. Odgovornost za razvrščanje in ločevanje strupenih in drugih nevarnih odpadkov (dioksinov itd.) je treba prevzeti na vladni, regionalni in lokalni ravni in čim več je treba reciklirati. Mešanih odpadkov se ne sme sežigati. Potrebni sta okoljska izboljšava odlagališč in varna končna odstranitev ostankov s teh odlagališč.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za priporočilo za drugo obravnavo gospe Jackson o reviziji okvirne direktive o odpadkih, ker menim, da bo ta predlog pomagal zmanjšati okoljske in socialno-ekonomske učinke ravnanja z odpadki, ob upoštevanju, da morajo biti zmanjšanje, preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje odpadkov prednostne naloge v celi Evropski uniji.

Glasovala sem za predlog spremembe 82, ker podpiram ambicioznejše cilje recikliranja odpadkov za vse države članice, da se zagotovi učinkovita evropska politika preprečevanja nastajanja odpadkov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament na tej drugi obravnavi vztraja pri tem, da Svet sprejeme predloge sprememb, ki so bili že sprejeti na prvi obravnavi.

Ključna predloga sprememb sta bila uvedba ciljev za recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov ter vzpostavitev petstopenjske hierarhije odpadkov kot splošno pravilo.

Svet je črtal vsa sklicevanja na cilje, vendar je poročevalka obnovila predloge sprememb Parlamenta v spremenjeni obliki. Poročevalka meni, da bi bilo narobe, če bi zapravili to priložnosti, s katero bi lahko zagotovili, da bi bila ta direktiva kaj več kot le skupek opredelitev. Vzpostaviti je treba resnično povezavo med to direktivo ter prizadevanjem za recikliranje in preprečevanje iz tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov.

Eden od pomembnih ciljev direktive je jasno razlikovanje med „predelavo“ in „odstranjevanjem“ odpadkov, ker sodbe Sodišča vzbujajo dvome v zvezi s tem vprašanjem.

V vsakem primeru menimo, da morajo biti prednostne naloge zmanjševanje odpadkov, recikliranje in predelava. Vendar je obravnavanje, da je sosežig metoda predelave in s tem donosna dejavnost, zares zelo dvomljivo. V tem primeru se je treba vprašati, kdo bo zmanjšal proizvodnjo ter povečal recikliranje in predelavo.

  Ambroise Guellec (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) V skladu s podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj bomo do leta 2020 proizvedli 45 % več odpadkov kot leta 1995. Zato mora Evropska unija nujno določiti novo strategijo o ravnanju z odpadki, ki bo omogočila, da se bodo vse vrste odpadkov obravnavale kot vir onesnaževanja, ki ga je treba zmanjšati, in tudi kot možen vir, ki ga je mogoče izkoriščati.

Kompromis, ki je bil sprejet na današnjem plenarnem zasedanju, bo prispeval k preusmeritvi pozornosti na preprečevanje in recikliranje – s ciljem stabilizacije količine odpadkov, proizvedenih do leta 2012, in ob izpolnjevanju ciljev 50-odstotnega recikliranja gospodinjskih odpadkov ter 70-odstotnega recikliranja gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju do leta 2020 – pri čemer bodo sistemi ločenega zbiranja odpadkov obvezni do leta 2015, vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo, ter ostrejše predpise o nevarnih odpadkih, zlasti na podlagi ločenega zbiranja in sledljivosti. Prav tako bo treba poskrbeti za ločeno zbiranje odpadnega olja ter razlikovanje med sežiganjem, katerega cilj je dokončna odprava odpadkov, in sežiganjem, pri katerem recikliranje poteka na podlagi energetske predelave. Zato se bodo z uporabo formule o energetski učinkovitosti le energetsko najučinkovitejše sežigalnice komunalnih odpadkov obravnavale kot obrati za recikliranje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Druga obravnava okvirne direktive o odpadkih je zapravljena priložnost. EU mora opredeliti jasne cilje za zmanjšanje odpadkov, ne pa določiti nezavezujočih pričakovanj za nek oddaljen prihodnji datum. S predlogi sprememb naše skupine bi se okrepila predlagana zakonodaja, vendar žal ti predlogi niso bili uspešni.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Napredno misleči politiki v skoraj vseh državah na svetu že več let spremljajo veliko povečanje nastajanja odpadkov. Primer dobre rešitve za to pogubno težnjo je zakonodaja, ki določa velik odstotek recikliranja posameznih materialov. Žal se celo pri ločevanju odpadkov količina materiala, ki se skupaj imenuje „mešani odpadki“, stalno povečuje.

Pozdravljam prizadevanje gospe Jackson, da bi v svojem poročilu našla pravo in utemeljeno rešitev. Čeprav so nekateri predlogi iz predlogov sprememb zanimivi in jih bomo podprli, se ne morem strinjati, da bi bilo treba sežig odpadkov obravnavati kot rabo energije, enakovredno trajnostnim virom energije.

Zato ne morem glasovati za poročilo, čeprav vsebuje nekaj pozitivnih vidikov; prav tako zanj ne more glasovati večina skupine GUE/NGL. Ne moremo podpreti prekvalifikacije sežigalnic komunalnih odpadkov, da bi jih izenačili z ekološko čistimi energetskimi viri.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, kompromis, ki ga je dosegla kolegica Jackson, sem podprla iz več razlogov, pri čemer se ji zahvaljujem za njeno izjemno delo. Dober razlog imamo, da smo zadovoljni s tem rezultatom, ker vse več odpadkov konča na odlagališčih. Škoda, da se je to zgodilo zdaj, ko se Evropa zaveda pomena politike o virih in surovinah. Povprečno se le nekaj manj kot tretjina gospodinjskih odpadkov v Evropi reciklira ali kompostira. Približno polovica se odloži in le nekaj manj kot petina sežge. V nekaterih državah članicah do 90 % gospodinjskih odpadkov konča na odlagališčih.

Potrebujemo količinske cilje za recikliranje odpadkov, medtem ko se moramo hkrati osredotočiti na pomen preprečevanja odpadkov. Kljub temu izpostavljam, da moramo močno izboljšati način rabe energije. Skrajni čas je, da opustimo napačno razmišljanje, da se uporaba odpadkov ne more razviti, ker bi to povzročilo še več odpadkov. Ker se zdi, da zaradi takega razmišljanja v praksi nastane več odlagališč, so se že pokazale njegove pomanjkljivosti.

Zato moram priznati, da sem podprla načrte Sveta o hierarhiji odpadkov in sem se zavzela za njegovo vodilno načelo. To bi prispevalo k bolj prilagodljivi politiki ravnanja z odpadki, pri kateri bi se upoštevale okoliščine. Vodilno načelo je bil tudi pristop, ki sem ga sprejela v svojem predlogu sprememb, pri čemer se zahvaljujem gospe Jackson za različne načine podpore med celotnim procesom.

Zato sem hvaležna gospe Jackson, za katero se je izkazalo, da je bolj razumna, kot je razvidno iz končnih rezultatov. Ugotovila je, da je energija iz naprav za obdelavo odpadkov le delni odgovor na pomanjkanje energije v EU, pri čemer je morala povedati, da se v nekaterih državah članicah obravnava, da raba energije ogroža recikliranje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo Caroline Jackson o reviziji okvirne direktive o odpadkih. Če želi EU ustrezno prispevati k izpolnjevanju naših ciljev na področju podnebnih sprememb, mora obnoviti svojo zavezo glede zmanjšanja odpadkov in recikliranja. Velik napredek v zvezi s tem bi dosegli z uvedbo zavezujočih ciljev za recikliranje in ponovno uporabo do leta 2020, tj. 50 % za gospodinjske odpadke in 70 % za gradbene odpadke ter odpadke pri rušenju. To mnenje je razvidno iz mojega glasovanja.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Cilj revizije te direktive je ustvariti enoten in skladen zakonodajni okvir, ki je povezan s cilji strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov, da bi Evropa postala družba recikliranja z vedno uspešnejšo uporabo virov odpadkov.

Vzpostavi se naslednje:

• petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, energetska predelava, odstranjevanje odpadkov (vključno s shranjevanjem);

• ukrepi/načrti za preprečevanje nastajanja odpadkov;

• obvezni cilji za recikliranje komunalnih odpadkov ter gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju;

• večja odgovornost proizvajalca pri obveščanju javnosti o možnostih ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice za doseganje vseh navedenih ciljev, morajo spodbujati posodobitev in odpiranje novih obratov za recikliranje odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, tj. „zeleno industrijo“.

Glasovala sem za revizijo okvirne direktive o odpadkih, ker bodo vsi ti ukrepi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, varnejšem in trajnejšem ravnanju z odpadki, racionalni uporabi nacionalnih virov in prilagoditvi podnebnim spremembam (razvoj sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami).

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Podpiram poročilo gospe Jackson, ker je namen nove direktive o odpadkih zagotoviti podlago za vzpostavitev „družbe recikliranja“. Evropa se spopada z nekaterimi zelo ambicioznimi cilji. Vendar ali so ti cilji preveč ambiciozni in ali lahko države članice, zlasti nove države članice, izpolnjujejo te stroge zahteve? Opozarjam vas, da imajo nove države članice že zdaj težave z izpolnjevanjem standardov Skupnosti za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Izpostaviti je treba, da so imele „stare“ države članice veliko več časa, da so svoje sisteme za ravnanje z odpadki prilagodile strogim zahtevam, medtem ko morajo nove države članice veliko hitreje uvajati pravne mehanizme in graditi potrebno infrastrukturo. Predlog nove direktive povzroča veliko polemik v mnogih državah, ker bo njegovo izvajanje močno vplivalo na gospodarstvo.

Menim, da zato ne smemo biti presenečeni, da je bilo tako težko doseči kompromis s Svetom. Med včerajšnjo razpravo je veliko poslancev EP dejalo, da niso zadovoljni s kompromisom o direktivi. Vendar se bojim, da lahko uvedba strožjih zahtev povzroči težave pri izvajanju tega zakona. Nova direktiva o odpadkih bo države, ki so zapostavljale ravnanje s komunalnimi odpadki, prisilila, da sprejmejo odločne ukrepe. Te države bodo morale uvesti pravne in gospodarske mehanizme, da bo njihov učinek spodbujal in ne bremenil gospodarstva. Nova direktiva mora spodbujati razvoj novih načinov ustvarjanja delovnih mest.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je podprla okrog 30 kompromisnih predlogov sprememb, vendar je prav tako predložila daljnosežnejše predloge sprememb, katerih cilj je poostriti besedilo v zvezi z nevarnimi odpadki, obdelavo bioloških odpadkov, prenehanjem statusa odpadka ter zamislijo o stranskih proizvodih in odpadkih, ki niso več odpadki. Zlasti smo si prizadevali za zavezujoče cilje, da bi se zmanjšala skupna količina nastalih odpadkov ter da bi se osredotočili na recikliranje in ponovno uporabo.

Nasprotujemo trditvi, da se lahko domače sežigalnice odpadkov obravnavajo kot predelava na podlagi formule o energetski učinkovitosti. Besedilo, ki je bilo na koncu sprejeto, ne določa pravno zavezujočih ciljev za zmanjšanje odpadkov. Predlog o financiranju študije o načinih preprečevanja odpadkov je popolnoma neprimeren v zvezi s tem.

Čeprav sta cilja v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo določena na 50 % in 70 % ter se od držav članic zahteva, da sprejmejo zakonodajne ukrepe, ti cilji sami po sebi niso pravno zavezujoči. To je zagotovo zamujena priložnost. V mojem volilnem okrožju je ta revidirana okvirna direktiva povezana z nevarnostjo, da bi nekateri lahko izkoristili „šibkejše“ evropske standarde, da bi se nekoliko izognili našim sedanjim prizadevanjem. Flandrija je vodilna na tem področju in je v samem vrhu. Vendar nas revidirana okvirna direktiva ne spodbuja, da bi bili še uspešnejši. Škoda.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Gospa predsednica, Belgija je že več let vodilna na področju politike ravnanja z odpadki, zato bi si osebno želela nekoliko ambicioznejše besedilo. Kljub temu menim, da sporazum, ki ga je gospe Jackson uspelo skleniti s slovenskim predsedstvom, kaže na odlične pogajalske sposobnosti in občutek za kompromis z njene strani. Prvič je uvedena evropska hierarhija odpadkov. Poleg tega je dosežen znaten napredek v zvezi s preprečevanjem, recikliranjem in selektivnim zbiranjem gospodinjskih odpadkov.

Špekuliranje s tretjo obravnavo in ogrožanje sedanjega sporazuma je po mojem mnenju preveč tvegano. Ker je najpomembnejše dejansko sprejetje direktive, sem glasovala za sporazum.

− Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0192/2008)

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Velika podjetja in industrija, ki neovirano onesnažujejo reke, jezera in podzemne vode z neobdelanimi strupenimi odpadki, ne odgovarjajo za svoja dejanja. Ni jih mogoče obvladati z zakonodajo, ki dejansko dovoljuje podjetjem, da onesnažujejo in za to plačujejo zanemarljive kazni, če in ko se ugotovijo kršitve, medtem ko ustvarjajo velik dobiček v škodo javnega zdravja in okolja.

EU in vlade se zavedajo tega, vendar ne ukrepajo. Zaradi možnosti za večji dobiček ogrožajo življenja delavcev pod pretvezo „konkurenčnosti“, medtem ko od njih zahtevajo, da financirajo ukrepe proti onesnaževanju prek davkov.

Onesnaženje podzemne vode v regiji reke Asopos s šestvalentnim kromom zaradi nenadzorovane industrijske dejavnosti kaže na velike pomanjkljivosti v zakonodaji, ki je omejena na določanje zgornje meje za vsebnost kroma in ne vsebuje določb o tako zelo nevarni rakotvorni snovi.

Predlagani ukrepi EU so razveljavljeni, tudi če omejujejo vsebnost nevarnih snovi, ker ni učinkovitih pregledov in ukrepov, ki bi odvračali od onesnaževanja in vplivali na dobiček industrije. Le z bojem delavcev proti dobičku plutokracije se lahko zaščiti neodtujljiva pravica do zdravja in življenja.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za priporočilo gospe Laperrouze za drugo obravnavo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, glede na to, da je dobro kemijsko stanje površinskih voda v Evropski uniji bistven pogoj za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Ta direktiva je pozitivna, ker določa omejitve za koncentracijo nekaterih zdravju škodljivih onesnaževal v vodi in dodatno pojasnjuje obveznosti držav članic v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) S sprejetimi predlogi sprememb se je predlog Sveta nekoliko izboljšal. Obrazložitev te direktive temelji na zahtevi iz direktive o vzpostavitvi okvira za ukrepanje Skupnosti na področju vodne politike in vsebuje vidike, s katerimi se ne strinjamo. Tako je v primeru načela „plača povzročitelj obremenitve“, ki bi lahko zaščitilo tiste, ki imajo sredstva, da plačajo za onesnaženje. Morali bodo le plačati in nato ustanoviti industrijo čiščenja, ki bo lahko nadaljevala s svojim donosnim poslom na račun onesnaževanja, za katerega bodo medtem dobili dovoljenje in s katerim morda uničujejo reke, gozdove itd.

Menimo, da je bistveno ukrepati na področju preprečevanja onesnaževanja. Vendar vemo, da člen 16 okvirne direktive navaja različne obveznosti v zvezi s pripravo predlogov Komisije, vključno s posebnimi ukrepi proti onesnaževanju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in določa seznam prednostnih snovi, vključno s prednostnimi nevarnimi snovmi, ter standarde kakovosti, primerne za koncentracije prednostnih snovi v površinskih vodah, usedlinah in organizmih.

Prav tako vemo, da Svet ni izpolnil pričakovanj Evropskega parlamenta v zvezi s prekvalifikacijo nekaterih prednostnih snovi v prednostne nevarne snovi in v zvezi z drugimi pomembnimi področji. Zato smo se glasovanja vzdržali.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to besedilo, ki določa okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, da bi se zagotovila visoka raven zaščite vodnega okolja.

Okoljski standardi kakovosti bodo veljali za skupaj 33 onesnaževal (večinoma za pesticide in težke kovine) v rekah, jezerih in obalnih vodah. Te snovi ne ogrožajo le preživetja ekosistemov, ampak prek prehranske verige ogrožajo tudi zdravje ljudi. Kompromis, o katerem smo pravkar glasovali, bo omogočil „napredek“ držav članic, da bodo lahko izpolnjevale te standarde do leta 2018.

Komisija mora čim prej sprejeti odločitev o razvrstitvi novih snovi med „prednostne“ ali „nevarne“ snovi.

Blizu virov onesnaževanja bo potrebnega več časa za izpolnitev okoljskih standardov kakovosti. Na teh „območjih mešanja“ bi lahko koncentracije onesnaževal presegle določene meje. Zagotoviti moramo potrebna varovala, da bodo lahko imele države članice pri opredelitvi „območij mešanja“ na voljo najboljše tehnike čiščenja vode.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Bistveno je, da v prihodnosti ohranimo kakovost vode, našega tekočega zlata, in da nikoli ne zmanjšamo našega prizadevanja za njeno zaščito. Če se bo v praksi izkazalo, da je voda v novih državah članicah manj kakovostna in da imajo države, ki niso članice EU, težave, bomo morali v Parlamentu povečati prizadevanje za iskanje rešitev, med drugi zlasti z ustavitvijo nezakonitega odlaganja odpadkov in ravnanja z odpadno vodo. Ker lahko intenzivno gnojenje v kmetijstvu obremenjuje vodo, bi morala biti to spodbuda za prilagoditev ukrepov za spodbujanje kmetijstva, da bi se več podpore namenilo tradicionalnim in okolju prijaznim metodam gojenja, kot so metode, ki jih uporabljajo ekološki kmetje.

Menim, da se bo zaradi tega poročila spremljanje kakovosti vode izboljšalo, zato sem glasoval zanj.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glavni deli predloga direktive so:

– vzpostavitev standardov kakovosti vode za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi;

– uvedba zamisli o „območjih mešanja“, na katerih so lahko standardi kakovosti vode preseženi;

– določitev popisa izpustov, emisij ter uhajanj prednostnih in prednostnih nevarnih snovi, s čimer se omogoči spremljanje načina doseganja ciljev iz okvirne direktive o vodah na zadevnih točkovnih virih onesnaževanja, ter ocena vpliva izvajanja načela „plača povzročitelj obremenitve“;

– uvedba določb v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem. Te določbe vključujejo izključno odgovornost držav članic za preseganje standardov kakovosti vode, če se izkaže, da je presežek posledica čezmejnega onesnaževanja, pri čemer pa bo treba sprejeti skupne ukrepe.

Glasovala sem za okoljske standarde kakovosti na področju vodne politike, ker je uvedba določb v zvezi s „čezmejnim onesnaževanjem“ dobrodošla, zlasti v primeru Romunije, ob upoštevanju, da mejimo na države, ki niso članice EU in katerim ni treba spoštovati standardov, določenih na ravni Skupnosti.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Laperrouze. Okrepiti moramo evropsko strategijo in ukrepanje na področju varstva voda. Menim, da je treba sprejeti posebne ukrepe proti onesnaženju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje. Cilj tega predloga je zagotoviti visoko raven zaščite pred tveganjem, ki ga pomenijo te prednostne snovi (in nekaj drugih onesnaževal) za vodno okolje, in zato določa nekatere okoljske standarde kakovosti. Pozdravljam različne ukrepe v zvezi s standardi in biološkimi vrstami. Prav tako čestitam poročevalki za pristop, ki ga je sprejela pri obravnavi tega vprašanja, ki je z več vidikov nedvomno tehničen in zapleten.

− Poročilo: Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (A6-0178/2008)

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Kratsa-Tsagaropoulou in zlasti pozdravljam dodatno vlogo Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu. Evropska agencija za varnost v pomorskem prometu je bila ustanovljena zaradi več resnih nesreč na morju in ima pomembno vlogo pri zmanjševanju takih pojavov v prihodnosti. Prav je, da interesi Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu vključujejo tudi področje zagotavljanja ustrezne usposobljenosti pomorščakov.

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Po nedavnih nesrečah tankerjev Erika in Prestige se je izkazalo, da so človeške napake resni vidik pomorske varnosti. Zato je bistveno dobro usposabljanje posadke.

V zvezi s tem izpostavljam dva vidika, ki sta po mojem mnenju bistvena.

Prvi je povezan z logiko v ozadju evropskega pristopa: vsakršna zavrnitev spodbujanja zaposlovanja mornarjev iz držav članic. Spodbuja se zaposlovanje mornarjev, ki niso iz ES, kar še zdaleč ni prednostna naloga Skupnosti, tako kot na vseh gospodarskih in socialnih področjih. S tem namerno protinacionalnim pristopom se lahko le povečata sedanje pomanjkanje usposobljenih mornarjev v EU ter pomanjkanje zanimanja za ta težak in nevaren poklic. Vse to koristi premalo usposobljeni in poceni azijski delovni sili.

Drugič, čim bolj se moramo zaščititi v zvezi s kakovostjo usposabljanja, nadzorom nad njim in izdajanjem spričeval. Namesto vzajemnega priznavanja kvalifikacij na podlagi minimalnih in tehničnih standardov zunaj ES moramo priznati resnično vrednost naših sedanjih kvalifikacij ter rešiti naše pomorske poklice zaradi pomorske varnosti in zaščite naših nacionalnih delovnih mest.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (KOM(2007)0610 – C6-0348/2007 – 2007/0219(COD)).

Zdi se, da so izboljšave določb iz Direktive o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov iz poročila gospe Kratsa-Tsagaropoulou dobre in primerne, ker bodo omogočile celovitejše izpolnjevanje določb te direktive, katere cilj je izboljšanje ravni znanja in veščin pomorščakov ter zagotavljanje večje varnosti in preprečevanje onesnaženja morja.

− Poročilo: Avril Doyle (A6-0190/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker bi lahko zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo za terapevtsko zdravljenje in dobro počutje živali, namenjenih za prehrano ljudi, povzročila prisotnost ostankov takšnih proizvodov v živalih za proizvodnjo živil, je treba opraviti oceno tveganja varnostne mejne vrednosti ostankov vseh farmakološko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo veterinarski izdelki.

Cilj predloga Komisije o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/90 je rešiti težave v zvezi z uporabo obstoječe zakonodaje. V njem so predlagani alternativni načini za doseganje visoke stopnje varstva potrošnikov, povezane z nadaljnjo dostopnostjo in razvojem zdravil za uporabo v veterinarski medicini za evropski trg ter dobrim delovanjem trgovine z živili živalskega izvora znotraj Skupnosti in zunaj nje.

Poročevalec prav tako izpostavlja, da je treba glede na to, da je končni cilj varovanje zdravja ljudi, pri analizi tveganja in nadzoru ostankov farmakološko aktivnih snovi, ki se lahko pojavijo v hrani, proizvedeni v Evropski uniji ali uvoženi v Evropsko unijo, uporabiti doslednejši pristop.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Predlagane poenostavitve uredb o farmakološko aktivnih snoveh v živilih živalskega izvora je treba pozdraviti, zato sem podprl poročilo gospe Doyle.

− Poročilo: Marie Panayotopoulos-Cassiotou (A6-0173/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Pričakujemo, da si bodo države članice EU stalno prizadevale za boj proti revščini. Nosilci odločanja ter javni in zasebni akterji morajo prevzeti svoje odgovornosti ter ukrepati za izboljšanje možnosti na področju zaposlovanja, podjetij in izobraževanja ter preprečitev socialne izključenosti in boj proti revščini.

Na drugi strani menimo, da EU ne bi smela izvajati kampanj za izobraževanje in obveščanje javnosti. 17 milijonov EUR, namenjenih za evropsko leto, bi bilo bolje nameniti najrevnejšim članom družbe.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Pri glasovanju sem podprl predlog sklepa o tem, da bi bilo leto 2010 evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

Poleg prednostnih ukrepov iz predloga sklepa menimo, da je nujno treba uvesti minimalno zajamčeno plačo v vseh državah članicah EU, da bi zagotovili učinkovit boj proti revščini.

V državi, iz katere prihajam, tj. Romuniji, po treh letih vladanja desnice 40 % Romunov živi pod pragom revščine, ker si ne morejo privoščiti plačila stroškov minimalne potrošniške košarice in tekočih računov v času zime.

Ker je desno usmerjena vlada leta 2005 uvedla enotno davčno stopnjo, se je družba pretirano polarizirala, revščina pa se je povečala. Leta 2007 je le 5 % zaposlenih Romunov zaslužilo več kot 2000 RON, kar je približno 500 EUR.

V Romuniji je treba odpraviti enotno davčno stopnjo in sprejeti progresivno stopnjo, hkrati z oprostitvijo plačila davka na ponovno vložen kapital. Tako bi se zmanjšala polarizacija družbe in doseglo pošteno obdavčenje, pri čemer bi bili ljudje z nizkim prihodkom obdavčeni manj kot tisti z visokim prihodkom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav vemo, da ni dovolj posvetiti eno leto boju proti revščini za zagotovitev sprejetja ustreznih ukrepov, smo glasovali za poročilo, da bi vsaj poskušali izpostaviti pomen tega vprašanja.

Kljub temu bi radi hkrati opozorili na resnost stanja in posledice ukrepov, s katerimi se še naprej spodbujajo liberalizacija in privatizacija ključnih javnih sektorjev in storitev, deregulacija delovne sile, priložnostno in slabo plačano delo ter rast cen življenjsko pomembnih izdelkov, kar pomaga gospodarskim in finančnim skupinam, da povečajo svoj nepričakovan dobiček na račun večje revščine.

Čeprav podpiramo poročilo, vztrajamo pri odpravi neoliberalne politike lizbonske strategije in pakta za stabilnost ter zahtevamo drugačno politiko, s katero se zagotavlja socialna vključenost otrok, žensk, delavcev in njihovih družin. Potrebujemo ukrepe, ki cenijo delo, povečujejo zaposlovanje s pravicami, zagotavljajo kakovostne javne storitve za vse, primerne bivalne pogoje, javno in splošno socialno varnost, ter kmetijsko politiko, ki spodbuja proizvodnjo in prihodke tistih, ki obdelujejo zemljo, in zagotavlja dostojno plačilo ribičem.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Vsako „evropsko leto“ je izgovor, da EU porabi ogromne vsote denarja za lastno propagando o temi, ki naj bi bila zanimiva za medije.

Zato mora biti leto 2010 leto boja proti revščini. Ali bo to tudi leto boja proti globalizaciji, ki je razlog za brezposelnost? Ali bo to tudi leto boja proti priseljevanju, zaradi katerega se znižujejo plače v Evropi? Ali bo to tudi leto opuščanja gospodarskih, trgovinskih, finančnih in davčnih politik, zaradi katerih se srednji razred spopada z revščino? Ali bo to sploh „evropsko“ leto, glede na to, da je ujeto med bojem proti svetovni revščini in neizogibno prednostno nalogo, ki jo imajo priseljenci, ki niso iz ES in za katere se obravnava, da so eni od najranljivejših ljudi na svetu?

Vedno večja in trajna revščina v Evropi je sramota. Zasluži si več kot „evropsko leto“, s katerim se spodbuja evrokracija. Zasluži si, da je v središču vseh vaših odločitev. Žal so izkušnje pokazale, da ni tako, ne glede na pripravljene izjave.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Marca 2000 je Evropski svet pozval države članice in Komisijo, da sprejmejo ukrepe, ki bodo „odločilno vplivali na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. To bi se zgodilo na podlagi odprte metode usklajevanja, ki je sama po sebi pozitivna, ker temelji na decentraliziranemu pristopu.

Nujno je ukrepati na področju boja proti revščini. Vendar morajo to delo v vseh bistvenih vidikih izvajati države članice v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami s široko demokratično legitimnostjo, kot so Združeni narodi.

Ne strinjamo se z več točkami iz predloga Komisije in nenazadnje iz poročila Evropskega parlamenta, ki med drugim izpostavlja pomembnost strukturne podpore in potrebo po tem, da EU zagotovi podporo zelo oddaljenim regijam. Prav tako smo kritični glede evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, tj. leta spodbujanja ozaveščenosti, ki ima pomembno vlogo v zadevnem poročilu. Takšna mednarodna leta in kampanje smo že imeli. Vprašati se moramo, ali je vredno nameniti 17 milijonov EUR za tako leto EU in kakšna je njegova dejanska dodana vrednost. Prepričani smo, da bi ta finančna sredstva bolj koristila nacionalnim proračunom držav članic, kjer bi resnično prispevala k nujnemu boju proti revščini in socialni izključenosti.

Na podlagi navedenih utemeljitev smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Upamo, da bo določitev leta 2010 za „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“ povzročilo resničen napredek v zvezi z bojem proti neenakostim v EU. V poročilu je ustrezno ugotovljeno, da je za uspešno delo na tem področju potrebno sodelovanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za moj narod, tj. Škotsko, so še vedno značilne ravni revščine, ki so sramotne, zlasti glede na veliko bogastvo države. Na srečo imamo zdaj vlado, ki se zavzema za boj proti socialni izključenosti, podedovani od zaporednih unionističnih vlad. Zavzemanje škotske vlade je v celoti v skladu s spoštovanjem načel iz poročila gospe Panayotopoulos-Cassiotou, ki sem ga z veseljem podprl.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, strinjam se s predlogom o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010). Vseeno menim, da je kolegica Panayotopoulos-Cassiotou v svojem poročilu dodala nekaj bistvenih elementov k sicer odličnemu osnutku besedila Komisije.

Poročilo nas zlasti upravičeno opozarja na zapletenost struktur, ki povzročajo revščino in socialno izključenost, ter razširja opredelitev ogroženih skupin. Drugič, upravičeno namenja več pozornosti pomenu socialne varnosti in tudi boljšim ravnem zaposlitve ter poudarja pomen osredotočenja na potrebo po tem, da se delo izkaže kot način boja proti revščini in izključenosti. Tretjič, v poročilu gospe Panayotopoulos-Cassiotou se razume pomembnost vseživljenjskega učenja in poudarja potreba po zagotavljanju enakih možnosti za vse, da bi izboljšali njihove sposobnosti prilagajanja na spremembe na trgu dela.

Nujno je treba na nov način obravnavati vprašanje boja proti revščini in izključenosti. Z veseljem sem ugotovila, da so odobrena proračunska sredstva za evropsko leto, tj. 17 milijonov EUR, najvišja vsota, dodeljena za evropsko leto doslej. Tudi to kaže na njegov velik politični pomen.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropska komisija predlaga, da bi bilo leto 2010 „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“. Ker je to največji proračun za evropsko leto doslej, je politični pomen projekta zelo jasen. S tem letom „boja“ se bo le spodbujala podoba Evropske unije, ki je doživela popoln neuspeh lizbonske strategije.

Čeprav je boj proti revščini in socialni izključenosti prednostna naloga in ga je treba podpreti, Evropa kljub tem pobožnim željam ne bo naredila nič za izboljšanje življenj 78 milijonov Evropejcev, ki živijo pod pragom revščine. Zato bom glasoval proti temu poročilu, katerega edini priznani politični cilj je napeljevanje k propagandi evropskih globalistov.

Po irskem negativnem izidu glasovanja je čas, da predrznost skrajnih Evropejcev nadomesti objektiven pregled sedanjega evropskega povezovanja. Ta nesmiseln sistem je nujno treba reformirati, če želimo ohraniti Evropo sodelovanja in ne podrejeno Evropo. Končno je treba vzpostaviti Evropo narodov, ki spodbuja zaščito Skupnosti in posebne ugodnosti za Evropejce.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vedno večja zaskrbljenost zaradi brezposelnosti ter naraščajočih cen življenjsko pomembnih izdelkov in goriva po vsej celini je resen razlog za odpravo težave revščine in socialne izključenosti, ki vpliva na okrog 16 % prebivalstva.

Čestitam poročevalki, ki je predsednica medskupine za družino in varovanje otroštva, katere podpredsednik sem, za njeno delo. Strinjam se z njeno skrbjo za tiste, ki so najbolj izpostavljeni tej nadlogi in imajo največje težave pri njenem premagovanju. Podpiram njeno priporočilo, da je vedno treba upoštevati težavne okoliščine najbolj oddaljenih regij, otoških regij in področij upada industrije.

Predlog Evropske komisije nam daje upanje na bolj skupno javno in zasebno zavedanje posameznikov in Skupnosti o tem pojavu ter prizadevanje Unije in držav članic za iskanje rešitev, temelj katerih mora biti notranje in neodtujljivo dostojanstvo vseh človeških bitij.

Cilj lizbonske strategije je bil potrditev evropske svetovne konkurenčnosti z zagotavljanjem socialne kohezije in naložbami v izobraževanje. Kljub njeni neuspešnosti upam, da bo leto 2010 prispevalo k povečanju osveščenosti Evropejcev o potrebi po večji socialni koheziji.

Glasoval sem za to poročilo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Leto 2010 bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Upam, da bo izpostavljena tema revščine otrok v EU in da bodo države članice sprejele konkretne ukrepe za izkoreninjenje revščine otrok.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Ali se vsi zavedamo pomena vprašanja revščine in socialne izključenosti? Ali se zavedamo, da je leta 2006 16 % državljanov v EU-25 (78 milijonov ljudi) živelo pod pragom revščine?

Podpiram razglasitev leta 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Naša moralna dolžnost je, da povečamo družbeno ozaveščenost o tej zadevi. Evropsko leto mora prispevati k večji osveščenosti ljudi o revščini in socialni izključenosti v Evropi ter posredovati sporočilo, da ima to uničujoč vpliv na socialni in gospodarski razvoj. Podpreti mora pomen kolektivne odgovornosti, ki zajema nosilce odločanja ter javne in zasebne akterje. Naša naloga je doseči stabilno gospodarsko rast do leta 2010 z večjim številom boljših delovnih mest in večjo socialno kohezijo.

Glasujem za poročilo gospe Panayotopoulos-Cassiotou.

− Poročilo: David Casa (A6-0231/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament se je odločil podpreti stališče Komisije in Sveta o želji Slovaške, da bi 1. januarja 2009 sprejela enotno valuto, čeprav je nekoliko zaskrbljen zaradi razlik med konvergenčnimi poročili Komisije in Evropske centralne banke v zvezi s trajnostjo inflacije.

Prav tako je zanimivo, da je v poročilu izražena zaskrbljenost nad „nizko podporo euru med slovaškimi državljani“. Poleg tega namesto poskušanja odprave razlogov za to nizko podporo poziva slovaške organe, naj okrepijo kampanjo obveščanja javnosti, namenjeno razlagi „koristi enotne valute“, medtem ko jih vseeno spodbuja k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bi čim bolj preprečili povišanje cen v prehodnem obdobju.

Še enkrat izpostavljam, da je škoda, da ne vemo točno, kaj večina slovaških državljanov meni o vsem, kar se dogaja, zlasti o sprejetju eura. Zato smo se glasovanja vzdržali.

Posledice na Portugalskem so dobro znane in nas spodbujajo, da temu jasno nasprotujemo.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podprl bom poročilo o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja prihodnje leto. Euro je vse od uvedbe svetovna zgodba o uspehu, ki se hitro uveljavlja kot valuta svetovnih rezerv, ki je ogrozila monopol dolarja. Vsi dokazi kažejo na to, da bo vedno trdnejša. Ker odločno podpiram to valuto, si želim, da bi jo Anglija kmalu prevzela. Težko si predstavljam, da bodo države, ki ob sprejetju enotne valute še niso bile članice Unije, uvedle euro pred Združenim kraljestvom. V nevarnosti smo, da bomo zaostali kot delno ločen del Unije.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Slovaška je prva država nekdanjega komunističnega bloka, ki želi 1. januarja 2009 vstopiti v euroobmočje. Dinamično slovaško gospodarstvo izpolnjuje konvergenčna merila iz maastrichtske pogodbe. Pristop k monetarni uniji bo Slovaški omogočil, da bo izkoristila številne prednosti skupne valute, kar bo zagotovo dodatna spodbuda za gospodarstvo.

Res je, da so bili izpostavljeni dvomi, ali bo lahko Slovaška vzdrževala nizko stopnjo inflacije ali proračunski primanjkljaj. Poročevalec je v svojem govoru pravilno ugotovil, da vedno večja inflacija ni le težava Slovaške, ampak tudi celotne Evropske unije, vključno z euroobmočjem. Tako kot vse države, ki so že vključene v monetarno unijo, mora tudi Slovaška nadaljevati z makroekonomsko politiko, s katero se zagotavlja ohranjanje konvergenčnih meril.

Zagotovo bodo izkušnje Slovaške z uvedbo skupne valute odlična priprava za Poljsko. Pozorno moramo spremljati našo južno sosedo.

Kot izpostavlja poročevalec, sprejetje eura nima velike podpore med slovaškimi državljani. Upam, da bo pred pristopom Slovaške v euroobmočje organizirana kampanja obveščanja, ki bo prepričala in zlasti ustrezno pripravila Slovake na spremembo valute.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Case o sprejetju eura na Slovaškem. Slovaška, tj. država z nekaj več kot pet milijoni prebivalstva, je neodvisna le 15 let. V tem kratkem času se je Slovaška politično in gospodarsko razvila ter se lahko zdaj pridruži euroobmočju. Izkušnje na Slovaškem so v nasprotju navedbami, da je Škotska premajhna, da bi postala uspešen in neodvisen narod v EU.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Case o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009, v katerem se Evropski parlament pridružuje pozitivnim priporočilom Komisije, Evropske centralne banke in Sveta.

Slovaška si je močno prizadevala za izpolnitev maastrichtskih in konvergenčnih meril. Rast slovaškega gospodarstva od padca komunističnega režima je izjemna in uvedba enotne valute na Slovaškem bo pravična nagrada za državo, ki je izvajala strogi program reforme.

Kar zadeva inflacijo, je Evropski parlament izrazil zaskrbljenost zaradi srednje- in dolgoročne trajnosti inflacije na Slovaškem, kot je bilo opredeljeno v zadnjem konvergenčnem poročilu Evropske centralne banke. Vendar menimo, da bi lahko slovaška vlada sprejela potrebne ukrepe za preprečitev naraščanja inflacije po pridružitvi euroobmočju.

Upoštevati je treba, da bo inflacija na euroobmočju po napovedih leta 2009 znatno presegala 2-odstotni cilj Evropske centralne banke. Zato ne bi bilo pošteno kaznovati Slovaške zaradi prizadevanja za izpolnitev meril, ki jih leta 2009 ne bodo izpolnile niti članice euroobmočja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Konec aprila je 53 % Slovakov še vedno nasprotovalo uvedbi eura. Njihove bojazni, kot sta izguba suverenosti zaradi Evropske centralne banke, in rast cen, je treba resno obravnavati. Poznejši vstop v euroobmočje zadevnim državam omogoča, da bolj ležerno izvedejo potrebne reforme, in ljudem zagotavlja več časa, da se prilagodijo.

Če bi države, kot so Združeno kraljestvo, Danska in Švedska, ohranile svojo neodvisnost v zvezi z valutno politiko, bi morali to pravico dodeliti tudi drugim državam. V vsakem primeru se mora odločiti suverena država, to so ljudje. To odločitev je nato treba spoštovati in ne poskušati popraviti, tako kot se je zgodilo z Ustavo, ki se ponovno obravnava. Menim, da volja ljudi pri tem ni bila dovolj upoštevana, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Vzdržala sem se glasovanja o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009, ker dvomim, da manipulacija nima vpliva na slovaško valutno politiko. Poleg tega glede na sedanjo negotovost v zvezi s prihodnostjo Evropske unije po izidu irskega referenduma menim, da bi bilo primerno najprej analizirati vzroke in ne nadaljevati s procesom integracije valutne politike, kot da se ni nič zgodilo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval bom za poročilo gospoda Case o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009.

Poročevalec je predstavil zelo dobro in razumno poročilo.

Strinjati se moramo, da vzpostavitev euroobmočja pomeni uspeh na poti k poglobitvi evropskega združevanja. Zato so potrebne dodatne širitve tega območja in zadovoljni smo lahko, da se bo v ta krog kmalu pridružila še ena država.

Prav tako izpostavljam, da se moramo pri vsaki širitvi euroobmočja prepričati, da je ta evropski projekt socialno podprt in se moramo prav tako prepričati, da je cilj teh širitev krepitev skupne evropske gospodarske politike.

− Poročilo: Gábor Harangozó (A6-0212/2008)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, strinjam se s poročevalcem, da obstajajo velika neskladja med posameznimi regijami in da je treba to težavo upoštevati pri analizah, ki so podlaga za razdelitev sredstev Unije.

To je jasno razvidno v novih državah članicah. Na Poljskem je najpomembnejša socialna razdelitev, ki vpliva na Poljake, vedno večja razlika v njihovem bogastvu. Zdaj do 12 % prebivalstva živi v izredni revščini. Največje razlike so še vedno med mesti in podeželjem.

Čeprav je Małopolska glede na BDP na četrtem mestu v državi, je brezposelnost v tej regiji še vedno težava in zlasti vpliva na podeželsko prebivalstvo. V sosednji provinci Świętokrzyskie prebivalci podeželja predstavljajo 55,5 % brezposelnih (88 % jih je brezposelnih in zato nimajo pravice do nadomestil).

Podaljšanje takih okoliščin pomeni zmanjšanje možnosti teh ljudi, da premagajo „socialno izključenost“, ki je bila tako obsežno obravnavana na sedanjem parlamentarnem zasedanju.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Delegacija Zmerne stranke v Evropskem parlamentu je danes glasovala proti samoiniciativnemu poročilu (A6-0212/2008) gospoda Gáborja Harangoza (PSE, HU) o vplivu kohezijske politike na vključevanje ranljivih skupnosti in skupin.

Menimo, da se kohezija ne bo okrepila z opredelitvijo dodatnih ranljivih skupin v družbi ali vzpostavitvijo dodatnih statističnih kategorij. Nasprotno menimo, da je oblikovanje politike razdelitve nacionalna odgovornost. Poleg tega Evropski parlament na tej stopnji ne sme pozvati k podaljšanju podpore po letu 2013, ker se pri tem ne bi upoštevali rezultati politike.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Žal mi je, da niso bili sprejeti predlogi iz mojega mnenja, ki smo jih predložili na plenarnem zasedanju ter jih je sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, zlasti o potrebi po reviziji skupne kmetijske politike, da bi se razveljavili cilji prejšnjih reform. Te reforme so povzročile izgubo prihodka malih in srednje velikih kmetij, odsotnost ter opuščanje kmetijske dejavnosti, od česar imajo koristi le veliki kmeti.

Prav tako mi je žal, da ni bil dovolj izpostavljen pomen stalnega zagotavljanja visokokakovostnih javnih storitev na podeželju (tudi v hribih in na zelo oddaljenih območjih), da bi se borili proti osamitvi in zagotovili splošen dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, prometa in komunikacij, kulture ter dostojno življenje kmetov in njihovih družin.

Nazadnje sem prav tako razočarana, da v končno resolucijo ni bila vključena potreba po spodbujanju kmetijskih združenj in zadrug ter vinogradniških zadrug in drugih lokalnih ustanov na področju obrti in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, da bi se omogočilo trženje proizvodov, vzpostavitev lokalnih trgov ter tesnejših povezav med proizvajalci in potrošniki.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kako namerava večina v Parlamentu uporabiti kohezijsko politiko za spodbujanje vključevanja ranljivih skupnosti in skupin, če:

– prikriva dejstvo, da se države gospodarsko razhajajo z EU zaradi „nominalne konvergence“ na podlagi pakta stabilnosti in eura;

– ne želi izpostaviti dejstva, da je regionalna politika nujen instrument za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije, katere prednostni cilji so zmanjšanje regionalnih neskladij, pospeševanje dejanske konvergence ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, kar je prav tako instrument za prerazporeditev in nadomestilo v zvezi s stroški notranjega trga, ekonomske in monetarne unije ter liberalizacije mednarodne trgovine za regije, ki zaostajajo;

– ne želi izpostaviti potrebe po podpori območij z omejenimi možnostmi, območij s stalnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, najbolj oddaljenih regij in območij, na katerih se izvajajo industrijsko prestrukturiranje, premestitve ali zaprtja podjetij, da se okrepijo gospodarska in socialna kohezija ter socialna vključenost ranljivih skupnosti in skupin;

ali če:

– ne želi izpostaviti ključnega pomena javnih storitev za gospodarsko in socialno kohezijo ali navesti, da je dejavnik bližine bistven za zagotavljanje dostopnosti in razpoložljivosti teh storitev celotnemu prebivalstvu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Harangoza vsebuje nekaj pomembnih točk o socialni izključenosti. V poročilu je upravičeno izpostavljeno, da sta pojava obubožanosti in socialne izključenosti prisotna v mestnih območjih in na podeželju. Prav tako je izpostavljen pomen regionalnih in lokalnih organov ter ekonomskih in socialnih partnerjev in zadevnih nevladnih organizacij pri razvoju strategij za boj proti socialni izključenosti. Vendar ta parlament ni sprejel predlogov sprememb moje skupine v zvezi s socialno agendo in skladno s tem v zvezi s pravicami državljanov do minimalnega dohodka ter dostopa do izobraževanja in usposabljanja. Zato sem se vzdržal končnega glasovanja.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Kohezijska politika je prednostna naloga EU, ki ima pomembno mesto v proračunu − tretjino proračuna EU. Temelji na načelu solidarnosti ter je namenjena zmanjšanju gospodarskih, socialnih in ozemeljskih razlik med državami članicami in njihovimi 268 regijami. Vendar kljub velikemu prizadevanju vseh te razlike ostajajo.

Vedno več znakov kaže, da se najbolj nerazvite regije še vedno težko rešijo revščine. To pomeni, da nas povečanje ranljivih skupin glede na naložbe v teh regijah preseneča. Prav tako se zavedamo, da je lahko prehod od revščine k socialni izključenosti in segregaciji hiter. Vedno bolj se zdi, da to vprašanje izhaja iz prostorskega in ozemeljskega razvoja. Zato potrebujemo zadevne informacije za rešitev težave, ki jo prikrivajo različne plasti izključenosti; dolgotrajna brezposelnost na primer pogosto povzroči daljšo neaktivnost, s čimer se zmanjšujejo možnosti prizadetih, da bi obvladali socialno izključenost in gospodarske težave, v katerih so se znašli.

Menim, da je bistveno nujno pregledati način medsebojnega vpliva ozemeljskega razvoja in pojava izključenosti, da bomo lahko izpolnili cilj trajnostnega razvoja z učinkovitejšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov za odpravo razlik, ki so še vedno prisotne.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za poročilo gospoda Harangoza o vplivu kohezijske politike na vključevanje ranljivih skupnosti in skupin.

Strinjam se, da je treba uvesti pristop, pri katerem se upošteva mikroregionalna raven ter ki je osredotočen na razlike znotraj regij in na najobčutljivejša območja. V nekaterih primerih so razlike znotraj regij še pomembnejše kot razlike med regijami. Zaradi pomanjkanja takega pristopa bi se lahko poglobile regionalne razdelitve in še bolj poslabšal položaj na izključenih območjih. Ne smemo pozabiti, da sta cilj in temeljno načelo evropske regionalne politike zmanjšanje razvojnih razlik med posameznimi območji znotraj Evropske unije in da se pojav ozemeljske izključenosti še vedno ne upošteva ustrezno v političnih instrumentih.

V novih državah članicah se družbena segregacija in pomanjkljivosti v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti pojavljajo najpogosteje na podeželju, gospodarske in družbene pobude v regijah pa v dinamičnih središčih, zlasti v urbanih središčih.

− Poročilo: Frithjof Schmidt (A6-0137/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To samoiniciativno poročilo EP je nedvomno zelo pomembno in aktualno, vendar kljub izpostavitvi ustreznih vprašanj o izkoriščanju lesa in rib ter trgovini z njima ne izpostavlja vprašanja o okviru trgovinskih odnosov med EU in temi državami, zlasti pri ponovni navedbi besed „še ne v celoti sprejet in podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu z zahodnoafriškimi državami“. Resolucija „ponovno opominja Komisijo, naj deluje v skladu s končnim ciljem sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki predstavlja pospeševanje regionalnega povezovanja in okrepitev gospodarskega položaja držav AKP, in v zvezi s tem poudarja zlasti položaj zahodnoafriških držav“, kar je poskus, da bi tem državam prodali „mačka v žaklju“.

Poleg tega med drugimi pomembnimi točkami, medtem ko izpostavlja „premalo zmogljivosti za spremljanje in nadzor dejavnosti ribiških ladij“ v teh državah, priporoča „opravljanje storitev nadzora in spremljanja z vzpostavitvijo nadzornih centrov, usposabljanjem inšpektorjev ali nakupom patruljnih čolnov in naprav za zračni nadzor, saj te države nimajo potrebnih tehničnih in kadrovskih sredstev za izvedbo teh nalog“, kar so ukrepi, pri katerih bo treba, če se bodo nadaljevali, v celoti spoštovati suverenost in izvajanje te suverenosti v izključnih ekonomskih conah teh držav.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam splošno usmeritev poročila gospoda Schmidta. Politika EU ima močan vpliv na gospodarstvo, okolje in družbo Zahodne Afrike in nujno je, da prevzamemo odgovornost za naša dejanja pri odnosih z zahodnoafriškimi narodi. Vendar obžalujem odločitev Parlamenta, da sprejme predlog spremembe 1 in črta sklicevanje na preprečitev presežka zmogljivosti v ribiškem sektorju. Popolnoma jasno je, da je treba preprečiti presežek zmogljivosti pri vsakem ribolovu in presenetljivo je, da je Parlament glasoval tako, da bi ugodil politikom v nekaterih državah članicah.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, poročilo gospoda Schmidta o usklajevanju politik za razvoj odlično izpostavlja eno od pomembnih pomanjkljivosti politike razvojnega sodelovanja v širšem smislu: ni dovolj skladna in pogosto ne vključuje vseh bistvenih sektorjev.

Poročilo je osredotočeno na posledice izkoriščanja bioloških naravnih virov s strani EU za Zahodno Afriko. Najpomembnejša naravna vira za Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) v regiji sta les in ribe, pri čemer je več kot 80 % izvoza tega blaga namenjenega v Evropsko unijo. Čeprav so bili v obeh sektorjih sklenjeni sporazumi, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja, ti sporazumi niso bili dovolj izčrpni. Jasen je prelov veliko vrst rib, pomanjkanje ureditve in nadzora pa je povzročilo nezakonito in netrajnostno izsekavanje gozdov. Nastalo osiromašenje v regiji je lahko prav tako neposredno povezano z obsežno migracijo.

Glasovala se za poročilo gospoda Schmidta in menim, da bi lahko imela skladna politika EU, h kateri poziva, znaten vpliv v Zahodni Afriki, ker je EU največji kupec ključnih proizvodov v regiji. Vendar je treba poudariti, da trgovinska politika sama ni odgovor. Tesno mora biti povezana zlasti z razvojnim sodelovanjem, da bodo lahko v regiji vzpostavljeni politični in družbenogospodarski pogoji, da bodo lahko zadevne države same v celoti izkoriščale svoje biološke naravne vire. Drug bistven dejavnik v zvezi s tem je, da se lahko skladnost politik, ki vplivajo na razvoj, ustrezno doseže le, če se bodo začele izvajati na najvišji politični ravni.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) V politiki EU za Zahodno Afriko je treba usklajevati razvojno politiko za te regije in ribiško politiko na območju ter raven izkoriščanja virov lesa, pri čemer je to povezano s pogozdovanjem tega območja in učinkom na podnebne spremembe.

Ribiško politiko EU za afriške države je treba okrepiti in še bolj razširiti. Glede na to, da so morja Zahodne Afrike med najbolj izkoriščanimi morskimi območji in se nekatere vrste prekomerno lovi, bi morala Evropska unija pomagati razviti in uvesti posebne programe za spremljanje in nadzorovanje teh vod. Izmenjava znanja in izkušenj na tem področju je zelo pomembna, zlasti v zvezi z znanstvenimi študijami vodnih virov.

Prednostna naloga za EU in države Zahodne Afrike bi morala biti omejitev nezakonitega ribištva in prepoved prekomernega izčrpavanja staležev rib. Ne pozabimo, da je veliko ljudi odvisnih ravno od ribištva. Manjši ulovi pomenijo večjo revščino ter težave z varnostjo hrane na tem območju sveta.

Neustrezno izkoriščanje gozdnih virov spodbuja podnebne spremembe. Sprejeti moramo ukrepe za oskrbo teh držav za boj proti podnebnim spremembam. Moramo se zavedati, da je težavno finančno stanje tega območja tisto, ki povzroča težave, in ne druge dejavnosti. Zato bi jim morali pomagati ustvariti pogoje za razvoj, ki bi prinesel nove proizvodne možnosti in ustvaril nove oblike dejavnosti, ki bi izboljšale življenjski standard.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Z zanimanjem sem prebral poročilo gospoda Schmidta o usklajevanju politik za razvoj in o posledicah izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike ter glasujem za njegovo sprejetje.

Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se dogovorile institucije EU in države članice decembra 2005, izraža njihov skupni cilj zagotavljanja usklajevanja politik za razvoj.

Lahko rečemo, da predstavljata les in ribe dva ključna proizvoda za gospodarski in družbeni razvoj Zahodne Afrike. EU lahko kot glavna namembna država za te proizvode igra pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju regije na teh področjih.

Veseli me, da je sedem držav Zahodne Afrike podpisalo sporazume o ribištvu z Evropsko unijo v skladu z novo obliko partnerskih sporazumov, v katerih so poleg prvotnih ciljev varovanja interesov flote Skupnosti klavzule vključene tako, da mora tretja država določiti načrte, ki bodo zagotovili trajnostno izkoriščanje njenih ribiških virov.

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.15 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: GOPOD BIELAN
Podpredsednik

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

11. Notranji trg z električno energijo – Pogoji za dostop do omrežja za čezmejno izmenjavanje električne energije – Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev – Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A6-0191/2008) gospe Morgan v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (KOM(2007)0528 – C6-0316/2007 – 2007/0195(COD));

– poročilu (A6-0228/2008) gospoda Vidal-Quadrasa v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (KOM(2007)0531 – C6-0320/2007 – 2007/0198(COD));

– poročilu (A6-0226/2008) gospoda Chichesterja v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (KOM(2007)0530 – C6-0318/2007 – 2007/0197(COD)); in

– poročilu (A6-0202/2008) gospe De Vits v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o sporočilu Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti (2008/2006(INI)).

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Energetska vprašanja so bila v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije visoko na dnevnem redu. Zanesljivost oskrbe delovanja energetskih trgov in trajnostno ravnanje z okoljem so namreč zadeve, ki so strateškega pomena za Evropsko unijo in njene državljane.

Vse bolj postaja jasno tudi, da je energetika področje, ki mora ponuditi nova znanja in nove storitve, če želimo, da bo evropsko gospodarstvo v svetu še naprej konkurenčno. Pred več kakor letom dni so se predsedniki vlad in držav članic zavezali k trajnostnim ciljem in krepitvi učinkovitih energetskih trgov. Tudi Evropski parlament je podprl tedaj zastavljene cilje in oblikoval predloge, ki jih je Svet z velikim zanimanjem preučil.

Tretji sveženj za trg z zemeljskim plinom in električno energijo je bil za slovensko predsedstvo zelo pomemben zakonodajni dosje. Njegov glavni namen, glavni namen tega svežnja, je nadaljevati proces liberalizacije energetskih trgov ter povečati njihovo učinkovitost in preglednost. V skladu s predlogom Komisije je Svet pri preučevanju tega dosjeja vseh pet zakonodajnih predlogov obravnaval kot en celovit sveženj in zato smiselno ohranil enake rešitve za dokumente v zvezi s trgom za elektriko in zemeljskim plinom.

Slovensko predsedstvo je na zasedanju Sveta Evropske unije za energijo, dne 6. junija, doseglo široko podporo ključnim elementom svežnja petih zakonodajnih predlogov. Najpomembnejši element tega širokega soglasja je vsekakor tretja opcija organiziranosti energetskih podjetij. Ob tem sta bila hkrati sprejeta tudi prvotna predloga Komisije, ki opredeljujeta bodisi popolno lastniško ločevanje, bodisi neodvisnega sistemskega operaterja, države članice pa so soglašale tudi s tretjo opcijo, ki omogoča vzpostavitev neodvisnega upravljavca prenosnega omrežja.

Dovolite mi, da v kratkem povzamem pomembnejše in morda tudi najobčutljivejše točke tega dogovora, ki jih boste obravnavali tudi v tem visokem zboru. Opcijo neodvisnega upravljavca prenosnega omrežja bodo lahko uporabile države, v katerih bo prenosno omrežje ob začetku veljavnosti nove direktive spadalo v vertikalno integrirano podjetje. Uporabi se lahko tako za sektor zemeljskega plina kakor tudi elektrike. Ta opcija dopušča družbam, da zadržijo lastništvo prenosnega omrežja pod pogojem, da z njim upravlja neodvisni upravljavec.

Za organiziranost prenosnega sistema in operaterja sistema je v okviru vertikalno integriranega podjetja postavljena vrsta zahtev, ki opredeljujejo neodvisnost sistemskega operaterja, uravnoteženo in nepristransko upravljanje, varnost izvajanja potrebnih investicij in tudi zaščito interesov vertikalno integriranega podjetja samega.

S tem bo zagotovljeno naslednje:

1. neodvisnost upravljavca, vodstva in nadzornih organov,

2. zagotovljeno bo izogibanje konfliktu interesov,

3. zagotovljen bo pošten in nediskriminatoren dostop do omrežja,

4. zagotovljeno bo pravično spodbujanje naložb tudi za mednarodno povezovanje,

5. zagotovljen bo neodvisen dostop do sredstev in virov za delo upravljavcev prenosnih omrežij, ter nazadnje, zagotovljene bodo dodatne pristojnosti nacionalnih regulatorjev v zvezi z neodvisnimi upravljavci prenosnih omrežij.

Drugi element soglasja, doseženega v Svetu, zadeva naložbe tretjih držav v Evropski uniji. Svet meni, da bi moralo besedilo zagotoviti takšno obravnavo nadzora tretjih držav nad omrežji, ki ne bo protekcionistično. Hkrati mora biti podano jamstvo, da bodo družbe tretjih držav spoštovale enaka pravila, kakor veljajo za podjetja Evropske unije. Ob tem je treba upoštevati interese tretjih držav in njihovih podjetij, ki si želijo dobrih partnerskih odnosov z energetskimi podjetji v državah članicah. Poleg tega bo treba analizirati tudi vrsto že začetih energetskih naložb na obeh straneh.

Zelo pomembno področje so tudi naložbe in načrtovanje razvoja omrežij, zlasti izdelava desetletnega načrta Evropske unije za razvoj omrežja. Zagotovljen je dosleden in učinkovit pristop na vseh ravneh, predvsem kar zadeva upravljavce prenosnih omrežij, v odprtem in preglednem posvetovalnem procesu, pa tudi vse pomembne akterje in agencijo.

V zvezi s slednjo, se pravi Agencijo za sodelovanje regulatorjev, predsedstvo ocenjuje, da smo uspeli oblikovati resnično neodvisno agencijo z učinkovitim vodenjem. Njene naloge se osredotočajo na področja mednarodnega in regijskega sodelovanja, predvsem pa bo reševala problematiko čezmejnih povezav.

Še en pomemben element dogovora zadeva javno lastništvo, obravnavo čezmejnih primerov, okrepljeno regionalno sodelovanje, delovanje trga in varstvo potrošnikov ter smernice, ki naj bi jih sprejeli odbori Komisije v postopkih komitologije.

V teh nekaj točkah sem vam želel predstaviti kratek pregled glavnih elementov doseženega soglasja Sveta. Prepričan sem, da je kompromisno besedilo dobra podlaga tudi za naslednji predsedujoči trio in za sodelovanje s tem visokim zborom.

  Andris Piebalgs, komisar. − Gospod predsednik, najprej čestitam vsem poročevalcem, gospe Morgan, gospodu Chichesterju, gospodu Vidal-Quadrasu in gospe De Vits za njihova dobra poročila ter tudi poročevalcem v senci in vsem članom zadevnih odborov. Roki so bili zelo kratki, sveženj je bil zahteven in zapleten. Zelo cenim delo, opravljeno v teh nekaj mesecih, in visoko raven sodelovanja poslancev Evropskega parlamenta.

Naj še enkrat izpostavim ključne izzive, s katerimi se soočamo. Vem, da je ta parlament zaradi njih zlasti zaskrbljen.

S tem daljnosežnim svežnjem ima Komisija v mislih naslednji cilj: interese državljanov Evropske unije.

Odprtje trga dejansko ne more zaustaviti naraščanja cen nafte. Vendar moramo ravno v času visokih cen zagotoviti res učinkovito konkurenco na naših energetskih trgih za zagotavljanje, da bodo vplivi teh cen na naše državljane kar se da omejeni. Že zdaj so imeli nekateri evropski državljani korist od večje izbire in tekmovanja za ohranitev čim nižjih cen, prav tako so imeli korist od vse višjega standarda storitev in varnosti.

Vendar je proces razvoja resnično konkurenčnih trgov za veliko evropskih državljanov še nedokončan, pri čemer ne morejo resnično izbirati dobavitelja.

Pri tem ne gre le za boljše cene in večjo izbiro. V naslednjih nekaj desetletjih bodo za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe potrebna velika vlaganja v nova omrežja. Če bomo dopustili, da se nadaljuje prejšnje stanje, ta vlaganja preprosto ne bodo tako obsežna, kot bi bilo potrebno.

Poleg tega je delujoč notranji trg eden ključnih elementov v prizadevanjih EU za boj proti podnebnim spremembam. Brez konkurenčnih trgov za električno energijo in plin sistem trgovanja z emisijami ne bo pravilno deloval in naši cilji v zvezi z obnovljivo energijo bodo preprosto propadli.

Vsi se strinjamo o potrebi po zakonodajnih reformah za odpravo številnih pomanjkljivosti sedanjega zakonodajnega in regulativnega okvira. V poročilu gospoda Vidal-Quadrasa z dne 10. julija 2007 je Evropski parlament pokazal svojo odločenost za doseganje tako ambiciozne politike na področju energije.

Naj se zdaj bolj natančno posvetim nekaterim vprašanjem v poročilu. Dejansko so poročila zelo obsežna, zato se bom osredotočil le na nekaj elementov.

Veliko predlaganih sprememb lahko Komisija podpre. Strinjamo se z večino predlogov sprememb o krepitvi pravic potrošnikov v poročilu gospe Morgan, ki so usklajeni z namenom poročila gospe De Vits. Prav tako se strinjamo s poudarkom na tesnejšem regionalnem sodelovanju upravljavcev omrežij. Številni predlogi sprememb prav tako koristno pojasnjujejo ali dopolnjujejo predlog Komisije, zlasti glede vloge upravljavcev omrežij, pooblastil nacionalnih regulativnih organov in učinkovitega delovanja in varnega notranjega trga za energijo.

Pri številnih vprašanjih Komisija prav tako podpira splošni cilj odbora, čeprav ima morda nekaj zadržkov glede natančne ubeseditve predlogov.

Še enkrat poudarjam, da je za izvedbo odpiranja trga nujen poudarek na zaščiti ranljivih odjemalcev in boju proti pomanjkanju energije, pri čemer je treba te dejavnosti nedvomno okrepiti. Komisija bo natančno pregledala besedilo, da bi spoštovala načelo subsidiarnosti. Uravnavanje cen prav tako ne sme preprečiti ustreznih naložbenih znakov in vstopa na trg.

Poročilo gospe De Vits o listini o pravicah odjemalcev se mi zdi, skupaj z večino predlaganih sprememb, zelo pomembno. Veliko zamisli je povzetih v poročilu gospe Morgan, pri čemer se Komisija lahko strinja z večino, zlasti s tistim o potrebi po hitrejšem zagotavljanju boljših informacij odjemalcem. Kot veste, bo Komisija državam članicam kmalu predlagala seznam za odjemalce energije, ki bo namenjen zbiranju in podajanju ustreznih informacij potrošnikom o njihovih trgih energije.

Dejansko se strinjam, da moramo v tekoči zakonodajni proces vključiti možne nove pravice potrošnikov ter da je namen listine boljša obveščenost o pravicah odjemalcev energije in s tem večja seznanjenost odjemalcev z njimi.

Težko bo uskladiti vse obveznosti javnih storitev na ravni EU. Vendar bo Komisija spremljala pravilno izvajanje direktiv, zlasti da bi zagotovila, da se ranljivi odjemalci opredelijo na nacionalni ravni ter da se na pregleden in učinkovit način omogočijo nacionalni podporni sistemi.

Poleg tega bo energetski forum državljanov gonilna sila za uvedbo konkurenčnih maloprodajnih trgov v EU, hkrati pa bo zagotavljal varovanje ranljivih odjemalcev. Po konferenci o pravicah odjemalcev energije 6. maja je Komisija sprožila postopek posvetovanja z vsemi zadevnimi strankami.

V zvezi z energetsko učinkovitostjo in spodbujanjem obnovljivih virov Komisija v celoti razume zaskrbljenost odbora za industrijo, raziskave in energetiko, vendar verjamemo, da direktiva o notranjem trgu ni najboljša podlaga za razpravo o tej temi. Menimo, da lahko ciljem odbora sledimo v okviru direktive o obnovljivih virih, o kateri se zdaj razpravlja.

Glede boja proti koncentraciji na trgu se strinjamo z odborom, da je to pomembno, vendar menimo, da predlog Komisije že dodeljuje pravice in pooblastila regulatorjem, da bodo sprejeli ukrepe za zagotavljanje ustreznega delovanja trga.

O dveh pomembnih točkah pa se s sklepi odbora ne strinjamo v celoti: glede komitologije in nekaterih vprašanj o vlogi Agencije.

V zvezi z uporabo komitologije bi splošen izbris tega postopka razveljavil celoten proces hitrega in učinkovitega razvoja novih, zelo natančnih tržnih kodeksov. Ti bodo v nekaj letih, ne v nekaj desetletjih, postali nujni za prehod k dobro povezanim trgom energije. Najpomembnejše vprašanje je, ali lahko tehnične kodekse, sprejete pod nadzorom Agencije, določimo kot pravno zavezujoče za vse upravljavce omrežij. Za ta namen jih mora Komisija sprejeti hitro in učinkovito s postopkom komitologije. Drugače ne bodo postali pravno zavezujoči v razumnem časovnem okviru.

Splošneje morajo biti smernice zlasti zaradi okrepitve Agencije v skladu s položajem v poročilih gospoda Chichesterja in gospoda Vidal-Quadrasa. Brez smernic za omejitev svojih pristojnosti Agencija ne bi mogla podati posameznih odločitev o udeležencih na trgu.

Vendar bi lahko Komisija zaradi upoštevanja zaskrbljenosti odbora sprejela izbris nekaterih postopkov komitologije, ki so po našem mnenju manj pomembni, če bodo ohranjeni ti ključni elementi.

Komisija želi ustanoviti Agencijo z močnimi pooblastili. Komisija lahko sprejme predloge sprememb, ki Agenciji dodeljujejo splošne naloge, ter tudi zagotovi bolj odprta in pregledna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Vendar ne more posegati prek Pogodbe ES.

Številne spremembe, ki jih je v zvezi s pristojnostmi odločanja Agencije predlagal odbor, niso v skladu z načelom, ki ga je vzpostavila sodba v zadevi Meroni. To zadeva zlasti raven diskrecijskih pravic, podeljenih Agenciji. V celoti se strinjam s potrebo po močni in učinkoviti Agenciji ter verjamem, da lahko to dosežemo s pristopom, ki ga je predlagala Komisija, pri katerem bo Agencija razvila kodekse, ki vsebujejo ustrezno pomembno presojo in ki bodo nato sprejeti s komitologijo.

Ne bom končal, brez da bi omenil vprašanje učinkovitega ločevanja omrežnih operacij od proizvodnje in dobave. Sedanja pravila dopuščajo, da lahko številni upravljavci učinkovito diskriminirajo nove ponudnike. To ima zlasti škodljiv vpliv na naložbe v omrežje in vzpostavitev novih zmogljivosti.

Naš cilj je tako poiskati pristop, ki bo v celoti odstranil nasprotje interesov vertikalno integriranih upravljavcev omrežij ter jim zagotovil ustrezne pobude za naložbe in upravljanje omrežja na nediskriminatoren način.

Svet je dosegel obsežen sporazum o vseh pomembnih delih svežnja na energetskem svetu 6. junija. Po vašem glasovanju bo cilj položaj, v katerem bomo dosegli sprejetje svežnja na drugi obravnavi konec letošnjega leta. Če bo postopek zadržan, sveženj najbrž ne bo sprejet pred volitvami leta 2009. Računam na to, da bosta Parlament in prihajajoče francosko predsedstvo Svetu v celoti izkoristila prihodnje mesece za dosego splošnega sporazuma.

Naj poudarim, da je Komisija na energetskem svetu 6. junija svoje stališče o svežnju uradno zadržala, predvsem zato, da bo upoštevala vaše jutrišnje glasovanje.

Spoštovani poslanci, v ta postopek ste že od začetka veliko vlagali. Veselim se nadaljnjega dela z vami na predlogih v interesu evropskih odjemalcev energije v prihajajočih mesecih.

  Eluned Morgan, poročevalka. − Gospod predsednik, upam, da bo jutrišnje sprejetje poročila o električni energiji v Parlamentu namig energetskim družbam po vsej Evropi, da želimo potrošnike spet postaviti na prvo mesto.

Preden začnem govoriti o najbolj polemičnem vidiku te direktive, se bom ustavila na nekaterih področjih, pri katerih nam je v Parlamentu že uspelo doseči sporazum.

V Evropski uniji ni nikogar, ki ne bi opazil velikih porastov cene energije v zadnjih mesecih. Po vsej Evropski uniji se ljudje borijo, da bi plačali svoje račune za energijo, zato menimo, da bi morali vprašanje pomanjkanja energije uvrstiti v program EU. Navsezadnje sta sistem trgovanja z emisijami in cilji o obnovljivih virih evropska sistema in vplivata na cene energije.

Gospod komisar, pri naši zahtevi, da bi države članice morale določiti svoje lastne opredelitve pomanjkanja energije ter akcijski načrt za spopadanje s težavo, smo upoštevali subsidiarnost. Če Svet želi dogovor o tem svežnju, mora razumeti, da gre za središčno zahtevo Parlamenta.

Veliko pravic na področju energije za odjemalce že obstaja, vendar se ne izvajajo. Zato smo nacionalne regulativne organe pozvali k uporabi spodbud in sankcij za zagotavljanje varstva odjemalcev.

Prav tako smo naredili seznam dodatnih pravic, ki bi jih morali uživati odjemalci, kot so dostopne cene za družine z nizkim prihodkom, lažja zamenjava dobaviteljev, povečana zastopanost za odjemalce, zlasti ko imajo pritožbe, ter pravičen delež za ljudi na podeželskih in oddaljenih območjih.

Menimo, da bi v desetih letih morali uvesti inteligentne števce, ki bi povečali energijsko učinkovitost, podjetja pa bi morala biti bolj ustvarjalna pri načinu zaračunavanja energije, pri čemer ljudi, ki porabijo več energije, ne bi nagrajevala, kot to počnejo zdaj. Prednost pri vstopu v omrežje je treba dati obnovljivim virom, da bomo lahko dosegli cilj 20 %.

Moramo razumeti, da ko govorimo o prenosnih omrežjih, govorimo o monopolih, zato jasno obstaja potreba po zelo strogi regulaciji.

Želimo si znatno boljšega sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi in konkurenco. Tako bomo morda prišli do razmer, v katerih ne bo v skoraj polovici držav članic v EU eno podjetje dominiralo preko 70-odstotkom trga.

Zdaj bom prešla k najbolj kontroverznemu delu poročila, k vprašanju ločevanja. Jasno je, da sedanji sistem ni deloval. Obstaja sum, da nekateri ne igrajo pošteno. Svojemu podjetju dajejo prednostni dostop, nameščajo ovire, ki lahko škodujejo konkurenci. Zato kot poročevalka menim, da bi morala biti popolna ločitev oskrbe z energijo od podjetij za prenosna omrežja ali celostno ločevanje lastništva, kot je prvotno predlagala Komisija, edina možnost za podjetja za električno energijo.

Samo na ta način bomo odpravili nasprotovanje interesov. Lahko zgradite še toliko kitajskih zidov, vendar podjetja ne bodo spodbujala konkurenčnosti na trgu, če imajo tudi sama v lasti podjetja za prenosna omrežja.

Potrebujemo enake konkurenčne pogoje: potrebujemo lažji dostop za podjetja za obnovljive vire energije ter mala in srednje velika podjetja, vendar bolj kot karkoli drugega najbrž potrebujemo stabilen regulativen okvir za naložbe na trgu EU, ki se gibljejo v vrednosti enega trilijona. Če bomo zdaj zmedeni pri tem vprašanju, vlagateljem ne bomo poslali jasnega sporočila in luči v Evropi se bodo lahko ugasnile. Vprašanje ne bo izginilo, če pa se ugasnejo luči, lahko vlade padejo.

Kdo se torej temu upira? Nemčija, Francija, Avstrija, Luksemburg, Grčija in Bolgarija: menijo, da bo okrepitev tega kitajskega zidu dovolj. Nekateri sumijo tudi na prizadevanja za zaščito nacionalnih prvakov, ki z veseljem vlagajo v druge trge, ampak drugim ne pustijo vstopa na njihov trg. Vendar modela ne smemo prodati preko zmogljivosti, pri čemer zmanjšanja cen najbrž ne bomo doživeli pod nobenim modelom.

Vemo, da je Svet o tem vprašanju dosegel neuradni sporazum. Predlagali so okrepitev tega kitajskega zidu. Vendar številni med nami menijo, da to ne bo dovolj za evropske potrošnike in so predlagali vztrajanje pri strogem stališču.

Zahvaljujem se zlasti poročevalcem v senci in vsem udeleženim pri tem svežnju za sodelovanje pri tej zapleteni dokumentaciji.

  Alejo Vidal-Quadras, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, področje energije je še vedno eno šibkejših področij v Evropski uniji, zlasti zaradi nepripravljenosti nekaterih vlad ali poslovnih elit, da priznajo, da potrebujemo za doseganje skupne energijske politike povezan notranji trg, ki je odprt konkurenci, v katerem lahko odjemalci prosto izbirajo svoje dobavitelje in v katerem se energija brez večjih ovir pretaka od Stockholma do Aten ter od Lizbone do Dunaja. Preden bomo dosegli ta cilj, ki je še vedno zelo oddaljen, moramo prehoditi še veliko poti ter odstraniti številne ovire.

V poročilu o uredbi, o katerem poročam in ki je bilo skoraj soglasno sprejeto v odboru, smo poudarili pomembnost tesnejših medsebojnih povezav med državami članicami, potrebo po usklajevanju tehničnih pravil na evropski ravni, ustreznost zagotavljanja večjih pristojnosti regulativni agenciji, boljšo razdelitev odgovornosti upravljavcev sistemov tako, da lahko prevzamejo nadzor nad pripravo kodeksov omrežja in se med pripravo kodeksov posvetujejo z zainteresiranimi stranmi ter jim tudi omogočijo, da predlagajo kodekse zase, pri čemer ne smejo nasprotovati okvirnim smernicam.

Ti predlogi izhajajo iz že izražene želje Parlamenta po usklajevalnem telesu za nacionalne regulativne organe, ki bi lahko sprejemali odločitve o zadevah evropske razsežnosti, pri čemer bi se z odločitvami na nacionalni ravni izogibali podvojevanju, ter po namestitvi evropskega okvira upravljavcev sistemov, ki bi razvili potrebna tehnična pravila za zagotavljanje pretočnosti evropskega trga. V tem pogledu je moje poročilo v celoti skladno s poročili gospoda Chichesterja in gospoda Paparizova.

Pri oblikovanju notranjega trga za električno energijo moramo ustvariti usklajena pravila in predpise, zagotoviti, da vsi udeleženci uporabljajo ista pravila, spodbujati medsebojne povezave in namestiti neodvisne regulatorje z ustreznimi pooblastili za zagotavljanje naložb.

Poročilo moje dobre prijateljice gospe Morgan večinoma vsebuje prave odgovore za spopad s temi težavami. Vprašanje ločevanja lastništva je med nami povzročilo veliko razpravljanja, ki je bilo včasih prav silovito. Vendar smo še vedno prijatelji, kar kaže na to, da ima Evropa prihodnost.

Menim, da govorimo o vprašanju, pri katerem igra ključno vlogo nacionalni interes, pri katerem se razlikujejo različni modeli trga in pri katerem obstajajo ustaljene razmere, ki jih moramo upoštevati. Vendar nam ravno ta nasprotja preprečujejo doseganje napredka in menim, da raznovrsten seznam modelov ni rešitev.

Ločevanje lastništva ni rešitev, ampak je nujen pogoj za doseganje integriranega enotnega trga, čeprav sam po sebi dejansko ne zadostuje.

O nekaterih zamislih gospe Morgan lahko več razpravljamo, kot na primer o socialnih tarifah za spopadanje s težavo pomanjkanja energije, saj bi z njihovo uvedbo tvegali vmešavanje v trge.

Svet je dosegel splošni sporazum o svežnju že pred več kot tednom dni. Prvo obravnavo bomo zaključili pred poletjem. Vendar bom za konec predstavniku Sveta, našemu dragemu in spoštovanemu prijatelju gospodu Lenarčiču, prenesel željo Parlamenta po sporazumu, o katerem bi se pogajali na drugi obravnavi in ki bi bil zadovoljiv za Evropsko unijo kot celoto.

Končuje se parlamentarno obdobje in pristop „vzemi ali pusti“ bi bil napačen, saj se Parlament zelo slabo odzove, ko se ga ne spoštuje ali ko je pod prevelikim pritiskom.

Zdaj ni čas za to, da se razdelimo na stroge in popustljive ali da delujemo le v nacionalnem interesu. Čas je za pametne, uravnotežene in, v najboljšem pomenu besede, evropske pristope.

  Giles Chichester, poročevalec. − Gospod predsednik, najprej izražam priznanje velikemu prispevku mojega neposrednega predhodnika in soporočevalca gospoda Brunette, ki je moral ta parlament zapustiti zaradi drugega položaja v svoji matični državi. Zahvaljujem se poročevalcem v senci za njihovo konstruktivno sodelovanje, ki nam je omogočilo, da smo dosegli splošno soglasje.

Iskanje ravnovesja med tem, da nacionalnim regulativnim organom pustimo proste roke, in ustvarjanjem regulativnega organa EU, je zanimiv izziv. Za dobro delovanje trgov je vloga regulativnega organa popolnoma nujna. Ta agencija bi na evropski ravni dopolnila regulativne naloge, ki jih izvajajo nacionalni regulativni organi, pri čemer bi to storila z zagotavljanjem okvira, znotraj katerega bi medsebojno sodelovali, z regulativnim nadzorom sodelovanja med upravljavci prenosnih omrežij, s prenosom pristojnosti za sprejemanje posameznih odločitev Agenciji in s predajo svetovalne vloge Agenciji. Agencija bo imela svetovalno vlogo skupaj s Komisijo pri vprašanjih tržne ureditve in to je pomembna vloga.

Med razpravo o tej ureditvi smo postali bolj prepričani o potrebi, da sežemo prek predlogov Komisije, naj Agencija ustvari bolj samostojno agencijo z več pristojnostmi odločanja. Če naj Agencija učinkovito prispeva k razvoju povezanega konkurenčnega energetskega trga za Evropsko unijo, bo Agencija potrebovala širše pristojnosti ter bo morala biti neodvisna od Komisije, da bi lahko urejala čezmejne razmere in zagotovila učinkovito sodelovanje med upravljavci prenosnih omrežij in nacionalnimi regulativnimi organi.

Zato smo predlagali nove pristojnosti odločanja za Agencijo, zlasti o razvoju tehničnih kodeksov, ki so jih moji kolegi pravkar omenili, ter načrtih upravljavcev prenosnih omrežij in večji regulativni in finančni neodvisnosti. Vendar bosta več pristojnosti in neodvisnost prinesli več odgovornosti zlasti do Parlamenta, vendar tudi do zainteresiranih strani. Zato smo predlagali povečanje zahtev Agencije po posvetovanju, preglednosti in odgovornosti Parlamentu.

Poudariti moram, da smo želeli zagotoviti skladnost in usklajenost v tem poročilu in tej ureditvi z drugimi deli svežnja. Zavedamo se vprašanj, ki jih je vzpostavila sodba v zadevi Meroni, vendar kljub temu menimo, da so naši predlogi ustrezni.

Predlagane spremembe strukture so narejene tako, da zagotavljajo najbolj učinkovito ravnotežje med potrebami po regulativni neodvisnosti in ustreznem političnem nadzoru na drugi strani. Ključno načelo zame in za nas je, da je neodvisnost Agencije vprašljiva zaradi njene učinkovitosti in verodostojnosti. Zato predlagamo pomembnejšo vlogo sveta regulativnih organov, časovno omejitev za zagotavljanje hitrega odločanja in večjo finančno neodvisnost Agencije.

Prihodnost evropskega energetskega trga in njegovega razvoja po izvajanju tretjega energetskega svežnja bo zahtevala pomembno vlogo Agencije, zato moramo pristojnosti in neodvisnost Agencije razširiti prek ravni, ki jo je predlagala Komisija.

  Mia De Vits, poročevalka. – (NL) Gospod predsednik, menim, da bi morala biti poročilo gospe Morgan in moje poročilo o Evropski listini o pravicah odjemalcev energije obravnavana skupaj. Danes je strukturirano ločevanje energetskega sektorja bolj nujno kot kadarkoli prej, vendar ne sme biti samo sebi namen. Vprašanje ostaja, ali to koristi potrošnikom. To ni samoumevno. V zvezi s tem opažam, da bodo v moji državi Belgiji stroški za energijo leta 2008 v povprečju 300 EUR višji kot leta 2007. Zavedam se, da so za to večinoma krive visoke cene nafte, vendar zagotovo ne v celoti.

Rezultati gospe komisarke Kuneve na primer razkrivajo, da je 20–32 % Britancev, ki so zamenjali dobavitelja od odprtja trga, na slabšem položaju kot prej. Zato je nujno, da odjemalci poznajo svoje pravice v zvezi z energetskim sektorjem. Zdaj je stanje nedvomno še vedno drugačno. Obstaja pomanjkanje razumljivih informacij o teh pravicah, zato potrebujemo trden, jasen, razumljiv dokument, ki bo navedel obstoječe pravice: potrebujemo listino.

Gospa Morgan je že govorila o tem, kaj mora vsebovati. Dodala bom še nekaj elementov. Odjemalcem mora biti dejansko omogočeno, da zamenjajo dobavitelja. To mora biti brezplačno in opravljeno v enem mesecu. To pomeni, da jim mora biti omogočena primerjava ponudb ter da je zato pomembno, da so pogodbe in računi standardizirani. Da bi lahko primerjali, morajo odjemalci imeti pregled nad svojo tekočo porabo energije ter biti obveščeni o tej porabi vsaj štirikrat na leto. Gospa Morgan je tudi govorila o tem, pri čemer te zamisli podpiram ter sem jih vključila tudi v svoje poročilo, in sicer zamisli o inteligentnem števcu, spopadanju z vprašanjem pomanjkanja energije ter sestavi nacionalnih akcijskih načrtov za energijsko učinkovitost, pri čemer so te zamisli znaten korak v pravo smer.

V zvezi s socialnimi tarifami naj gospodu Vidal-Quadrasu povem, da mora biti po našem mnenju uporaba tarif omogočena, pri čemer predstavlja učinkovit instrument za države članice. To je vse, kar bomo izjavili v zvezi s socialnimi tarifami, gospod Vidal-Quadras. Zato me ne preseneča, če bi ta predlog podprli.

Poleg tega se zdi pomembno, da bi omogočili fizične kontaktne točke, kjer bi odjemalci lahko pridobili informacije. Navsezadnje digitalni razkorak danes ostaja presenetljivo realen.

Zaključila bom z morda najpomembnejšo točko. Po našem mnenju moramo odjemalcem, če želimo, da se zavedajo svojih pravic in so dobro obveščeni, ob sklepanju pogodb poslati izvod listine z jasno in razumljivo naštetimi pravicami. K temu poziva naša skupina, nočemo ničesar več in ničesar manj: zahtevamo seznam obstoječih pravic, katerega bi odjemalcem zagotovili v obliki dokumenta za branje. Zato ne razumem stališča Komisije, gospoda komisarja Pielbagsa ali drugih skupin. Pred nekaj meseci je Komisija razglasila listino; zdaj, nekaj mesecev pozneje, imamo le preprost, informativni seznam. Zdi se nam potrebno, da gremo dlje. Zato bom druge skupine pozvala, naj podprejo predloge sprememb, ki jih je vložila skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu. Ničesar novega ne želimo izumiti; pozivamo le k temu, da so odjemalci obveščeni o svojih pravicah tako, da se jim ob sklenitvi pogodbe pošlje kopija. Če so danes najbolj resna težava, kot opaža Evropska komisija, jasne informacije ali njihovo pomanjkanje, menim, da naš predlog ponuja rešitev.

  Ján Hudacký, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (SK) Energetski položaj v Evropi in po svetu nas sili k iskanju novih učinkovitih rešitev za zanesljivo oskrbo v državah članicah po razumnih cenah, pri čemer to zahteva dodatno liberalizacijo energetskih trgov, večjo preglednost trga ter nediskriminacijo.

Strinjam se s prizadevanji Evropske komisije za doseganje napredka, za ustvarjanje prostora za jasna pravila in odnose med ustreznimi strankami na energetskih trgih. Po eni strani bi to moralo voditi k nastanku bolj konkurenčnega okolja, po drugi strani pa bi moralo ustvariti učinkovite regulativne mehanizme, ki bi lahko preprečili krizne razmere.

Vendar sta namen in dejansko stanje dve različni stvari. Čeprav je bil energetski sveženj predmet mnogih razprav in kompromisnih predlogov, še vedno sproža številna vprašanja in negotovosti. Dobro vemo, da je največji predmet spotike predlog Komisije o ločevanju lastništva proizvodnje od prenosa energije znotraj okvira vertikalno integriranih podjetij.

Je to res najbolj učinkovit način za zagotavljanje več konkurence, manj diskriminacije, nižjih cen in večjih naložb? Poleg številnih analiz, ki naj bi te koristi potrdile, obstajajo tudi nasprotni argumenti, ki objektivno dvomijo o teh koristih.

Moje mnenje je preprosto, vendar podprto z razpravami z zagovorniki in nasprotniki ločevanja lastništva. Tiste države članice, ki imajo nameščene modele, se morajo znati odločiti. Osem držav članic je predlagalo tako imenovano tretjo pot, katero sem kot alternativo modelu ločevanja lastništva predlagal kot pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Navedeni odbor je že sprejel ta predlog. Pred sprejetjem končnega sklepa moramo zagotoviti, da vsi predlagani modeli delujejo, zagotavljajo trajno oskrbo z energijo, so pregledni in nediskriminatorni ter ali lahko preglednost in nediskriminatornost modelov dosežemo z bolj učinkovito ureditvijo.

Prav tako moramo jasno določiti, ali predlagana rešitev predstavlja kršenje pravic zasebnega lastništva. V tem okviru menim, da kompromisni predlog spremembe 166, ki ga je vložilo 40 poslancev in ki omogoča uporabo tako imenovane tretje poti, predstavlja optimalno rešitev v danih okoliščinah in spoštuje zahteve znatnega števila držav članic.

  Mariela Velichkova Baeva, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (BG) Predlagana uredba Evropskega parlamenta in Sveta za spremembo Uredbe 1228 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije želi vzpostaviti energetski trg Skupnosti. Mnenje odbora za ekonomske in monetarne zadeve poudarja izboljšanje konkurenčnega okolja, premagovanje obstoječih ovir za nove ponudnike na trgu pri dostopanju v omrežje ter spodbujanje naložb, ki so ključne za nacionalna gospodarstva in posamezne odjemalce. Regionalno sodelovanje in medsebojno vplivanje med upravljavci omrežij bo pripomoglo k usmerjanju virov proti medsebojni povezanosti in raznolikosti oskrbe. Za mojo državo Bolgarijo, ki je meja Evropske unije, je to priložnost, da se dejavno vključi v evropsko omrežje električne energije. Področje energetike poganjajo povpraševanje, oskrba in okoljski vpliv. Katera koli odločitev bi morala upoštevati zagon energetskega sektorja in njegovo strateško pomembnost za razvoj sodobnih gospodarstev.

  Alain Lipietz, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, odbor za ekonomske in monetarne zadeve je odpotoval v Pariz, da bi pregledal vse navedene direktive. Prav tako smo se sestali s sindikati in upravljavci prenosnih električnih omrežij.

Vsi smo se potegovali za močnejšo agencijo od tiste, ki jo je predlagala Komisija. Seznanjeni smo s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti ter se v celoti zavedamo dejstva, da je Komisija nasprotovala spremembi Pogodbe zato, da bi se izognili nastajanju težav.

Zato odbor za ekonomske in monetarne zadeve predlaga okrepitev vseh dejavnosti, povezanih s spremljanjem, priporočili in odložilnimi pristojnostmi, vendar ne priporoča, da bi agenciji dodelili pristojnosti upravnega nadzora, ki sega celo do nalaganja glob.

Samo Komisija ima pristojnost upravnega nadzora. Menim, da lahko v zvezi s tem upoštevamo Pogodbe v njihovem sedanjem stanju ter tudi potrebe po tržni ureditvi.

  András Gyürk, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospod komisar, gospe in gospodje, nezadovoljstvo med odjemalci energije je zaradi naraščajočih cen in premalo regulativne preglednosti v zadnjih letih znatno naraslo. Ravno zato je tako pomembno, da bo Evropski parlament kmalu odobril zakonodajni sveženj, ki bo pomagal zagotoviti bolj učinkovito delovanje trga električne energije. Prepričan sem, da gre strmo povišanje cen in vse večjo nemoč odjemalcev pripisati neustreznemu delovanju trga. V številnih državah članicah odjemalci še vedno tekmujejo za dobavitelje, namesto da bi bilo obratno.

Na Madžarskem na primer liberalizacija trga zdaj pomeni višje cene in vse slabše standarde storitev zaradi zmešnjave, v kateri se odvija liberalizacija trga, kar je rezultat vladnih napak. Sprejetje svežnja poročil, o katerih razpravljamo danes, bi lahko končalo ta položaj. Nova zakonodaja bi lahko končno omogočila pravo konkurenco na energetskem trgu in dobavitelji bi se lahko končno znašli v položaju, kjer morajo tekmovati za odjemalce.

Poleg tega energetski sveženj prav tako ustvarja boljše pogoje za naložbe, ki so zelo pomembne za prihodnost evropske oskrbe z energijo. Zagotovil bo spodbudo energetski učinkovitosti ter tudi olajšal širitev obnovljivih virov energije. Druga lastnost predlogov, s katero se strinjamo, je okrepitev določb o varstvu potrošnikov, ki ga zdaj primanjkuje. Eden od razlogov, zakaj je to zdaj zlasti pomembno, je dejstvo, da so ponorele cene energije velik vzrok revščine. Po mojem mnenju bi se prizadevanja na področju energetske politike vedno morala ocenjevati v okviru zadovoljstva potrošnikov. Delamo pomemben korak proti bolj učinkoviti ureditvi. Sveženj predlogov bo povečal konkurenčnost ter hkrati izboljšal zanesljivost oskrbe. Upamo, da bo sprejetje tega svežnja zagotovilo, da se v prihodnosti evropski odjemalci ne bodo soočali z nerazumnimi cenami kot posledico neustrezne ureditve. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Gabriela Creţu, pripravljavka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (RO) Spoštovani kolegi, prvotni projekt o agenciji za sodelovanje regulatorjev je Parlamentu ponudil dve možnosti: zavrniti neuporabno institucijo ali ustvariti bolj učinkovito institucijo.

Izbral je drugo rešitev, ki ni nasprotovala zadevi Meroni, ampak je ostala v okviru določb Pogodbe. Predlogi sprememb, ki so jih sprejeli v odborih in so večinoma usklajeni, so znatno spremenili izvirne pravice. Zdaj zato pričakujemo, da bo Agencija s svojo dejavnostjo okrepila vlogo nacionalnih regulativnih organov in podprla njihovo delovanje, dopustila tehnično usklajevanje evropskih omrežij kot pogoj za pravi notranji trg ter omogočila medsebojno oskrbo z energijo med državami članicami, upoštevala interese odjemalcev ter pazljivo spremljala razvoje na energetskem trgu.

Pričakujemo, da bo Agencija koristen instrument skupne energetske politike. Ne pričakujemo, da bodo določbe teh posebnih pravic zmanjšale možnosti Evropske komisije v primerjavi s Parlamentom ter pri izpolnjevanju energetske politike, prav tako ne pričakujemo, da bodo tehnične odločitve nadomestile politične odločitve. Naš končni cilj ostaja določba o zadostnih virih energije po dostopnih cenah za vse.

  Leopold Józef Rutowicz, pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (PL) Gospod predsednik, izkoriščanje energetskega svežnja, ki je bil sprejet, bo pretežno odvisno od političnih odločitev. Samo francoski voditelji so energijo in gospodarstvo naredili znatno neodvisne od uvoza plina in nafte. Voditeljem ostalih držav je primanjkovalo domišljije.

Nepredvidena velika rast cen nafte in plina nas sili k odločitvi o obsegu razvoja jedrske energije in drugih virov. Kako naj izkoristimo omrežje, da bi odvrnili krizo? Predlagane uredbe o dostopu do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in skupnih načelih notranjega energetskega trga bi morale spodbujati polno sinhronizacijo omrežij držav stare Evrope in novih držav. To bo zagotovilo večjo zanesljivost oskrbe z energijo in lahko prinese omejitev cen energije z večanjem konkurenčnosti.

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki je bila ustanovljena, bi morala v sodelovanju z osebami, dejavnimi na trgu, zagotoviti ustrezno delovanje trga. Pristojnosti Agencije bi morale biti razširjene za izpolnjevanje potreb trga.

Podpiram ureditev, ki spodbuja konkurenčnost in širjenje proizvodnje električne energije.

  Gunnar Hökmark, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej čestitam gospe Morgan za njeno učinkovito delo pri poročilu.

Povedal bom samo nekaj v odziv na njen današnji govor: ne dovolite, da države članice pobegnejo od svojih odgovornosti pri boju proti pomanjkanju energije ter zagotavljanju blaginje svojih državljanov; ne dovolite, da se katera koli vlada odreče tej odgovornosti.

Poleg tega izpostavljam, kar je po mojem mnenju najbolj temeljno vprašanje v tej razpravi, in sicer: Ali so evropski energetski trgi dovolj dobri? Ali delujejo dovolj dobro? Ali je zakonodaja v zvezi z blaginjo odjemalcev, nizkimi cenami, industrijo in konkurenčnostjo ter priložnostmi za najboljši izkoristek vseh virov energije, ne le obnovljivih virov energije, dovolj dobra?

Menim, da je pravilen odgovor „ne“, če želimo odgovoriti izzivom podnebnih sprememb, zmanjšanja energetske odvisnosti in medsebojnega povezovanja evropskih energetskih trgov.

Zato potrebujemo reformo in zato je pomembno, da ustvarimo enake konkurenčne pogoje, pri čemer se bo trg odpiral novim ponudnikom in pri čemer bo odprta in pravična konkurenčnost zagotovljena. Iz te perspektive moramo gledati na razpravo o ločevanju lastništva. Menim, da ima Svet odgovornost, da med svojimi člani doseže kompromis. Tudi Parlament ima odgovornost, da poskuša prispevati najboljšo možno rešitev, in imamo skupno odgovornost.

Sedanje predsedstvo Sveta in prihodnje predsedstvo Sveta pozivam, da to vprašanje vzamejo resno. Današnji energetski trgi niso dovolj dobri. Imamo skupno odgovornost za doseganje najboljše možne rešitve in zato upam, da boste poslušali Parlament ter da bomo mi poslušali vas.

  Reino Paasilinna , v imenu skupine PSE. – (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcem ter vsem ostalim, vendar zlasti gospe Morgan, ki je do konca izpeljala težavno nalogo. Med drugim predlagamo, da bi morali imeti odjemalci pravico do odškodnine v primeru, če dogovorjena storitev in njena kakovost nista zagotovljeni. Odjemalci bi morali imeti pravico do hitre zamenjave dobaviteljev ter imeti dostop do informacij o energijskih značilnostih izdelkov, na primer o njihovih vplivih na okolje.

Moja skupina in večina v odboru smo podprli Komisijo pri vprašanju ločevanja lastništva. Nameščen bi moral biti sistem ločevanja proizvajalcev energije, pri čemer bi bili upravljavci sistemov neodvisni od lastnikov energetskih omrežij. To pomeni, da ne zaupamo „velikemu“ modelu. Pri glasovanju je izgubil z majhno večino.

V nekaterih državah konkurenca deluje in odjemalci enostavno izbirajo. V drugih državah je to še vedno nemogoče. Večina držav je svoje trge odprla, vendar jih nekaj še naprej uporablja svojo desetletja staro politiko protekcionizma, hkrati pa prevzemajo druge trge.

V številnih državah je v praksi nemogoče, da energetska podjetja pravično tekmujejo na trgu. V zvezi s tem želimo nekaj storiti. Razmere so pripeljale do izkrivljanja konkurence, slabih naložb ter nerazumnih cen za odjemalce.

V Evropski uniji se 77 % energije proizvede iz fosilnih goriv. Sedanji potrošni načini porabe energije so prišli do konca, saj so fosilne zaloge skromne in postajajo vse manjše, pri čemer je nad njimi vse manj nadzora. Le na učinkovitem in uspešnem trgu lahko razvijamo učinkovit sistem trgovanja z emisijami, industrijo, ki temelji na energijskih virih brez emisij, ter Evropsko unijo, ki je energetsko samozadostna.

Sporazum, ki smo ga dosegli prejšnji petek v Luksemburgu, bi lahko bil približevanje k temu, kar želi videti Parlament, čeprav z nekaj dodatnimi elementi. Na primer, treba je okrepiti varstvo potrošnikov. To je želja Parlamenta. V predlogu pred nami ima Komisija še vedno preveč pristojnosti. Postopek komitologije ne sme postati osnovno načelo pri sprejemanju zakonodaje. To ni osnovno načelo.

Potrebujemo ločena pravila o sankcijah v zvezi z izvajanjem novih direktiv. Postopki za ugotavljanje kršitev v Uniji so neučinkoviti, prepočasni in preveč politični. Naš cilj je doseči usklajenost s francoskim predsedstvom Svetu in upam, da bo prihajajoče predsedstvo Svetu svoje dolžnosti uspešno prevzelo, tako da bomo sedanje vprašanje zaključili pred koncem leta.

  Šarūnas Birutis, v imenu skupine ALDE. – (LT) Čestitam poročevalki gospe Morgan in se zahvaljujem svojim kolegom poročevalcem v senci za njihovo konstruktivno delo. Ta dokument je pomemben korak proti vzpostavitvi enotnega in konkurenčnega energetskega trga EU. Ta korak moramo storiti, saj je nujni pogoj za zagotavljanje konkurenčnosti na trgu ter interesov odjemalcev.

Po mojem mnenju je spremenjen sporazum v svojem velikem delu v skladu s strateškimi cilji energetske politike večine držav članic, ki so vzpostavitev učinkovitega, povezanega notranjega trga EU.

Izpostavljam le nekaj stvari. Najprej, v okviru direktive je vprašanje o zanesljivosti oskrbe z energijo še naprej zelo pomembno. V zvezi z energetskimi projekti, ki so namenjeni odstranjevanju energetskih otokov, kot so Litva in druge baltske države ter tudi nekatere druge regije, je politična zagnanost ključnega pomena, skupaj s splošno politiko EU, ki temelji na skupnem financiranju.

Pomembno je, da se zamisel o sodelovanju med upravljavci prenosnega sistema s ciljem razvoja povezanega evropskega energetskega trga dejansko uresniči in ne ostane le tema razprav. Zato pozivam svoje kolege poslance, naj podprejo predlog spremembe 168. To nam bi pomagalo sprejeti odločitev o vprašanju povezav.

Drugič, načelo vzajemnosti nedvomno ostaja pomembno pri odnosih z udeleženci iz tretjih držav.

Tretjič, vzpostavitev evropske agencije bi močno olajšala sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in utrjevanje notranjega trga. Agenciji je treba dati dovolj pristojnosti odločanja.

Četrtič, vprašanja neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov ne smemo precenjevati. Njihovo imenovanje mora biti pregledno in odprto, na njihove dejavnosti ne smejo vplivati politiki ali izvršilna oblast. Pristojnosti regulativnih ustanov vseh držav članic je treba usklajevati.

Postopoma se bosta razvila skupni energetski trg in skupna energetska politika, ki bosta zagotovila zanesljivost oskrbe ter najvišjo sprejemljivo ceno za vse odjemalce. Najbolje bo, če se bo to zgodilo čim prej.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, pridružujem se kolegom poslancem in se zahvaljujem za zelo dobro sodelovanje med poročevalci o tem svežnju ter bom prva, ki se bo odzvala na obtožbo, ki je imela pomembno vlogo pri nemški razpravi o energetskem svežnju in zlasti o ločevanju proizvodnje ter prenosnih omrežjih.

Evropejce se neprestano obtožuje, da želimo otežiti delovanje velikim, uspešnim podjetjem. V razpravah v odboru sploh nisem zasledila takšnih negativnih usmeritev. Po mojem mnenju gre za pozitiven seznam, ki ga Bruselj ne more zadostno zastopati. Hočemo pravične cene za energijo, zlasti za električno energijo. Hočemo pregledno označevanje cen, pravične tržne pogoje, tudi za nova in majhna proizvodna podjetja. Prav tako hočemo boljše pogoje za decentralizacijo, pomemben predpogoj za organizacijo prenosnih omrežij, da bi lahko učinkovito upoštevali obnovljive vire energije in učinkovitost. Prav tako nam veliko pomeni odprava zapravljanja, ki se pojavlja povsod v obstoječih omrežnih strukturah. Če to ni pozitiven seznam ciljev za ta energetski sveženj, potem res ne vem, kako bi ga lahko izboljšali.

Številni kolegi poslanci, ki se ne strinjajo z večinsko odločitvijo odbora za industrijo, raziskave in energetiko, pravijo, da lahko trg, če deluje in če ga pustimo pri miru v političnem smislu, sam doseže vse te cilje. Vendar je do zdaj tako imenovani energetski trg v Evropi cene potisnil na najvišjo možno raven, pri čemer še vedno rastejo. V nekaterih državah sploh ne obstaja preglednost oblikovanja cen. Obstaja neprestana koncentracija na energetskem trgu in podnebni ter okoljski cilji se dosegajo nezadovoljivo ali polovično.

Ločevanje proizvodnje in prenosnih omrežij je pomemben korak k približevanju pozitivnim ciljem pri tej energetski politiki. V okviru irskega glasovanja prejšnji konec tedna je prav tako nezaželeno, da nemško-francoski politični kartel deluje proti predlogom Parlamenta in proti prvotnim predlogom Komisije, kar je klasično kompromisno vprašanje. Nemci in Francozi, Angela Merkel in Nicolas Sarkozy zdaj podpirajo domača podjetja.

Želimo, da se upoštevajo interesi odjemalcev in vprašanje, ali res zagotavljamo prihodnost našemu energetskemu sektorju. Večina državljanov ne bi izbrala Evrope podjetij, ampak bi na tej točki izbrala Evropo varstva potrošnikov in pravičnosti. Hvala za vašo pozornost.

  Romano Maria La Russa, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kljub dobrim predlogom, ki jih je sprejel odbor za industrijo, raziskave in energetiko, ki so podprli stališče, predstavljeno v poročilu gospe Morgan, pri čemer poročevalki čestitam za dobro opravljeno delo, obžalujem nedavni pojav stališč, ki po mojem mnenju skušajo spremeniti dobre dosežke odbora.

Pri tem se nanašam zlasti na sklepe Sveta, ki puščajo malo prostora za konkretne spremembe pristopa za ustvarjanje konkurenčnega energetskega trga. Svet predlaga model ITO, ki je dejansko zelo podoben tretji poti. Zdi se mi, da to stališče ni v skladu z delom odbora, ki je večinsko sprejel popolno ločevanje lastništva in celostno nasprotovanje alternativnim sistemom, pri čemer ne bom niti omenjal obrobne vloge agencije. Zato se sprašujem, kakšen je smisel v ustanavljanju agencije, če bo imela le svetovalno vlogo.

Če bi poskušali premagati sedanjo raznolikost zakonodajnih okvirov, bi v skladu s Svetom poslabšali položaj in ustvarili še več izkrivljanja. Zato upam, da bo Parlament glasoval zavestno in da se bo držal smeri, določene v poročilu gospe Morgan.

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod komisar Piebalgs je v težavah in je v bistvu postal žrtev birokratov, ki nas silijo k hitremu ukrepanju, brez zadostnega premisleka. Res je tudi, da podatki, ki so nam na voljo, niso zanesljivi. Podatki, ki so nam jih predložili, so iz obdobja 2003/2004, medtem ko se je energetski trg dejansko v celoti liberaliziral junija 2007, praktične informacije glede razlik med starimi in novimi državami članicami pa še niso bile ocenjene. Prav tako je treba povedati, da praktične informacije, ki smo jih pridobili iz prvih dveh energetskih svežnjev, niso bile ocenjene. Menim, da je poleg te kritike, ki se nanaša tudi na podcenjevanje tveganj v zvezi z energetsko varnostjo držav članic, tveganj, ki so previsoka, ker smo trgu namenili celo bogastvo brez kakršnega koli varnostnega mehanizma, ki bi zagotavljal, da denar ne bo pristal v napačnih rokah, treba zagotoviti tudi nekaj pozitivnih rešitev.

Menim, da bi morala imeti Agencija pristojnosti, ki bi ji omogočale preprečitev izpadov električne energije, ter da bi morala imeti Komisija pooblastila za uvedbo moratorija v primeru, da bi vsako leto cene energije zrasle za več kot 30 % v vseh državah članicah. Če povprečna rast v državah članicah doseže 30 %, bi morali gospod komisar Piebalgs in njegovi kolegi uvesti moratorij na cene, kot zdaj kažejo izkušnje nekaterih državljanov Evropske unije, in sicer ribičev ter cestnih prevoznikov. Menim, da bi ta ukrep prejel pozitiven odziv v državah članicah EU ter bi povečal prestiž naše Skupnosti.

  John Whittaker, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, ta poročila prinašajo običajen seznam želja neskladnih ciljev: zanesljivost oskrbe z energijo, učinkovit energetski trg, zmanjšanje emisij CO2, usklajena pravila za vse države in poceni energija za upokojence. Vendar poceni energija za nekatere pomeni, da bomo morali zanjo plačevati ostali.

Morda mislimo, da bomo pridobili prijatelje s tem, da silimo vlade k zagotavljanju subvencionirane energije tistim, ki trpijo za tako imenovanim „pomanjkanjem energije“. Ali ne obstaja področje dejavnosti, pri katerem bi EU nacionalnim vladam zaupala, da bodo storile, kar mislijo, da je najbolje za njihove ljudi? Ta poročila bi morala izpostaviti, vendar tega ne storijo, nesmisel ciljev za emisije ogljika in ciljev za obnovljive vire energije. Cena nafte je visoka in bo najbrž ostala visoka, vendar bo cena energije za odjemalce še višja, da bomo lahko subvencionirali obnovljive vire energije.

Ironično so visoke cene nafte ravno to, kar je potrebno za zmanjšanje emisij CO2. Zmanjšale bodo porabo in spodbudile razvoj alternativnih virov znatno bolj učinkovito kot kateri koli cilj in direktiva. Kdo ve? Morda bomo postopoma ugotovili, da je energija vetra donosna.

Na koncu bo zelo težko uvesti usklajena pravila ločevanja v 27 državah članicah, ne glede na koristi, ki jih lahko to prinese. Države bi bile res nespametne, če bi se znatno zanašale na svoje sosede za oskrbo z energijo. Ko se bodo ugasnile luči, ko bolnišnice ne bodo imele elektrike, bodo nacionalni interesi prevladali, ne glede na ukaze predlaganega regulativnega organa EU. Razmere so take.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Zelo se strinjam, da morajo države članice ohraniti pristojnost glede svobodnega vzpostavljanja odnosov lastništva med proizvajalci energije in prenosnimi omrežji. Pozdravljam tudi krepitev neodvisnosti pravic in dolžnosti nacionalnih regulativnih organov. Glede dostopa do vseevropskih omrežij se mi zdijo eksplicitne dražbe dobra rešitev. Seveda je treba iztržke dražbe vložiti v tarife. Prav tako se strinjam, da mora Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev delovati na podlagi načela ena država, en glas.

Vendar moram, gospe in gospodje, izraziti svojo negotovost glede tega, da so ločevanje lastništva, licitacija ali ustanovitev druge agencije najboljši načini za doseganje boljših trgov z električno energijo. Srečujemo se s stvarnostjo dvigovanja cen energije in porabe energije, zaradi tega pa je po mojem mnenju treba zgraditi več elektrarn ter zlasti obsežno okrepiti prenosna omrežja. Prav tako je treba podpreti in spodbujati možnost jedrske energije kot čistega in varnega vira energije. Jedrske energije se ne smemo več bati.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospa predsednica, menim, da ta parlament skupaj s Svetom in Komisijo močno verjame v jasno izražene in dobro zaščitene pravice odjemalcev v sektorju energije v Evropi. Vsi smo prepričani, da morajo mehanizmi obravnavati primanjkljaje, ki trenutno obstajajo v naših sistemih po vsej Evropski uniji.

Prav tako se vsi strinjamo, da potrebujemo orodje, s katerim se bodo pojasnile in utrdile pravice v zvezi z energijo, ki obstajajo v evropski in nacionalni zakonodaji. Strinjamo se, da mora biti to orodje del širše komunikacijske strategije, katere pomembni del je tudi kontrolni seznam Komisije.

Poročilo gospe De Vits – in želim pohvaliti njeno delo skupaj z delom drugih poročevalcev v senci – je pomemben korak, ki prispeva k tej razpravi. Odgovarja na nekatera ključna vprašanja, o katerih nas sprašujejo evropski državljani, zato se na kratko usmerjam na nekatera od teh vprašanj.

Evropski državljani plačujejo za to, kar potrošijo, in želijo vedeti, za kaj plačujejo. Prvič, poročilo poudarja potrebo po preglednih cenah in vztraja, da morajo te cene temeljiti le na potrošnji, da se morajo računi oblikovati ob najboljših praksah, ki obstajajo v Evropski uniji, da morajo biti primerljive ter da morajo obstajati stimulatorju tarif, da bi odjemalci vedeli, katera družba jim ponuja boljšo izbiro.

Odjemalci želijo izbirati in želijo biti zavarovani pred strahom, da bi se izključili iz mreže, iz tega razloga pa poročilo temu namenja posebno pozornost. Govori o potrebi po zavarovanju pred prekinitvijo povezave ter da se to v državah članicah uporabi le kot zadnja rešitev.

Nazadnje, obravnava vprašanje ranljivih odjemalcev. Zelo se strinjam z Gunnarjem Hökmarkom, ki je prej povedal, da državam članicam ne smemo dopustiti, da se izognejo odgovornosti. Odgovornost do varstva ranljivih odjemalcev nosijo države članice. Zato plačujemo davke.

Gospe in gospodje, pozivam vas, da jutri glasujete za poročilo, kot je bilo predloženo na plenarnem zasedanju.

  Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v govoru se bom osredotočila na vprašanje ločevanja lastništva, čeprav menim, da to ni najpomembnejše vprašanje. Dejansko menim, da smo za to vprašanje porabili preveč časa.

Ločevati ali ne ločevati, to ni vprašanje. Upravljanje omrežja zahteva industrijsko znanje in izkušnje. Elektrika se ne more skladiščiti, frekvenca in napetost mreže se morata vzdrževati v skladu s povpraševanjem na trgu. Pri ločevanju lastništva se Komisija še vedno srečuje s tveganjem špekulativnega ali političnega sistemskega delovanja. Vprašanje lastništva, industrijskega upravljanja in omrežne varnosti se po mojem mnenju ni zadostno analiziralo.

Razen tega vprašanja smo uspeli spodbuditi vlogo enega od ključnih udeležencev pri delovanju notranjega trga: regulatorje. Omogočiti jim je treba dejanska pooblastila, tako da lahko izvajajo svoje pravice in odgovornosti. Prek Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev bodo regulatorji imeli osrednjo vlogo, kar zadeva čezmejna vprašanja in usklajevanje tehničnih kodeksov za zagotovitev, boljšega in bolj varnega delovanja naših omrežij.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je vložila tri predloge sprememb: prvi je poudarek, da mora biti delovanje notranjega trga odvisno od interesov zasebnega in industrijskega odjemalca. To je samoumevno, vendar je treba še enkrat ponoviti. Drugi predlog zadeva dolgoročne pogodbe, ki so odvisne od skladnosti z nekaterimi načeli. Ta se ne smejo obravnavati kot ovira konkurenci, ampak kot dejavnik stabilizacije. Poudariti je treba, da to zahtevajo industrijski odjemalci. Nazadnje, namen tretjega predloga je spodbuditi razpravo. Gre za vprašanje Komisije v posvetovanju z vsemi udeleženci na trgu, pri katerem se razmišlja o premiku k evropskemu upravljavcu prenosnih omrežij. To je lahko zelo oddaljeno, vendar je zanimiva točka za razmislek. Prihodnost notranjega trga z električno energijo bi se lahko zagotovila prek evropskega prenosnega omrežja električne energije.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – Gospa predsednica, ta trg ni trg, ampak je ovira: odjemalce EU stane približno 70 milijard EUR letno v neupravičenem nepričakovanem dobičku, ki se nameni 10 ali 12 energetskim oligopolom v Evropi. Popolnoma razumem, da si te družbe to želijo nadaljevati. Kako obdržijo neupravičene nepričakovane dobičke? Prvič, preprečujete ločevanje lastništva. Žal mi je, vendar Francija in Nemčija nista majhni obrobni državi članici EU. Če ne bosta ločevali, ne bomo nikoli zares imeli celostne mreže in nikoli ne bomo rešili spora med proizvajanjem elektrike, njenim trgovanjem in spodbujanjem konkurence prek vaše mreže.

Drugo vprašanje – kar se zdaj dogaja – je poskus izognitve zakonskemu urejanju regulativnih organov in kartelnih organov. Zato želijo ustvariti regionalne trge. Vendar če nimamo močne agencije EU, bodo ti regionalni trgi postali ureditvena nikogaršnja zemlja: Družbe E.ON, RWE in EDF so prevelike za regionalni trg – Francija, Nemčija in države Beneluksa. Zato se bo brez močne agencije EU in boljšega vmesnika med regulativnimi agencijami in kartelnimi organi ta 70 milijard evrov vredna ovira nadaljevala.

  Eugenijus Maldeikis (UEN). – (LT) Najprej se zahvaljujem poročevalcem za njihovo uravnoteženo delo in odlično sodelovanje. Soočiti so se morali s precej težkim izzivom, saj je Komisija predlagala zelo zapleten nov pristop do dokumenta, svežnja dokumentov. Evropski trg z električno energijo (model, ki se je oblikoval več desetletij) je temeljil na nacionalnih vertikalno integriranih družbah, ki so delovale znotraj trgov in jih varovale.

Po mojem mnenju imamo tri odločilne vektorje in tri glavne ideje: razvoj procesa združitve na evropski ravni, odprava nacionalnih omejitev prek izvajanja načela ločevanja dejavnosti, pri čemer menim, da drugo načelo krepi proces centralizacije z ustanovitvijo evropske agencije, katere cilj je doseganje boljšega usklajevanja z nacionalnimi regulatorji, kar je zelo dobro in večina nas to podpira.

Tretje načelo, ki ni bilo pojasnjeno, in po mojem mnenju ostaja precej nejasno ter postavlja kar nekaj vprašanj, je načelo ločenosti od naložb tretjih strank v evropskih prenosnih omrežjih, ki bi lahko ... Komisija ni uspela predložiti jasnih odgovorov v zvezi z njeno vizijo za prihodnost in kar bi lahko povzročila politična, finančna in gospodarska tveganja ter v zvezi s tem, kako bi posledice izvajanja tega načela lahko vplivale na energetsko politiko ali splošno politiko EU.

Še nekaj bi želel omeniti: navedeni tržni impulzi in načelo ločevanja dejavnosti niso dovolj močni, da bi spremenili značaj naravnega monopola na energetskem trgu, pri čemer je še vedno nekaj izoliranih trgov kot tudi regionalnih trgov; zato bi se morali politični sporazumi v takih razmerah doseči širše ...

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospa predsednica, gospod komisar, najbolj gotov končni rezultat liberalizacije in usklajevanja energetskih trgov Evropske unije je porast cen električne energije. To bo zaradi mehanizma določanja cen za elektriko, kot je pokazal gospod Turmes.

Tržna cena se določi na veleprodajnih trgih z električno energijo. Tam se cena vse električne energije določi na podlagi najvišjih proizvodnih stroškov najdražjega izdelka. Če najdražja oblika energije temelji na premogu, potem predstavlja izmenjava dobičkonosni sistem za proizvajalce hidroenergije in atomske energije. Iste družbe bodo pridobile tudi zaradi sistema EU trgovanja z emisijami. Pravice do emisij se bodo pri izmenjavah prav tako dodale ceni elektrike, za katero se te pri njeni proizvodnji ne potrebujejo.

Učiti se moramo iz izkušenj Združenih držav Amerike. Nevladna organizacija, znana kot Public Citizen, je ocenila, da je v 14 državah, v katerih cena elektrike ni regulirana, ta za 52 % višja kot v 36 državah, v katerih je regulirana. Težava z mehanizmom za določanje cen elektrike v poročilu gospe Morgan ni bila obravnavana.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Trg z električno energijo se je bolj ali manj monopoliziral v vseh industrijskih državah. Gospodarska raziskava je pokazala, da želijo nacionalna gospodarstva ustvariti velik dobiček z uvedbo konkurence na trg z električno energijo, vendar je v tem primeru pomembno prekiniti vertikalno integrirane strukture. Proizvajalci električne energije ne smejo prepustiti distribucije električne energije strankam; treba je ločiti sektor električne energije. Take reforme izvaja majhno število držav EU. To so nordijske države, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Španija. Institucije EU niso bile potrebne. Države to opravljajo v lastnih očitnih interesih. Nasprotovanje je veliko v več glavnih državah, na primer v Franciji in Nemčiji, ki jih bolj zanima država EU, kot pa blaginja, ki jo ponuja svoboden notranji trg.

EU ima močne razloge, da pospeši korak. Učinkovitost in blaginja bosta za Evropejce večja, če bo konkurenca v sektorju električne energije v celoti vključila ogromen trg EU. Na države članice, ki si ne želijo konkurence, je treba izvajati politični pritisk.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, naj vam bo všeč ali ne, Irska je glasovala. Zdaj morate spoštovati njeno odločitev. Evropa ima priložnost stoletja, pri čemer mislim na to, da mora Evropa končno postati demokratična in učinkovita. Za energetski trg to ne pomeni oviro. Vključevanje v največja podjetja, RWE, EDF – zaupanje v najtežje zadeve, kjer se pojavlja težava, ločevanje in uporaba subsidiarnosti. Možno je, bilo bi tudi vizionarsko, vendar do zdaj nima opravka z EU, da to vodijo interesi lobijev in njihovi centri moči. Če se po drugi strani na tem področju ne spremeni ničesar in če ne upoštevate glasovanja na Irskem ter razglasite reformno pogodbo za mrtvo, potem bo možnost stoletja za demokratično Evropo in pošten energetski trg postal svet, v katerem bodo skrajneži z levice in desnice imeli glavno besedo.

  Herbert Reul (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vsi smo se strinjali, da gre za ugodnejše cene, obsežnejša vlaganja v prenosna omrežja in čezmejne povezave z namenom ustvarjanja večje konkurence in trga, ki ga v veliki meri ne nadzoruje le ena ali nekaj družb.

Nato smo pri proučevanju dejstev ugotovili, da dejstva Komisije k temu sploh ne prispevajo. Ni dokazov, dejstev za to, da ločevanje lastništva vodi do ugodnejših cen in večjega vlaganja. To ne drži – ali pa mi lahko poveste, zakaj so cene višje v Združenem kraljestvu? Ali je v Španiji več naložb? Ali je tam manjša ali večja konkurenca kot v drugih državah? Dejstva dokončno kažejo, da ni enotne rešitve.

Zato je razumno poiskati kompromis, pri katerem imajo države članice, ki želijo doseči ta cilj – ki ga je treba doseči – na drugačen način, prosto pot. To je ozadje poskusa pri tretji možnosti, tretjem načinu. Sicer pa je zanimivo, da smo v odboru za industrijo, raziskave in energetiko v zadnjih nekaj mesecih v zvezi s tem nekoliko napredovali. Tudi drugi odbori so glasovali proti ločevanju lastništva. V našem odboru smo dosegli nov kompromis v zvezi s plinom, ki sta ga pripravila gospa Laperrouze in gospod Vidal-Quadras. Tudi Svet je dosegel nov kompromis. Resno obravnavamo jutrišnje ponovno glasovanje o električni energiji za vzpostavitev zadev, kot so bile pred številnimi meseci. Vendar je bilo to odpravljeno; to ne bo rezultat.

Parlament, ki si želi, da se jemlje resno, mora biti odprt za te nove pogoje in spremembe. Skozi celoten proces smo hiteli in stalno sem poslušal, da moramo delati hitro, da moramo pohiteti, še vedno pa bi lahko poskusili poiskati pametne rešitve, ki se usmerijo k odločitvi Parlamenta. Zato vas pozivam, da presežete strankarsko pripadnost in glasujete za predloge, ki smo jih predstavili tukaj, da se poiščejo kompromisi v skladu s tem, za kar smo glasovali glede plina in za kar je glasoval Svet.

  Edit Herczog (PSE). – (HU) Gospa predsednica, gospod komisar, preteklo leto smo naredili ogromen korak, ker vzpostavitev skupne energetske politike predstavlja velik korak za celotno Evropsko unijo. Govorimo o vrsti energetske politike, ki hkrati spodbuja strateške interese držav članic EU, pravice in varstvo evropskih prebivalcev, konkurenčnost in rast evropskega gospodarstva ter ohranjanje našega okolja. Teh pet predlogov povečuje pričakovanja glede doseganja vrste tržnega vključevanja, ki ne bo le preoblikovalo načina, na katerega delujejo družbe v sektorju energije, ločilo in povečalo preglednost proizvodnje energije, funkcij prenosa in dobave, vendar tudi dalo večjo prednost temeljnim pravicam in varstvu odjemalcev energije kot kdaj koli prej. V okviru evropskega usklajevanja je treba nalogo spremljanja konkurence poštenega trga, spodbujanja čezmejnega trgovanja z energijo in zagotavljanja, da se izpolnijo visoki standardi kot odgovor na povpraševanje odjemalcev, zaupati organu, ki ima širša pooblastila, kot jih je imel doslej, ter je neodvisen od vlad in sektorja energije. Zato se je evropska zakonodaja odločno približala k ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Osnutek poročila, ki ga je pripravil kolega poslanec Brunetta in ga je pozneje prevzel gospod Chichester, vsebuje ta cilj. Zadovoljna sem, da sem imela priložnost sodelovanja z njima kot poročevalka v senci, pri čemer sem zastopala skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu (PSE). Po mojem mnenju je velik uspeh, da z ustanovitvijo odgovorne, samostojne in močne evropske agencije ta skupno oblikovan osnutek uredbe ne bo le spodbujal sodelovanja med regulatorji v državah članicah, ampak tudi pomagal pri doseganju prvotnega cilja, ki je krepitev regionalnih trgov in razvijanje omrežij. Kot socialdemokrati smo vztrajali pri oblikovanju močnega in neodvisnega organa, ker vemo, da na liberaliziranem evropskem trgu vsak želi kupovati tam, kjer je najceneje, in prodajati tam, kjer je najdražje. Zato zares potrebujemo vrsto regulativnega organa, ki bo ukrepal v boju proti izkrivljanju trga, ki se lahko pojavi. V interesu Madžarske in vseh drugih majhnih držav članic je vzpostavitev močnega organa, ki bi pomagal zagotoviti neodvisnost, vzpostaviti sodelovanje, okrepiti tržno preglednost in zavarovati naložbe za razvoj.

Gospa predsednica, vse želim opozoriti, da evropska oskrba z energijo ni ideološko vprašanje. Svet se je za zmeraj spremenil. Vse celine začenjajo tekmovati v sektorju energije in pri tem bodimo pošteni: nihče se ne more več izolirati od elektrike ali avtomobilov. Cilj energetske politike je zagotoviti varnost oskrbe in konkurenčnost Evrope. Kljub temu želim končati z besedami, da je treba po mnenju skupine PSE odjemalce obravnavati kot ključni sestavni del evropske energetske politike. Zelo obžalujemo, da naši konservativni poslanci ne podpirajo tega, da bi bila listina o pravicah odjemalcev obvezna. Hvala za vašo pozornost.

  Wolf Klinz (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, v zadnjih minutah smo veliko govorili o industriji. Vesel sem, da gospa De Vits v svojem poročilu zelo neposredno obravnava pravice odjemalcev energije. Dejansko je ključno zagotoviti, da se odjemalci zavedajo svojih pravic in da so lahko prepričani v upoštevanje svojih pravic.

Z razliko od gospe De Vits ne verjamem, da potrebujemo v celoti nove zakone – gotovo ne na evropski ravni. Gre bolj za primerno in ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje v nacionalni zakonodaji. Zato potrebujemo močne nadzorne organe, ki bodo za to poskrbeli, in moramo zagotoviti zadostno preglednost, tako da odjemalci resnično poznajo svoje pravice. Listina lahko zagotovi smiseln dodatek k temu, vendar ne v smislu zavezujočega pravnega dokumenta, ampak enostavno v smislu zagotavljanja oporne točke za politike in gospodarstvo, pri čemer se povzame zakonodaja o varstvu odjemalcev v zvezi z energijo.

Vsi vemo, da bodo – sčasoma – naši državljani imeli pomembno vlogo v družbi in gospodarstvu le, če bodo imeli dostop do ustrezne oskrbe z energijo. Zato je gotovo pomembno zagotoviti, da vsak, tudi reven in najrevnejši od revnega, dobi to, do česar je upravičen. Vendar menim, da Bruselj ni primeren za določanje socialnih tarif. To moramo prepustiti državam članicam in industriji v državah članicah. V nasprotnem primeru uvajamo nič drugega kot mehanizem prerazporeditve. V najboljšem primeru bi se varstvo za revne povezalo z ukrepi učinkovitosti, ki so potrebni za doseganje naših ciljev v zvezi z varstvom podnebja. Pametne rešitve, kot so digitalni števci, so pri tem lahko zelo koristni. V zvezi s tem ne nasprotujem spodbujanju industrije, da jih uvede v desetih letih. Tako bodo odjemalci točno vedeli, koliko porabijo, in bodo lahko to načrtovali ter varčevali.

  Alyn Smith (Verts/ALE). - Gospa predsednica, ponavljam čestitke našim poročevalcem, ki so jih izrazili prejšnji govorci. Menim, da je Parlament danes opravil dobro delo za evropske odjemalce, vendar pa se osredotočam zlasti na eno vprašanje in predlog spremembe. Gre za predlog spremembe 161 k poročilu gospe Morgan, ki poskuša doseči boljši dostop do mreže za dobavitelje obnovljivih virov energije. Upam, da bo predlog spremembe uspešen, ko bomo o njem glasovali jutri. Zato zdaj pozivam k strožjemu ukrepanju Komisije v primerih, v katerih so nacionalni organi dejansko del težave namesto del rešitve.

Na primer, v Združenem kraljestvu imamo Ofgem, naš nacionalni organ, ki ima lokacijski mehanizem določevanja cen za dostop do mreže Združenega kraljestva, ki dejansko diskriminira dobavitelje obnovljivih virov energije v moji domovini Škotski. Želel bi si večjo stopnjo evropskega usklajevanja in ukrepanja proti dobaviteljem držav članic, če so del težave. Menim, da smo v zvezi s tem danes dobro začeli in se veselim nadaljnjega napredka.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Izrekam čestitke poročilu, ki obravnava najpomembnejše težave odjemalcev in politične težave, s katerimi se srečuje naša celina. Ločevanje distribucije od proizvodnje in trgovanja z energijo je ključnega pomena za posamezne in industrijske odjemalce. Kjer se ločevanje uvede, se cene energije zmanjšajo ali pa se povečujejo počasneje. V državah, v katerih se je izvedlo ločevanje, je bil povprečni dvig cene energije med leti 1998–2006 za domače uporabnike 3 %. Kjer se to ni zgodilo, so se cene energije dvignile za 28 %. Podobna gibanja so vidna na trgu industrijskih odjemalcev.

Pri energiji gre v teh dneh tudi za varnost oskrbe – z drugimi besedami, za politiko. Ruski državni monopol ima vse več naložb v 16 državah EU. V Nemčiji, Franciji in Italiji ima Gazprom celo dostop do posameznih odjemalcev. To je zadosten razlog za izvedbo načela vzajemnosti pri trgovinskih odnosih s tretjimi državami. V nasprotnem primeru bomo nemočni in to bomo plačali z našo varnostjo.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, skupna tema predloga za energetski trg je prestrukturiranje v korist zasebnih podjetij, medtem ko so javni dobavitelji energije vse šibkejši kljub temu, da nosijo osnovne stroške.

V moji domovini, v kateri javni dobavitelji v korist javnosti nadzorujejo trg z električno energijo, bi kaj takega imelo zelo neugodne posledice. EU zahteva, da se dno piramide zaupa glavnemu podjetju, tako da se lahko določijo cene za drugo blago. To je v veliki meri zaradi tega, ker energija določa ceno proizvodnega procesa, kar se bo postopoma posredovalo odjemalcu.

V teh časih vse večjega povpraševanja po energiji in stalnega porasta cen nafte, pri čemer je trg z električno energijo prepuščen na milost zasebnih energetskih velikanov, bo to katastrofalno in po vsej verjetnosti se bodo oblikovali karteli. Teorija urejanja cen prek konkurence je enostavno izmišljotina: v praksi je to povzročilo oblikovanje močnih monopolov v številnih sektorjih gospodarstva z uničujočimi učinki na trg in potrošnike.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, ob upoštevanju rekordnih cen za naftne derivate, mora seveda energetska neodvisnost za Evropo končno biti najpomembnejše vprašanje. EU mora zmanjšati svojo zdajšnjo odvisnost od zalivskih držav. Izboljšati moramo odnose z drugimi državami poleg Rusije, ne da bi postali preveč samostojni. Prav tako bomo morali razmisliti, kaj bomo storili glede Irana v dolgoročnem obdobju. Če bo študija ugotovila, da preveč zaupamo praznim obljubam srednjeazijskim diktatorjem in nepotrjenim poročilom skladišč nafte v zvezi s projektom plinovoda Nabucco, potem bomo morali oblikovati konstruktivni odnos z Iranom, ki ima navsezadnje druge največje rezerve naftnih derivatov na svetu.

Ne sme se pozabiti, da se vse večji dobiček zalivskih držav po zaslugi hitro rastočih cen naftnih derivatov, prav tako uporablja za spodbujanje islamskega fundamentalizma po svetu. To je še en razlog, zakaj moramo po mojem mnenju v EU več vlagati v dobavitelje nadomestnih virov energije.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – Gospa predsednica, čestitam komisarju in poročevalcem za izjemno poročilo ter dobro opravljeno delo pri pripravi direktiv, ki bi lahko združile evropski energetski trg. Dolgoročno vlaganje, načelo solidarnosti, dostop na trg, ureditev čezmejnega toka – vse to vključujejo pomembni cilji teh uredb. Ne pozabimo, da je nazadnje potrošnik številka ena – in o tem govorijo vse te uredbe: varstvo potrošnika, interesi uporabnikov in energija v Evropski uniji. Upoštevajmo tudi, da naše uredbe ne bodo zagotovile rešitve za vsako težavo, kot je povišanje cene nafte, niti ne bodo preprečile porasta cen energije v povezavi z uvedbo stroškov za emisije CO2, vendar bodo bistveno poenostavile in podprle naše ukrepe v korist uporabnikom energije.

Dopovejmo si, da rešitev, ki se predlaga v poročilu gospe Morgan, verjetno ne bo končna. Tukaj imamo zelo dobro podlago za razpravo s Svetom glede končne rešitve. Ta končna rešitev, če gre za električni tok, se mora zmerno oddaljiti od rešitev v drugem svežnju, drugače uvedba tretjega svežnja ne bo smiselna. Hkrati morajo biti rešitve za plin podobne rešitvam za elektriko, vendar nikakor ne smejo biti enake. Danes jasno vidimo, da bo razdelitev lastništva za energetski trg veliko bolj daljnosežna kot za plin. To moramo sprejeti in spoštovati.

Ta točka je tudi zelo pomembna – dostop tretjih strank do trga, dostop do strank iz tretjih držav. Zato je to tudi ključno vprašanje, da se ne daje prednosti vlagateljem zunaj Evropske unije.

Za konec želim povedati, da je to ena od najtežjih razprav, ki smo jih imeli, vodila pa se je zelo ustrezno in s spoštovanjem vseh strank.

  Evelyne Gebhardt (PSE). – (DE) Gospa predsednica, vesela sem, da imamo zelo dobro poročilo gospe De Vits, vesela pa sem tudi, da so vsi kolegi poslanci enotni glede solidarnosti, preglednosti in varstva potrošnikov. Menim, da je to čudovito.

Vendar moram povedati eno stvar: menim, da so tisti na desni strani dvorane cinični in jim je težko verjeti. Težko se jim verjame, ker ne podpirajo zavezujoče listine o pravicah odjemalcev – nekaj, kar je izjemno pomembno, če želijo državljani poznati svoje pravice. Po mojem mnenju so cinični, ker so bili vsi v dvorani enotni pri podpiranju zamisli, da se morajo letalski potniki zavedati teh pravic, ti potniki pa niso ravno najrevnejši v naši družbi. Za najrevnejše ljudi, katerim se res ni treba zavedati pravic, se to ne bo zagotovilo.

Zato vas iskreno prosim, da ponovno razmislite. Zagotovite, prosim, da bo ta listina obvezna.

  Patrizia Toia (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ta sveženj prihaja v Parlament ravno sredi velikega izziva, ki ga predstavlja energija za prihodnost naše družbe.

Kar nam sporočajo nevzdržna in neustavljiva zvišanja cen surove nafte, nasprotni učinki uporabe biogoriv na razpoložljivost hrane in velika povpraševanja po energiji držav v razvoju, je, da ukrepanje Evropske unije ni več le nuja, ampak je popolnoma ključnega pomena. Predvsem potrebujemo zakonodajni okvir, ki bo končno ustvaril evropski trg na področju elektrike in plina, trg, ki se lahko regulira sam na uravnotežen način, ima nacionalne in evropske regulatorje, zagotavlja konkurenčnost, odprtost, preglednost in učinkovitost tudi za potrošnike, omogoča velikim podjetjem, da ostanejo močna, in hkrati omogoča ustanovitev in razvoj novih subjektov, ter dosega napredek namesto nazadovanja. V tem smislu upamo, da za elektriko ločevanje ne bo pomenilo koraka nazaj, tj. da se ne bo izgubila podlaga v zvezi z dobrimi praksami, ki so že vzpostavljene v številnih državah v smislu ločevanja omrežja. Kar potrebujemo, je trg, ki gotovo poskrbi za vlagatelje in dobavitelje ter tudi dejanske priložnosti za poslovne ali posamezne potrošnike. Gospa predsednica, končala bi z besedami, da moramo zares okrepiti vlogo potrošnikov tako, da jim ponudimo gotovost, jamstva in poštene cene.

  Roberts Zīle (UEN). – (LV) Najprej se zahvaljujem komisarju in večini kolegov poslancev za zares liberalen dostop do trga z električno energijo, ki nam bo skupaj z ukrepi energetske učinkovitosti zares omogočil znižanje cen v prihodnosti. Dve predpostavki – ločevanje lastništva in prenos – sta in bosta ostali osnovni model za pristno decentralizirano proizvodnjo in varnost za omrežja, ki zagotavljajo dostop do elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Imam še eno željo, za katero bi rad videl, da jo ta sveženj izpolni: oblikovanje enotnega evropskega električnega omrežja in da so baltske države med članicami tega partnerstva v omrežju oskrbe z električno energijo, v zvezi s katerim smo doživeli neskončno število ovir v Evropski uniji in zunaj nje. Hvala.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, po mojem mnenju je v Evropi, ki vsak dan trpi zaradi vse večje inflacije in hitro rastočih cen predvsem zaradi cene energije, naša jasna dolžnost, da govorimo o evropski listini o pravicah odjemalcev, zato podpiram poročilo in se zahvaljujem poslanki ter seveda Komisiji.

Poudariti je treba, da je oskrba z energijo ključni pogoj za sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju. Kljub temu je tudi pomembno, da obstaja veljavna zakonodaja, vendar se pravice državljanov v smislu cen, tarif ali preglednosti tarif pogosto ne spoštujejo, pri čemer se pojavljajo diskriminatorna pravila, ki pogosto preprečujejo primerjavo tarif.

Zato lahko le upam, da je ključno skupno ukrepanje EU in držav članic, pri čemer se vedno upošteva ključno načelo subsidiarnosti, kar tudi poudarja odlično poročilo gospe De Vits. Sprejetje tretjega svežnja bo po mojem mnenju prispevalo k zagotovitvi boljšega varstva za potrošnike kot tudi male in srednje velike strokovne uporabnike.

  Nikolaos Vakalis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dejstvo je, da je tretji energetski sveženj razdelil politične skupine, zlasti glede vprašanja ločevanja lastništva.

Jasno je, da ta ločitev ni ideološka, vendar gre za različne notranje položaje in izhodišča različnih držav članic, izhaja iz ustreznih ločitev med državami članicami in Svetom. Ti notranji položaji se morajo spoštovati, če želimo preprečiti socialne prevrate.

Sam v celoti podpiram idejo o ločevanju lastništva, vendar se dobro zavedam, da se v tem času ločevanje pod nobenim pogojem ne more uvesti v moji domovini. Imeti moramo vmesno obdobje, da vsem vključenim strankam omogočimo prilagoditev na nove okoliščine.

Po dolgih in težkih pogajanjih je Svet dosegel sporazum glede „tretje poti“. Zato menim, da smo pri tem težkem vprašanju dolžni podpreti sporazum prek mogočega izboljšanja nekaterih njegovih točk ob upoštevanju izkušenj.

Gospe in gospodje, pomembno je, da bomo po sporazumu ponosni. To se lahko doseže le, če se ključni interesi nekaterih držav članic ne ogrozijo. Sporazumov na podlagi osnovnih načel neodvisnosti in učinkovitosti, ki urejajo dejavnost upravljavcev prenosnega sistema in energetskih regulatorjev, ne smemo sklepati.

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospa predsednica, želim čestitati vsem poročevalcem za njihovo dobro opravljeno delo in zlasti podpiram stališče gospe Morgan, kar zadeva popolno ločevanje lastništva med dejavnostmi proizvodnje in oskrbe na eni strani ter lastništvom omrežja in upravljanjem na drugi strani.

Velike vertikalno integrirane družbe očitno otežujejo vstop novih tekmecev na trg ter zlasti razvoj in umestitev obnovljivih virov energije. Vse to nas še bolj oddaljuje od ciljev v zvezi s konkurenčnostjo in bojem proti podnebnim spremembam, ki smo si jih Evropejci postavili.

Zato pozivam manjšino, ki nasprotuje ločevanju, da opusti nacionalne interese, ki izginjajo kratkoročno, in sprejme ukrepe za združitev in razvoj Evrope, ki je v smislu lastne oskrbe z energijo močna in varna.

Nazadnje želim poudariti, da ni razvijanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje z elektriko nič manj pomembno, zlasti za najbolj osamljene države na našem trgu z električno energijo, medtem ko je omrežni dostop za obnovljive vire energije bistven za doseganje naših ciljev.

Zahvaljujem se tudi poročevalki, ki je to vprašanje upoštevala.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospa predsednica, današnji evropski energetski trg po mojem mnenju še naprej izraža staro tržno strukturo, v kateri prevladujejo nacionalni ali regionalni monopoli, in to kljub očitnim koristim, ki jih prinaša liberalizacija evropskim potrošnikom v smislu cene, zmanjšanja stroškov in učinkovitosti. To pomeni, da se liberalizacija trgov s plinom in električno energijo še vedno izvaja. Na primer, še vedno moramo napredovati v vzhodnih evropskih državah, da odpravimo državno prevlado proizvodnje elektrike in jo liberaliziramo, kot smo to storili v distribucijskem sektorju. Prav tako podpiramo ukrepe, ki jih sprejemamo za zagotovitev ločevanja lastništva kot potrebnega ukrepa, da dokončno zaključimo liberalizacijo energetskega trga.

Poleg liberalizacije mora Evropa tudi potrditi razvoj terminalov za utekočinjeni naftni in zemeljski plin. Spodbujati moramo oblikovanje svetovnega trga za utekočinjeni naftni in zemeljski plin, da se ublaži odvisnost Evrope od edinega vira naravnega plina. Diverzifikacija in varnost oskrbe z energijo morata biti na dnevnem redu tako pomembna, kot je liberalizacija.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). - Najprej želim čestitati kolegom poročevalcem in poročevalcem v senci za dobro opravljeno delo. Evropa je začela z liberalizacijo trga z električno energijo in plinom že pred desetletjem in prav zdaj smo najbližje tistim pravim dolgo želenim rezultatom. S predlaganimi ukrepi je v središče postavljen potrošnik, ki bo na dobro delujočem notranjem energetskem trgu lahko izbiral med dobavitelji ter se za najboljšega odločil po lastni presoji. Pričakujem, da bo odprt in transparenten notranji trg zagotovil dostop na trg tudi manjšim podjetjem ter tako povečal konkurenčnost, izboljšal razmere za naložbe v elektrarne in prenosna omrežja, povečal varnost dobave in spodbudil trajnostni razvoj.

Glavni predpogoj za dobro delujoč notranji trg so enotna in jasna pravila, ki veljajo za vse sodelujoče na trgu. Različni modeli v posameznih državah članicah gotovo ne vodijo do zastavljenega cilja.

Dovolite mi, da ob tej priložnosti čestitam slovenskemu predsedstvu. Le-to se je namreč popolnoma posvetilo koordiniranju in iskanju kompromisa ter kljub močnim nacionalnim interesov držav članic doseglo dogovor v Svetu.

Tudi v Evropskem parlamentu pot do kompromisa ni lahka. Pritiski, tudi s strani držav članic, so veliki. Upam, da bo Evropski parlament potrdil kompromis, ki smo ga pripravili v odboru ITRE. Kljub razlikam med stališči Sveta in Parlamenta menim, da je predlagani kompromis Evropskega parlamenta dobra osnova za nadaljnja pogajanja in usklajevanja med evropskimi institucijami.

Ob koncu naj izrazim še pričakovanje, da bo tudi francosko predsedstvo v uresničevanje ciljev tretjega liberalizacijskega svežnja vložilo maksimalen trud, da bo koordiniralo delo, iskalo kompromis in odrinilo lastne interese povsem ob stran. Podobno zavzetost, da pravočasno najdemo skupno rešitev, pričakujem tudi od Evropske komisije. In v tem smislu sem hvaležna komisarju Piebalgsu, ki je začetku dejal, da moramo skupen dogovor najti do konca tega leta. (Ploskanje.)

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospa predsednica, kar me še zlasti preseneča v tej razpravi je, da nekateri kolegi poslanci, čeprav želijo natančno določiti potek konkurence in za to je več mogočih različnih poti, niso pripravljeni govoriti o večji preglednosti, številnejših pobudah za varčevanje z energijo, možnostih za odjemalce energije, da vložijo pritožbe, ali o boju proti energetski revščini. To so točke, za katere menim, da so bistvene v poročilu gospe Morgan in seveda tudi v poročilu gospe De Vits. To je znak, ki ga moramo jutri dati državljanom Evrope: povedati moramo, da ljudi ne sme prizadeti obilen pritisk dviga cen, vendar morajo obstajati priložnosti, da ga preprečimo prek večje količine privarčevane energije in zlasti z večjo preglednostjo, da lahko izberemo druge ponudnike energije. Po mojem mnenju je bistveno, da imajo državljani svobodno izbiro in jim omogočimo možnost pritožbe, če se pojavi malomarnost. Zelo sem hvaležen gospe Morgan za ta del poročila.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, ob poslušanju vseh kolegov danes popoldne sem precej presenečena, da se vsi strinjamo glede potrebe po evropskem enotnem energetskem trgu, čeprav menim, da se moramo ukvarjati z energetsko učinkovitostjo, tako da odjemalci plačajo čim manj. Zato se vsi strinjamo s ciljem, ki ga je treba doseči, vendar se ne strinjamo z načinom, kako ga bomo dosegli.

Ni se veliko govorilo o sporazumu Sveta z dne 6. junija, ki ne zahteva nujno ločevanje lastništva, proizvodnje in distribucije. Če bi ločevanje in enotni trg sprožila znižanje cen energije, bi bilo to očitno. To ne velja za Španijo ali Združeno kraljestvo in Komisija tega ne zmore dokazati.

Zato prenehajmo z obsojanjem nekaterih družb, ki dejansko imajo strokovno znanje in izkušnje in so pokazale, da lahko delujejo učinkovito. Kadar želimo medsebojno povezovanje, kadar želimo solidarnost, je za države članice brez dvoma bolj zaželeno, da lahko svobodno izbirajo med več modeli.

Končajmo s tem edinim načinom razmišljanja, ki zavrača tretji način, ki obtožuje tako imenovani francosko-nemški kartel. Vemo, da sam trg ne more rešiti tega vprašanja monopolov, ki v vsakem primeru obstaja povsod. Države članice so dosegle napredek pri sprejemljivem svežnju, ki se ga lahko izboljša. Če ga ne sprejmemo, bomo tvegali, da dokumenta sploh ne bomo imeli, medtem ko naši državljani čakajo. Še pomembneje je, da ne želim ločenosti tega parlamenta na dobre poslance in slabe poslance, tj. tiste, ki še vedno želijo doseči sporazum s Svetom.

  Angelika Niebler (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, menim, da smo vsi enakega mnenja glede položaja na evropskem notranjem trgu. Nimamo še evropskega notranjega trga; imamo nacionalne trge in monopole ali majhne skupine, ki izvajajo nadzor nad nacionalnimi trgi. Smo v položaju, v katerem cene energije vsak dan rastejo in smo odvisni od uvožene energije. Položaj vsi obravnavamo enako in se tudi strinjamo glede cilja.

O tem je govorilo veliko poslancev. Želimo večjo konkurenco, nižje cene in več naložb v prenosna omrežja. Želimo, da se povezovalni vodi razširijo, tako da omogočijo čezmejno izmenjavo. Ne želimo, da se trg osredotoči le okrog nekaj velikih dobaviteljev. Pomembno vprašanje je, kako želimo to doseči, tu pa se poti ločujejo. Veliko poslancev, vključno z nekaterimi, ki so danes spregovorili, meni, da je ločevanje lastništva splošna rešitev. Če gremo le po tej poti, potem po mojem mnenju ne bomo videli celotne slike. To ni pravi način.

Naj se sklicujem na nekatere države; gospa Grossetête je tudi navedla tamkajšnji položaj. V Španiji dve družbi Endesa in Iberdrola proizvedeta 48,3 % in 28 % elektrike. Na Švedskem prevladuje družba Vattenfall, ki proizvede skoraj 48 % proizvedene energije; medtem ko je trg v Italiji usmerjen v družbo ENEL, ki ima 43,9-odstotni tržni delež. Nihče ne more trditi, da bo ločevanje lastništva doseglo, kar želimo, to pa je ločitev trga in ustvarjanje konkurence.

Zato pozivam vse kolege poslance, da jutri podprejo predloga sprememb 165 in 168, namesto da še naprej gledajo samo polovično sliko. Kar zadeva vse ostalo v poročilu gospe Morgan, je zelo zadovoljivo. Čestitam gospe Morgan; pokazala je veliko energije in zavezanost. Kljub temu v zvezi s tem menim, da moramo odpreti tudi drugo pot za države, ki so ločevanje opravile na drugačen način. Od držav, v katerih je država 100-odstotna lastnica proizvodnje in prenosnih sistemov, kot je na primer Švedska, se ne sme zahtevati, da to spremenijo. Vendar nihče ne more zagotoviti, da bomo sprejeli sveženj, ki vključuje enake konkurenčne pogoje. To je zmota.

  Norbert Glante (PSE). – (DE) Gospa predsednica, opravičujem se za pozen prihod. V tej stavbi je treba prehoditi dolge razdalje, dvigala pa so včasih zelo počasna. Zadeva, o kateri danes razpravljamo in bomo o njej jutri glasovali, ni nujno vprašanje levice ali desnice – čeprav drži, da smo v tem parlamentu imeli tudi take vrste razpravo – ampak tu je sporno vprašanje o tem, s kakšnimi instrumenti bomo dosegli naš cilj. Strinjamo se glede cilja, ki ga je pravkar poudarila gospa Niebler: želimo večjo konkurenčnost na evropskem trgu; želimo preglednejše cene, želimo razumljivejše določanje cen. Instrumenti za doseganje tega pa so si vseeno zelo različni.

Sem med tistimi, ki menijo, da je možnost iskanja tretjega načina prav tako lahko instrument. Te predloge smo tukaj vključili in večkrat poudarili, da to ni povzročilo tretjega načina, kar je bil prvotni predlog Sveta, vendar smo uvedli tudi dodatne regulativne sestavne dele, ker tretji način, ki ga je predlagal Svet, za nas ni bil zadovoljiv.

S tega stališča moramo ponovno razpravljati o tem, se oceniti in omogočiti, da sta drugi in tretji način dodatna možnost. Kar je še pomembneje, je, da v Evropi dosegamo enotne uredbe ter da so regulativni organi v državah članicah dosledno pristojni in neodvisni pri izvajanju tega, o katerem se tukaj odločamo, ker so nazadnje oni tisti, ki se morajo dejansko odzvati.

V zadnjih tednih smo dobili jedrnata primera delovanja Komisije pri nadzoru kartelov in konkurence, čeprav časovni razpored ne dopušča premora za razmislek. Vendar si družba, ki krši antitrustovski zakon, zasluži kazen; to je vse. Pri tem ne popuščam. Kljub temu moramo razpravljati o tem, ali je ločevanje lastništva pravi instrument, s katerim se moramo sami in regulatorji opremiti, ali pa moramo ponuditi večjo prilagodljivost.

Upajmo, da bo jutrišnje glasovanje tako, da bomo še vedno lahko dosegli kompromis. V nasprotnem primeru bomo gotovo morali sodelovati s Svetom, da bomo poiskali kompromis. Najlepša hvala in se še enkrat opravičujem za zamudo.

  Ieke van den Burg (PSE). – (NL) Gospa predsednica, v imenu nizozemske delegacije skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu iskreno čestitam poročevalki gospe Morgan za način, na katerega je pripravila to mnenje. Podpiramo ločevanje. To se je na Nizozemskem že jasno preneslo v prakso z dobrimi rezultati, vključno kar zadeva vlaganje in dobro delovanje trga v sektorju plina in električne energije. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da to izpeljemo tudi na evropski ravni. To omenjam tudi v tej povezavi, pri kateri je gospa Kroes, komisarka za konkurenco, za ta razvoj opravila svojo dolžnost, vključno s tem, kar trenutno počne z družbama RWE in E.ON. Menim, da je to zato pomemben razvoj.

Drugi vidik je energetska revščina, zato menimo, da je to najboljše poročilo Parlamenta in upamo, da bo sprejeto.

  Arlene McCarthy (PSE). – Gospa predsednica, želim navesti primer, v katerem Evropska listina o pravicah odjemalcev energije lahko doseže veliko spremembo. Majhna organizacija skupnosti me je v mestu Manchester prosila za pomoč pri rešitvi pritožbe v zvezi z dobaviteljem energije. Družba je pet let odčitavala števce, vendar ni pošiljala nobenih računov. Marca 2008 je skupina prejela račun za petletno uporabo elektrike v višini 7 540,37 GBP, kar jo je prisililo v dolg.

Za zagotovitev, da se odjemalci zavedajo svojih pravic – v tem primeru pravica do rednega prejemanja računov – je temeljno, da se odjemalce nadzoruje glede njihove porabe energije. V času, v katerem se vsak odjemalec v vsaki evropski državi srečuje z visokimi računi za elektriko, moramo potrošnike informirati in jim omogočiti orodja za upravljanje svojih računov, zmanjšanje porabe in stroškov ter hkrati prispevanje k zmanjšanju emisij CO2.

Pozivam Komisijo, da je jasna pri obravnavi listine o pravicah, sodelovanju z regulatorji, državami članicami in družbami za proaktivno spodbujanje in objavljanje teh pravic ter da opusti idejo o omiljenem seznamu, ki ne bo prinesel poštenega dogovora potrošnikom, ki se srečujejo z današnjimi energetskimi izzivi in cenami. Če imamo listino o pravicah letalskih potnikov, zakaj je ne bi imeli tudi za odjemalce energije? Gospod komisar, želela bi, da odgovorite na to vprašanje.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, evropska agencija za energijo v Parizu je ugotovila, da nam bo leta 2012 primanjkovalo energije. Zato je ključno, da se nujno posvetimo ustvarjanju spodbud in več vlagamo v prenosna omrežja ter proizvodnjo. Sedanja direktiva o električni energiji zagotavlja dobro spodbudo za skrajšanje obdobij odobritve, tako da leta 2012 ne bo prišlo do izpada.

Prav tako je treba okrepiti nacionalne regulatorje, tako da si bomo lahko ustrezno prizadevali za interese naše lastne industrije v sosednjih državah. Dobro bi tudi bilo, če bi imeli regulativno agencijo za jedrske zadeve, ki bi lahko dajala izjave o zaščiti in varnosti glede na francoski model. To je nekaj, o čemer bi se moralo ta teden razpravljati tudi v Svetu.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Čestitam poročevalki, gospe Morgan. Za gotovo oskrbo z energijo za Unijo se zahtevajo velike naložbe, vlagatelji pa potrebujejo predvidljivo okolje, ki spodbuja dolgoročne in srednjeročne naložbe.

V okviru podnebnih sprememb Unija meni, da bo do leta 2020 vsaj 20 % njene energije izhajalo iz obnovljivih virov. Bistven je dostop do omrežja za prenos energije. V zadnjih letih so se cene energije hitro povečale in evropski državljani pričakujejo odgovor evropskih institucij na njihovo težavo. Dostopnost in razpoložljivost energije sta bistveni za gospodarsko in socialno življenje.

Z ustanovitvijo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev se bo zagotovilo boljše varstvo interesov odjemalcev energije. Menim, da predlog spremembe 18 poročila gospoda Chichesterja sodi v pristojnost Sveta.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Rada bi čestitala Komisiji za predlagani sveženj dokumentov za oblikovanje stvarnega notranjega energetskega trga EU in tudi gospe Morgan, ki nam je v svojem poročilu predstavila strokovno oceno tržnega položaja skupaj z mogočimi rešitvami.

Vesela sem, da se je pozornost usmerila na obstoj „energetskih otokov“. Litva je del takega otoka v smislu elektrike in dejansko oskrbe s plinom. Ta položaj države bo po zaprtju jedrske elektrarne Ignalina leta 2009 postal nepredvidljiv zaradi izključne odvisnosti od Rusije. Zato je vključevanje v skupni prenosni sistem EU ključnega pomena.

Predlagano izvajanje lastništva kot edinega sredstva za zagotavljanje neodvisnosti upravljavcev prenosa skupaj z izključitvijo tretjih držav iz nadzorovanja prenosnih sistemov in upravljavcev prenosnih sistemov ter prednostna naloga varstva interesov potrošnikov – vse to so sredstva, ki bodo zagotovila oskrbo z energijo v EU in blaginjo njenih prebivalcev.

  Vladimír Remek (GUE/NGL). – (CS) Gospe in gospodje, kot poročevalec v senci za poročilo kolega poslanca Chichesterja sem podprl predlog, da se v primeru glasovanja v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev prvotni načrt Komisije enega glasu na državo ne spremeni. Z izvajanjem tako imenovanega postopka ponderiranega glasovanja bi imele prednost velike države na škodo manjših. Večina v odboru ITRE je podprla bolj pošteno načelo in menim, da se bo enako zgodilo med glasovanjem na plenarnem zasedanju. Večina nacionalnih regulatorjev na energetskem trgu je podprla tudi uvedbo agencije, ki bi bila nekaj več kot le še en birokratski debatni klub brez pristojnosti. Z uporabo neprimernih pogojev za posamezne države bi se dejansko razvrednotilo prizadevanje za ustanovitev ugledne in delujoče agencije. Različni nacionalni energetski trgi so nastali pod različnimi pogoji in se še vedno niso učinkovito povezali. Agencija ima priložnost, da pomaga doseči pravo medsebojno povezanost.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, odločno podpiram ločevanje med proizvajanjem in prenosom, vendar menim, da mora to biti temeljito, ter se sprašujem, ali je dobro usklajeno z vsakim državnim lastništvom v obeh sektorjih. To govorim deloma iz izkušenj lastnega okrožja, Severne Irske, kjer smo nedavno vstopili na enotni trg z električno energijo na Irskem, ki veliko obljublja, kar bi prispevalo k stabilnosti cen.

Izkušnja je bila precej drugačna. Pred nekaj tedni sem obiskal enega od največjih odjemalcev v mojem okrožju. Pred tremi leti so plačevali le nekoliko več, kot je bila povprečna cena Združenega kraljestva. Danes na enotnem trgu z električno energijo na Irskem plačujejo 76 % več, kot je povprečna cena Združenega kraljestva. Dejansko so bili ločeni brez pridobitve kakršne koli prednosti, glavni razlog pa je po mojem mnenju ta, da se je enotni trg ustvaril brez ustrezne obravnave vprašanja državnega monopola ESB.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, na kratko, naložbe v trg z električno energijo so se zares zmanjšale, v zadnjih letih zlasti v čezmejne mreže. Nov zakonodajni okvir je zato zdaj potreben, in komisar Piebalgs tako kot kolegi poslanci dobro ve, kako so zame pomembni enaki konkurenčni pogoji. Na srečo je energetski svet ugotovil, da enaki konkurenčni pogoji trenutno ne obstajajo.

Prepoved prevzemov horizontalnih neločenih podjetij je v prihodnjih letih upravičena, zato ni potrebno, da neločene organizacije izbiranja najboljša mala ključna podjetja. To daje organizacijam na Nizozemskem, proizvajalcem, kot sta Nuon in Essent, priložnost, da oblikujejo evropski pogled na svet. Daje več prostora za prihajajoče obdobje. S tega stališča iskreno podpiram ločevanje lastništva, ki se zdaj predlaga v poročilu gospe Morgan.

  Neena Gill (PSE). – Gospa predsednica, čestitam poročevalki za njeno odlično delo in podpiram njeno stališče glede bolj poštenega sporazuma za odjemalce.

Gospa Morgan je ustrezno navedla, da se to najbolje doseže z ločevanjem lastništva, to pa pomeni, da moramo zmanjšati nasičenost moči velikih družb in omogočiti boljši dostop malim in srednje velikim podjetjem.

Boljša ureditev trgov z električno energijo in plinom je ključna za zagotovitev poštene konkurence in boljših cen za odjemalce, zelo pa sem zaskrbljena, da so z naraščanjem cen za energijo Evropejci vse bolj ogroženi v smislu energetske revščine, zlasti starejši ljudje, ki so najbolj ranljivi.

Ob upoštevanju sedanjih razmer v zvezi z oskrbo z energijo nujno potrebujemo dobro delujoč trg s plinom in električno energijo v Evropi. Nedavno smo imeli težave pri oskrbi z energijo in to poročilo ustrezno poskuša rešiti nekatere od teh.

Prejela sem številna pisma mojih volivcev v podporo predlogu spremembe 159, ki bi prepovedal državam članicam, da gradijo nove elektrarne, ki oddajajo več kot 350 g ogljikovega dioksida na proizveden kilovat.

  Joel Hasse Ferreira (PSE). – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, regionalno vključevanje čezmejnih trgov z električno energijo se mora obravnavati glede na to, o čemer se je danes razpravljalo, in tudi v smislu ustvarjanja enotnega evropskega trga za električno energijo.

Poleg tega si vrsta energetskih vprašanj v evropskem okviru zasluži celovitejši in v prihodnost usmerjen pristop. Zato pobuda, ki smo jo prevzeli v svetu STOA, pripravlja energetske programe za prihodnja desetletja, pri čemer je leto 2030 podlaga. Parlament in nekatere parlamentarne skupine se ne strinjajo glede vprašanja ločevanja prenosnih omrežij elektrike in energetskih podjetij. To je včasih bolj pomembno za nacionalne razmere kot pa politične in strateške izbire.

Kljub temu želim biti popolnoma jasen glede te zadeve, gospe in gospodje. Osebno podpiram jasno ločevanje med omrežji/družbami, ki delujejo v električnem omrežju, in družbo ali organom, ki upravlja mreže. Menim, da je to najkoristnejša rešitev za odjemalce, ki zagotavlja možnost vzpostavitve pristnega notranjega trga za elektriko, kar mora biti eden od naših ciljev – nas kot poslancev EP in kot evropskih državljanov.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Evropski odjemalci elektrike in plina imajo pravico do univerzalnih storitev, to je pravica do oskrbe z določeno kakovostjo po razumnih cenah, ki jih je mogoče enostavno in jasno primerjati ter so pregledne.

Podpiram dejstvo, da se poročilo kolegice poslanke De Vits o predlogu za listino o pravicah odjemalcev energije prav tako vključi v razpravo o tretjem energetskem svežnju. Trenutno so pravice odjemalcev energije določene v številnih dokumentih EU, vendar pogosto niso prenesene v nacionalno zakonodajo. Pozdravljam prizadevanje poročevalke za preglednejše pravice odjemalcev. Odjemalci morajo biti svobodni pri izbiri in imeti možnost brezplačne zamenjave dobavitelja. Razumeti morajo, za kaj plačujejo. Zahvaljujem se poročevalki, da je v svoje poročilo vključila moje predloge sprememb, v katerih sem pozvala države članice, naj zagotovijo finančna sredstva potrošniškim organizacijam na področju storitev svetovanja. Potrošniške organizacije opravijo veliko dela v imenu odjemalcev energije, zlasti ranljivih odjemalcev.

  Anni Podimata (PSE). – (EL) Gospa predsednica, najprej podpiram besede poročevalke gospe Morgan o potrebi za varstvo najbolj ranljivih odjemalcev, zlasti pred naraščajočimi cenami goriv. Prav tako se strinjam s potrebo po boju proti energetski revščini in močno spodbujam vlaganje v obnovljive vire energije.

Vendar kot zadeva glavno vprašanje o ustvarjanju enotnega notranjega energetskega trga, doseganje tega cilja ni odvisno le od določitve in uporabe enotne strategije, vendar tudi od ozaveščanja vsakega udeleženca o posebnih značilnostih.

Popolno ločevanje lastništva ni brezpogojen bistveni predpogoj za naložbe v boljša omrežja. Zamude pri posodobitvi se lahko pojavijo zaradi zgrešene energetske politike, ki obravnava energijo kot izdelek za distribucijo, katerega prvotni cilj je povečanje dobička in ne izboljšanje sistema.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Dovolite najprej eno splošno misel. Namreč v Svetu se prav gotovo strinjamo s konstatacijo, da stanje na notranjem energetskem trgu ni dobro, ni zadovoljivo. Prav zato se že dolga leta trudimo doseči dogovor o vzpostavitvi pravega notranjega trga na področju plina in električne energije za vzpostavitev prave konkurence in vzpostavitev enakih pogojev za vse akterje na tem trgu.

6. junija, kot sem že povedal, je bil v Svetu dosežen pomemben napredek. Več razpravljavcev je danes poudarilo, med njimi gospa Morgan pa tudi številni drugi, da je popolna lastniška ločitev najučinkovitejši način, da se vzpostavi pravi notranji trg na področju plina in elektrike. To je tudi stališče Komisije, to je pa tudi stališče večine držav članic. Vendar ne glede na to, za dosego dogovora je bil potreben kompromis. Ta kompromis ni bil lahek, vendar nam ga je uspelo doseči.

Kompromis pomeni, da so na razpolago tri opcije in ocena predsedstva je, da nas uporaba teh opcij v skladu s predvidenimi pravili lahko privede do položaja, ko bodo vzpostavljeni enakopravni pogoji za vse akterje na notranjem trgu plina in elektrike, ko bo vzpostavljena prava konkurenca.

Dovolite mi še nekaj drugih točk. Omenjeno je bilo nekajkrat vprašanje revščine oziroma energetske revščine. To je zelo pomembno vprašanje, zlasti v pogojih, ko skokovito rastejo cene energije. Vendar dejstvo je, da je to odgovornost in dolžnost posameznih držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti – in to je poudaril tudi gospod Hökmark in nekateri drugi – da so države članice dolžne poskrbeti za dostop do energije tudi revnejšim.

Večkrat je bilo omenjeno vprašanje varstva potrošnikov. Prav precejšnje število razpravljavcev je o tem razpravljalo. Naj poudarim, da besedilo predsedstva oziroma kompromis predsedstva vsebuje prav pomembna določila na področju varstva potrošnikov. Še posebej zahteva, da so potrošniki ustrezno informirani o svoji potrošnji energije, o stroških, ki s tem nastanejo, da so informirani dovolj pogosto, da lahko uravnavajo svojo porabo. In seveda predvidena je tudi možnost, da zamenjajo dobavitelja kadar koli in tudi da se jih promptno in sproti obvešča o cenah, ki jih določajo ponudniki.

Nekaj razpravljavcev, med njimi gospod Turmes, je omenilo pristojnosti agencije. Agencija ne bo papirnati tiger. Agencija bo zlasti o zadevah, ki bodo vključevale dve ali več držav članic, imela možnosti tudi obvezujočih odločitev, kar je pomembna novost.

Nekaj razpravljavcev je omenilo problem manjših in izoliranih sistemov, zlasti poslanci gospod Biruti, gospod Zīle in drugi. Naj povem, da tekst dogovora, ki je bil dosežen v Svetu, predvideva derogacije oziroma izjeme za takšne države oziroma za takšne trge vse dokler njihova izolacija ne bo odpravljena.

Morda še beseda o obnovljivih virih. Naš paket, paket Sveta, predvideva prednostni dostop energije, pridobljene iz obnovljivih virov, do omrežij.

Naj končam z naslednjim: rad bi pozdravil odločenost, ki jo je izrazil gospod Vidal-Quadras, da Evropski parlament in Svet dosežeta dogovor v drugem branju. To je tudi želja Sveta. Predsedstvo verjame, da smo z dogovorom, ki je bil dosežen 6. junija, ustvarili možnosti, da do takšnega dogovora pride do konca letošnjega leta. To je še posebej pomembno v luči naše ambicije doseči dogovor o podnebno energetskem svežnju čim prej v letu 2009.

Ugotavljam po tej razpravi, da si stališča Sveta in Evropskega parlamenta niso daleč narazen. Zahvalil se bi rad poročevalcem in vsem, ki ste sodelovali v razpravi. Mislim, da bo ta razprava zelo koristila Svetu pri nadaljnjem delu in pri doseganju našega skupnega dogovora v želenem roku

  Andris Piebalgs, komisar. − Gospa predsednica, današnja razprava se je osredotočala samo na gospodinjstva, pri čemer predlog Komisije zadeva tudi industrijo. Z vsem spoštovanjem do ranljivih potrošnikov, prizadevamo si oblikovati dobro delujoč trg. Subvencioniranje vedno ni mogoče, ker je treba nekomu vzeti, da se lahko dodeli drugemu; vem, da bo treba pozornost nameniti ranljivim potrošnikom, vendar želimo oblikovati evropski trg, ki dobro deluje in je medsebojno povezan ter temelji na vrednotah in izkušnjah, ki jih imamo na drugih področjih.

Energetski trg se je začel šele nedavno razvijati, pri čemer bo potrebno kar nekaj časa, da se bo dokončno oblikoval, vendar menim, da je današnja razprava pokazala, da predlog Komisije ustrezno obravnava vsa glavna področja.

Bilo je izraženih nekaj dvomov o tem, ali je sprememba potrebna. Menim, da sprememba je potrebna. To je razvidno iz letnih poročil Komisije in preiskave konkurenčnega sektorja. V skladu s parlamentarnim poročilom gospoda Vidal-Quadrasa potrebujemo spremembe in predloge.

V praksi smo bili nedavno priča nekaterim dogodkom na področju konkurenčnega prava. Težava je v tem, da lahko v primeru ugotovitve, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju s konkurenčnostjo, ukrepamo le naknadno: naložimo lahko kazni, vendar je bil potrošnik že oškodovan. Zato je strukturna sprememba potrebna, pri čemer menim, da so naši predlogi odgovor na to.

Menim, da pri nekaterih vprašanjih presegamo le predlog v zvezi z energetskim trgom. Naj začnem z agencijo. V celoti se strinjam, da je neodvisna agencija bistvena. Težava je v tem, da imamo tudi sodno prakso, ki določa meje, pri čemer bo Komisija imela še več pristojnosti, če bo v okviru pravnih omejitev agencija ustanovljena.

V zvezi s komitologijo razumem zaskrbljenost Parlamenta glede postopka komitologije, vendar je to veljaven postopek in uporabiti ga moramo za dosego rezultatov.

V zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev je gospod Paasilinna rekel, da moramo uporabiti ta postopek, ker drugega nimamo.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje v zvezi s pravicami potrošnikov. Tu je še vprašanje subsidiarnosti, vendar je letalstvo čezmejno vprašanje. Menim, da je energetska listina bližje subsidiarnosti. Dajemo dober zgled, vendar ali moramo dejansko sprejeti evropsko zakonodajo? Dvomim. Nisem odločno proti, vendar je treba razlikovati med tem, kdaj je v zvezi s tem potrebna evropska zakonodaja in kdaj nacionalna. Menim, da so to vprašanja, za katera bo Parlament zagotovo našel ustrezen pristop.

Na koncu se znova zahvaljujem gospe Morgan, gospe De Vits, gospodu Chichesterju in gospodu Vidal-Quadrasu za odlična poročila. Menim, da je razprava jasno pokazala, da se je v zvezi s tem veliko razpravljalo, pri čemer se veselim jutrišnjega glasovanja, ker smo lahko na podlagi poročila gospoda Vidal-Quadrasa predložili predlog. Vem, da si bosta morala Svet in Parlament prizadevati za uravnoteženo rešitev. Obse strani sta pripravljeni. Stališče Parlamenta bo odvisno od jutrišnjega glasovanja, vendar sem prepričan, da obstaja politična volja za dosego sporazuma, pri čemer bo predlog sprejet v tem zakonodajnem obdobju v korist naših potrošnikov, kar podpiram.

komisar. −

Stališče Komisije o predlogih sprememb Parlamenta

Poročilo gospoda Morgana (A6-0191/2008)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb 1, 2, 4, 5, 6, 8, 12, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 29, 30, 33, 34, 35, 36, 40, 44, 46, 48, 50, 54, 56, 57, 58, 61, 65, 70, 71, 73, 74, 77, 83, 84, 88, 89, 92, 93, 94, 97, 99, 101, 102, 105, 106, 107, 108, 111,112, 113, 114, 118, 119, 120, 122, 123, 124, 126, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 146, 147, 148, 149, 150, 151 in 152.

Komisija lahko delno sprejme predloge sprememb 10, 11, 16, 24, 38, 39, 41, 42, 43, 45, 47, 55, 59, 60, 66, 68, 72, 79, 80, 82, 85, 86, 87, 95, 98, 100, 109, 110, 115, 117, 121, 125, 127, 138, 153, 155, 165, 166 in 167.

Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 3, 7, 9, 13, 27, 28, 31, 32, 37, 49, 51, 52, 53, 62, 63, 64, 67, 69, 75, 76, 78, 81, 90, 91, 96, 103, 104, 116, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 154, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 168, 169, 170, 171 in 176.

Poročilo gospoda Vidal-Quadrasa (A6-0228/2008)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 21, 22 in 29.

Komisija lahko delno sprejme predloge sprememb 14, 15, 16, 17, 18, 20, 24, 25, 28, 31 in 32.

Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 13, 19, 23, 26, 27, 30 in 33.

Poročilo gospoda Chichesterja (A6-0226/2008)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb 1, 6, 9, 10, 12, 16, 45, 48, 49, 53, 54, 64 (v zvezi z odstavkom 3), 64 (odstavek 4), 66, 72 in 75.

Komisija lahko delno sprejme predloge sprememb 3, 4, 5, 7, 11, 13, 14, 15, 19 (odstavek 1a), 19 (odstavek 1da), 19 (odstavek 1db), 19 (odstavek 1de), 19 (odstavek 1df), 19 (odstavek 1dh), 23, 24, 26, 27, 28, 31, 32, 33, 35, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 47, 51, 57, 58, 59, 61, 64 (odstavek 1), 68, 70, 74 in 76.

Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 8, 17, 18, 19 (odstavek 1c), 19 (odstavek 1d), 19 (odstavek 1dc), 19 (odstavek 1dd), 19(1dg), 20, 21, 22, 25, 29, 30, 34, 36, 37, 38, 46, 50, 52, 55, 56, 60, 62, 63, 64 (odstavek 2), 64 (odstavek 5), 64 (odstavek 7), 64(8), 65, 67, 69, 71 in 73.

  Eluned Morgan, poročevalka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k zanimivi razpravi.

Spregovorila bom o tem, kar je gospod Hökmark povedal o razvoju najboljšega sistema za zagotovitev varnosti oskrbe, trajnosti in konkurenčnosti. Menim, da stališče Sveta ni ustrezno. Razočarana sem nad neuradnim sporazumom, sprejetim v Svetu, ker je preveč prilagojen zahtevam manjšine. Zavedam se, da je kompromis potreben, vendar menim, da je šel predaleč.

Prav tako sem razočarana nad Komisijo, da ni odločneje branila svojega stališča – ne pozabite, da zdaj branimo vaše stališče. Želim vas le opomniti, da ste vi popustili in ne mi, pri čemer mi branimo vaše stališče.

To, kar velja zdaj, ni dovolj dobro. Veliki industrijski uporabniki industrije nas zasebno pozivajo k ločevanju, vendar ko jim zagotovimo, da si bomo prizadevali to doseči ter jih prosimo, da nas javno k temu pozovejo, rečejo, da tega ne morejo narediti, ker so ranljivi. To pomeni, da potrošnik ni glavni in da ne nadzoruje trga, kar je zaskrbljujoče.

Menim, da je v zvezi s vprašanjem posebnih tarif za ranljive potrošnike nastopil nesporazum. Podpiram to vprašanje. Zavzemam se za uvedbo posebnih tarif za ranljive potrošnike. K uvedbi teh tarif ne pozivamo EU, ampak države članice, pri čemer jih krati pozivamo, da resno obravnavajo to vprašanje. Zlasti socialdemokrati smo upoštevali izjave naših volivcev, da trpijo zaradi visokih cen, pri čemer želimo, da vse države članice obravnavajo vprašanje pomanjkanja energije, pri čemer ga še niso uvrstile na dnevni red. Le ena država v Evropi ima opredelitev pomanjkanja energije. Uvrstite to vprašanje na dnevni red v svojih državah.

  Alejo Vidal-Quadras, poročevalec. − (ES) Najprej se vam zahvaljujem za odlično sodelovanje in prijetno vzdušje pri pripravi teh poročil, zlasti se zahvaljujem gospe Morgan, gospodu Chichestru in vsem poročevalcem v senci.

Gospe in gospodje, gre za to, kaj želimo in ali vsi želimo isto, ker lahko rečemo, da je ločevanje lastništva univerzalna rešitev za vse naše težave. Tega nihče ni povedal.

Ločevanje lastništva prenosnih omrežij in proizvodnje je pogoj, ki omogoča, spodbuja ter zagotavlja ustrezno delovanje trga, vstop tretjih strani na trg ter vlaganje. Seveda ne rešuje vseh težav. Kdo je rekel, da bo? Nihče.

V moji državi je ločevanje lastništva zagotovljeno, vendar imamo veliko težav. Agencija regulatorjev ni dovolj neodvisna. Spopadamo se s pomanjkanjem tarif in reguliranimi tarifami, ki izkrivljajo razmere na trgu. Smo energetsko izolirani, pri čemer potrebujemo več medsebojnih povezav. Ali to pomeni, da bo ločevanje lastništva rešilo vse te težave? Ne, ker vzroki za te težave niso povezani z ločevanjem lastništva. To bomo ugotovili, če bomo upoštevali razum ter ne politike in nacionalnih interesov.

Zato, predsedujoči Svetu, ne morem govoriti v imenu Parlamenta, ker sem le eden od 785 poslancev, vendar vam lahko glede na 9 letne izkušnje v tem parlamentu povem naslednje: Predsedujoči Svetu, Parlament želi doseči sporazum in se pogajati, vendar sporočite Svetu, da morata biti pripravljeni obe strani. Če bosta obe strani na to pripravljeni, kot v primeru trga s plinom, bomo lahko sprejeli rešitve za doseganje našega cilja.

  Giles Chichester, poročevalec. − Gospa predsednica, ta razprava je bila zelo zanimiva, saj se Parlament tokrat ne ločuje na levico in desnico ali celo sever in jug, pri čemer sem kot britanski konservativec z zanimanjem spremljal, kako so se kolegi iz nekaterih držav članic upirali spremembi. Nikoli si ne bi mislil, da bo nemški kolega veliko bolj konzervativen, tj. proti spremembam, kot jaz.

Ko sem bil prvič izvoljen v ta parlament, sem se zelo zavzemal za privatizacijo, tj. da se odpravi lastništvo države v teh družbah ter zasebnim družbam omogoči, da vodijo ta podjetja učinkoviteje od državnih monopolov. Zavedam se, da je to skrb vzbujajoč koncept v Evropi, vendar mogoče prava rešitev ni ločevanje lastništva, ampak privatizacija.

Prepričan sem, da je treba obravnavati vprašanje pomanjkanja goriva, pri čemer menim, da bi lahko bila reforma tarifnih paketov ustrezna rešitev. Nenavadno je, da bi določili nižje mejne cene energije od izhodiščnih ter s tem spodbudili porabo, saj živimo v obdobju, ko želimo spodbujati varčevanje in učinkovitost ter z višjimi cenami odvrniti od večje porabe.

Mogoče bodo to namesto nas zagotovile tržne sile: zaradi cene nafte ljudje v moji državi spreminjajo svoje navade, pri čemer sem opazil, na kar z veseljem opozarjam nemške kolege, da ima podjetje E.ON koristi od tržnih sil zaradi odločitve o ločevanju distribucijskih storitev.

V prihodnosti potrebujemo četrti sveženj, vendar čestitam gospe Morgan za kar je dosegla do zdaj. Vztrajajte pri tem: jutri pričakujemo veliko večino, saj bodo sčasoma potrošniki na trgu, na katerem ločevanje ni zagotovljeno, spremljali druge trge, kjer je ločevanje zagotovljeno, in rekli: „Tudi mi želimo to, prosim.“

  Mia De Vits, poročevalka. – (NL) Gospa predsednica, veseli me, da so govorniki danes razpravljali o ločevanju in o pravicah potrošnikov. V zvezi s glasovanjem v četrtek vas pozivam, da podprete tri predloge sprememb v zvezi z izboljšanjem teh pravic potrošnikov in rednem obveščanju potrošnikov o njihovi porabi. Menim, da to ne bi bilo težko opraviti štirikrat na leto. V zvezi s konceptom inteligentnih števcev je treba potrditi rok za njihovo uvedbo, tj. 10 let po začetku veljavnosti direktive.

V zvezi z nacionalnimi akcijskimi načrti za reševanje problema pomanjkanja energije želim gospodu Vidal-Quadrasu povedati, da socialne tarife navajamo le kot primer možnega instrumenta, ki ga lahko države članice uporabijo. Pozivamo vas, da podprete tri predloge sprememb za izboljšanje pravic potrošnikov.

Gospa predsednica, naj na koncu povem, da sem razočarana nad odgovorom Komisarja, da so za področje pravic potrošnikov odgovorne države članice, pri čemer se sklicuje na subsidiarnost. Povedati mu želim, da bo evropski energetski trg kmalu oblikovan, tako bo v prihodnosti za potrebe britanskih državljanov skrbel nemški dobavitelj. Menim, da oblikovanje evropskega energetskega trga pomeni tudi, da moramo potrošnikom zagotoviti evropski odgovor.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje o poročilih gospe Morgan, gospoda Vidal-Quadrasa in gospoda Chichesterja bo potekalo jutri.

Glasovanje o poročilu gospe De Vits bo potekalo v četrtek, 19. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Kar zadeva poročilo gospoda Chichesterja v zvezi z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, podpiram ustanovitev te agencije in okrepitev njenih pristojnosti.

V zvezi s predlogom spremembe glede sedeža te institucije v Bruslju najprej pozivam pravno službo, da predloži mnenje, ali je Evropski parlament pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi s tem, ker menim, da je za to pristojen Svet.

Kar zadeva mesto Bruselj priznam, da nimam nič proti mestu samem, celo všeč mi je.

Kljub temu menim, da je izid glasovanja na Irskem prejšnji teden pomembno politično sporočilo, vključno z mnenjem, ki ga imajo državljani o bruseljskih birokratih in o tem, da se v Bruslju odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati.

Vsi evropski državljani morajo meniti, da so del evropskega procesa odločanja ter da so z njim seznanjeni. Pomembno je, da imajo evropski državljani občutek, da so zastopani, pri čemer bi morale imeti institucije sedež v različnih državah Unije.

Približajmo institucije državljanom in vključimo državljane v evropsko razpravo. Če bomo centralizirali Bruselj, bomo ogrozili evropsko povezovanje.

Odločno nasprotujem ustanovitvi sedeža te nove institucije v Bruslju.

  Desislav Chukolov (NI), v pisni obliki. – (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, pojem „energetska mafija“ je znan v kar nekaj državah v svetu. To je splošni izraz, s katerim označujemo vse nezakonite dejavnosti na področju energije. Vendar je energetska mafija v Bolgariji, za razliko od drugih držav, jasno naznanila, da namerava vstopiti v politiko, vendar ne na podlagi poštenih in preglednih volitev, ampak tako, kot je v njeni navadi, s podkupovanjem.

Na novo ustanovljena stranka Lider v moji državi na zelo agresiven način vstopa v politiko, ki se po surovosti in brezobzirnosti lahko primerja s stranko Gibanje za pravice in svoboščine. Obe stranki kupujeta glasove, vendar se stranka Gibanje za pravice in svoboščine zavzema izključno za turške interese, medtem ko se stranka Lider, pod vodstvom Hrista Kovachkega, zavzema le za lastne interese.

Na zadnjih volitvah v moji državi so bili državljani po pošti obveščeni, da bodo njihovi računi za elektriko, vodo in plin nižji, če bodo glasovali za to stranko.

Gospod predsednik, uporabiti morate svoj vpliv na bolgarske politike, da bi po volitvah leta 2009 preprečili imenovanje poslancev v ta parlament, ki so bili izvoljeni na tako nepošten način.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. – V celoti podpiram poročilo mojega kolega, pri čemer žal tega ne morem storiti osebno. Vendar menim, da to ne pomeni, da ne smemo graditi novih termoelektrarn na premog.

Premogovništvo je znova vodilno na področju sprememb, pri čemer se 25. obletnica stavke rudarjev hitro približuje. Te spremembe temeljijo na tehnologiji čiste rabe premoga ter tehnologiji zajemanja in skladiščenja ogljika, ki ju razvijajo v premogovniku Hatfield colliery blizu mesta Doncaster. Tehnologija zajemanja in skladiščenja ogljika bi omogočila zajetje 90 % emisij CO2, ki bi ga nato geološko skladiščili. Ta tehnologija bi spremenila način zagotavljanja energetskih zahtev v Združenem kraljestvu.

Poleg prednosti uporabe naravnih virov, ki jih imamo dovolj, bi nova delovna mesta v okviru agencije za čisto rabo premoga omogočila oživitev rudarskih skupnosti, v katerih so se gospodarske in socialne razmere v zadnjem četrt stoletja poslabšale.

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Podpiram stališče Parlamenta v zvezi z Evropsko listino o pravicah odjemalcev energije, zlasti predlog, da naj odjemalci plačajo dejansko porabo energije.

Upam, da se bo v skladu s tem odjem za vse posamezne odjemalce plina meril v kilovatnih urah in ne, tako kot na Poljskem, v kubičnih metrih.

Potrošniki, ki upravičeno ali neupravičeno menijo, da plačujejo „zrak“, bi se zagotovo strinjali s plačevanjem odjema na podlagi energetske vrednosti in ne količine porabljenega plina.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Strinjam se s komisarjem, da se EU ne bo mogla spopasti z velikimi izzivi, če bomo namesto skupnih evropskih interesov in vrednot ščitili nacionalne interese.

Zato EU potrebuje dejanske reforme.

Odločno zagovarjam ustanovitev nacionalnega regulatorja, tj. učinkovite agencije, ki ima dovolj pooblastil za nadzorovanje poštenega delovanja skupnega trga z električno energijo.

Menim, da je bistveno naslednje: EU temelji na načelih svobodne konkurence, zato moramo tako v teoriji kot v praksi zagotoviti, da bodo lahko odjemalci v vsaki državi članici svobodno in brez težav izbirali med različnimi proizvajalci in distributerji električne energije ter se odločili za najboljšo ponudbo. Dejanski izziv za države članice je, da se morajo odločiti za interese odjemalcev ali interese velikih podjetij. Dogodki, kot je negativni izid glasovanja na Irskem, in vedno večje nezanimanje državljanov za EU so posledica omahovanja, da bi prednost namenili posamezniku, tj. potrošniku.

Ločevanja lastništva v celoti je ključni pogoj za reformo. „Tretji način“ ni ustrezna rešitev.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, glede na razvoj dogodkov so prednostne naloge EU na področju energije, kot so varstvo okolja, varnost in liberalizacija trga, še vedno pomembne, vendar jih je treba znova razvrstiti po pomembnosti. Hitro se je treba odzvati na rast cen nosilcev energije, socialne napetosti in zaskrbljenost ter širjenje podjetja Gazprom, pri čemer je treba zagotoviti varno in poceni oskrbo. Zaradi izzivov v zvezi z dolgoročnimi ambiciozni cilji glede varstva okolja in boja proti globalnemu segrevanju bi se lahko zmanjšala konkurenčnost evropskega gospodarstva ter okrepile socialne napetosti.

Obžalovanja vredno je, da nobena od 27 držav članic ni pripravljena oblikovati skupnega in konkurenčnega energetskega trga. Veliko držav, ki veljajo za glavne zagovornice evropskega povezovanja, nasprotuje odpravi monopolov. V odnosih z zunanjimi dobavitelji nafte in plina ni dovolj solidarnosti. Dvostranska pogajanja, kot so tista med zahodnimi in vzhodnimi državami EU in podjetjem Gazprom, slabijo naš pogajalski položaj. Zaradi dvostranskih pogajanj je energetsko izsiljevanje držav članic, ki so bile zgodovinsko povezane z monopolnim dobaviteljem, lažje.

Razlike v nacionalnih interesih so vidne pri oblikovanju enotnega energetskega trga. Evropska unija mora dokazati, da lahko kljub razlikam doseže zadovoljive kompromise. Energetika je najpomembnejše področje, na katerem je treba pokazati, da smo lahko kljub nesoglasjem enotni.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, dostop do energije po sprejemljivih cenah je eden od elementov, ki spodbuja socialno vključevanje ter dostop do znanja in izobraževanja. Dobavitelji energije pomembno vplivajo na družbeno in gospodarsko življenje državljanov. Žal ponavadi odjemalci, zlasti zasebniki ter mala in srednje velika podjetja nimajo dovolj potenciala, da bi lahko učinkovito uveljavljali svoje interese v zvezi z dostopom do energije.

V skladu z razpoložljivimi podatki države članice niso ustrezno izpolnile svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem ciljno usmerjenih javnih storitev za najmanj privilegirane družbene skupine. Evropska listina o pravicah odjemalcev energije bo rešila nekatere probleme na tem področju. Listina naj bi temeljila na zamisli o sodelovanju med državami članicami ob uporabi načela subsidiarnosti v celoti, pri čemer je treba upoštevati, da lahko imajo različne prakse na področju varstva potrošnikov različne rezultate v različnih državah članicah.

Dobavitelji energije in upravljavci omrežij se morajo zavezati, da bodo spoštovali okolje in čim bolj omejili radioaktivne odpadke. Uporaba obnovljivih virov energije in zagotavljanje pravice potrošnikom do svobodne izbire vira energije morata biti prednostna naloga.

Prav tako je treba omejiti formalnosti ob zamenjavi dobavitelja; potrošnike je treba zaščititi pred nepoštenim zaračunavanjem ter ustanoviti potrošniške organizacije. Predvsem je treba rešiti težavo v zvezi s pomanjkanjem energije, da bodo lahko vsi državljani sodelovali na veliko pomembnih področjih življenja.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

12. Čas za vprašanja Komisiji

  Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0161/2008).

Na Komisijo so naslovljena naslednja vprašanja.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Komisijo sprašujem naslednje: v kolikšni meri je zavezujoče … (Predsednica je prekinila govornika).

  Predsednica. − Žal mi je, vendar so dovoljena le zapisana vprašanja. To je v skladu z dnevnim redom, pri čemer žal ne morete postaviti vprašanja, ki ni bilo predloženo.

Prvi del

  Predsednica. − Vprašanje št. 25 predložil Lambert van Nistelrooij (H-0379/08)

Zadeva: Cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih

Belgijsko sodišče (zadeva 2007/AR/3394) je 4. aprila zadržalo odločitev belgijskega nacionalnega poštnega in telekomunikacijskega regulativnega organa (IBPT) v zvezi z določanjem cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Ena od glavnih utemeljitev je bila, da je treba pri določanju cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih upoštevati ekonomijo obsega velikih operaterjev.

Ali Komisija odločitev belgijskega sodišča obravnava kot vodilno načelo pri pripravi svojega naslednjega sporočila o cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih?

Ali Komisija meni, da je treba v okviru sporočila telekomunikacijskim podjetjem, ki so zdaj odgovorna za konkurenco na trgu mobilne telefonije, tako imenovanim „izzivalcem“, omogočiti dovolj časa, da se prilagodijo novim pravilom?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Vprašanje poslanca zadeva odločitev prizivnega sodišča Cour d’Appel de Bruxelles z dne 4. aprila 2008 v zvezi z zadržanjem regulativne odločbe belgijskega nacionalnega regulativnega organa (IBPT) z dne 18. decembra 2007 glede cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v Belgiji. Ta regulativna odločba je bila pred tem predložena Komisiji, ki jo je ocenila v skladu s členom 7 okvirne direktive. Komisija je seznanjena s to razsodbo sodišča, pri čemer jo je belgijski nacionalni regulativni organ obvestil, da je po tej razveljavitvi organiziral nacionalno posvetovanje o osnutku odločbe v zvezi s ponovno določitvijo nesomerne ravni cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih iz prejšnje regulativne odločbe z dne 11. avgusta 2006.

V okviru mehanizma posvetovanja (postopek iz člena 7) je Komisija večkrat izrazila mnenje, da je treba cene zaključevanja klicev znižati na raven učinkovitih stroškov, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje za različne operaterje, spodbudi operaterje k večji učinkovitosti ter zagotovi večje koristi za potrošnike, vključno z nižjimi cenami. Komisija priznava, da je treba zagotoviti prehodno obdobje, da bodo lahko operaterji dosegli učinkovito raven stroškov. Vendar ohranjanje višjih cen zaključevanja klicev ni opravičljivo, ko preteče dovolj dolgo obdobje, v katerem se lahko operater prilagodi na tržne pogoje in postane učinkovit, razen v primeru objektivnih razlik v stroških, na katere zadevni operater ne more vplivati.

Komisija se zaveda, da bi lahko različni pristopi k urejanju cen zaključevanja klicev ovirali utrjevanje notranjega trga ter zagotavljanje prednosti za potrošnike na podlagi čezmejne konkurence in storitev, zato si je Komisija za prednostno nalogo zadala, da bo operaterjem in nacionalnim regulativnim organom zagotovila smernice in večjo pravno varnost pri upravljanju trgov zaključevanja klicev. Zato Komisija pripravlja priporočilo o skupnem pristopu k določanju cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih in telekomunikacijskih omrežjih na fiksni lokaciji, katerega namen je spodbujati večjo jasnost in doslednost na tem pomembnem, a zelo zapletenem področju, zagotoviti največje koristi za potrošnike v smislu sprejemljivih cen ter učinkovit razvoj inovativnih storitev. Takšno priporočilo lahko usmerja tudi nacionalna sodišča.

Konsolidacijo notranjega trga bi lahko ovirale tudi odločitve sodišč v različnih državah članicah, na podlagi katerih se oblikujejo različne razlage o reševanju podobnih težav v zvezi s konkurenco. Komisija pozorno spremlja vse odločitve in sodbe sodišč, tudi na področju trgov zaključevanja klicev, kot je odločitev belgijskega sodišča, ki jo je omenil poslanec v svojem vprašanju.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarki za odgovor, saj je dobro predstavila razmere. Moje dodatno vprašanje je naslednje: kje so te razlike med državami članicami?. Odločitev sodišča v Belgiji kaže, da za velike operaterje in novince na trgu še vedno niso zagotovljeni učinkoviti enaki konkurenčni pogoji. Ali to pomeni, da bi bilo treba prehodno obdobje podaljšati? Ali to pomeni, da je treba za takšno prilagoditev v Evropi treba zagotoviti več časa? Ne nazadnje smo zdaj ugotovili, da so mali operaterji žrtve na tem trgu.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Komisija se že od začetka zaveda, da je treba za operaterje zagotoviti prehodno obdobje, da lahko, kot sem že povedala, dosežejo učinkovito raven stroškov.

Vendar je treba začasne nesomernosti v razumnem časovnem okviru odpraviti. Ohranjanje višjih cen zaključevanja klicev ni opravičljivo, ko preteče dovolj dolgo obdobje, v katerem se lahko operater prilagodi na tržne pogoje in postane učinkovit, razen, kot se že povedala, v primeru objektivnih razlik v stroških, na katere zadevni operater ne more vplivati.

Zaradi cen, ki presegajo učinkovito raven ali raven na podlagi stroškov, operaterji ne spodbujajo inovacij in si se prizadevajo znižati cen. Poleg tega se lahko zgodi, da bodo morali potrošniki plačati več, kot bi plačali, če bi bile cene zaključevanja klicev sorazmerne in bi temeljile na stroških. Zato je treba cene zaključevanja klicev čim prej znižati na raven učinkovitih stroškov brez, kot sem že povedala, oviranja položaja podjetij ali potrošnikov.

  Predsednica. − Vprašanje št. 26 predložila Katerina Batzeli (H-0386/08)

Zadeva: Politika obvladovanja kriznih razmer za obravnavanje visokih cen na trgu

Visoke cene na trgu, ki so jih povzročili dvig cen nafte, nedavna kriza glede hrane, dobičkarstvo in neučinkovit nadzor, še vedno negativno vplivajo na inflacijo in dohodek gospodinjstev. Na te kritične razmere se mora Evropa odzvati usklajeno.

Kako in s katerimi ukrepi namerava Komisija rešiti sedanjo krizo, ki je prizadela razvoj nacionalnih gospodarstev in vplivala na zmanjšanje dohodka gospodinjstev, pri čemer je zato širša javnost podvomila v vlogo eura v zvezi s ceno nafte?

Kakšne ukrepe bo Komisija sprejela za preprečevanje mednarodnega dobičkarstva na podlagi blaga? Ali bo vzpostavila mehanizem obvladovanja kriznih razmer na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni? Kako in s katerimi ukrepi bo nacionalnim organom zagotavljala pomoč pri preprečevanju dobičkarstva, ki ga omogoča zlasti prevladujoč položaj nekaterih podjetij?

Ali med prednostne naloge Komisije sodi tudi določanje najvišje prodajne cene za nekatera osnovna živila?

Ali je sprejemljivo, da nekatere vlade zdaj zvišujejo posredne davke, da bi povečale javne prihodke? Ali se lahko zniža DDV ter neposredne davke na nekatera osnovna živila in proizvode na evropski ravni?

Vprašanje št. 27 predložil Leopold Józef Rutowicz (H-0399/08)

Zadeva: Rast cen v EU

Zaradi povpraševanja po biogorivih in večjega povpraševanja po živilih so se zelo dvignile cene nekaterega blaga, kar je najbolj prizadelo državljane EU z nizkimi dohodki. Hkrati zaradi omejitev proizvodnje različnih izdelkov ni konkurence, ki bi preprečevala rast cen. Kakšni ukrepi so bili sprejeti za omejitev dvigovanja cen živil na trgu EU?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Ker sta obe vprašanji, kot je predsednica ustrezno ugotovila, povezani, bom na vprašanji odgovorila skupaj.

Na območju eura se je inflacija dejansko zmanjšala iz 8–10 % v 70. in 80. letih na 3 % v 90 letih 20. stoletja ter je v prvem desetletju evropske monetarne unije povprečno znašala le malo več kot 2 %.

Vendar se je zaradi globalnih pretresov cen energije in živil povečal pritisk na inflacijo v Evropski uniji in v svetu na splošno.

Močan euro je delno omilil učinek vedno višjih cen goriva in nafte. Vendar moramo se soočiti z realnostjo, da se je stopnja inflacije od lanskega avgusta do aprila 2008 povečala iz 1,9 % na 3,6 %.

Komisija je svoja stališča v zvezi z nedavnim povečanjem cen živil navedla v sporočilu z naslovom „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane: Smernice za ukrepanje EU“. Poleg drugih dejavnikov so se zaradi višjih cen nafte dvignile cene na kmetijskem trgu v Evropski uniji, in sicer zaradi večjih kmetijskih vložkov in višjih logističnih stroškov.

Čeprav na povpraševanje po kmetijskih proizvodih vpliva trg z biogorivi, analize, ki jih je izvedla Komisija, kažejo, da so vzroki za višje globalne cene živil različni. Obsegajo strukturne in začasne dejavnike, medtem ko sedanja proizvodnja biogoriv v EU dejansko skoraj ne vpliva na sedanje globalne cene živil, pri čemer so zadnje ocene pokazale, da se za proizvodnjo biogoriv uporablja le 1 % obdelovalnih površin v Evropski uniji.

Vendar je jasno, da lahko zadnje povečanje cen kmetijskih proizvodov le delno pojasni dvig maloprodajnih cen živil, pri čemer lahko včasih opazimo neskladje med ceno proizvoda na kmetiji in ceno proizvoda v veleblagovnici ali trgovini.

Ker lahko sedanjo krizo obravnavamo z več različnih vidikov, je ukrep, ki ga predlaga Komisija, celovit ter namenjen obravnavanju kratkoročnih posledic in dolgoročnih vzrokov za vedno višje cene živil. Za zmanjšanje pritiska na cene v kmetijskem sektorju smo v okviru skupne kmetijske politike že določili nadaljnje spodbude za okrepitev tržne usmerjenosti in povečanje proizvodnje, pri čemer smo se odzvali zelo hitro, saj smo za to proizvodno leto ukinili obvezno praho ter s 1. aprilom 2008 uvedli višje mlečne kvote. Poleg tega se je Evropska unija odločila, da bo v tekočem tržnem letu opustila uvozne dajatve za večino žit.

Ta vprašanje bomo nadalje obravnavali v okviru prihodnjih razprav o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike.

Da bi lahko obravnavali zlasti potrebe najrevnejših ljudi v EU, bomo posodobili in nadgradili program, pri čemer bomo predlog predložili pozneje v tem letu.

Menim, da je prav tako pomembno, da še naprej spodbujamo in promoviramo vlaganje v raziskave na področju kmetijstva za krepitev trajnostne rasti produktivnosti v kmetijskem sektorju v Evropi in svetu.

V zvezi z oblikovanjem cen na kmetijskem trgu je Komisija zavezana spremljanju dejavnosti špekulativnih vlagateljev na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, in njihovega vpliva na gibanje cen.

V zvezi s vprašanjem glede prevladujočega položaja se vsaka zloraba prevladujočega položaja obravnava v skladu s členom 82 Pogodbe ali ustreznimi nacionalnimi predpisi. Komisija in nacionalni organi za konkurenco so zelo pozorni na kakršne koli kršitve konkurenčnega prava Evropske unije.

Komisija si prizadeva zlasti zagotoviti, da koncentracije na ravni Skupnosti ne bodo znatno ovirale učinkovite konkurence na škodo potrošnikov in različnih podjetij. V zvezi s tem bo Komisija preverila tudi delovanje živilske verige ter spremljala maloprodajni sektor, vzpostavljen v okviru pregleda enotnega trga.

Kot določa Pogodba, je treba ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Komisija, izvajati v skladu z načeli notranjega trga in čezmejne konkurence. Za zdaj določanje najvišjih prodajnih cen za nekatera osnovna živila ni predvideno.

Komisija se zaveda, da vlade zdaj zvišujejo posredne davke, da bi povečale javne prihodke. Poleg tega se Komisija strinja z mnenjem finančnih ministrov, da se je treba izogibati negativnim fiskalnim in drugim ukrepom, ki preprečujejo potrebne prilagoditve.

Končno, Komisija meni, da bi se kratkoročni, ciljno usmerjeni ukrepi za zmanjšanje učinka višjih cen energije na najrevnejše prebivalce lahko sprejeli. Vendar seveda ne smejo imeti izkrivljajočega učinka ali ovirati potrebnih strukturnih sprememb. Splošno znižanje davkov ali DDV, menim, da se vsi s tem strinjamo, že po opredelitvi ni namenjeno revnim prebivalcem.

Komisija se ne osredotoča le na ukrepe v zvezi z učinki doma; menim, da je odgovornost vseh nas zagotoviti enake konkurenčne pogoje tudi za države v razvoju, pri čemer je Komisija do zdaj namenila več kot 300 milijonov EUR nujne pomoči za hrano, poleg tega dejavno spodbuja usklajen odziv na mednarodni ravni v skladu s sklepi, sprejetimi pred dvema tednoma na vrhu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo.

Menim, da smo se odzvali na izzive, s katerimi se zaradi novih razmer vsi soočamo.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem komisarki za obsežen odgovor na moje vprašanje. Vendar izpostavila bom dve vprašanji, ki jih mora Komisija obravnavati takoj.

Prvo vprašanje zadeva nadzor nad cenami, zlasti živil, kot ste pravilno povedali. Ne gre toliko za določitev najvišje prodajne cene, ampak za določitev proizvodnih stroškov in odstotek dobička, ki ga lahko prejmejo podjetja, pod pogojem, da ta mejna vrednost ne ovira notranjega trga ali uvoza.

Kot drugo se strinjam z odpravo prahe in povečanjem mlečnih kvot, vendar menim, da glede na vedno višje cene nafte povečanje stroškov proizvodnje pesticidov ni ustrezen ukrep.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Najprej se zahvaljujem komisarki za zelo izčrpen odgovor na to vprašanje.

Opozoril bom na več problemov. Prvi so proizvodne omejitve trgovine s sladkorjem. Zaradi trgovanja s proizvodnjo sladkorja različne države ne bodo mogle izkoristiti nekaterih proizvodnih zmogljivosti, zato se na tem področju oblikujejo določene politike. Z omejevanjem proizvodnje sladkorja konkurenca samodejno izgine.

Drugi problem je, da se za številne osnovne proizvode, kot so banane, ki so pomembni za najrevnejše ljudi, uporabljajo nekatere dajatve. Te dajatve je treba preveriti. Ne nazadnje banane jedo otroci, otroci revnih družin. Preveriti je treba tudi uvedbo dajatev za nujne proizvode, razen alkohola. Strinjam se, da je treba spremljati ter nadzirati trg in cene, vendar ali ima Komisija koristi od tega, da z uvozom cenejših izdelkov na nacionalni trg zmanjša ceno nekaterih drugih izdelkov (...).

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa Batzeli, menim, da moramo imeti na voljo nadzorni sistem, ki preprečuje prekomerno povečanje cen, kar je naloga nacionalnih organov za konkurenco. Naj povem, da smo tudi v okviru Komisije s komisarjem, odgovornim za konkurenco, razpravljali o tem in da se zavedamo teh težav.

Kar zadeva komentar gospoda Rutowicza: ne vem, ali ste govorili o sladkorni reformi, v okviru katere smo se odločili zmanjšati proizvodnjo sladkorja v Evropski uniji za 6 milijonov ton, pri čemer smo kmetom, ki so opustili proizvodnjo sladkorja, zagotovili ustrezna nadomestila. Vendar je bila ta odločitev sprejeta že pred nekaj leti.

V zvezi s cenami uvoženih proizvodov: res je, da je cena odvisna od uvoznih dajatev, pri čemer natanko o tem v teh dneh razpravljamo v okviru kroga pogajanj o razvoju iz Dohe STO, kjer si prizadevamo doseči sporazum o zmanjšanju dajatev na splošno.

Na koncu še v zvezi s prednostmi uživanja sadja: Strinjam se z vami, zato bomo na naslednjem zasedanju tukaj v Strasbourgu predložili program v zvezi s sadjem in zelenjavo za šolske otroke, ki bo prispeval k oblikovanju dobrih navad med majhnimi otroki.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Moje vprašanje zadeva trošarine. Med razpravami o trošarinah na alkohol so nekateri predlagali odpravo trošarin. Kakšno je vaše mnenje o trošarinah na gorivo, saj so sedanje razmere neugodne za začasne rešitve, kot je ta? Ali bi bilo mogoče trošarine na gorivo zmanjšati vsaj začasno, da bi preprečili dvig cen v živilskem in drugih sektorjih?

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Komisarka, cene živil se povečujejo v celotni EU, kar najbolj prizadene družine z nizkim dohodkom in ljudi z nizkimi plačami, pri čemer jih to finančno skoraj uniči. V kolikšnem obsegu se bo izvajal evropski program pomoči v hrani za prikrajšane družbene skupine, da se zagotovi pomoč tistim ljudem, ki trpijo zaradi povečanja cen živil, pri čemer se celo spopadajo z lakoto?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Prvič, menim, da znižanje DDV ni rešitev. Zdaj cene nafte znašajo približno od 136 do 137 USD na sodček; če bi zdaj znižali DDV, kaj bi naredili, če bi se cene dvignile na 160 USD – še dodatno znižali DDV?

Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na prihodnost, pri čemer spodbujamo naložbe za zmanjšanje odvisnosti od nafte. To je izvedljivo v kmetijskem sektorju, pri čemer zdaj razpravljamo tudi o zmanjšanju odvisnosti v ribiškem sektorju, ker je ta sektor še bolj odvisen od cen nafte. Zato je vlaganje v nove tehnologije dolgoročno uspešnejša rešitev kot znižanje DDV.

V zvezi z drugim vprašanjem naj povem, da bomo letos predložili predlog v zvezi z najbolj prikrajšanimi ljudmi v Evropski uniji. Program je že oblikovan, vendar je njegovo izvajanje odvisno od presežka zalog, tj. intervencijskih zalog kmetijskih proizvodov, pri čemer imamo v zvezi z intervencijo na voljo samo ta program. Zato potrebujemo pravno podlago za nov program, pri čemer upam, da bodo poslanci zadovoljni z našim predlogom v zvezi z ohranitvijo ali celo povečanjem ekonomske podlage tega programa. V celoti se strinjam, da moramo najti ustrezne rešitve.

  Jim Allister (NI). - Komisarka, v odgovoru na vprašanje št. 27 ste rekli, da se za proizvodnjo biogoriv uporablja le 1 % obdelovalnih površin EU. Glede na to, da veliko žita uvozimo iz Severne Amerike, bi bilo mogoče pomembneje navesti, koliko ta odstotek, zaradi katerega nas veliko meni, da so za dvig cen živalske krme kriva biogoriva, znaša na tem območju. Nam lahko navedete te podatke?

Drugič, k dviganju cen prispeva tudi Komisija, ki ni naklonjena odobritvi gensko spremenjenih sort, ki bi bile veliko cenejše, ter z odobritvijo tudi odlaša. Ali nas lahko seznanite z napredkom v zvezi s tem? Ali smo bliže sočasnim odobritvam v smislu ključnih področij oskrbe?

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospa komisarka, ali namerava Komisija obravnavati znižanje DDV na otroška oblačila, zaradi česar bi se zmanjšala davčna obremenitev velikih družin, vendar ne premožnih.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Najprej menim, da je pomembno, da v okviru razprav o biogorivih v Evropski uniji ne obtožujemo evropskega načina obravnavanja tega vprašanja. Ker če bo zaradi tega za krivca obveljal bioetanol/biodizel, nihče ne bo želel vlagati. Tako bomo v celoti zaostajali na tem področju, pri čemer bomo odvisni od uvoza etanola in biodizla, saj brez njiju ne bomo mogli izpolniti ciljev v zvezi z 20-odstotnim znižanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Zato moramo najti rešitev, pri čemer je zdaj edina rešitev biogorivo prve generacije.

Vendar moramo, pri čemer se zagotovo vsi strinjamo s tem, čim bolj spodbuditi raziskave ter razvoj biogoriv druge in celo tretje generacije, proizvedenih iz odpadkov, blata, slame in drugih proizvodov iz kmetijskega sektorja, kot so ostružki, ki se zdaj ne uporabljajo. V tem je prihodnost, vendar moramo bit del tega razvoja, zato kot izhodišče potrebujemo goriva prve generacije.

V zvezi z gensko spremenjenimi organizmi vem, da so v tem parlamentu glede tega mnenja različna, vendar je jasno, da moramo omogočiti uvoz krme za naše živali ter proizvodnjo mesa po primernih cenah. Če ne bomo našli rešitve, pri čemer to velja tudi za gensko spremenjena žita, predvsem koruzo, se bo proizvodnja mesa v Evropi zmanjšala. Nato bomo morali meso uvažati iz Brazilije, in sicer meso ali živali, pitane z gensko spremenjeno krmo, ki jih ne maramo ali ki jih potrošniki ne marajo, vendar bodo na koncu kupovali natanko to meso. Menim, da bi s tem dejansko zavajali potrošnike.

Zato moramo vzpostaviti lasten sistem odobritve, pri čemer menim, da je bil narejen napredek v zvezi z vrnitvijo zahtevkov, ki še niso odobreni, ter s tem pospešitvijo postopka v okviru evropske agencije za varnost hrane ob zagotavljanju kakovosti.

Gospa predsednica, nisem strokovnjakinja za DDV na otroška oblačila, zato namesto da podam napačen odgovor menim, da je bolje predložiti pisno vprašanje.

Drugi del

  Predsednica. − Vprašanje št. 28 predložil Ioannis Gklavakis (H-0381/08)

Zadeva: Strategija v zvezi z ribogojstvom

Po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo naj bi se poraba ribiških proizvodov do leta 2030 povečala za 50 %, pri čemer naj bi večino povpraševanja zadostile ribogojnice, kar pomeni, da naj bi se njihova proizvodnja povečala za približno 40 milijonov ton. Glede na vedno večje upadanje staležev rib ter vedno večje povpraševanje po ribah in lupinarjih je ribogojstvo vedno pomembnejše.

Ali namerava Komisija ob upoštevanju tega v strategijo v zvezi z ribogojstvom vključiti morske smernice za načrtovanje na področju ribogojskega sektorja? Kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bodo proizvodi Skupnosti bolj konkurenčni od proizvodov tretjih držav, v katerih so proizvodni standardi nižji. Ali namerava sprejeti druge inovativne ukrepe za razvoj tega sektorja?

  Joe Borg, komisar. − Najprej se zahvaljujem poslancu gospodu Gklavakisu, da je s svojim vprašanjem poudaril pomembnost ribogojstva, pri čemer bom z veseljem predstavil mnenje Komisije v zvezi s tem vprašanjem.

Kot ste pravilno poudarili, pri čemer je to poudarila tudi Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, je svetovna ribogojska industrija vedno pomembnejša ter ima ključno vlogo pri premoščanju vrzeli med vedno večjim povpraševanjem po morskih sadežih in ponudbo ribiških proizvodov, zlasti glede na upadanje staležev prosto živečih rib.

Komisija pripravlja sporočilo o strategiji za trajnostni razvoj ribogojstva v EU, ki bo predvidoma končano do konca leta 2008. Namen strategije bo vzpostaviti najboljše okolje za trajnostno rast ribogojstva ob zagotavljanju ustrezne ponudbe morskih sadežev državljanom Evropske unije ter izpolnjevanju visokih okoljskih standardov in standardov javnega zdravja.

Prostor za ribogojstvo je dejansko ključna ovira za razvoj ribogojstva, pri čemer lahko ima pomorsko prostorsko načrtovanje ključno vlogo pri reševanju tega vprašanja. Prihodnja strategija v zvezi z ribogojstvom bo obravnavala to vprašanje.

Vprašanje v zvezi s konkurenco proizvodov iz tretjih držav z nižjimi proizvodnimi standardi bi lahko rešili s sistemi za diferenciacijo trga, kot je izdajanje potrdil. To zadevo bomo obravnavali v okviru priprave strategije.

Na splošno se bo ta strategija osredotočala na konkurenčnost in inovacije.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu komisarju za odgovor.

Naj dodam naslednje. Kot ste poudarili gospod komisar, potrošniki vedno bolj povprašujejo po morskih sadežih, tj. ribah, lupinarjih in podobno. V zadnjih letih so med potrošniki vedno bolj priljubljeni ekološki proizvodi. Opazimo lahko, da se jih vedno več v tem sektorju ukvarja z ekološkim ribogojstvom, ki zagotavlja bolj zdrave proizvode in je okolju prijaznejše, pri čemer je to zelo pomembno upoštevati.

Ali namerava Evropska komisija sprejeti ukrepe za spodbujanje, krepitev in podpiranje ekološkega ribogojstva; če namerava, ali lahko pojasni, kakšni bodo ti ukrepi ter kako namerava podpreti to pomembno vprašanje, ki ga želimo spodbujati?

  Joe Borg, komisar. − Kar zadeva vprašanje glede vedno večjega povpraševanja, se to nedvomno povečuje, pri čemer smo zabeležili eksponentno rast porabe proizvodov iz ribogojstva, morskih sadežev in gojenih rib, kar je zagotovo dobro, saj vsi vemo, da so staleži rib v različnih vodah Skupnosti in v svetu prekomerno izkoriščeni. V kratko do srednjeročnem obdobju ulova ne bo mogoče povečati, zato se je treba zaradi večjega povpraševanja povečati proizvodnjo gojenih rib.

Zaradi tega lahko nastanejo težave v zvezi s posebnimi vprašanji, ki sem jih izpostavil v svojem odgovoru, ter v zvezi z oskrbo z ribjo moko, saj je pridelava ribje moke zelo odvisna od ulova nizkokakovostnih, industrijskih rib, staleži katerih so prekomerni izkoriščeni.

Kar zadeva ekološko ribogojstvo, spodbujamo njegov razvoj. V okviru postopka javnega posvetovanje se je pokazalo, da je treba okrepiti razvoj ekološke proizvodnje, pri čemer preučujemo načine in sredstva za zagotovitev, da bo v strategiji, tj. svežnju, ki bo predložen kasneje, posebna pozornost namenjena ekološkemu ribogojstvu: kako lahko prispevamo k nadaljnjemu spodbujanju tega ribogojstva ter kakšne ukrepe, kot je okoljsko označevanje, lahko sprejmemo za povečanje ozaveščenosti potrošnikov, da je smiselno uživati ekološke proizvode. Upamo, da bomo s tem dodatno pospešili razvoj te pomembne industrije.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, na koncu govora ste posredno omenili okoljsko označevanje. Zanima me, ali imamo kakršno koli zagotovilo, da bodo pregledno navedeni podatki o poreklu rib in proizvodnji ter opis proizvodnje, tako da bodo potrošniki seznanjeni s poreklom rib in kje so bile te ribe gojene. Ne gre za biološko ustreznost tega procesa, ampak za poreklo kot tako. Ali so v zvezi s tem predpisi usklajeni?

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Komisar, v zvezi z istim vprašanjem dodajam naslednje. Pred kratkim so se name obrnile avstrijske organizacije za zaščito potrošnikov v zvezi s povečanjem uporabe antibiotikov in drugih nezaželenih zdravil pri gojenju lupinarjev, uvoženih v Evropsko unijo in Avstrijo, iz ekonomskih razlogov, pri čemer je razlog mogoče v tem, da jih je na ta način lažje gojiti. Te snovi ljudje nato zaužijejo prek prehranjevalne verige. Ali Komisija sprejema ukrepe za omejitev ali preprečitev tega prihodnosti?

  Joe Borg, komisar. − V zvezi s poreklom rib bom izpostavil dve dejstvi. Prvič, kar zadeva prosto živeče ribe, ki jih ulovijo zlasti ribiči tretjih držav in tudi naši ribiči ter ki nato pogosto pristanejo v predelovalni verigi, smo v postopku sprejemanja uredbe za obvladovanje dejavnosti nezakonitega ribolova. S tem bomo okrepili našo ureditev, pri čemer nobena nezakonito ulovljena riba ne bo smela vstopiti na trg Skupnosti, v prvotnem stanju ali po postopku predelave. To je en vidik.

V zvezi z ribogojstvom preučujemo načine in sredstva za zagotovitev, da gojene ribe, uvožene v Skupnost, izpolnjujejo zdravstvene standarde in zahteve, da lahko potrošnikom zagotovimo, da je proizvod, ki ga uživajo, v skladu z zdravstvenimi zahtevami, ki veljajo za naše proizvode. To preučuje generalni direktorat SANCO, pri čemer je treba omeniti še sistem izdajanja potrdil, ki zagotavlja, da proizvodi, ki vstopajo na trg Skupnosti izpolnjujejo zahtevane zdravstvene standarde.

V zvezi s vprašanjem, povezanim s tem, je treba poudariti, da preučujemo možnosti za okoljsko označevanje proizvodov iz ribogojstva, kot sem že povedal. Najprej smo razpravljali samo o okoljskem označevanju rib, ujetih na prostem, ker se parametri razlikujejo. V zvezi s tem je glavni namen okoljskega označevanja zagotoviti trajnosten ulov rib, pri čemer se okoljsko označevanje ne uporablja za ribe, katerih staleži so prekomerno izkoriščeni.

Pri okoljskem označevanju rib iz ribogojstva so parametri drugačni, zato so pogoji uporabe drugačni, kot na primer, da morajo biti ribe gojene v skladu z okoljskimi, zdravstvenimi in sanitarnimi standardi. Preučujemo parametre, pri čemer bomo Parlamentu kasneje predložili predloge za uvedbo, pospešitev uvedbe ali za oblikovanje minimalnih meril za prostovoljne sisteme okoljskega označevanja v zvezi s tem.

  Predsednica. − Vprašanje št. 29 predložil Brian Crowley (H-0416/08)

Zadeva: Uporaba varne tonaže

Sodišče prve stopnje je na dan 13. junij 2006 razsodilo v prid 20 Irskim prošnjam za varno tonažo, zato se razveljavi odločba Komisije 2003/245/ES⁽¹⁾ z dne 4. aprila 2003 za 20 uporab varne tonaže. Sodišče je ugotovilo, da je Komisija uporabila merila, ki niso zagotovljena s predpisi (tj. plovila morajo biti stara vsaj 5 let, da se lahko za njih zaprosi za varnostno tonažo) in da je presegla svoje pristojnosti.

Vse uporabe varnostne tonaže so bile predložene Komisiji pred 31. decembrom 2001, kot to zahteva sklep Sveta 97/413/ES⁽²⁾ (glej člen 4(2)).

Sodišče je razsodilo, da ni uporabila Komisija tega člena pravilno v zvezi z zavrnitvijo uporabe varne tonaže za te posameznike. Ali lahko razloži Komisija, zakaj se na ta sklep ni pritožila in zakaj uspešni prosilci skoraj dve leti po tem še vedno čakajo na odgovor Komisije v zvezi z njenim upoštevanjem sodbe Sodišča?

  Joe Borg, komisar. − Gospodu Crowleju se zahvaljujem za njegovo vprašanje, ki mi omogoča priložnost govoriti o ukrepih po sodbi Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2006 v zvezi z zahtevo Irske po povečanju zmožnosti ribiških plovil na podlagi izboljšanja varnosti.

Komisija je sklenila, da ne bo vložila pritožbe na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2006. Sodišče je navedlo, da so bile zadevne informacije v odločitvi Komisije z dne 4. aprila 2003 pomanjkljivo analizirane. Po sodbi je sklenila Komisija sprejeti novo odločitev, ki bo temeljila na podrobnejši analizi in zagotovila jasne zaključke za vsak zadeven primer.

Pravilno je poudariti, da prosilci še vedno čakajo na novo odločitev Komisije. Vendar je treba izpostaviti, da so službe Komisije pozvale Irsko, da pošlje določene dodatne tehnične informacije za vse zahteve po povečanju zmožnosti. Kljub opozorilom je Irska te informacije posredovala le za nekaj zahtev.

Pomanjkanje popolnih odgovorov Irske je zadržalo to novo oceno. Komisija zdaj končuje novo in podrobno oceno za vsako od teh zahtev. O rezultatih bo Irsko predvidoma obvestila v juliju letos.

  Brian Crowley (UEN). – Gospodu komisarju se zahvaljujem za odgovor. Vendar pri tem ostaja dvom glede tega, ali bo odločitev o varni tonaži temeljila na samodejni odobritvi varne tonaže zaradi nepravilne odločitve, ki jo je v začetku sprejela Komisija, ali je potrebna ponovna vloga prošenj. Zato obstaja spor glede tega, ali bodo te informacije dejansko zagotovljene.

Mogoče lahko razjasni Komisija možnost pozitivnega rezultata novih prošenj obstoječih prosilcev, v prid katerih je razsodilo Sodišče.

  Joe Borg, komisar. − Sodba Sodišča prve stopnje kot taka ni ugotovila, da so imeli prosilci v bistvu prav, ampak da je Komisija sprejela odločitev, ki je temeljila na nezadostni analizi vseh zadevnih informacij. Ker naša odločitev ni temeljila na trdni osnovi smo pozvali Irsko, da nam zagotovi dodatne informacije, ki nam bodo omogočile odločanje na trdnejši osnovi.

Ker je bila prva odločitev sprejeta ob upoštevanju vseh nosilcev dejavnosti kot celote, smo zahtevali informacije o posameznih nosilcih dejavnosti. Naša odločitev bo obravnavala vsakega posameznega nosilca dejavnosti.

Če v zvezi z določenimi nosilci dejavnosti niso bile zagotovljene dodatne informacije, potem menim, da se stališče Komisije ne bo spremenilo. Pri primerih, za katere so bile zagotovljene dodatne informacije, bomo le-te preučili in se odločili, ali ustrezajo odobritvi. Če tudi z dodatnimi informacijami prošnje ne bodo ustrezale merilom, bo naša odločitev ostala negativna.

  Predsednica. − Vprašanje št. 30 predložil Seán Ó Neachtain (H-0420/08)

Zadeva: Vpliv uvoza iz Severne Amerike na irske ribiče lupinarjev

Na irske ribiče lupinarjev negativno vpliva poceni uvoženo blago iz Združenih držav in Kanade zaradi šibkega dolarja. Cene lupinarjev se še naprej znižujejo. Kako namerava Komisija pomagati tem ribičem, ki so zelo pomembni za irsko lokalno obalno gospodarstvo?

  Joe Borg, komisar. − Zavedam se, da so se cene na trgu določenih rib in lupinarjev nedavno znižale, tako na Irskem in tudi v ostalih delih Skupnosti. Izvedel sem, da se to vprašanje v bistvu nanaša na ceno jastogov, ki bi običajno presegala 15 EUR za kilogram pri prvi prodaji na Irskem in se je zdaj znižala na 10 EUR za kilogram.

V primeru jastogov v primerjavi s prejšnjimi šestimi leti obseg trgovine kaže rast v uvozih za leti 2006 in 2007. Celoten uvoz Skupnosti iz Kanade se je v letu 2006 povečal za 12 % v primerjavi z referenčnim obdobjem 2000–2005 in 7 % v letu 2007; v primeru Združenih držav se je uvoz povečal za 27 % v letu 2006 ter 26 % v letu 2007 v primerjavi z enakim obdobjem.

Vendar je zelo malo neposrednega uvoza jastogov na Irsko iz Združenih držav ali Kanade; skupno 2,5 tone in 118 ton v letu 2006. Vendar to ne pomeni, da se jastogi iz Severne Amerike na Irsko uvažajo prek ostalih držav članic.

Cena v evrih se v zadnjih treh letih ni znižala. Povprečna uvozna cena za Združene države v obdobju 2005–2007 je bila 12,45 EUR za kilogram; v prvi četrtini leta 2008 se je cena dejansko zvišala na 13,6 EUR za kilogram.

V primeru uvoza kanadskih jastogov v Skupnost se je cena v zadnjih treh letih nekoliko zvišala, pri čemer je bilo povprečje v obdobju 2005–2007 12,12 EUR za kilogram. V prvi četrtini leta 2008 so se cene dejansko zvišale na 12,48 EUR v odgovor močnemu kanadskemu dolarju.

Glede na ravnokar omenjeno se ne zdi, da je sedanji padec cen jastogov močno povezan z uvozom iz Severne Amerike. Padec je lahko tudi posledica negotovih razmer na trgu zaradi protestov v določenih državah članicah v zadnjih tednih.

Prav tako je zaradi padca vrednosti funta šterlinga v primerjavi z evrom mogoče, da se irski proizvajalci na tradicionalnih celinskih trgih soočajo s konkurenčnostjo jastogov iz Združenega kraljestva.

V okviru skupne ureditve trga ni določb, ki bi zagotavljale nadomestila za proizvajalce za padec cene jastogov. Vendar lahko proizvajalci jastogov ustanovijo organizacije proizvajalcev in tako okrepijo svoj položaj na trgu. Evropski sklad za ribištvo zagotavlja finančno podporo za ustanovitev takih organizacij in tudi za izvajanje načrtov za izboljšanje kakovosti proizvodov. Za nadaljnje srednje- in dolgoročne ukrepe je pomoč zagotovljena v okviru Evropskega sklada za ribištvo za skupne ukrepe za spodbujanje ribiških proizvodov, kot je tudi jastog, ki lahko spodbudijo večje povpraševanje in boljše cene.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu komisarju za odgovor in želim postaviti dodatno vprašanje.

Kot veste, gospod komisar, se je ribiška industrija znatno spremenila zaradi nedavnega velikega povečanja cen nafte. Vprašati želim naslednje; ali namerava Komisija predložiti predloge za podporo ribičev na obalnih območjih, kot so ribiči jastogov in prej omenjeni ribiči, ki jih je prizadelo znižanje cen lupinarjev?

  Joe Borg, komisar. − Vprašanje, ki zadeva veliko povečanje cen nafte in njegov vpliv na ribištvo je zelo specifično in obširno, lahko bi rekel, da je skoraj edinstveno, kar zadeva ribištvo. Temu je tako, ker imamo pri tem skupek dejavnikov, ki negativno vplivajo na ribištvo.

Po eni strani lahko doseže cena nafte kot odstotek celotnega dohodka posameznega ribiča celo 50–60 % celotnega dohodka tega ribiča. Zlasti se to nanaša na oddaljene nosilce dejavnosti zaradi dolgih poti, ki jih opravljajo in tudi na posebne ribiške dejavnosti, kot so ribiške ladje z vlečno mrežo z gredjo, ki porabijo veliko goriva.

Poleg tega imamo tu še dejstvo, da ribiči zaradi določenih omejitev trga ne morejo prenesti naraščajočih stroškov na druge nosilce dejavnosti, vključene v trženje ribiških proizvodov. To v bistvu pomeni, da je povečanje v ceni dejansko krije sam ribič.

Poleg tega smo uvedli različne ukrepe za ponovno pridobitev trajnostnega ribištva, kar pomeni, da ribič z večjim ulovom ne more izboljšati svojega učinka, ker ustvari z večjim ulovom dodatne pritiske na ribji stalež, kar se dolgoročno izkaže za neučinkovito. Zato se ribiči soočajo s to veliko težavo.

Dejansko sem danes kolegu predstavil informativni dokument o zadevi, za katero menimo, da predstavlja napredek pri kratkoročnem sodelovanju z ribiči, pri čemer jim zagotavljamo pomoč z namenom prestrukturiranja celotnega sektorja in obravnavanja posebnih skrbi različnih ribištev. V tem informativnem dokumentu smo navedli vrsto posebnih ukrepov, ki jih lahko predložimo. Države članice se bodo lahko skupaj s svojimi ribiči odločile, kateri ukrepi najbolj ustrezajo razmeram, s katerimi se soočajo posamezna ribištva. Ali bo to na voljo tudi ribičem jastogov in v kolikšni meri, bi bilo treba podrobno preučiti.

Vendar me je kolega pooblastil, da v zvezi s tem ukrepam. Te podrobnosti, tj. osnove našega skorajšnjega predloga, bom naslednji torek v Luksemburgu predstavil Svetu. Nato bom seznanil kolegij s podrobnostmi sprememb, ki jih je treba vključiti v uredbo o Evropskem skladu za ribištvo in ostalimi ukrepi, ki jih obravnavamo, na primer možnost v zvezi z de minimisom. Potem se bom, upam da že v juliju – to je odvisno od pripravljenosti Sveta in Parlamenta, da hitro obravnavata to zadevo – s predlogi, ki jih bo Komisija sprejela vrnil v Svet, pri čemer bodo potrebni ukrepi pripravljeni v nekaj mesecih.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, vprašanje kmetijstva je imelo v irski „proti“ kampanji veliko vlogo. Ali so imela tudi vprašanja v zvezi z ribištvom, o katerih tukaj razpravljamo, vlogo v tej kampanji? Če so jo imela, ali je Komisija poskušala z javnimi pobudami to ublažiti?

  Joe Borg, komisar. − Zdi se mi, da so imela tudi ribištva vlogo pri tej „proti“ kampanji, zlasti ob upoštevanju rezultatov v različnih okrajih Irske, pri čemer so bili negativni zlasti rezultati iz zahodnih obalnih območij, v katerih je največ ribiške industrije na Irskem.

Zavedamo se dejstva, da ukrepi Skupnosti za obnovo trajnostnega ribištva vplivajo na ribiče in njihovo preživljanje. Cena goriva pri tem ni v pomoč.

To vprašanje poskušamo obravnavati na različne načine, vključno s poudarjanjem uporabe Evropskega sklada za ribištvo, da se te razmere bolj izpostavi. Sam sem nekajkrat obiskal Irsko in o tem govoril neposredno z ribiči. Oblikovali smo regionalne svetovalne svete. Zlasti na območjih okoli Irske imamo svetovalni svet severozahodnih voda in regionalni svetovalni svet Severnega morja, v katerih ribiči sodelujejo v razpravah, ki bodo vodile k odločitvam, ki jih moramo sprejeti decembra.

Ne glede na vse to in navkljub vsem prizadevanjem menim, da je bil glas irskih ribičev na referendumu zelo negativen.

  Predsednica. − Vprašanje št. 31 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0347/08)

Zadeva: Spodbujanje varstva okolja prek podjetij

Kako spodbuja Komisija vključevanje okoljske razsežnosti v politike v imenu malih in srednje velikih podjetij ter prilagoditev slednjih zahtevam nove evropske zakonodaje o okolju?

Kakšen obseg se bo zagotovil za mala in srednje velika podjetja glede izkoriščanja priložnosti, ki jih ponuja nova okoljska politika za širjenje njihovih dejavnosti?

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99 % evropskih podjetij. Zato je jasno, da brez njihovega sodelovanja nobena okoljska politika ne more biti uspešna.

Mala in srednje velika podjetja se soočajo z velikimi težavami pri usklajevanju z okoljsko zakonodajo in izkoriščanju koristi bolj okoljskega delovanja. V številnih primerih nimajo informacij, specializacije, osebja ali potrebnih finančnih sredstev za obravnavanje okoljskih vprašanj, tveganj in vplivov. Prav zaradi tega je Komisija oblikovala program, ki pomaga malim in srednje velikim podjetjem, da se uskladijo z okoljsko zakonodajo. V okviru težav, s katerimi se soočajo mala in srednje velika podjetja predlaga program pomoči za skladnost z okoljsko zakonodajo večstranski akcijski načrt:

prvič, izboljšanje in poenostavitev zakonodaje in njenega izvajanja. Cilj je zmanjšati upravno obremenitev in sprostiti sredstva, da se lahko mala in srednja podjetja bolj osredotočijo na usklajevanje z okoljsko zakonodajo.

Drugič, sistemi za okoljsko upravljanje, ki so ugodnejši ter bolj prilagojeni potrebam malih in srednje velikih podjetij, da se lahko gospodarno vključijo okoljske zadeve v glavne poslovne dejavnosti.

Tretjič, namenska finančna pomoč za spodbujanje pobud javnih organov ali poslovnih podpornih mrež z namenom trajnostne proizvodnje.

Akcijski načrt vključuje tudi dodatne ukrepe. Namen Komisije je uporabiti te ukrepe ne le za zagotovitev skladnosti malih in srednje velikih podjetij z zakonodajo na področju proizvodnje, ampak tudi za pomoč pri izkoriščanju finančnih koristi boljšega okoljskega delovanja, kot sta varčevanje z energijo ter izboljšana učinkovitosti virov.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu komisarju za odgovor. Napoved tega programa pozitivno vpliva na akcijski načrt in upamo, da bo le-ta zagotovil konkretne rezultate. Vendar želimo v zvezi s tem vprašati: kakšno odgovornost imajo pri tem javni organi v zvezi z zagotavljanjem okoljsko prijaznih infrastruktur za mala in srednje velika podjetja ter do kakšne mere je to vključeno v vaš načrt?

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, ukrepa se lahko na različne načine, pri čemer je to odločitev držav članic. Primer za to je oblika lokalnega okoljskega strokovnega odbora za mala in srednje velika podjetja kot odgovor na pomanjkanje znanja na poslovni ravni. To je ukrep, ki ga lahko spodbujajo države članice. Dodatna ukrepa sta izboljšana komunikacija in bolj ciljno informiranje, da se odpravi določene vrzeli v informiranju. Prav tako imamo posebne določbe za mala in srednje velika podjetja v različnih vrstah zakonodaje, ki jo predlagamo. Primer za to je nova zakonodaja, ki jo predlagamo za reformo sistema trgovanja s CO2: pri tem imamo posebne določbe za mala in srednje velika podjetja, ki so opredeljene v tej zakonodaji, da jih vključitev v sistem trgovanja ne bo dodatno obremenila v primerih, kadar taka možnost obstaja v državi članici.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, pravilno ste povedali, da so mala in srednje velika podjetja glavna opora evropskega gospodarstva. Vendar, kot vemo, so evropska mala in srednje velika podjetja izpostavljena svetovni konkurenci. Mala in srednje velika podjetja so dovzetna za konkurenčnost ostalih malih in srednje velikih podjetij iz drugih delov sveta, ki se ukvarjajo z okoljskim dampingom. Ali bi se strinjali z zamislijo uvedbe zelenega davka na uvoze iz držav, ki se pridružujejo večini pri mednarodnem sporazumu o varstvu okolja?

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, to je v bistvu vprašanje, ki ne zadeva le malih in srednje velikih podjetij, ampak vsa podjetja, ki se soočajo s konkurenco te vrste. Pri tem ne gre za izključno okoljske zadeve, o katerih smo v zadnjem času veliko razpravljali, ampak tudi za uvedbo omejitev in posledične obremenitve evropskih industrij v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. V zadnjem času smo veliko razpravljali o tem, izražena so bila tudi številna mnenja, pri čemer je kolega gospod komisar Mandelson izrecno izrazil stališče Komisije v zvezi s tem.

  Predsednica. − Vprašanje št. 32 predložil Georgios Papastamkos (H-0349/08)

Zadeva: Mednarodne razprave o okolju

Kateri so razlogi za pomanjkanje mednarodnih razprav o podnebnih spremembah v obdobju po izteku kjotskega protokola in zakaj je bilo do zdaj svetovno okoljsko upravljanje le delno učinkovito?

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, to vprašanje mi zagotavlja priložnost, da jasno izpostavim naše dosežke na pogajanjih.

Prizadevanja medvladnega foruma o podnebnih spremembah, poročila v novembru 2007 in priznanje svetovnih vodij nujne potrebe po skupnem ukrepanju v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam so zagotovili sporazum, ki je bil lanskega decembra sprejet na konferenci na Baliju. EU je imela vodilno vlogo pri sporazumu o začetku pogajanj za okvir po letu 2012 za obravnavanje podnebnih sprememb.

Pogodbenice okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah so v zvezi s časovnim načrtom z Balija dosegle soglasje. Časovni načrt določa temo pogajanj, ki zadevajo štiri ključna vprašanja: omejevanje podnebnih sprememb; prilagajanje v primeru, da so se podnebne spremembe v večji ali manjši meri zgodile in bodo do leta 2050 neizogibne; tehnologija in primerno financiranje, tako za prilagajanje in tudi za zmanjšanje emisij CO2.

Poleg tega so se pogodbenice dogovorile, da je treba pogajanja zaključiti do konca leta 2009 zaradi načrtovane konference pogodbenic v Københavnu. To bo zagotovilo dovolj časa za postopek ratifikacije prihodnjega podnebnega sporazuma do konca leta 2012, ko preneha veljati prvo obdobje usklajevanja s kjotskim protokolom.

Sporazum, sprejet na Baliju, v celoti upošteva zaključke iz poročila medvladnega foruma o podnebnih spremembah. Prav tako priznava, da bo za preprečitev nevarnega zvišanja svetovne temperature nujno znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Glede na poročilo to zvišanje ne sme preseči 2°C v letu 2050.

V zvezi s tem se je delo že začelo; za to leto so napovedane štiri pogajalske seje, pri čemer sta se dve od njih že zgodili pri pripravah na konferenco pogodbenic v Poznańu. Letošnja konferenca pogodbenic bo zlasti pomembna za oceno razmer. Na podlagi te ocene se bodo lahko naslednje leto začela prava pogajanja.

Proces pogajanja bo zlasti težaven, če upoštevamo ne le zapletenost teh vprašanj, o katerih bomo razpravljali, ampak tudi tesen časovni okvir zaradi nujnosti te zadeve. Do prejšnjega petka so se vsi strokovnjaki iz vseh držav pogodbenic udeleževali razprav v Bonu o vseh točkah agende. Čeprav omejeno, bo dosežen napredek prispeval k uspešnemu rezultatu konference pogodbenic v Københavnu.

Prav tako veste, da potekajo zdaj razprave v okviru G8 in pobude Major Economies (Major Economies Process), ki so jih začele Združene države. EU dejavno sodeluje, da bi uveljavila pozitiven vpliv na pogajanja v okviru okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Hkrati pošilja jasno sporočilo, da bodo razvite države še naprej dajale zgled v zvezi s tem. Zavezujejo se k dodatnemu zmanjšanju emisij v skladu s svojimi zgodovinskimi odgovornostmi in k načelu skupnih vendar raznolikih odgovornosti ter zmožnosti posamezne države.

Izpolnitev celostnega in ambicioznega sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 je nedvomno eden od največjih izzivov za svetovno okoljsko upravljanje. Vendar ne začenjamo iz nič. Omeniti moram, da je pred nekaj dnevi opisal francoski minister za ekologijo in trajnostni razvoj konferenco v Københavnu kot največjo priložnost za sporazum o prihodnosti našega planeta.

Uporabiti moramo razpoložljive instrumente, tj. okvirno konvencijo ZN in ustrezni kjotski protokol. V okviru slednjega so bili razviti najnovejši ukrepi za izvajanje, kot je mehanizem čistega razvoja, ki ga sestavljata dva prožna mehanizma, prav tako so bile razvite strokovne izkušnje medvladnega foruma o podnebnih spremembah.

Ponovno poudarjam, da bodo pogajanja težavna, vendar bomo s potrebno politično voljo in skupnim občutkom nujnosti v Københavnu dosegli sporazum. Zdrav razum zahteva sporazum v Københavnu. Delo, ki ga opravlja EU, podpora, ki nam jo namenja javno mnenje v Evropi, vedno večja svetovna ozaveščenost, podpora Evropskega parlamenta in možnost sporazuma do konca leta o paketu ukrepov, ki smo jih predložili za okrepitev pogajalske moči EU – vse to nam bo zagotovilo dosego sporazuma v Københavnu, da bomo lahko učinkovito obravnavali podnebne spremembe.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu komisarju Dimasu za temeljit in natančen odgovor.

Ali bodo pri tem sodelovale Združene države in Kitajska? Podnebne spremembe odražajo razmere, v katerih so „vzroki na enem mestu, posledice pa nekje drugje.“ Zato se pojavlja vprašanje, kakšno stališče bo zavzela EU v nesrečnem primeru, če države z visokim okoljskim dolgom glede na mednarodni regulativni sporazum za obdobje po izteku kjotskega protokola ne bodo zmožne sodelovati. Izvirni stroški so samoumevni. Izpeljani stroški, pri čemer se nanašam na ocene gospoda Verheugna, bodo povezani s težnjo evropskih podjetij, da se preselijo v države z ohlapnimi okviri za varstvo okolja. Ali se s to oceno strinjate?

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, ne le gospod Verheugen, ampak tudi jaz sam sem zelo zaskrbljen nad tem, da ne bi smelo biti nobenega uhajanja ogljika. Če se podjetja iz EU preselijo v države brez omejitev glede emisij CO2, potem ne moremo doseči okoljskega rezultata, za katerega si prizadevam.

Vprašanje energetsko-intenzivnih podjetij je predvsem okoljsko, zato ne smemo ustvariti take vrste konkurenčnih razmer, ki bi jih prisilile v selitev. Zato moramo naša prizadevanja usmeriti k doseganju mednarodnega sporazuma, ker bomo le tako zagotovili rešitev. Ključna točka v mednarodnem sporazumu mora biti vprašanje, kaj se zgodi z energetsko-intenzivnimi podjetji.

Če se tak sporazum ne doseže, pri čemer menim, da mednarodna skupnost ne sme biti tako nerazumna, potem imamo v predlagani zakonodaji vse potrebne določbe za reformo sistema trgovanja z emisijami CO2, da bodo podjetja, izpostavljena mednarodni konkurenci, ponovno pridobila svoje konkurenčne sposobnosti. Kot posledica tega bomo lahko zagotovili brez uporabe ukrepov v nasprotju z načeli STO ali načelom podnebnih sprememb ZN skupnega vendar raznolikega prizadevanja potrebna zagotovila v zvezi z uhajanjem ogljika ter to, da se podjetja ne bodo preseljevala.

Vendar ponavljam, da mora naš akcijski načrt spodbujati dosego sporazuma. Menim, da lahko sodelujemo z združenimi državami, zlasti v okviru pričakovane nove vlade, ki bo začela delovati prihodnje leti, ker sta se oba kandidata v celoti zavezala k uvedbi sistema trgovanja z CO2, zmanjšanju emisij za 80 % do leta 2050 in odločnemu ukrepanju proti učinku tople grede v sodelovanju z EU. Menim, da lahko skupaj prepričamo tiste, ki zavzemajo v zvezi s tem vprašanjem drugačno stališče ter napredujemo tudi v zvezi s sodelovanjem z državami, kot je Kitajska. Kot ste povedali, Kitajska v celoti razume težave, ki jih učinek tople grede povzroča njenim prebivalcem in se strinja, da bo v zvezi s tem ukrepala, pri čemer seveda ti ukrepi ne bodo podobni ukrepom razvitih držav, vendar bodo zmanjšali hitrost naraščanja emisij toplogrednih plinov. Skupaj lahko dosežemo sporazum ob koncu leta 2009 v Københavnu.

Verjamem v ta sporazum in menim, da lahko vsi skupaj (pri tem je imel veliko vlogo Evropski parlament) z vašo nadaljnjo pomočjo dosežemo tak sporazum.

  Predsednica. − Vprašanje 34 je bilo umaknjeno, na vprašanja 33 do 44 bo podan pisni odgovor.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, kolikor vem, vsakemu komisarju zagotovimo 20 minut. Meril sem njihove govore in gospod Dimas skupaj s svojimi kolegi ni izkoristil niti polovice dodeljenega časa. Zato zahtevam, da se na vprašanje 33 odgovori v skladu s postopkom, ki smo ga določili. Menim, da gospod komisar temu ne bo nasprotoval.

  Predsednica. − Tudi sami merimo ta čas, pri čemer zdaj kaže 18.32. Zato ugotavljam, da smo imeli 20 minut, zato moramo biti pravični do kolegov, ki so zastavili vprašanja gospodu komisarju Barrotu. Opravičujem se vam, vendar so razmere takšne. Vedno je treba poiskati ravnovesje in to poskušamo tudi danes.

  Predsednica. − Vprašanje št. 45 predložil Armando França (H-0344/08)

Zadeva: Frontex

Upravljanje zunanjih meja Evropske unije in operativno sodelovanje med državami članicami v okviru Frontexa sta ključna za varnost EU ter lahko celo preprečita nastanek določenih razmer.

Agencija mora biti učinkovita in dosegati konkretne rezultate.

Kateri poskusni projekti in programi za usposabljanje so načrtovani za leto 2008?

Ali je v zvezi s skupinami za hitro posredovanje na mejah (Rabit) kakšna država članica zahtevala napotitev take skupine? Ali imajo skupine Rabit lastno opremo za kontrolo meje in nadzor?

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, odgovoril bom gospodu Françi. Delovni program 2008 za agencijo Frontex vključuje številne poskusne projekte in programe za usposabljanje na področjih operativnega sodelovanja ter raziskav. Glede na to, da vprašanje nadzora zunanjih meja zadeva pristojnosti Frontexa, je prejela Komisija natančen odgovor agencije, ki ga prilagamo odgovoru.

V smislu usposabljanja ima za leto 2008 Frontex tri cilje. Prvič, uvesti skupen načrt v celotni Evropski uniji; drugič, ponuditi posebne programe usklajevanja glede na operativne zahteve; in končno, ustanoviti evropsko omrežje za usposabljanje varuhov meja.

Frontex za leto 2008 načrtuje izvedbo okoli 13 poskusnih projektov na zunanjih mejah: štiri poskusne projekte za kopenske meje, tri za morske meje, tri za zračne meje in tri v okviru ponovnih operacij. Ti projekti nam bodo omogočili preizkušanje delovnih metod, ki se uporabljajo med skupnimi operacijami in odnosov s tretjimi državami v zvezi s ponovnimi operacijami ter pridobitvijo potovalnih dokumentov.

Glede skupin RABIT, tj. skupin za hitro posredovanje na mejah ni zahtevala do zdaj nobena država članica napotitve skupine za hitro posredovanje na mejah, gospod França.

V sporočilu z dne 13. februarja je poudarila Komisija, da lahko spremlja napotitev skupine za hitro posredovanje na mejah tehnična pomoč v skladu s členim 8 uredbe o Frontexu. Zato je priporočila Komisija, da agencija zagotovi večjo operativnost te določbe z nakupom ali najemom lastne opreme, pri čemer lahko uporabi opremo, navedeno v osrednjem inventarju tehnične opreme.

Končno želim poudariti, da imamo s Frontexom zdaj orodje, ki očitno deluje. Preučili bomo mogoče izboljšave za Frontex in njegove operacije, ko bo to potrebno.

  Armando França (PSE) . – (PT) Zahvaljujem se gospodu komisarju Barrotu ne le za njegov odgovor, ampak tudi za podrobne informacije.

Želim, da gospod komisar razjasni dve točki. Sodelovanje s tretjimi državami je očitno zelo pomembno in ključno tudi za nas, zavedam se, da je razvijanje poskusnih projektov s tretjimi državami del programa Komisije. V zvezi s Severno Afriko želimo izvedeti, ali so kakšne države zajete v poskusne projekte te vrste, ki jih je omenila Komisija. Poleg tega bi me veselilo, če bi gospod komisar razjasnil položaj razvoja evropskega sistema za nadzor meja Eurosur, za katerega je bilo rečeno, da je pomemben in potreben dodatek k Frontexu.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod França, da bi Frontex zagotovil tehnično pomoč je treba njegovo uredbo ustrezno prirediti. Zdaj ni pravne podlage za to. Vendar menim, da je to upravičeno, ker bomo iz tretjih držav, s katerimi sodelujemo, prejeli veliko zahtev. Omenili ste določene Sredozemske države; menim, da se bodo pojavljale zahteve za uporabo tehnične pomoči Frontexa, vendar zdaj še nismo dosegli te točke.

Kar se tiče ostalega, v smislu nadzora mej, imamo schengenski informacijski sistem, ki se zdaj razvija. Upamo, da bo začel delovati do jeseni 2009. Prav tako bomo nadaljevali s preučevanjem možnosti za izboljšanje nadzora mej.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Ker ima Frontex sedež na Poljskem in sem sam Poljak, imam do Frontexa zelo oseben odnos. Slišimo lahko veliko nezanesljivih mnenj o Frontexu, na primer da včasih deluje in včasih ne. Prav tako želim dodati, da je to agencija z največjim proračunom. Ali lahko natančno navedete v nekaj besedah, ali Frontex deluje, kot je bilo predvideno, ali je treba na področju njegovega delovanja izvesti še veliko izboljšav?

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Menim, da se zdi začetno delovanje Frontexa zadovoljivo, čeprav se zanaša domnevno agencija na države članice v zvezi s tehnično pomočjo za operacije, ki jih usklajuje.

Res je, da je v to pogosto vključena zelo draga oprema, ki jo agencija zaradi omejenega proračuna ni zmožna kupiti. Nakup helikopterja bi bil enak letnemu operativnemu proračunu Frontexa, tj. 40–50 milijonom EUR. Zato je podpisal Frontex z večino držav članic tehnične sporazume o uporabi razpoložljive opreme.

V tem ocenjevalnem poročilu je priporočila Komisija, da mora biti zmožen Frontex kupiti ali najeti lastno opremo, vsaj nekatere manjše elemente te opreme.

Zaenkrat lahko povemo toliko. Zahvaljujem se vam za opominjanje vseh, da ima Frontex sedež v Varšavi ter je znatno motiviral ljudi v tem mestu. Zahvaljujem se vam za vzpostavljanje povezave s Frontexom. Menim, da bomo lahko glede na dejansko delovanje Frontexa med ocenjevanjem sami ugotovili, kako ga lahko funkcionalno izboljšamo.

  Predsednica. − Ker avtor ni prisoten, bomo vprašanje št. 46 preskočili.

  Predsednica. − Vprašanje št. 47 predložil Gay Mitchell (H-0369/08)

Zadeva: Ukrepi za boj proti terorizmu in temeljna pravica do zasebnosti

Obstaja zaskrbljenost, da določene politike EU za boj proti terorizmu, zlasti tiste, ki zadevajo hrambo podatkov, niso usklajene s temeljnimi pravicami do zasebnosti državljanov EU. Ali lahko Komisija komentira, kako si prizadeva za doseganje pravičnega ravnovesja med spoštovanjem temeljih svoboščin in ukrepi za boj proti terorizmu?

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, jasno je, da mora vsak ukrep za boj proti terorizmu, ki ga sprejmejo Evropska unija in njene države članice, upoštevati temeljne pravice. Instrumenti za boj proti terorizmu ali politike, ki ne spoštujejo temeljnih pravic, pogosto delujejo v prid teroristom.

Direktiva o hrambi podatkov zahteva od držav članic, da prisilijo ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, da hranijo podatke v zvezi z izmenjavo komunikacij najmanj 6 mesecev in največ dve leti. Ta direktiva zagotavlja pomembno varovanje v zvezi z zlorabo podatkov. Direktiva navaja, da hramba vsebine komunikacij ne spada v okvir direktive. Direktiva dodatno navaja, da mora opredeliti dostop do shranjenih podatkov nacionalna zakonodaja posamezne države članice, da morajo biti te določbe v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in morajo tudi spoštovati načeli sorazmernosti in potrebe.

To pomeni, da podatkov, shranjenih v okviru te direktive ne smejo uporabiti organi države članice za poseganje v zasebno življenje posameznika, razen v primeru, kadar je to upravičeno zaradi odkrivanja in preganjanja resnih kriminalnih dejanj. Ta direktiva navaja, da so dosegljivi shranjeni podatki le za pristojne nacionalne organe. Očitno to pomeni, da shranjenih podatkov ne morejo uporabljati podjetja ali fizične osebe. Dejstvo, da je dostop do shranjenih podatkov ponovno omejen pomeni, da se ne sme uporabljati za javni nadzor.

Poleg tega tudi direktiva 59/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in direktiva 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij zadevata podatke, shranjene v okviru direktive.

Končno, direktiva o hrambi podatkov je ključna za učinkovitejše delo policije in nadzor, odkrivanje ter preučevanje teroristov, medtem ko zagotavlja spoštovanje zasebnega življenja posameznikov in varstvo osebnih podatkov. Komisija bo zagotovila, da države članice direktivo izvajajo in uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami.

  Gay Mitchell (PPE-DE). Zahvaljujem se gospodu komisarju za odgovor. Gospod komisar se zaveda, da je prejšnji teden odstopil s svojega položaja v Parlamentu minister v senci za notranje zadeve v Britaniji, nekdanji minister za evropske zadeve gospod David Davies, in sicer načeloma zaradi poseganja države v zasebnost posameznika. Ne glede na merila, povezana z njegovim odstopom se strinjam z njegovo zaskrbljenostjo. Država ne bi nikoli predložila naenkrat določenemu parlamentu ali Evropskemu parlamentu nekaterih drastičnih ukrepov, ki jih želi država ali Evropska unija sprejeti, zato se take zadeve izvajajo postopoma. Vse teroriste je treba zabeležiti.

Odrasel sem v državi, po kateri so 30 let pustošili teroristi, vendar smo hkrati imeli pravno državo, ki je varovala zasebnost državljanov. Gospod komisar, želim da razložite, kako boste proaktivno zagotovili nadaljnje spoštovanje pravic posameznikov in varstvo njihove zasebnosti.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, povedati moram, da je obvestilo 15 držav članic Komisijo glede svojih instrumentov za prenos direktive o hrambi podatkov, pri čemer je začela Komisija postopke za ugotavljanje kršitev proti vsem državam članicam, ki jo o teh ukrepih niso obvestile do konca novembra 2007.

Da odgovorim na vaše vprašanje, Komisija je oblikovala strokovno skupino, ki bo pomagala Komisiji pri analizi učinkovitosti direktive in uresničevanju ravnovesja, ki ga zahtevate. Komisija bo v septembru 2010 izdala poročilo, ki bo preučilo prispevek direktive k preiskovanju, zaznavanju in preganjanju resnih kaznivih dejanj. Zato bo jasno preučila Komisija vsako opazko, ki ji jo bo predložila država članica ali delovna skupina, ustanovljena v okviru direktive.

Resnično je treba zagotoviti, da je to v skladu z direktivo o hrambi podatkov in direktivo o varstvu podatkov. Tudi če se pojavi posamezna kršitev pri varstvu podatkov menim, da bomo lahko v zvezi s tem takoj ukrepali.

Menim, da smo resnično poskušali ugoditi zahtevam v zvezi z bojem proti terorizmu in jih uskladiti z varovanjem temeljnih pravic. V vsakem primeru se moramo na to osredotočiti, pri čemer si bom za to, gospod Mitchell, znatno prizadeval.

  Armando França (PSE) . – (PT) Kot vemo, je to področje mogočega konflikta med temeljnimi pravicami, spoštovanjem temeljnih pravic in varnostjo. Vendar menim, da je to področje, za katerega je ključno sodelovanje.

Gospoda komisarja želim vprašati, kakšna je raven sodelovanja pri izvajanju direktive med nacionalnimi organi za varstvo podatkov v zvezi s hrambo podatkov. Vsaka država članica ima specializirane nacionalne organe, pri čemer se mi zdi, da je vloga Komisije spodbuditi in podpirati to sodelovanje med zadevnimi organi.

Ali se je na tem področju dosegel kakšen napredek, gospod komisar?

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Prav imate, gospa predsednica: zagotoviti moramo spoštovanje do varstva podatkov. V vsakem primeru zagotavlja nadzor nad razmerami evropski nadzornik za varstvo podatkov skupaj z nami. Prav imate, potrebujemo sodelovanje: imamo člen 39 o delovni skupini, ki vključuje organe različnih držav članic in si posebno prizadeva za dodatno izboljšanje spoštovanja do varstva podatkov, kar je izpostavil gospod Mitchell.

Menim, da na področju sodelovanja napredujemo. To delovno skupino lahko imenujemo „delovna skupina člena 39,“ ker člen 39 direktive navaja, da se morajo sestati neodvisni organi za varstvo podatkov vsake države članice. Menim, da je to dobro orodje in ga je treba uporabiti. To je vse, kar vam lahko povem.

  Predsednica. − Vprašanje št. 48 predložil Claude Moraes (H-0380/08)

Zadeva: Evropski nalog za prijetje

Evropski nalog za prijetje se zdaj široko uporablja za zagotovitev prijetja in predaje osumljencev kaznivega dejanja v Evropski uniji ter bo imel ključno vlogo pri boju proti terorizmu in sodnemu pregonu obtoženih resnih kaznivih dejanj. Vendar ga je vsaj v začetnih stopnjah spremljala določena raven pravne negotovosti. Preteklo poročilo britanskega zgornjega doma je opozorilo, da evropski nalog za prijetje mogoče ne bo v celoti učinkovit med državami članicami, dokler se ne opravi ta negotovost.

Ali lahko pojasni svoje stališče Komisija glede tega, kako učinkovito so bila rešena začetna vprašanja in kako učinkovito zdaj deluje evropski nalog za prijetje? Katera vprašanja, če sploh katera, obravnava Komisija kot težavna in kako jih bo reševala?

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Zahvaljujem gospodu Moraesu za izpostavljanje tega pomembnega vprašanja. Evropski nalog za prijetje je resnično zagotovil znatne rezultate. Glavna sprememba je vzajemno priznavanje sodnih odločb sodišč, pri čemer dvojna kriminaliteta ne velja več za 32 resnih kaznivih dejanj. Zato postopki trajajo manj časa.

V primerjavi z dolgotrajnim postopkom izročitve, ki običajno zahteva več kot eno leto, postopek predaje v okviru evropskega naloga za prijetje v povprečju zahteva le 43 dni. Vse to dejansko opravljajo sodišča.

Nov postopek široko uporabljajo države članice. V letu 2006 je bilo izdanih 6 752 evropskih nalogov za prijetje. Skupno 2 042 ljudi je bilo aretiranih prek evropskega naloga za prijetje in 1 892 ljudi je bilo uspešno predanih. Več kot petina posameznikov, predanih v skladu s postopkom evropskega naloga za prijetje je bilo državljanov držav članic izvršiteljic.

Če pomislimo, da smo imeli v letu 2006 skoraj enako število nalogov za prijetje kot je bilo postopkov v 10-letnem obdobju, potem je jasno, da je evropski nalog za prijetje uspešen. Začetne ustavne težave v določenih državah članicah so bile premagane.

Kljub temu moramo priznati, gospod Moraes, da v smislu predaje državljanov občasno ugotavljamo uporabo starih postopkov izročitve, kar pomeni, da nekaterim državam članicam in določenim kazenskim pravosodnim sistemom še vedno primanjkuje zaupanja. Vendar menimo, da bo to pomanjkanje zaupanja postopoma izginilo in bo sistem lahko optimalno deloval.

Glede na analizo prenosa okvirnega sklepa v zakonodajo držav članic je poročala v letih 2005 in 2007 Komisija o delovanju evropskega naloga za prijetje. To je razkrilo določene prilagoditve v državah članicah.

Zdaj se izvaja vrsta medsebojnih pregledov, v katerih sodeluje Komisija kot opazovalka. To pregledi se bodo zaključili v začetku leta 2009. Takrat bo predstavila Komisija na podlagi rezultatov teh pregledov novo poročilo, ki bo opredelilo različne prakse, pomanjkljivosti in vprašanja, preučena na ravni EU, da se dodatno izboljša delovanje evropskega naloga za prijetje, čeprav menim, da le-ta ostaja ena od glavnih zgodb o uspehu v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja.

  Claude Moraes (PSE). – Gospod komisar je pravilno povedal, da je evropski nalog za prijetje ukrep, ki ga državljani Evropske unije pričakujejo v okviru portfelja pravosodja in notranjih zadev. Smiselno je, da izhaja iz zelo dolgotrajnih in razvlečenih postopkov izročitve.

Vendar ga želim pozvati, da pokaže oseben interes in vključenost v način prenosa nekaterih držav članic tega okvirnega sklepa. (Komisija je do tega kritična.) Pozvati ga želim tudi, da osebno obravnava dejstvo, da vztrajajo nekatere države članice pri starih postopkih, zaradi česar evropski nalog za prijetje ni tako učinkovit, kot bi bil lahko.

Dosegli smo nekaj zelo pomembnih uspehov, vendar so bili ti zmanjšani zaradi pomanjkanja dobrega prenosa in izvajanja te direktive, ki bi lahko bila zelo pomembna za prihodnost na področju pravosodja in notranjih zadev.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod Moraes, najprej vas želim opozoriti, da glede na sedanje pogodbe Komisija ni pristojna za vzpostavitev postopkov za ugotavljanje kršitev proti državi članici, če se med postopki nadzora in revizije ugotovi nepravilno izvajanje okvirnega sklepa. Kljub temu vam lahko zagotovim, da bom tesno spremljal izvajanje evropskega naloga za prijetje. Forum na področju pravosodja, ki se bo zdaj redno odvijal, je priložnost, da spodbudimo sodnike iz vseh držav članic k skupnemu delovanju. Prav tako to priložnost izkoriščamo za spodbujanje pravilne uporabe evropskega naloga za prijetje. Zahvaljujem se vam za to vprašanje in vam zagotavljam, da si bomo v zvezi s tem kar najbolj prizadevali. Dodati želim, da nam bo tudi krepitev Eurojusta omogočila boljšo uporabo evropskega naloga za prijetje.

  Armando França (PSE) . – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, kot odvetnik sem na sodiščih preživel 17 let, zato dobro poznam razmere na področju pravosodja v Evropi, ki jih splošno gledano zaznamuje njegova počasnost, tj. izredna počasnost. To je nekaj, kar moramo skupaj rešiti.

Evropski nalog za prijetje je zelo pomemben, dejansko je najpomembnejši. Poleg tega je ključno, da njegovo pomembnost razumejo tudi države članice in jo sprejmejo.

Zavedamo se, da Komisija ni pristojna za določanje sankcij, vendar lahko spodbuja in stimulira razmere, pri čemer v celoti podpiram besede mojega kolega, vendar poudarjam še dodaten pomemben vidik, gospod komisar, ki je zagotovo v vaši pristojnosti, tj. spodbujanje sodelovanja med policijo in pravosodnimi organi. Ključno je, da se spodbuja v državah članicah sodelovanje med policijo in pravosodnimi organi ter med Komisijo in Evropskim institucijami.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Resnično imate prav, evropski nalog za prijetje mora biti uspešen, ker pomeni dejansko sprejetje sistema vzajemnega priznavanja. To pomeni, da so zdaj začeli resnično sodelovati različni pravosodni organi v ozračju zaupanja. Zato mora ponazarjati primerna uporaba evropskega naloga za prijetje, ki je znatno pospešila in poenostavila postopke, to novo pravosodje, za katero zahtevate, da je hitrejše in enostavnejše.

To je vse, kar vam lahko povem. Še naprej bomo tesno spremljali uporabo evropskega naloga za prijetje, za katerega menim, da je eno od najboljših orodij, ki jih imamo zdaj za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, vendar ga je jasno treba še dodatno izboljšati.

  Predsednica. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

  Predsednica. − S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.50 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

(1) UL L 90, 8.4.2003, str. 48.

(2) UL L 175, 3.7.1997, str. 27.

13. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

14. Uvoz perutninskih trupov (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je izjava Komisije o uvozu perutninskih trupov.

  Androula Vassiliou , komisarka. − Gospod predsednik, o tem vprašanju odobritve uporabe snovi za protimikrobni postopek (AMT) kot ukrepa za dekontaminacijo pri čiščenju površin perutninskih trupov sem obširno razpravljala s svojimi kolegi ob srečanju kolegija na dan 28. maj. Kot veste, sta Svet in Parlament v letu 2004 v okviru higienskih predpisov odobrila možnost odstranitve površinskih okužb tudi z nekaterimi ostalimi snovmi, ne le s pitno vodo.

Za odobritev snovi za uporabo pri dekontaminaciji kakršnega koli mesa zadevna zakonodaja zahteva pozitivne in na dokazih temelječe ugotovitve komitologije, ki dokazujejo, da uporaba teh snovi ne škoduje zdravju ali okolju.

Naj vas opozorim, da so ZDA že dolgo zahtevale odobritev uporabe za dekontaminacijo perutninskih trupov štirih snovi za protimikrobni postopek. Glede na to smo zahtevali različna znanstvena mnenja, ki so ocenila tveganje uporabe teh štirih snovi za protimikrobni postopek s stališča zdravja, okolja in protimikrobne odpornosti.

Na podlagi rezultatov različnih znanstvenih mnenj smo se odločili predložiti predlog. Znanstvena mnenja nam omogočajo nadaljevanje s predlogom za odobritev, vendar ne za vsako ceno. V skladu z znanstvenimi mnenji je treba oblikovati vrsto pogojev za obvladovanje tveganja. Pri predložitvi tega besedila je moj končni cilj zelo jasen: ne glede na to, za katerega poslovnega partnerja gre, se ne sme dovoliti nobeni mednarodni zavezi, da ogrozi načela varnosti hrane in zdravja, ki so zagotovljena za potrošnike EU.

Zato je treba zagotoviti, da katera koli uporaba takih snovi ne sme nadomestiti zaveze po usklajenosti s pogoji higiene v prehranjevalni verigi, kot jo določa zakonodaja Skupnosti, ter da taka uporaba ne sme nadomestiti slabih higienskih razmer. Dejansko je v svojem mnenju Evropska agencija za varnost hrane navedla, da je treba obravnavati snovi za protimikrobni postopek kot uporabno orodje, ki predstavlja dodatek k higienskim praksam, ki se že izvajajo v Evropski uniji.

Zato sem uvedla stroge, ampak sorazmerne pogoje. V okviru teh pogojev lahko zagotovimo predlog, ki ga lahko zagovarjamo s stališča javnega zdravja in varnosti. Pogoji, ki ji predlagamo, so nadaljnji. Prvič, uporabi se ena samostojna snov. Čas izpostavljenosti in koncentracija snovi sta določena. Perutninski trupi se izperejo s pitno vodo. Po uporabi snovi na končnem izdelku ni ostankov te snovi. Učinkovitost izpiranja se nadzoruje, da se zagotovi odsotnost ostankov. Z določitvijo teh pogojev zagotavljamo, da uporaba snovi za protimikrobni postopek ne bo povzročila slabih higienskih pogojev, ter da na končnem izdelku ne bo ostankov teh snovi.

Poudariti želim, da uporaba snovi za protimikrobni postopek le zmanjša število bakterij in ne nadomesti dobrih higienskih praks, ki so ključne, enako uporabne tako v tretjih državah in tudi EU ter uporabne tako za jate ter tudi za obdelavo perutninskih trupov. Ohranili bomo celovit pristop k zmanjšanju pojavnosti salmonele na vseh stopnjah proizvodne verige: pri krmi, na kmetijah in v klavnicah.

Poleg tega predlog zagotavlja primerno označevanje. Kot tudi pri ostalih odobrenih snoveh, kot so aditivi, ima potrošnik pravico do teh informacij. Zato predlagamo dva različna opisa. Primerne okoljske zdravilne ukrepe o standardih kakovosti za odpadne vode, kot predlaga GD za okolje. Ti vključujejo pogoje za zbiranje in obravnavo odpadnih voda v klavnicah.

Nenazadnje predvideva predlog čez dve leti pregled roka za uporabo odobritve, pri čemer se dovoli dodatno zbiranje podatkov od nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z uporabo snovi, da se lahko obravnava znanstvena vprašanja o protimikrobni odpornosti. Ta pregled bo breme dokazov postavil v pristojnost nosilcev živilske dejavnosti in ne znanstvenih organov Komisije.

Ob prestavitvi predloga stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali na dan 2. junij je 26 držav članic izrazilo negativno mnenje, ena pa se je vzdržala. Komisija bo zdaj predlog predala v odločitev Svetu ministrov.

Vprašali boste, zakaj je Komisija nadaljevala s tem predlogom kljub notranjemu nasprotovanju EU. Prvič, ker zakonodajni okvir predvideva možnost odobritve takih snovi. Drugič, ker obstaja zahteva za odobritev, na katero se je bilo treba odzvati, pri čemer je treba upoštevati tudi naše mednarodne zaveze. Končno, ker obstajajo znanstvena mnenja, ki navajajo, da lahko nadaljujemo z odobritvijo, če se ji doda vrsto strogih pogojev, kot smo tudi storili. Zato je morala prevzeti Komisija svoje institucionalne zaveze in predložiti predlog.

Zdaj se mora začeti proces sprejemanja odločitev. V tem smislu sem dobro zabeležila vaša trdna stališča. Zdaj bomo pozvali Svet, da izrazi svoje mnenje o besedilu. Kot veste, če se večina držav članic izreče proti predlogu, potem ga ne moremo sprejeti, zato bomo končni rezultat videli v okviru francoskega predsedstva.

  Robert Sturdy, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, gospa komisarka je povedala, da kemijski klor ni nevaren. Če je to res, zakaj je njegova uporaba na kokoših v Evropski uniji prepovedana?

Drugič, gospa komisarka, povedali ste, da imamo obveznosti do Združenih držav. Sodelujemo pri pogajanjih v okviru STO in smo tudi del STO, vendar, in popravite me, če se motim, za kokošje meso, ki prihaja iz Združenih držav, ni nobene prepovedi, če je v skladu s standardi EU. Zakaj potem uvajamo zakonodajo v Evropski uniji, če dejansko s tem le zapravljamo čas?

Ravnokar smo sprejeli poročilo o direktivi o varni vodi. Številne kemikalije smo črtali iz besedila, zdaj pa vanj ponovno vključujemo klor. Pravilno ste omenili, da je bil rezultat glasovanje z dne 2. junija 26 proti 1. Glasovanja se je vzdržalo Združeno kraljestvo. Zapomniti si morate, da vodi Združeno kraljestvo pohlep veleblagovnic, zato menim, da je vzrok za vzdržanje te države članice pritisk s strani veleblagovnic v zvezi z njihovimi poceni živili. Menim, da to dejansko škodljivo vpliva na razmere.

Poudarili ste, da na izdelkih ne bo ostankov teh snovi. Gospa komisarka, ali lahko iskreno zagotovite, da boste zmožni nadzirati te razmere, ker smo v preteklosti imeli težave z izdelki, uvoženimi v EU. Odgovoren sem bil za poročilo o kemikalijah v hrani, ki se uvaža v Evropsko unijo in hrani v Evropski uniji, pri čemer imamo znatne težave v zvezi z nadzorom.

Menim, da se izpostavljate realnemu tveganju, pri čemer to ne bo le tveganje za javno zdravje. To ni vprašanje trgovine – to je vprašanje javnega zdravja in javnega zaupanja v proizvode. Najmanj si želimo izgube javnega zaupanja v Evropsko unijo in hrano, ki jo proizvajamo.

  Anne Ferreira, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem vsem poslancem, ki so sodelovali pri pripravi te resolucije. Poudarjam, da jo podpirajo vse politične skupine. Zakaj taka soglasnost? Nedvomno zato, ker izraža naše nezadovoljstvo z odnosom in pristopom Komisije, kar izhaja iz zanikanja demokracije, s katerim se je Evropski parlament soočal v zvezi s to dokumentacijo že nekaj tednov.

Odločenost Komisije, da prezre mnenje poslancev Evropskega parlamenta in strokovnjakov pri vprašanju uvoza kloriranih piščancev, je resnično grozljiva. Da, gospod Verheugen je zadolžen za pogajanja z ameriško stranjo o spodbujanju trgovine med našima regijama, ampak ali lahko to stori tako, da žrtvuje evropske zdravstvene standarde? Kako je lahko Komisija dopustila izvajanje takega projekta, ki predlaga le obvezno označevanje in pregled določb čez dve leti ...? Ali lahko Komisija razloži, zakaj kljub priznanju, da ni imela podatkov o teh snoveh, ni previdnejša? Čudno je tudi, da se ne sklicuje na zaključke Ameriškega centra za nadzor bolezni, ki je pred nekaj tedni opozoril na povečanje kontaminacije in okužb s salmonelo, listerijo ter drugimi bakterijami. Zakaj bi morali uvoziti metodo, ki se še ni preverila in preizkusila?

Treba si je zapomniti še nekaj pomembnega, tj., da je bilo za izvajanje evropske zakonodaje o varnosti hrane potrebno dolgoletno delo in sodelovanje s strokovnjaki na področju industrije, ki so se strinjali z vlaganjem, da bi se izpolnila pričakovanja evropskih državljanov. Ta pristop, ki zajema vso prehranjevalno verigo, je najbolj trajnosten način znižanja ravni patogenov. Tako smo se odločili, in ali resnično mislite, da se lahko ustvari odnos zaupanja ter močnega in odgovornega partnerstva tako, da ne potrdimo lastnih načel in vrednot našim ameriškim partnerjem? Imam še eno vprašanje: ali bi za uvožene proizvode veljali enaki predpisi kot za evropsko perutnino?

Na koncu poudarjam, da je ta odločitev še manj razumljiva, ker se je Evropska komisija odločila vrniti udarec Svetovni trgovinski organizaciji zaradi odločitve njenega organa za poravnavo sporov v zvezi z govedino, ki je bila proizvedena z uporabo hormonov. Menim, da obstaja velika zmeda in nesporazum med potrošniki, ki se soočajo s tem popolnoma nasprotnim stališčem. To resnično vzbuja dvome o politični usmeritvi Evropske komisije v zvezi z zdravjem in varnostjo hrane.

Evropski svet bo kmalu izdal mnenje o predlogu Komisije. Prosimo, naj upošteva stališče Parlamenta ter Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali: da je zdravje pomembnejše od trgovine.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, podpiram besede gospoda Sturdyja in gospe Ferreira. Pravzaprav ne razumem, zakaj je Komisija vztrajala pri predložitvi teh predlogov sprememb 28. maja. Pritisk Združenih držav je moral biti zelo velik. Ta pritisk je gospodarske narave. Združene države izgubljajo trg tu v Evropski uniji in morda tudi v novih državah članicah, ki so se ji pridružile leta 2004.

Kaj opažam v vseh izvedenih študijah? Opažam, da pristop Združenih držav k uporabi protimikrobnih snovi ni resnično učinkovit. Število primerov kontaminacije s salmonelo ali bakterijo campylobacter se ni zmanjšalo. Na drugi strani je naš pristop zelo učinkovit. Uporabljamo pristop „od kmetije do vilice“, ki zajema vse stopnje od kmetije do mize potrošnika. Po beli knjigi Komisije iz leta 2000 smo sprejeli odločno zakonodajo o živilih. Nočem, da se to zdaj ogrozi.

Prav tako tega nočejo kmetje, saj so vlagali v ta pristop. Nočejo nepoštene konkurence tekmecev iz drugih delov sveta. Poleg tega niso sami; podpirajo jih gibanja za potrošnike in okolje. Prosim komisarko, naj ponovno premisli in posledično umakne ta predlog: ne podpirata ga ne Svet ne Parlament.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v imenu skupine Združenje za Evropo narodov izražam popolno podporo predloženemu osnutku resolucije. Strinjam se z celotno vsebino predlogov, ki jih vsebuje osnutek resolucije. V tem dokumentu je omenjena zelo pomembna zadeva. Med našimi razpravami o položaju v kmetijstvu in tudi v mednarodni trgovini smo neštetokrat pozvali k spoštovanju načela, da morajo veljati popolnoma enake zahteve za proizvajalce v Evropski uniji ter tiste subjekte, ki izvažajo svoje proizvode na evropski trg. To načelo se na splošno ne spoštuje, pri čemer to zlasti velja za področje kmetijske proizvodnje. Odločno moramo zahtevati spoštovanje tega načela. Ne moremo nadaljevati s postopkom, pri čemer so od proizvajalcev v Evropski uniji zahtevani nekateri standardi, od tistih, ki svoje proizvode izvažajo na evropski trg, pa drugi.

Razmere v perutninski industriji so v številnih evropskih državah zelo težke. Mednje spada tudi moja država Poljska. Osebno sem imel priložnost sodelovati v mnogo razpravah v zvezi s tem. Perutninske organizacije so opozorile na dejstvo, da so pogoji konkurenčnosti neenaki in da je evropski trg izpostavljen neenaki konkurenci v primerjavi z drugimi državami v svetu. Vesel sem, da je prišlo do te pobude, ker se bodo prav v tej smeri dosegli enaki pogoji konkurenčnosti, pri čemer to zahteva osnovna pravica. Zato podpiram ta osnutek resolucije.

  Konstantinos Droutsas, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, z odpravo prepovedi uvoza piščancev iz Združenih držav Evropska komisija ponovno dokazuje, da postavlja interese prehrambenih multinacionalk pred zdravje ljudi in delavcev.

Že desetletja Združene države poskušajo doseči uvoz mesa, ki je bilo proizvedeno z uporabo hormonov. Zdaj počnejo enako s svojimi piščanci. V prejšnjih letih je prepoved temeljila na nevarnosti, ki jo predstavljajo klor in namakanje piščancev. Znanstvena skupnost trdi, da klorirani piščanci ogrožajo zdravje potrošnikov in delavcev v klavnicah, pri čemer se proizvaja nevaren odpaden material z rakotvornimi ostanki.

Snovi, ki se uporabljajo v Združenih državah, seveda niso prenehale biti rakotvorne, prav tako si ni premislila znanstvena skupnost. Vprašanje je torej, kaj je vodilo Komisijo, da je popustila pritisku Združenih držav in multinacionalk, ter kaj dobi v zameno za to spremembo stališča.

Veriga pridelave živil je v vse večjem primežu živilskih multinacionalk. Le nekaj dni po škandalu s sončničnim oljem, ki je bilo zmešano z mineralnimi olji, in odkritjem, da zakonodaja omogoča prevoz olja v istih tankerjih, ki prevažajo tekočine, ki ogrožajo zdravje, Evropska komisija ni niti trznila pri objavi odprave prepovedi kloriranih piščancev.

En živilski škandal za drugim. EU prelaga odgovornost za inšpekcijske preglede na tiste, ki bi jih bilo treba inšpekcijsko pregledovati; odreka se lastnim odgovornostim tako kot vlade držav članic; prenaša odgovornost na potrošnike na osnovi pravice do izbire, pri čemer morajo biti proizvodi označeni.

Delavci zahtevajo primerno pregledana in zdrava živila po sprejemljivih cenah. Zaradi nasprotovanja delavcev, njihovih organizacij in znanstvene skupnosti odpravi prepovedi mora Komisija revidirati svojo odločitev. Prepoved kloriranih piščancev, namenjenih zaužitju, mora še naprej veljati.

  Daniel Caspary (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čezevropska trgovina zdaj obsega približno 600 milijard EUR na leto. Komisija predlaga, da se odpre trg perutnini, ki je bila razkužena v klorovi raztopini. Odločno pravim: zelo obžalujem, da Komisija nazadnje ni uspela izterjati in doseči dostopa na trg v Združenih državah za našo neklorirano perutnino. Vendar želim povedati, da načeloma podpiram predloge Komisije, ker so poročila znanstvenikov dokončna. Evropska agencija za varnost hrane je zagotovila zelo dokončno izvedensko poročilo, pri čemer dodatna izvedenska poročila niso potrebna.

Tu in na drugi strani Atlantika nihče noče, da bi hrana ogrožala zdravje ljudi, a če res obstajajo pomisleki glede snovi, ki se jih uporablja v Združenih državah, se sprašujem, zakaj so te snovi v Evropski uniji dovoljene kot dodatek živalski krmi, pitni vodi in drugim živilom.

Vem, kolikšno pomembnost veliko držav članic pripisuje kakovosti in varnosti hrane, in prav je tako. Kakšna bi bila na primer Francija brez svoje specialitete coq au vin? Ta proizvod, ki je izvožen iz Francije in znan po vsem svetu, se prav tako pripravi na izvoz v Združene države z obdelavo s klorom, ki ustreza ameriški metodi. Očitno je metoda tako dobra, da velja za primerno za izvoz kakovostnih proizvodov iz Evrope.

Po mojem mnenju gre torej za precej nepošteno razpravo. Komisija je podala jasne predloge, kako zagotoviti varnost evropskih potrošnikov. Menim, da mora biti zlasti označevanje jasno in vidno, da potrošniki resnično vedo, kaj kupujejo, pri čemer vem tudi, da se bodo potrošniki vseeno odločili za evropsko perutnino.

Vseeno pozivam vse, naj se nehajo skrivati za domnevnimi okoljskimi ali zdravstvenimi argumenti ter jasno povejo, za kaj gre. To je vprašanje odkritosti, ki je ključna v politiki, zlasti ko se razpravlja o temi s prijatelji, kot so Združene države.

  Francisco Assis (PSE). – (PT) Razumem potrebo po izboljšanju trgovinskih odnosov z Združenimi državami in v zvezi s tem čestitam Komisiji za delo, ki ga je opravila na tem področju. Vseeno obstajajo omejitve, pri čemer je ena od teh varovanje zakonitih interesov evropskih proizvajalcev in potrošnikov. Menim, da se v tem posebnem primeru te omejitve očitno krši.

Tu sta dva različna koncepta, morda celo dva nasprotujoča si koncepta, povezana z zaščito zdravja in okolja. Z evropskega stališča je temeljna skrb zagotavljanje varnosti v vsej prehranjevalni verigi. Z ameriškega stališča gre le za ukvarjanje s to zadevo v zaključnih fazah postopka.

Ne moremo zanikati naših prepričanj, navad ali standardov na tem področju, pri čemer ne smemo vztrajati le pri tem, da se jih spoštuje v Evropi, ampak bi jih morali uveljavljati na mednarodnem prizorišču. Evropska unija bo stala na zelo trhlih temeljih v zvezi z mednarodnim uveljavljanjem svojih standardov, če ne bo več zagotavljala, da se jih ščiti v Evropi.

Prav zaradi tega razloga menim, da je bistveno poudariti potrebo po jasnem nasprotovanju predlogu Komisije na tem področju.

V igri so bistvena vprašanja, ki so povezana z varstvom okolja, javnim zdravjem in temeljnimi pravicami evropskih potrošnikov. A vendar so povezana tudi z evropskimi proizvajalci, saj so morali spoštovati te standarde in so v zadnjih letih morali znatno vlagati, da bi se zagotovilo spoštovanje teh zahtev. Zdaj bi naenkrat postali popolnoma nesposobni ubraniti se pred konkurenco na tej ravni.

Zato je tudi v imenu zdrave in poštene konkurence naše mnenje, da mora postati za Evropsko unijo zaščita evropskih proizvajalcev pomembna skrb. S tem v mislih, pri čemer ne dvomim v prizadevanja za izboljšanje trgovinskih odnosov z Združenimi državami, ki so bistveni za Evropsko unijo, menim, da je ta predlog slab in seveda želim izraziti svojo podporo predlogu resolucije.

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, odločitev za odpravo prepovedi uvoza kloriranih piščancev v Evropsko unijo, ki velja za skoraj vse uvoznike, je resnični učni primer, česa Komisija, ki naj bi varovala višje javne interese evropskih državljanov, ne more in ne sme več opravljati.

Kot v vseh živilskih sektorjih so kmetje, ki gojijo perutnino in zlasti piščance, v zadnjih desetletjih vložili ogromno prizadevanj. Zelo veliko so vložili v doseganje standardov, pri čemer njihovo delovanje ureja nič manj kot 70 uredb, direktiv in drugih evropskih odločb.

Sektor je, kot vemo, prav tako podvržen ostri konkurenci v Evropi, iz Brazilije in Združenih držav. Ker tega še nihče ni omenil, naj vas opomnim na izbruh ptičje gripe v Evropi, do česar je prišlo le tri leta nazaj, ko je uživanje perutninskega mesa padlo za več kot 20 %. Zakaj bi ta sektor zdaj izpostavili takemu izkrivljanju konkurence v zvezi z ameriškimi kmeti, ki nikakor niso podvrženi istim zdravstvenim in varnostnim omejitvam?

Namen tega kratkega pregleda je poudariti bistvo te zadeve. Morda ne gre za okoljsko ali zdravstveno vprašanje, vsaj tako se govori med ljudmi. Vseeno bi rad več pojasnil in raziskav v zvezi s tem.

Naša zavrnitev, komisarka, je v osnovi industrijska in kulturna odločitev, navsezadnje tudi politična.

To je kulturna odločitev, ker imajo Evropejci pravico do izbire svojega živilskega modela; kot vemo, so zelo navezani na svoje tradicije in raznolikost, kot nas je pred kratkim opomnil minister za kmetijstvo Michel Barnier.

Drugič, to je industrijska odločitev. Že sem omenil metode predelave, zakonodajo in visoke standarde, ki veljajo v Evropi. Dober trgovinski sporazum mora biti tudi pošten. Komisija nas ne more prepričati, da je uvoz 300 000 ton kloriranih piščancev brez kakršnega koli nadomestila dobra novica za evropsko perutninsko industrijo.

Navsezadnje je to politična odločitev. Zdaj se približujem bistvu, saj gre predvsem za vprašanje zaupanja: zaupanja med proizvajalci in zaupanja potrošnikov. Ali si Komisija glede na sedanje ozračje resnično lahko dovoli prezreti, pri čemer se približujem koncu, gospod predsednik, mnenje Sveta, Parlamenta, subjektov na terenu in precejšnjega števila vaših poslancev? Mislim, da je že zastavitev tega vprašanja sama po sebi odgovor.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Hvala, gospod predsednik. Naloga Evropske agencije za varnost hrane je določiti, ali nekaj predstavlja nevarnost. Naloga Komisije in Parlamenta je določiti, ali je nekaj skladno z načeli javne politike, kot so dobra živinoreja, odsotnost zavajanja potrošnikov in ohranjanje visokokakovostnega okolja v skladu z načelom previdnosti. Zato je ta predlog neetičen in neprimeren, pri čemer predstavlja nezaželeno metodo obdelave piščancev. Poleg tega se je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali skoraj soglasno izrekel proti tej metodi. Dodal bom nadaljnjo razsežnost: prevaranti že dolgo dodajajo klor piščancem, da bi bili videti bolj rožnati in sveži. Ali bomo raje izbrali prevarante kot kmete, ki so vložili milijone, ne nazadnje v moji državi, da bi izboljšali položaj?

Nekaj predpisov o označevanju ne bo pomagalo, zlasti v prostorih, kot so restavracije.

Položaj spremenite v zmago, umaknite predlog in nadaljujte na podlagi soglasnosti v Parlamentu in soglasnosti v Svetu, pri čemer Združenim državam povejte naslednje: ne, ne sprejemamo vaših metod.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, v okviru razprave o uvozu perutnine na trg EU želim opozoriti na tri zadeve.

Prvič, kmetijski proizvodi, ki so proizvedeni v Evropski uniji, morajo izpolnjevati zelo stroge okoljske, sanitarne in zdravstvene zahteve, pri čemer izpolnjevanje teh zahtev znatno povečuje stroške proizvodnje, zaradi česar so evropski kmetijski proizvodi cenovno sorazmerno nekonkurenčni na svetovnih trgih. Drugič, ob upoštevanju položaja bi morali predlogi Evropske komisije za spremembo uredb, ki bi omogočale uvoz kloriranega perutninskega mesa iz Združenih držav, veljati za popolnoma nesprejemljive, zlasti za evropske potrošnike. Tretjič in zadnjič, treba je poudariti, da bi moral biti predlog Evropske komisije v zvezi s to zadevo nekakšna posebna gesta Unije, ki naj bi zagotovila dobro ozračje za pogovore in bolj prijateljske stike pred junijskim vrhom med Evropsko unijo in Združenimi državami.

Strinjam se s toplejšimi odnosi, pri čemer bi raje videl, da do tega ne bi prišlo na račun zdravja mnogih državljanov EU.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, izvedenci v državah članicah EU so se skoraj soglasno izrekli proti predlogu Komisije za odpravo prepovedi uvoza klorirane perutnine.

Ti uvozi so celo pod pogoji, ki jih je predlagala Komisija, v nasprotju s stalnim povpraševanjem evropskih državljanov po distribuciji varnih, visokokakovostnih in visokohranilnih proizvodov.

Evropski sektor perutninske reje je vložil veliko, da bi zagotovil skladnost s strogim ureditvenim okvirom Unije, ki velja za vso prehranjevalno verigo od proizvodnje do distribucije. Ločeno od vsega drugega je vprašanje konkurenčnosti evropskega sektorja perutninske reje pod nadzorom, pri čemer vemo, da je predlog Komisije izraz podpore interesov Združenih držav v čezatlantskem ekonomskem svetu.

Kot član odbora za mednarodno trgovino se v osnovi strinjam z odpravo razlik med našimi trgovinskimi partnerji. Vseeno pod nobenimi pogoji ne morem sprejeti rešitev, ki ogrožajo zdravje državljanov in negativno vplivajo na evropski živilski model. To velja za primer, o katerem razpravljamo, in za evroatlantski spor, ki se rešuje pred STO, v zvezi z uvozom gensko spremenjenih organizmov.

EU mora upoštevati stroge predpise o kakovosti, higieni in varnosti živil. Nasprotujemo kakršni koli sprostitvi teh predpisov. Potrebujemo krepitev mednarodnih standardov in metod proizvodnje.

Zato pozivamo Svet, naj ohrani prepoved uvoza klorirane perutnine.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, evropsko perutninarstvo in drugi sektorji živalske proizvodnje preživljajo naporno obdobje. V tem okviru je še bolj presenetljivo, da je Komisija tako hitro zahtevala, naj Evropa dovoli, da na njeno ozemlje vstopi perutnina, obdelana s kloriranimi proizvodi, pri čemer je ta zahteva navidezno usmerjena le in izključno na zadovoljevanje poslovnih potreb in pričakovanj Združenih držav Amerike.

Ni vas potrebno opominjati, da v Evropi perutninski sektor ne prejema neposredne podpore skupne kmetijske politike kljub dejstvu, da od leta 1997 naši proizvajalci ne smejo uporabljati prav tistih snovi, ki jih Komisija zdaj hoče odobriti; še več, podvrženi so izčrpnim nadzorom med proizvodnim ciklom, da bi se preprečil razvoj bakterij in izpolnjevali visoki higienski standardi Skupnosti.

Vendar v zvezi s proizvajalci tretjih držav Komisija meni, da le obdelava s klorom več kot zadostuje, kar po mojem mnenju pomeni, da so prizadevanja naših proizvajalcev bila in so še vedno popolnoma nesmiselna.

Oprostite mojemu izražanju, a ni mogoče, da smo mi tako neumni in oni tako pametni. Menim, da moramo nasprotovati tej zahtevi Komisije.

  Esther De Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, že veliko je bilo slišanega v tej razpravi, pri čemer nedvomno nočem vsega ponavljati, a mislim, da gre tu za dve temeljni vprašanji.

Prvo je poštena konkurenca z enakimi konkurenčnimi pogoji med evropskimi proizvajalci in proizvajalci iz tretjih držav. Na osnovi evropskih predpisov je evropski perutninski sektor vložil milijone eurov v napreden nadzor salmonele in drugih onesnaževalcev med celotno produkcijsko verigo. Odobritev proizvodov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, ogroža to pošteno konkurenco, ki bi morala biti ključna v naši trgovinski politiki. Kar je sprejemljivo za enega, je sprejemljivo tudi za drugega, kot pravijo. Če smo to nedavno zahtevali od mesa iz Brazilije, moramo to zahtevati tudi od piščancev iz Združenih držav.

Sledi načelo previdnosti. Navsezadnje poročila o posledicah te tehnike za zdravje in okolje še vedno vzbujajo ustrezen dvom. Predlog Komisije za dopuščanje tega za obdobje dveh let, pri čemer naj bi sledil pregled na podlagi novih podatkov, je seveda popolnoma neskladen s tem načelom previdnosti. Najprej potrebujemo jasnost glede varnosti in nato razpravo, ne obratno. Celo ideja označevanja klorirane perutnine je nesprejemljiva, saj ostaja razlika med kmeti tu in tam, pri čemer se bodo predelani proizvodi najbrž izognili označevanju. Ti predelani proizvodi vključujejo znatne količine piščančjih ocvrtkov in beder, ki jih bodo danes zvečer pred televizorjem pojedli nizozemski, romunski, francoski in italijanski nogometni navijači.

Zato bom končala s pozivom Komisiji, naj ostane predana dvema temeljnima evropskima načeloma, enakim konkurenčnim pogojem in načelu previdnosti, da bi se spoštovale želje velike večine v upravljalnem odboru ter tem parlamentu tako, da opusti ta nesrečni predlog.

  Esther Herranz García (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, zdaj hoče Evropska komisija odobriti piščance iz ZDA, ki so bili obdelani s klorom; še več, hoče, da to sprejmemo brez pritožb, da bi se izboljšali trgovinski odnosi z Združenimi državami.

Lahkomiselnost Evropske komisije v tej zadevi je zelo nasprotna od resnosti, s katero pripravlja nova besedila o varnosti hrane, ki občasno postavljajo toliko omejitev za proizvajalce Skupnosti, da se jim včasih sploh ne izplača več nadaljevati proizvodnje.

Komisija s tovrstnim predlogom izgublja verodostojnost pri potrošnikih in javnem mnenju, pri čemer mislim, da ne bi smeli podleči pritisku držav članic in trgovinskemu pritisku Združenih držav, čeprav Evropska komisija to zahteva od nas.

Januarja leta 2008 je študija, ki je bila objavljena v ameriški reviji Consumer Report, razkrila 70-odstotno povečanje primerov zoonoze pri piščancih, ki so bili obdelani s protimikrobnimi snovmi v Združenih državah, v primerjavi z letom 2003. Prav tako se je povečala odpornost na antibiotike pri okuženih ljudeh.

Hkrati se je v Evropski uniji zmanjšalo število primerov zoonoze pri piščancih brez uporabe metod Združenih držav.

Evropska unija izpolnjuje svojo dolžnost, ker nadzoruje zoonozo od začetka proizvodne verige ter upošteva načelo, da je „bolje preprečiti kot zdraviti“, kar strogo upošteva, pri čemer visoko ceno plačujejo proizvajalci in industrija v Evropski uniji.

V posebnem primeru boja proti zoonozi se je leta 2003 sprejela zelo stroga uredba, ki je za začetek veljavnosti potrebovala dolgo časa in povečuje obseg spremljanja bolezni, ki se prenašajo na ljudi.

Posledica izvajanja te uredbe je zmanjšanje primerov teh bolezni. Evropski proizvajalci in evropska industrija na splošno morajo upoštevati te predpise, ker so v nasprotnem primeru kaznovani.

Zakaj ne bi nadaljevali s strogim spremljanjem proizvajalcev iz Združenih držav?

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, ta afera s kloriranimi piščanci ponazarja ločnico, ki žal obstaja med Evropsko komisijo in državljani, ki pričakujejo zaupanje v Evropo. To je udarec za našo živilsko politiko z visoko stopnjo zaščite potrošnikov. Obstaja popolno pomanjkanje razumevanja.

To je nepoštena konkurenca za naše kmete, ki so vložili veliko prizadevanja v izboljšanje proizvodnje, in naše klavnice, ki se morajo držati strogih predpisov. Vse to stane, zato je ta konkurenca nepoštena. To bo omogočilo, da se cenejši piščanci pripeljejo v Evropsko unijo, kar bo žal prizadelo najbolj prikrajšane ljudi, ki nakupujejo v diskontnih veleblagovnicah, pri čemer bomo našli klorirane piščance v predelanih proizvodih, na pladnjih s hrano in v šolskih menzah. Nič od tega ni sprejemljivo. Nepredstavljivo je, da to sploh lahko dopustimo. Prosim, ne govorite nam, da bo označevanje rešilo to težavo, ker nam označevanje na predelanih proizvodih žal ne poda nobenih podatkov.

Zato morajo imeti državljani glede na nedavne živilske preplahe zaupanje v prehranjevalno verigo. Posledično moramo odločno zavrniti uvoz kloriranih piščancev.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, aprila sem komisarki poslal vprašanje za pisni odgovor, v katerem sem odločno nasprotoval načrtovanemu dostopu na trg EU za kemično razkužene piščance iz Združenih držav. Žal je ta predlog naletel na odpor držav članic.

Komisarka, naši kmetje in predelovalci upoštevajo standarde, ki spadajo med najbolj omejevalne na svetu. Skrbijo za okolje, dobrobit živali in ohranjanje biološke raznovrstnosti. Prilagajanje tem standardom povečuje stroške in slabi njihov konkurenčni položaj. Zato me predlog Komisije preseneča. Ameriški način proizvodnje piščancev ne ustreza tem standardom. Evropski potrošnik nima želje po taki hrani na svojem krožniku. Če nas zanima skrb za varnost naših potrošnikov v EU, ne moremo dovoliti uvoza nizkokakovostne hrane.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, če sprejmemo kloriranje ameriških piščancev, kako lahko v prihodnosti ustavimo zahtevo po kloriranju drugih proizvodov, na primer drugih mesnih proizvodov, kot sta govedina in svinjina, ki so uvoženi ali proizvedeni v EU? Kaj pa jajca, sir, zelenjava ali sadje? Vsi pogoji, o katerih nam je govorila komisarka, bi v popolnoma enaki meri veljali za vse proizvode, ki sem jih ravno omenil.

Kaj pa uporaba drugih protimikrobnih snovi? Morda bodo v prihodnosti Američani zahtevali pravico do uporabe penicilina ali drugih protimikrobnih snovi na naših uvoženih piščancih.

V vsakem primeru, tudi če testiranja zunanjosti pokažejo, da ni mikrobov na površini piščanca, bo morda velika prisotnost mikrobov znotraj piščanca, pri čemer jih mi ne bomo mogli zaznati, ker bi površina lahko lažno pokazala, da piščanec ni okužen s salmonelo ali drugimi mikrobi.

  Androula Vassiliou , komisarka. − Gospod predsednik, na začetku želim povedati, da spoštujem mnenja cenjenih poslancev, pri čemer želim ponoviti, da se ta odločitev ni sprejela z lahkim srcem. V kolegiju je potekala obsežna razprava.

Drugič, znova želim pojasniti, da ne zanemarjamo naših higienskih predpisov. Mislim, da sem že omenila, da je Evropska agencija za varnost hrane povedala, da se dekontaminacija s snovmi za protimikrobno obdelavo lahko dovoli le, če proizvajalec piščancev upošteva higienske predpise. Torej morajo veljati vsi preventivni ukrepi na ravni kmetije, čistoča živali, ki se pošlje na zakol, higienski ukrepi in nadzorni postopki, ki temeljijo na načelih HAACP na ravni klavnic.

Povedati vam moram, da so bili Američani zelo nezadovoljni, ko so slišali za vse te pogoje, a smo jim povedali, da se teh pogojev nikakor ne more umakniti.

Druga zadeva, ki jo želim razčistiti, je ta, da predlagani ukrepi ne bi veljali le za ameriške piščance, ampak tudi za druge proizvajalce, pri čemer ne razlikujemo med tujimi in našimi proizvajalci.

Kot rečeno, ta odločitev je zdaj v rokah Sveta, pri čemer je po mojih izkušnjah v kmetijskem svetu, kjer sem bila prisotna, malo verjetno, da bomo dobili pozitiven odgovor.

  Predsednik. − Prejel sem en predlog resolucije⁽¹⁾ vložen v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 19. junija 2008.

(1) Glej zapisnik.

15. Zaščita pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Francesca Ferrarija v imenu odbora za promet in turizem o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (KOM(2007)0560 – C6-0331/2007 – 2007/0201(COD)) (A6-0081/2008).

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, statistični podatki pred Komisijo kažejo, da vsako leto na cestah Evropske unije vsako leto umre več kot 8 000 ljudi, 300 000 pa je poškodovanih. Ta položaj je nevzdržen, zato smo se v zadnjih letih zelo trudili zagotoviti večjo varnost na cestah.

Pred nekaj leti je Evropski parlament sprejel predlog direktive v zvezi z zaščito pešcev, ki je bila nato sprejeta leta 2003. To je bila ena od prvih uredb na svetu, ki se je nanašala posebej na zaščito pešcev. Ta zakonodaja je od proizvajalcev zahtevala zagotovilo, da so nova vozila manj nevarna pešcem, pri čemer so to morali dokazati z zadevnimi testi. Od takrat so se ne nazadnje zaradi pritiska Evropskega parlamenta izdale pravne določbe, ki preprečujejo nevarnosti za udeležence v cestnem prometu s prednjimi zaščitnimi sistemi na motornih vozilih. Veljavne pravne določbe o zaščiti pešcev priznavajo, da je lahko v nekaterih okoliščinah težko izpolnjevati zahteve, ki so določene v njih.

Komisija si je zadala nalogo, da pregleda, do kolikšne mere se lahko ugodi novim zahtevam in kakšne so možnosti uporabe novih aktivnih varnostnih sistemov. Komisija je naročila študijo, pri čemer poznate njene rezultate, in sicer študija potrjuje predpostavko, da se resnično ne more izpolniti vseh zahtev ter da so na drugi strani aktivni varnostni sistemi primerni za izboljšavo zaščite pešcev. Na podlagi teh podatkov je Komisija predstavila predlog, ki je danes pred vami, in sicer gre za kombinacijo pasivnih varnostnih sistemov in sistema pomoči pri zaviranju, pri čemer bo vgradnja teh sistemov obvezna. S tem se bo dosegla še višja stopnja varnosti.

Komisija ocenjuje, da bo ta predlog vodil v približno 1 000 manj smrti vsako leto na naših cestah. Seveda bo Komisija nadaljevala z delom za izvajanje podobnih uredb na mednarodni ravni tudi po sprejetju predloga. Dovolite mi, naj navedem nekatere bistvene elemente tega predloga: uredba, ki jo je predlagala Komisija, določa zahteve za pasivno varnost, ki se jih lahko izpolni, pri čemer določa, da se mora v vozila obvezno vgraditi aktivni varnostni sistem, ki je znan kot sistem pomoči pri zaviranju. Pri tem bodo določbe za zaščito pešcev veljale tudi za terenska vozila, znana pod kratico SUV. S to kombinacijo se bo zagotovila znatno boljša varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

Uredba združuje teste, ki se zahtevajo za dokazilo, da vozila in prednji zaščitni sistemi zadostno ščitijo pešce. Zahteve, ki naj se jih izpolni v testih, so določene v tej uredbi kot izvedbeni ukrepi. Osnovni vidiki predloga vključujejo uporabo aktivnih sistemov, ki po mnenju Komisije lahko nudijo znatne prednosti na področju varnosti zdaj in v prihodnosti, ter odpravo omejitve teže za osebne avtomobile in lahka tovorna vozila, na katera se bo uredba ravno tako nanašala.

Zdaj bi se rad prav posebej zahvalil vašemu poročevalcu gospodu Ferrariju za njegovo prizadevanje, da se doseže vzajemni sporazum o pregledu in sprejetju predloga. To je omogočilo doseg sporazuma o tem predlogu. Poročilo gospoda Ferrarija podpira predlog Komisije, česar sem zelo vesel, pri čemer bodo njegovi predlogi sprememb resnično pomagali pri nadaljnjem pojasnjevanju nekaterih točk. Gospod Ferrari, predlagate nadaljevanje opazovanja in spremljanja uporabe ter izboljšanja pasivnih varnostnih sistemov ter možno uporabo novih aktivnih varnostnih sistemov, nato pa, če bo to potrebno, predlaganje sprememb za veljavne pravne določbe. Komisija je na to več kot pripravljena, pri čemer bo to zares naredila. Drugi predlogi sprememb so namenjeni zagotavljanju, da na eni strani zahteve uredbe čim prej začnejo veljati za zadevna vozila, na drugi strani pa omogočijo proizvajalcem dovolj časa, da izvedejo potrebne spremembe pri metodah konstrukcije. Za veliko število evropskih proizvajalcev vozil nove določbe pomenijo, da se bodo morale izvesti pomembne spremembe v obliki njihovih vozil, pri čemer so potrebne obsežne konstrukcijske spremembe.

Vesel sem, da vam lahko sporočim, da se Komisiji zdijo vsi predlogi sprememb v poročilu gospoda Ferrarija sprejemljivi. Kar zadeva pomembnost uredbe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in načrtovan program za uvedbo testov, ki jih določa uredba, je Komisija prepričana, da se predlog lahko zdaj sprejme na prvi obravnavi.

  Francesco Ferrari, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, dosegli smo končno točko te uredbe o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Cilja uredbe je sprememba varnostnih zahtev za pešce in druge izpostavljene udeležence v cestnem prometu v primeru poškodb zaradi trčenja z motornim vozilom.

Področje uporabe te uredbe je pomembno, ker vključuje dve prejšnji direktivi iz leta 2003 in 2005. Prva direktiva je določala, da se mora varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomobili, izvajati v dveh fazah. Prva faza se je pričela leta 2005, pri čemer se je izkazalo, da zahteve druge faze niso bile v celoti tehnično izvedljive za vsa vozila. Druga direktiva se nanaša na uporabo prednjih zaščitnih sistemov na vozilih in prikazuje različne ravni zaščite za izpostavljene udeležence v cestnem prometu v primeru trčenja z vozili, ki so opremljena s takšnimi sistemi. Med najobčutljivejšimi točkami bi rad omenil ABS, tj. sistem pomoči pri zaviranju: ta sistem bo omogočil zmanjšanje števila smrti na cestah za 35 %.

Največja zmaga je verjetno uspeh pri omogočanju uporabnosti instrumenta v 24 mesecih od začetka veljave uredbe za vse kategorije avtomobilov, od majhnih avtomobilov do terenskih vozil in večjih vozil, ki državljanom zaradi svoje velike teže pogosto povzročijo največ fizičnih poškodb. Sprva ni bilo preprosto, delno zato, ker avtomobilska industrija potrebuje čas, kar zadeva industrijske in fiziološke zahteve, za uveljavitev nekaterih ukrepov. Vseeno sem vesel, da so vse strani razumele vprašanje in njegovo kočljivost, pri čemer spoštujem prizadevanja, da se je ta sistem začel izvajati v praksi.

Druga plat uredbe so bili prednji zaščitni sistemi. Direktiva iz leta 2005 bo dejansko vključena prek te uredbe, pri čemer se avtomobilom, ki se bodo odločili za namestitev cevne zaščite, ne bo podelilo dovoljenja, če varnostne zahteve za prednje zaščitne sisteme ne bodo nudile enake stopnje zaščite, kot je določeno za vozila brez prednjih zaščitnih sistemov.

V vsakem primeru se zavedam, da smo nedvomno dosegli veliko, a bi se še vedno lahko veliko storilo, pri čemer se bodo zlasti raziskave vedno bolj posvečale povečevanju varnosti pešcev in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Čutil sem tudi potrebo po tem, da omogočim nadaljnje izboljšave tega besedila. Pri tem mislim zlasti na sisteme za preprečevanje trčenja. Zdaj na trgu učinkovitih strukturnih sistemov ni na voljo, a jih bodo morda v nekaj letih razvili. Zato besedilo določa, da bi v primeru, da bi v obdobju petih let po začetku veljave te uredbe, kot je dejal komisar, industrija lahko predstavila neke vrste pasivne varnostne sisteme, ki bi lahko zagotavljali varnost pešcev, Komisija lahko predložila novo besedilo Parlamentu in Svetu, v katerem bi se upošteval tehnični razvoj.

Vprašanje varnosti je zelo pomembno za Evropejce, pri čemer sem si osebno zadal cilj, da pošljem odločno sporočilo vsem državljanom Evropske unije. Zaradi kočljivosti vprašanja sem zagotovil, da bo uredba sprejeta na prvi obravnavi, da bi se izognili drugi obravnavi s Svetom, pri čemer bi bila edina posledica velika zamuda v začetku veljave uredbe. To stališče so delili moji kolegi v odboru za promet in turizem. Vsi vloženi predlogi spremembe so bili oblikovani predvsem zato, da bi se zagotovila zaščita za pešce in izpostavljene udeležence v cestnem prometu. Zato upam, da bo ta uredba prvi odločen znak Evropskega parlamenta za vse strožji pristop k urejanju varnosti na Evropskih cestah, pri čemer se bo pokazalo, da je Evropa združena, se zaveda težav in upošteva zaskrbljenost državljanov.

  Petr Duchoň, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pešcev skuša čim bolj omiliti posledice trčenj med pešci in motornimi vozili. Po mojem mnenju gre ta uredba predaleč. Določa zahteve za konstrukcijo in delovanje motornih vozil, vključno s prednjimi zaščitnimi sistemi. Zahteve za proizvajalce se približujejo omejitvam, ki jih določajo zakoni fizike, zgradba človeškega telesa, smiseln kompromis med zaščito potnikov v vozilu in pešcev ter ostalimi parametri konstrukcije motornih vozil. To izvaja zelo velik pritisk na proizvajalce motornih vozil. Zapomniti si moramo, da bo skladnost z zahtevami, ki so določene v uredbi, vodila v visoke stroške za proizvajalce, pri čemer se bo to posledično izrazilo v cenah avtomobilov. To bo negativno vplivalo na maso in aerodinamične lastnosti vozil ter posledično na porabo goriva ter okolje. Na drugi strani se bodo zato ublažile posledice trčenj med pešci in motornimi vozili.

Uvedba inteligentnih sistemov, ki preprečujejo trčenja in čim bolj ublažijo njihove posledice, lahko najbolj izboljša varnost pešcev. Izboljšanje cestne infrastrukture in, kjer je to možno, ločitev pešcev od cestnega prometa, sta tudi učinkoviti rešitvi. Upravičeno lahko sklepamo, da bo denar, ki bo porabljen za to, bolj učinkovit kot uvedba še strožjih zahtev za avtomobile.