Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 18. junij 2008 - Strasbourg

12. Kriza ribiškega sektorja kot posledica povečanja cene dizelskega goriva (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Svet vložil Philippe Morillon, v imenu odbora za ribištvo o krizi ribiškega sektorja kot posledici povečanja cene dizelskega goriva (O-0063/2008 – B6-0162/2008) in

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Komisijo vložil Philippe Morillon, v imenu odbora za ribištvo o krizi ribiškega sektorja kot posledici povečanja cene dizelskega goriva (O-0064/2008 – B6-0163/2008).

  Philippe Morillon, avtor. – (FR) Gospa predsednica, počakal bom, da se gospod komisar Borg usede. Pobudo za to vprašanje za ustni odgovor so dale skupine, ki sedijo v odboru, ki mu imam čast predsedovati, pri čemer sem vesel, da o njem razpravljamo po tej odlični razpravi, ki je obravnavala številna splošna vprašanja.

Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, moj oče je bil pred več kot enim stoletjem rojen v vasi Saint–Malo, ki je bila v času moje mladosti polna življenja in prebivalci so bili v osnovi odvisni od kmetijstva in ribištva. Danes vas izumira zaradi počitniških domov, pri čemer izumirajo tudi dejavnosti, zaradi katerih je včasih vas živela več kot le šest poletnih tednov.

To ni edini pojav, vendar nekaj, kar se dogaja skoraj po vsej evropski obali, zato čestitam gospodu komisarju Borgu, ki smo ga spodbudili, da predlaga celostno pomorsko politiko, ki bi nam omogočila obnovo, ohranitev in oživitev skupnosti na evropski obali. Čeprav se je moral zaradi te odločitve DG FISH preoblikovati v DG MARE, to ne pomeni, da si Evropska unija prizadeva za ukinitev tistih virov, ki jih morajo naši ribiči še naprej izkoriščati v morjih in oceanih.

Zakaj ima Evropska unija le dve skupni politiki, in sicer skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko? Odgovor preprost, če o njem razmislimo. Zato, da bi naši celini pri obdelavi zemlje in ribolovu v morjih omogočila pridobivanje zadostnih količin hrane. Zato bi znatno povišanje cen nafte zelo prizadelo prav ta dva sektorja, pri čemer to velja predvsem za ribiško industrijo. Ta poklic je zelo prizadelo že zmanjšanje sredstev, pri čemer mu danes grozi še izumrtje, kar pojasnjuje, vendar ne opravičuje tega, da nekateri predstavniki poklica v določenih krajih svoj obup izražajo nasilno.

Zato sem, gospod komisar, vesel, da je vaš izvršilni odbor predlagal številne ukrepe za takojšnjo rešitev industrij, ki so najbolj prizadete, pri čemer je prav tako pooblastil države članice za posebno začasno opustitev pravil, ki so bila uvedena za izvajanje Evropskega sklada za ribištvo v skladu s postopki, o katerih bomo, gospod predsedujoči Svetu, razpravljali 24. junija na naslednjem Svetu ministrov za kmetijstvo in ribištvo.

Ne pozabimo na dejstvo, da morata Evropska unija in planet na splošno za pridobitev prehrambenih virov, ki jih potrebujeta, še naprej uporabljati morja in oceane. Nesmiselno je ohranjati in ščititi ribe, če nimamo več ribičev, ki bi jih lovili. Menim, da to jasno dejstvo opravičuje podrobne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne predloge, za katere si skupaj prizadevamo komisar in odbor za ribištvo in jih bodo pozneje za vas pripravili moji kolegi, ter predloge v osnutku resolucije, o katerem bomo glasovali jutri.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej bi se želel zahvaliti spoštovanemu poslancu gospodu Morillonu za njegovo vprašanje, ki ga je postavil v imenu odbora za ribištvo. Naj uvodoma poudarim, da se slovensko predsedstvo popolnoma zaveda resnosti problema rastočih cen goriv in tudi v tem okviru negativnih posledic, ki jih ima ta pojav na ribištvo v Evropski uniji.

Lahko vam povem, da se je prav včeraj predsednik Sveta za kmetijstvo in ribištvo minister Jarc na to temo sestal z nekaterimi svojimi kolegi ministri in z njimi razpravljal o možnih predlogih za izboljšanje trenutnih težkih razmer v ribiškem sektorju in o teh se bo razpravljalo tudi v naslednjih dneh. Naj tukaj spomnim, da takšno stanje ni specifično samo za ribiško industrijo. Visoke cene goriv škodijo praktično vsem panogam nasploh, vključno s kmetijstvom, prometom in industrijo.

Kriza je povzročila težke razmere v vseh sektorjih. Gre torej za vprašanje, ki je horizontalne narave in vsebuje raznolike elemente, povezane s konkurenčno politiko, z ukrepi državne pomoči, davčnimi in drugimi ukrepi. Kakor koli, prav zaradi izredne resnosti te problematike in pa negativnega vpliva na ribiški sektor se je slovensko predsedstvo odločilo, da to temo uvrsti na dnevni red zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v začetku naslednjega tedna, kot je tudi omenil že gospod Morillon.

To bo vsekakor dobra priložnost, da ministri podajo svoje poglede na trenutno situacijo in z gospodom komisarjem Borgom izmenjajo mnenja o najprimernejših rešitvah. Poleg tega se je predsedstvo odločilo tudi spremeniti temo neformalnega srečanja ribiških direktorjev – to bo, kot je znano, potekalo konec meseca v Sloveniji – in tako se bodo tudi direktorji držav članic za ribištvo posvetili obravnavi te pereče problematike. Vse to prihaja po tem, ko je Svet nedavno na svojih številnih zasedanjih v različnih formacijah obravnaval vprašanje naraščajočih cen energije in o čemer smo govorili pod prejšnjo točko dnevnega reda.

Še enkrat bi želel v tem kontekstu omeniti sklepe zasedanja Sveta za gospodarske in finančne zadeve. Ta je v zvezi s cenami nafte izrazil zaskrbljenost in razpravljal o mnogih načinih, kako se soočati z družbenimi in gospodarskimi posledicami visokih cen. Ugotovil je, da je treba spodbujati energetsko učinkovitost, z rabo alternativnih virov energije, povečati preglednost naftnih trgov, spodbujati konkurenco na energetskih trgih in okrepiti dialog z državami, ki proizvajajo nafto.

Svet je na istem zasedanju tudi vzpodbudil Komisijo, naj preučuje blagovne borze in razmisli o drugih odgovorih na nestanovitnost cen. Kot je predsedstvo že poudarilo v dopoldanski razpravi danes, bo to vprašanje tudi predmet razprav na zasedanju Evropskega sveta, ki se začenja jutri.

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedniku odbora za ribištvo, gospodu Morillonu, za vprašanje, ki mi daje možnost, da obravnavam krizo v zvezi z gorivi.

Že na začetku želim povedati, da sem vesel, da so obstoječi odnosi med Komisijo in odborom za ribištvo Evropskega parlamenta vedno trdnejši.

V zvezi s posebnim vprašanjem se zavedam težav, s katerimi se sooča ribiški sektor in so nastale zaradi prekomernega povečanja cen goriv. Zaradi tega nastane strukturna in dolgoročna kriza s posebno, morda celo edinstveno razsežnostjo v zvezi z ribištvom. Naj pojasnim zakaj.

Flote EU so več let trpele zaradi začaranega kroga presežene zmogljivosti, prekomernega ribolova in upadanja donosnosti. Hkrati pa ribiči niso imeli koristi od zmanjšane oskrbe in povečanja maloprodajnih cen za ribške proizvode. Zato so dobički v številnih segmentih zelo nizki in sektor je še bolj izpostavljen velikemu povišanju stroškov, kar je bilo očitno pri cenah nafte.

Komisija razume potrebo po usklajenem ukrepanju na ravni EU, da bi preprečili resne krize, ki grozijo industriji in zagotovili, da se težave dejansko obravnava in ne le prestavi. To pomeni, da moramo zagotoviti nujno pomoč in si prizadevati za to, da bomo končno obravnavali temeljno vprašanje v zvezi s preseženo zmogljivostjo, ki ogroža vse naše poskuse, da bi bila industrija znova trajnostna in donosna.

Zato je, kot je poudaril gospod Morillon, kolegij včeraj načelno odobril vsebino paketa nujnih ukrepov za obravnavo takojšnje socialne in gospodarske stiske, ki jo je povzročilo veliko povečanje cen nafte, ter obravnavo temeljnih strukturnih težav evropske flote. Po mojem mnenju je bistveno, da pomoč usmerimo na flote, ki so najbolj odvisne od goriva in jih je zato sedanja presežena zmogljivost tudi najbolj prizadela.

Zato predlagamo, da države članice vzpostavijo FAS (Fleet Adjustment Schemes), v skladu s katerim se odpravi vse omejitve glede dostopa do premij za prekinitev ribolovnih dejavnosti, tj. razstavljanja. Dodatna pomoč za začasno ukinitev je na voljo plovilom, ki so vključena v FAS, pri čemer bo delna pomoč za umik plovil dodeljena upravljavcem, ki večja stara plovila nadomeščajo z manjšimi in energijsko bolj učinkovitimi. Prav tako bodo določbe dopuščale začasno zmanjšanje prispevkov zaposlenih za plačila socialne varnosti.

Natančneje, pomoč za začasno ukinitev bo za največ tri mesece, in sicer vse do konca leta 2008, na voljo za vsa plovila, pod pogojem, da so zadevna plovila vključena v načrt za prestrukturiranje. Takšna pomoč bo prilagojena, da bi zagotovila podporo obnovi virov in/ali tržnih pogojev, kadar je to mogoče.

Na podlagi nadaljnjih gospodarskih analiz bomo obravnavali možne spremembe režima de minimis za ribištvo, da bi se uveljavila mejna vrednost 30 000 EUR za tri leta na plovilo in ne na podjetje, čeprav bi bila skupna omejitev za podjetje 100 000 EUR.

Predvidene so številne posebne pobude za spodbujanje vrednosti rib v prvi prodaji, pri čemer Komisija prav tako načrtuje, da bo poleg Evropskega sklada za ribištvo namenila 20–25 milijonov proračuna skupne ribiške politike za financiranje začasnih projektov na tem območju. Načrtujejo se nadaljnji ukrepi za spodbuditev prehoda na energetsko varčne tehnologije, za ublažitev socialno-ekonomskih vplivov na krizo in za lajšanje reprogramiranja in razdelitve sredstev Evropskega sklada za ribištvo.

Navedeni ukrepi bodo začasno odstopali od pravil Evropskega ribiškega sklada, da se bo flota EU hitreje prilagodila sedanjim razmeram in da se bo med prehodnim obdobjem zagotovila začasna rešitev.

Ta sveženj bom 24. junija v Luksemburgu predstavil Svetu ministrov za ribištvo, z namenom, da bi se v zvezi s tem že julija sprejel formalen predlog. Glede na izjemne razmere, s katerimi se sooča ribiški sektor, verjamem, da lahko pri hitrem sprejemanju omenjenih ukrepov računam na podporo Sveta in Parlamenta.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, v skupini Evropske ljudske stranke smo to razpravo spodbudili zato, ker menimo, da naše ustanove ne smejo biti še naprej ravnodušne glede resnosti krize.

Menim, da smo imeli prav, glede na to, da je Komisija včeraj prvič in edinkrat napovedala vrsto ukrepov, ki jih je Parlament zahteval več let, pri čemer so nekateri enaki tistim, ki jih vsebuje skupni predlog resolucije.

Kot je navedeno v resoluciji so cene goriv za ribiče v zadnjih petih letih narasle za več kot 300 % in od januarja za več kot 38 %, medtem ko se cene rib zadnjih 20 let niso spremenile, ampak so se v nekaterih primerih zaradi velikega uvoza proizvodov, največkrat iz nezakonitega ribolova, zmanjšale za 25 %.

Moja skupina je poudarila, da ne obstaja sektor, ki bi v takšnih pogojih lahko preživel, zato sem želela danes združiti vse, tudi Svet in Komisijo, da bi o tej zadevi izvedeli še več in razpravljali o svežnju ukrepov.

Zlasti nas veseli, da ukrepi končno vključujejo povečanje pomoči de minimis na 100 000 EUR, čeprav menimo, da bi bilo bolje, če bi bila pomoč razdeljena na plovila in ne na podjetja, kot je predlagal ta parlament in določa skupna resolucija.

V celoti podpiramo zmanjšanje socialnih stroškov in razglasitev večje prilagodljivosti Evropskega sklada za ribištvo (EFF), da bodo lahko vsi, ki tako želijo, prestrukturirali svoja podjetja, zamenjali goriva z učinkovitejšimi ali, kot ste navedli, prejeli dodatno pomoč za začasno ukinitev.

Gospod komisar, kljub temu menimo, da obstaja še en sklop ukrepov, ki je prav tako pomemben in bi ga morali prav tako podrobno razviti, kot smo tiste v zvezi s prestrukturiranjem sektorja. In sicer govorim o tržnih ukrepih, kot je reforma skupne tržne ureditve, ki ribičem zagotavlja večjo vlogo pri določanju cen, o bolj posebnih ukrepih v zvezi z označevanjem in zlasti o ukrepih, ki jasno kažejo, da se želita Svet in Komisija boriti proti nezakonitem ribolovu.

Zato pozdravljamo nekatere ukrepe, ki so ustrezni, vendar se sprašujemo ali bi lahko s hitrejšim odzivom preprečili kritične razmere v sektorju.

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz sem zadovoljna z ukrepi, ki jih je predstavila Komisija, in jih podpiram. Zdi se, da ukrepi v nekaterih primerih presegajo tiste, ki jih je v svojem predlogu resolucije predlagal Parlament. Glede na to, da nam je med tem natrpanim delnim zasedanjem uspelo najti čas za razpravo o tem vprašanju, je jasno, da ta parlament tej zadevi namenja veliko pozornost.

Menim, da mora Evropa v tem nekoliko negotovem času krizo obravnavati skupaj, pri čemer mora uporabiti učinkovit in nepristranski mehanizem v obliki zahtevanega povečanja prilagodljivosti Evropskega sklada za ribištvo, s katerim bomo lahko sprejeli nujne ukrepe na ravni Skupnosti.

Nacionalne rešitve, kot so tiste, ki so jih predlagale nekatere države članice, lahko vodijo k neravnovesju.

Gospod komisar, upamo, da bomo na zasedanju Sveta ministrov še bolj pojasnili vprašanja in s Svetom ministrov dosegli sporazum v zvezi s tem, kako lahko Evropski sklad za ribištvo pomaga najbolj prizadetim segmentom flote.

Prav tako je treba enkrat za vselej preučiti mehanizem za določanje cen.

  Elspeth Attwooll, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, poudariti je treba, da velik delež naših ribičev vodi mala podjetja Njihova pravica do ribolova je omejena. Če želijo uveljavljati te pravice morajo vlagati v ladje, ribolovna orodja in varnostno opremo. To lahko vključuje povračilo znatnih posojil. Prav tako morajo plačati za dovoljenja, pri čemer lahko v nekaterih primerih plačajo tudi za kvote. Nastanejo lahko znatni tekoči stroški za delo, popravila in seveda gorivo.

Včasih morajo zaradi pravil za kvote in dneve na morju potovati na dolge razdalje, da lahko svoj ulov dobro prodajo. To jim zlasti v slabem vremenu lahko ne uspe. In čeprav jim uspe, še vedno nimajo nadzora nad ceno ujetih rib. V večini primerov so odvisni od dražb. Zato preprosto nimajo nadomestila za rast cen.

Resolucija določa različna praktična sredstva pomoči, in sicer s pravilom de minimis in njegovo naraščajočo revizijo. Pozivam vse države članice, da izkoristijo priložnosti, ki jim jih omogoča pravilo, da bi vzdrževale enake konkurenčne pogoje.

Nujni so tudi ukrepi za omejevanje ribolova IUU, ne samo za ohranjanje cene zakonito ulovljenih rib, ampak tudi za ohranjanje staleža. To drži tudi za izboljšanje zahtev po označevanju. Drugi predlagani ukrepi, kot so prestrukturiranje in zlasti energetska učinkovitost in alternativni energetski viri, prav tako prispevajo k okolju. Z njihovim sprejetjem bomo koristili ogroženim ribičem in planetu.

  Marie-Hélène Aubert, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, kot ste opozorili, je strukturna kriza globoka in trajna. Zato moramo najti rešitve, ki bodo prav tako trajne, vendar ne le za ribiško industrijo ampak za vse zadevne sektorje.

Poudarjam, da je sedanja kriza posledica tega, da smo si dolga leta zatiskali oči pred odvisnostjo ribiškega sektorja od goriva, pri čemer imam v mislih poceni gorivo, in nepremišljeno hiteli z nakupovanjem močnih plovil, ki lahko gredo še dlje in se vrnejo s še večjimi količinami rib. Obravnavati moramo še nekatera vprašanja.

Težava v zvezi z dragim dizelskim gorivom je neločljivo povezana z drugimi vprašanji, ki zadevajo ribiški sektor, kot so upravljanje ribjih staležev, cenovna politika, svetovna trgovina ter nadzor nad nezakonitim ribolovom, pri čemer je to vprašanje težko obravnavati ločeno od drugih.

Zagotovitev subvencij in pomoči, ki jo predlaga Komisija in ki je po mojem mnenju ustrezna, bo, zlasti kar zadeva javnost, sprejemljiva le, če bodo subvencije in pomoči odvisne od natančne preusmeritve ribiških politik in praks. Obžalujemo, da skupna kompromisna resolucija dejansko ne določa pogojev za pomoč in subvencije, ki se jih dodeli pri tej preusmeritev, ter za dolžnosti, ki bi preprečile preseženo zmogljivost flot, spodbudile boljše upravljanje staležev rib in boljšo zaščito morskih ekosistemov. Poleg tega je to pogoj, od katerega je odvisen gospodarski in socialni obstoj ribištva. Končno pozivamo države članice, da v celoti prevzamejo lastno odgovornost in preprečijo demagoško prakso obljubljanja denarja, ki ga nimajo, ne da bi pri tem predlagale kakršne koli trajnostne politike za ribiško industrijo.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Ta razprava poteka zaradi ribičev, vključno s portugalskimi ribiči, ki so se zbrali, da bi zahtevali ukrepe, ki so bili predlagani že pred nekaj časa, in sicer v odgovor na naraščajoče cene goriv, tako bencina kot dizla, in na socialnoekonomsko krizo v sektorju zaradi brezbrižnega odnosa zlasti Evropske unije.

Naša skupina je predložila lasten predlog resolucije, v katerega smo vključili naše predloge, pri čemer je nekatere že pred tem sprejel Evropski parlament, in predlagala nove ukrepe, ki bi se odzvali na potrebe sektorja.

Ti ukrepi bodo plovilom na bencin zagotovili podobno podporo kot jo imajo plovila na dizel, vzpostavili najvišjo raven cen ali dodaten popust za gorivo, ki znaša 40 centov na liter, izboljšali cene v prvi prodaji, brez posledic za končne kupce ter zagotovili, da se bo pri določanju okvirnih cen upoštevalo proizvodne stroške in da bodo prihodki za posadko pošteni.

Zaradi rasti cen goriva in procesa oblikovanja cen za ribe v prvi prodaji potrebujemo sklepe. To sta dva glavna dejavnika v središču stopnjevanja krize v sektorju.

  Jeffrey Titford, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, veliko povišanje cen dizelskega goriva, o katerem govorimo danes, bo zelo obremenilo veliko britanskih ribičev. Njih in njihove industrije so uničila že neskončna pravila in zmanjšanje kvot, ki jih je podala ta ustanova.

Njihov položaj je zdaj krivičen, saj jim plovba, s katero lahko iztovorijo le skromno število rib, zaradi stroškov goriva ne prinese dobička. Britanska vlada jih je več let zanemarjala, kar je ponovila tudi na področju subvencij za goriva, ki bi jim pomagala prebroditi sedanjo krizo.

Nekateri ribiči na mojem območju so morali zahtevati pravni pregled njihovega položaja, ker naj bi jim skupna ribiška politika zagotavljala, da se lahko preživljajo z ribištvom.

Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva meni, da je skupna ribiška politika popolna katastrofa, iz katere se mora Velika Britanija izvleči, da bi znova prevzela nadzor nad svojimi vodami, dokler je ostalo še kaj ribičev.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, veseli me, da je gospod komisar danes obravnaval veliko obsežnejšo krizo v tem sektorju, ki jo je povzročila strma rast cen dizla. Kot je dejal gospod Titford, s katerim se ponavadi ne strinjam, je v nekaterih ribolovnih narodih vzpostavitvi zmanjšanih kvot in zmanjšanju cen rib sledila visoka cena goriva. Razmere so tako slabe, da nekatero osebje v Združenemu Kraljestvu danes zasluži manj kot 100 GBP na teden, zaradi česar jih več sto zapušča industrijo prav takrat, ko bi potrebovali več mladih kandidatov, ki bi se industriji pridružili. Kot vemo vsi v tem parlamentu, številna plovila ne morejo več pluti po morju. Denar zgubijo z vsako plovbo. Jezni ribiči blokirajo pristanišča in stavkajoči vozniki tovornjakov nočejo prevažati tovora, zaradi česar so trgi rib v celoti izkrivljeni v najuspešnejšem času leta.

Vendar so me zelo spodbudile določbe in predlogi, ki nam jih je gospod komisar Borg predstavil to popoldne. Tiste države članice, ki so predložile predloge za FAS ali za celotno prestrukturiranje njihovega ribiškega sektorja lahko prejmejo pomoč od Evropskega sklada za ribištvo, pri čemer bo za zmanjšanje akutne krize, ki zdaj vpliva na sektor, treba storiti še marsikaj.

Sram me je, da britanska vlada noče sprejeti ali zaprositi za to sofinancirano pomoč. Kruto je, da bodo naši ribiči na koncu v isti vodi ribarili za istimi vrstami rib kot ribiči iz sosednjih narodov, ki bodo prejemali to pomoč. To bo še bolj izkrivilo trg.

Zato moramo podpreti oblikovanje manjše, gorivno učinkovitejše flote, ki bo bolj ustrezala ribolovnim možnostim. Menim, da bomo to dosegli s predlogi Komisije.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Menim, da moramo v tej krizi razumeti, da bo naraščanje cen goriva spodbudilo razmere, ki že prej niso bile zdrave in so vzbujale veliko skrbi.

Poudariti je treba, da je to tudi kriza evropskih razsežnosti, zato ni prav, da se trudimo in se nanjo odzivamo na nacionalni ravni.

Poleg tega čestitam komisarju in Komisiji v zvezi z načrtom, ki je bil pravkar predstavljen. Menim, da so ukrepi primerni, čeprav morda niso dovolj obsežni, vendar bodo pomagali rešiti temeljne vzroke in strukturne dejavnike, ki povzročajo to težavo.

Upam, da bomo lahko nadaljevali v tej smeri, ki je po mojem mnenju pravilna.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, vsako ribiško pristanišče v Evropski uniji nujno poziva k dvema stvarema, in sicer k dizelskem gorivu po vseevropski standardni ceni 40 centov na liter in k usklajenem upravljanju kvot.

Te zakonite zahteve so ključne za ribiško industrijo in za delovna mesta, ki jih zagotavlja. Visoka rast cen nafte in ohranjanje staleža rib sta resna problema. Prosti trg je neuspešen pri nadzorovanju vpliva naraščanja cen goriva. Naftne družbe, ki imajo vedno več dobička, v odgovor špekulirajo glede povečane zahteve po njihovih proizvodih v razvijajočih se narodih, pri čemer upajo, da bodo tako pretentali banko. Z zmanjšanjem davka na gorivo, ki vedno narašča, in z obdavčitvijo ogromnega dobička naftnih družb, bi lahko brez težav izpolnili zahteve ribičev, pri čemer subvencije niso potrebne, zlasti ne tiste, ki so izplačane slučajno.

Poleg tega se ribiči ne bodo več sprijaznili s tem, da jih Komisija obravnava kot prestopnike morja ter hkrati skriva prave goljufije, kot so zastave ugodnosti in kartelni sporazumi ribiške industrije. Nihče ni bolj predan ohranitvi morskih staležev kot ribiči. Sistem je treba v celoti preoblikovati, pri čemer mora Komisija demokratično sodelovati s poklicnimi strokovnjaki iz ribiške industrije in ne sme izvajati diktatorstva z lažnimi strokovnjaki.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, pozdravljam gospoda komisarja in gospoda predsedujočega Svetu.

V zadnjih petih letih je ribištvo utrpelo posledice naraščajočih cen goriv. Od leta 2004 se je cena goriv zvišala za 240 %. Komisija in Evropski parlament sprejemata ukrepe za odpravljanje te težave, vendar se razmere do zdaj niso izboljšale. Ravno nasprotno, razmere so se poslabšale.

Od začetka leta 2008 se je cena v regiji povečala za 40 %. Številni francoski, italijanski, portugalski, grški in španski ribiči so začeli privezovati svoje ladje. Zakaj? Ker so stroški ribištva višji od denarja, ki ga dobijo za svoje ribe.

Skrbi me, da bo zelo lepa družbena skupina propadla. To je skupina, ki vzdržuje tradicijo, pri čemer govorim o naših ribičih. Rešiti jih moramo pred neizbežno katastrofo. Podpiram ponudbo, da okrepimo vse ukrepe za boj proti nezakonitem ribištvu in z njimi povezanimi težavami, ki jih je predlagal kolega poslanec. Vendar bi rad dodal pomembno točko. Evropski sklad za ribištvo se mora aktivirati, da bi zagotovil sredstva, s katerimi bomo pomagali ribičem, da preživijo. V nasprotnem primeru se bomo soočali s krizo.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, z nenadzorovano rastjo cen goriv narašča tudi število glasnih protestov in znakov obupa ribičev številnih držav članic. Ne smemo več le opazovati teh aktivnih protestov. Bistveno je, da EU sprejme takojšnje ukrepe za zagotovitev olajšanja tistim, ki opravljajo to dejavnost. Ti so v stiski in nimajo možnosti ali sredstev za izboljšanje razmer.

EU ne zagotavlja takojšnjih rešitev, pri čemer bomo soočeni s politično težavo v zvezi z učinkovitostjo Unije pri obravnavi izrednih razmer, kot so te, ki jih doživljamo zdaj. Prelaganje odgovornosti iz Komisije na države članice in obratno se mora enkrat za vselej končati. Kakor koli že, nekdo mora prevzeti odgovornost in pobudo, pri čemer je, glede na evropsko vizijo, to delo EU. Evropske politike, gospod komisar! Menim, da so vaši predlogi korak v pravo smer.

  Cornelis Visser (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, ribiška industrija se je zaradi visokih cen goriva znašla v težavah. Leta 2008 se je samo cena dizla povečala za več kot 38 %. Za zdaj ni nobenih znakov, da bi se rast cene končala. V moji državi, Nizozemski, je bilo do zdaj iz prometa izvzetih že okrog 15 plovil, saj je vsaka ribolovna plovba prinesla izgubo. Vendar za te dramatične razmere ni kriva le velika rast cen. Zanje je delno kriv tudi uvoz velikih količin rib po nizkih cenah iz držav zunaj Evropske unije. Na Nizozemsko se uvaža velike količine rumenorepih limand in pacifiških morskih listov, ki jih potem včasih prodajo kot morske liste in morske plošče. Tako nepravično tekmujejo z morskimi listi in ploščami, ki jih ulovijo nizozemski ribiči. Uporabo imen teh vrst rib je treba še bolj nadzorovati.

Nizozemska flota se mora prav tako preoblikovati. Obstoječe ladje so prevelike in preveč odvisne od fosilnih goriv. Dejansko bi morale vse ladje nadomestiti manjše večnamenske ladje s trajnostnimi metodami ribolova.

Na žalost je Komisija izdala le začasna dovoljenja za pet ladij, ki uporabljajo metodo ribolova morskih listov z električnim dražljajem. Radi bi videli več.

Industrija potrebuje finančna sredstva, da bi preživela in v zvezi s tem moramo kratkoročno ukrepati. Zadovoljna sem s komisarjevimi predlogi. Ribiška industrija bo imela možnosti tudi s prihranki CO2. Dobro bi bilo, če bi to še enkrat obravnavali. Nizozemska ribiška flota je odgovorna za okrog 1 % skupnih emisij CO2. To želimo zmanjšati za 20 %. Če pogledate ceno CO2 za 25 EUR na tono, imamo možnosti. Zagotovo če se spomnite, da s prestrukturiranjem izginjajo flote, pri čemer se emisije CO2 v celoti zmanjšajo. Preračunali bi lahko na podlagi zapisov iz sedmih let. Upam, da bo Komisija sprejela te predloge še naprej. Parlament jih bo zagotovo podprl, vendar lahko morda iz tega tudi kaj pridobite.

  Avril Doyle (PPE-DE). Gospod predsednik, skupna ribiška politika je bila neuspešna in je prispevala k strmem upadanju staleža rib. Ni učinkovita.

Nedavno zvišanje cen ladijskega goriva, ki so se v letu 2004 povečale za več kot 240 % in v zadnjih mesecih po mnenju Komisije za več kot 30 %, je samo poslabšalo dobro dokumentirano opustošenje našega ribištva in ribiške industrije v Evropi.

Čeprav ko se vsi strinjamo, da je treba na ravni EU in držav članic sprejeti določene nujne ukrepe, da bi ublažili težak položaj ribičev, kapitanov in njihove posadke, kot so ustrezne ravni državne pomoči, morda zmanjšanje davka na gorivo preko določene cene, finančna pomoč za omejevanje in večji nadzor nad uvažanjem zalog nezakonitega ribolova, moramo kot oblikovalci politike misliti tudi na prihodnost. Čas je, da preučimo nove možnosti v katerem koli srednjeročnem ali dolgoročnem načrtu prestrukturiranja in nujne ukinitve donacij, da bi se zmogljivost flote ujemala z razpoložljivimi viri.

Namesto da nadaljujemo s prakso gospodovalne ureditve, ki je sočasno oslabila ribiško industrijo in pospešila upadanje staleža rib, bi se lahko raje odločili za tržno usmerjen pristop s tržnim sistemom kvot. Sedanja skupna ribiška politika spodbuja nemoralno in netrajnostno prakso, da se je treba znebiti naključnega prilova in nedoraslih rib, saj jih je prepovedano iztovarjati. O tem smo nedavno razpravljali v poročilu Schlyter. Kot smo razpravljali na zadnjem delnem zasedanju, težavo povzročajo nezakoniti uvozi ter neprijavljen in nereguliran ribolov.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov, kot je gospod Thorvaldur Gylfason, profesor ekonomije na Univerzi na Islandiji, bi lahko svobodna tržna politika, ki jo določa neodvisni organ, zagotovila vrednost vsakemu kilogramu trajnostnih rib, kar bi pripomoglo k temu, da se ne bi spodbujalo zavržkov in nezakonitega iztovarjanja. Ali se Komisija in Svet strinjata, da bi lahko s tržnim sistemom kvot, ki ga oblikuje gospodarska in okoljska utemeljitev z upravljanjem in temelji na zaščiti ekosistemov, ohranili dragocene morske vire za sedanje in prihodnje generacije in nudili olajšanje uspešnim in učinkovitim ribičem, ki nujno potrebujejo reformo?

Da, za sedanjo krizo ladijskega goriva potrebujemo kratkoročne izredne ukrepe ter dolgoročno in srednjeročno prestrukturiranje, ki ga oblikuje gospodarska in okoljska utemeljitev, namesto da v kriminalce spreminjamo naše najuspešnejše in najučinkovitejše ribiče, ki ne morejo spati, ker se, kot je dejal predstavnik irskih ribičev, sprašujejo ali bodo morali najprej prodati ladjo ali hišo?

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, na pobudo moje skupine in s podporo vseh razpravljamo o resni krizi v ribiškem sektorju, pri čemer v razpravo nismo vključili splošne krize z gorivi, saj cena goriv, ki je sicer poslabšala krizo, ni glavni in edini krivec zanjo.

Kriza je globlja, zato jo moramo nujno obravnavati. Če želijo rešiti sektor, morajo Komisija, Svet in države članice skupaj sprejeti program, ki izpolnjuje naslednjih 10 zahtev, ki sem jih izbral iz današnje razprave.

Prvič: več nadzora nad nezakonitim uvažanjem. Drugič: več nadzora nad zakonitim uvažanjem. Tretjič: reforma skupne tržne ureditve z večjim poudarkom na cenah za ribiče v prvi prodaji. Četrtič: preusmeritev pomoči iz Evropskega sklada za ribištvo. Petič: reprogramiranje nacionalnih operativnih programov. Šestič: izplačilo in povečanje zneska za pomoč de minimis na plovilo, pri čemer Komisija to na srečo razume, vendar je predlog treba izboljšati, saj ne predstavlja točno tega, česar si želimo. Sedmič: sprejetje davčne pomoči. Osmič: sprejetje socialne pomoči. Devetič: izboljšana preglednost in varnost potrošnika, označevanje ter sledljivost. Desetič: potrošniške oglaševalske kampanje in področna pomoč.

Teh 10 zahtev lahko povzamemo v dveh: Višja plačila in pomoč za naše ribiče ter sankcije za kršitelje.

Gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, če ne bomo ukrepali zdaj, bomo morali ribiški sektor Evropske unije dobesedno podpirati. Vem, da se gospod komisar Borg zaveda teh vprašanj in poskuša storiti vse, kar lahko, vendar menim, da moramo pomagati izboljšati ta predlog. Upam, da bo naslednji teden enako storil tudi Svet in da bomo lahko izkoristili prednosti francoskega predsedstva, ki je spodbudil to reformo, da jo v celoti izvedemo.

Izkoristiti moramo možnosti, ki so na voljo, saj je čas bistven.

  Duarte Freitas (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, prihodnost ribolova se sooča z dvema izzivoma, in sicer najprej s trajnostjo virov in nato še s preživetjem ribičev. Zato moramo prihodnost zagotoviti na dva načina, in sicer moramo omejiti ribištvo in pomagati ribičem, da preživijo in bolje ribarijo.

Zdi se, da se Komisija končno zaveda teh težav, pri čemer so se nekatere vlade, kot je portugalska vlada, ki so v celoti prezrle ta vprašanja, začele zavedati katastrofe.

Prav tako je treba poudariti, da je v nekaterih državah, kot je Portugalska, 85 % flote predstavlja flota za mali priobalni ribolov, pri čemer je skoraj polovica od teh plovil na bencin. Zato moramo upoštevati to vprašanje ter opredeliti ukrepe, ki lahko enakopravno veljajo za vse, pri čemer vlade ne bodo imele izgovorov.

Prav tako moramo razmisliti o tem, da bi na to področje razširili del podpore za trgovinsko mornarico, kot v odnosu do celostnih prispevkov za socialno varnost. Strukturni ukrepi namreč ne bodo imeli smisla in nimajo prihodnosti, če ne zagotovimo obstoja ribiške dejavnosti. To je tisto, kar je ogroženo.

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, večanje cen nafte zadeva vse. Zakaj torej ribiški sektor obravnavamo posebej? Zakaj ne subvencioniramo kar vseh?

Lokalni priobalni ribiči bodo zaradi tega povečanja cen najmanj trpeli in globokomorski ribiči najbolj. To so ljudje, ki pljujejo z velikimi plovili in na dolge razdalje ter zaposlujejo razmeroma malo ljudi, vendar lovijo v velikih količinah in prispevajo k množičnemu izumiranju rib v morjih.

Zaradi večanja cen goriva bi morali oblikovati prosti trg in pustiti, da zakoni dobave in povpraševanja začnejo učinkovati. Zadnja stvar, ki jo moramo narediti je, da zagotovimo subvencije, ki bodo pripomogle k izumrtju rib. To je politika norosti. Ko bodo izumrle vse ribe, se moramo spomniti, da smo storili vse, da je do tega prišlo.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, podpiram sveženj, ki ga je predlagala Komisija. Vendar bi rad poudaril, da Irska, od kjer prihajam, ni nikoli prejela ustreznega deleža od skupne ribiške politike, kar je bilo prejšnji teden razvidno iz glasovanja.

Skrajni čas je, da Evropska unija pokaže, da ribiški industriji lahko zagotovi pomoč, ko jo potrebuje, saj je ta industrija zares v težavah. V zvezi s tem so mali ribiči v najslabšem položaju.

Irska ima 11 % evropskega morja, vendar manj kot 4 % kvot. Politika ni uspešna. Vendar je pomembno, da se Evropska unija zdaj združi in pokaže, da lahko pomaga ribičem, kadar to potrebujejo. Pozivam vas, da naredite vse kar je v vaši moči, da bi spodbudili ta sveženj in njegovo izvajanje.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, v komisarjevem svežnju je več stvari, s katerimi se strinjamo, vendar je zame ključno vprašanje dostava. Kako lahko po EU in državah članicah določite skupne standarde, če nekatere države, kot je moja država, Združeno kraljestvo, niso nikoli naklonjene temu, da bi sprejele ukrepe za finančno pomoč, tudi ko so dovoljeni.

Ali lahko danes prosim komisarja, naj ne bo nevtralen, ampak naj izrecno pozove vse države članice, naj storijo, kar jim ta sveženj dovoljuje in to podprejo.

V nasprotnem primeru bomo nadaljevali s še manj skupno ribiško politiko, ki bo sestavljena iz neenakosti in bo sektorju prinesla še večjo katastrofo.

Ker nekateri radi prenašajo odgovornost iz nacionalnih vlad na Komisijo in obratno, bi lahko komisar v zvezi s tem v svežnju točno določil, kateri ukrepi so v celoti odvisni od prispevkov držav članic in kateri, če sploh kateri, ne.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, ribištvo je zelo poseben sektor našega gospodarstva. Gospodarski subjekti znotraj njega so razdrobljeni in na široko razpršeni. Pogosto so to lokalna družinska podjetja. Njihova ribolovna zmogljivost je omejena, zato ne morejo povečati proizvodnje, da bi ne glede na višje stroške zaslužili dovolj. Lahko bi trdili, da se morajo s povečanjem stroškov povečati tudi cene rib, vendar je ta proces omejen. Koliko je pripravljen plačati potrošnik? Kdo ima pri vsem tem prav?

Predlagam, da ribičem izplačamo posebne prejemke za gorivo, da bi jim pomagali pri soočanju s težkimi razmerami, v katerih so se zdaj znašli. Ti prejemki bi bili povezani s ceno dizelskega goriva. Ribiči in njihove družine nimajo možnosti, da bi z drugimi dejavnostmi zaslužili dodaten prihodek. Če povzamem, potrebujemo nov pristop glede ribiške politike.

  Colm Burke (PPE-DE). – Gospod predsednik, julija 2007 sem potoval v Castletownbere v zahodnem Corku, ki leži na jugozahodu Irske, kjer sem spoznal ribiško skupnost. Takrat so bili v hudih težavah. Od takrat so cene nafte zelo narasle. Dejansko so se cene nafte na Irskem v zadnjih petih letih povečale za več kot 300 %. Hkrati pa se cene rib niso povečale.

Ne gre se le za ljudi, ki delajo na plovilih z vlečnimi mrežami in za ljudi, ki imajo ta plovila v lasti, ampak za obalne skupnosti. To so ljudje, ki so prizadeti, kar je zelo pomembno.

Podpiram predloge Komisije, vendar prav tako menim, da so potrebni nadaljnji predlogi v zvezi z obravnavo celotnega vprašanja zavrženih prilovov, pri čemer menim, da tega nismo obravnavali, vendar bi nujno morali.

Zagotoviti moramo večjo učinkovitost, tudi stroškovno, vendar se moramo prepričati, da bodo ljudje od tega lahko živeli, in sicer ne samo ljudje, ki so vključeni v industrijo, ampak tudi ljudje, ki živijo v obalnih skupnostih.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (PT) Pozivam vas, da 24. junija zagotovite dobre novice tudi za priobalni in obalni ribolov na Portugalskem.

Kot je že omenil moj kolega, Duarte Freitas, je bilo veliko govora o dizlu, o podpori za dizel, vendar 85 % plovil na Portugalskem deluje v malemu ribiškemu sektorju, več kot polovica od teh na bencin. To so pametna plovila brez zunanjih motorjev. Ne prejemajo nobene pomoči v zvezi z bencinom, pri čemer smo nanje v celoti pozabili. Bistveno je, da se vzpostavijo sheme za bencin v ribištvu, ki so podobne in enake shemi za dizel

Prejšnji petek sem šel na ribolov z ribičem iz Esposende in lahko potrdim, da se zelo žrtvujejo. Komisija ne bo pomagala tem ribičem, razen če 24. junija sprejme tudi ukrepe za male ribiče.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Tudi v svoji sklepni izjavi bi želel poudariti dejstvo, da se Svet zaveda težavnega položaja ribiškega sektorja v Evropski uniji, vendar je treba ločiti dva vidika: eno so specifične značilnosti ribiškega sektorja in drugo so visoke cene goriv, ki, kot je bilo že rečeno, prizadenejo številne, praktično vse sektorje, seveda tudi ribiškega.

Svet je zelo aktiven pri iskanju rešitev: potekajo intenzivna posvetovanja, ki bodo kulminirala naslednji teden na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, iščejo se kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni ukrepi, katerih cilj je ohranitev evropskega ribištva, premostitev sedanje težavne faze, ohranitev tako obalnega kot ribištva na odprtem morju.

Lahko vam zagotovim, da sem pozorno spremljal to razpravo in da bo predsednik Sveta za ribištvo podrobno seznanjen s stališči, ki so bila podana v tej razpravi, vključno s prvimi vašimi odzivi na predloge in načrte, ki jih je predstavil komisar.

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem za komentarje, izpostavljene točke in splošno podporo paketu, ki ga namerava predložiti Komisija.

Poudariti želim, da to ni konec procesa, ampak šele njegov začetek. Še vedno morata sprejeti te predloge Svet in Parlament, pri čemer ponavljam, da potrebujemo vašo podporo v celoti, da se ti predlogi čim hitreje sprejmejo, zlasti na področjih, ki zahtevajo zakonodajne spremembe.

Menim, da sem predstavil meje prožnosti pri obravnavanju kratkoročne krize, pri čemer je treba vzpostaviti srednje- in dolgoročen vidik prestrukturiranja, da se ponovno pridobita trajnost virov ter donosnost sektorja. Strinjam se, da teh ukrepov ne smemo obravnavati posamezno, ampak v okviru tekočih razprav v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, zavržki, okoljskim označevanjem ter številnimi ostalimi ukrepi, ki jih zdaj sprejemamo.

V zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom na primer upam, da bomo naslednji torek v Svetu dosegli sklep o predlagani uredbi za učinkovit boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki jo je v celoti podprl Evropski parlament.

Gospodu Daviesu želim povedati, da ne predlagamo rešitve tega vprašanja z denarjem, ampak predlagamo zagotovitev pomoči z namenom prestrukturiranja, kot sem dejal, da se ponovno pridobi trajnostno in donosno ribištvo. Gospoda Daviesa vabim, da preuči naše predloge in izrazi svoje pripombe, če jih ima, pri čemer jih bomo obravnavali. Da, prizadevali si bomo za delovanje primernih tržnih mehanizmov in ne bomo več dopustili nekaterim velikim upravljavcem, da pri določanju cen rib obvladujejo trg.

V odgovor gospodu Allisterju, paket na bolj privlačen način omogoča državam članicam, da uporabijo Evropski sklad za ribištvo, zato upamo, da si bodo prizadevale države članice za to v celoti. O tem bomo razpravljali na srečanju Sveta naslednji teden, da se bodo učinkovito izvajali ukrepi, ki jih predlagamo.

Zdaj bom na hitro razložil načrtovane ukrepe.

Najprej bomo obravnavali nujne ukrepe, pri katerih predlagamo začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti (tudi to je usmerjeno k trajnosti), ki lahko traja največ tri mesece, in sicer poleg določb v okviru Evropskega sklada za ribištvo, pri čemer to ni izrecno povezano z biološkimi vzroki. Tak ukrep lahko financira stroške plovbe in fiksne stroške za plovila. Ta ukrep se bo uporabljal le v primerih, kadar se bodo izrecno zavezala in vključila v načrt prestrukturiranja za obdobje 6 mesecev podjetja, ki imajo od tega koristi.

Druga določba zadeva večjo intenzivnost pomoči Evropskega sklada za ribištvo za opremo za varčevanje z gorivom. Predlagamo, da se zniža raven obvezne zasebne finančne udeležbe na 40 % sedanje ravni.

Prav tako predlagamo dodatno razširitev nekaterih socialno-ekonomskih ukrepov, ki so upravičeni v okviru Evropskega ribiškega sklada. Glede pomoči de minimis preučujemo uvedbo določb, da lahko v primeru, če se pri gospodarski analizi dokaže njena izvedljivost, naš predlog razširi pomoč de minimis iz 30 000 EUR za podjetje na 30 000 EUR za plovilo, vendar se določi meja 100 000 EUR za posamezno podjetje.

Dolgoročni ukrepi zadevajo premije Evropskega ribiškega sklada za prekinitev ribolovnih dejavnosti flot v obdobju prestrukturiranja, da se odpravi vse omejitve glede dostopa do premij za prekinitev ribolovnih dejavnosti; in dodatno pomoč za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti, pri čemer bomo predlagali po prvih treh mesecih, ki sem jih omenil, še dodatne tri mesece, ki se jih lahko uporabi za obdobje prestrukturiranja, ker bodo v tem obdobju plovila nujno vzeta iz prometa zaradi postopka prestrukturiranja. To velja do 1. januarja 2010 in še za dodatne tri mesece, če se prestrukturiranje ne konča do 1. januarja 2010. Tako bomo imeli največ šest dodatnih mesecev poleg treh mesecev, določenih za nujno pomoč.

Poleg tega zagotavljamo povečano intenzivnost pomoči za načrte za posodabljanje. Danes znaša zasebna finančna udeležba 60 % in 80 % za opremo in zamenjavo ladijskih strojev. Predlagamo, da se zasebna finančna udeležba zmanjša na 40 %. Za to si prizadevamo, ker se zavedamo, da zasebni sektor, tj. zasebni podjetniki ter ribiči niso zmožni v večji meri sami financirati kakršnega koli prestrukturiranja. Za ribiče poskušamo na čim enostavnejši način omogočiti udeležbo pri prestrukturiranju, pri čemer zagotavljamo večji del stroškov, ki bodo pri tem nastali.

Prav tako omogočamo delno ukinitev ribolovnih dejavnosti. To pomeni, če imamo skupino plovil in ta skupna plovil predstavlja na primer 100 000 ton, pri čemer se iz ribolovnih dejavnosti umakne 50 000 ali 60 000 ton, v ribolovnih dejavnostih pa ostane 40 000 ton, s pomočjo katerih se namerava izgraditi nova plovila, potem bi za delno ukinitev ribolovnih aktivnosti, tj. 50 000 ali 60 000 ton prejeli pomoč za prekinitev ribolovnih dejavnosti. Očitno to pomeni, da se tako zmanjša obseg flote. Tako bi imeli novejšo floto, vendar to pomeni, da bi nadomestilo prejeli za količino, za katero je bila flota zmanjšana.

Prav tako predlagamo socialno pomoč v obliki manjših prispevkov za socialno varnost. To pomeni, da predlagamo možnost, da so opravičeni prispevkov ribiči in ne podjetja, ki jih zaposlujejo, pod pogojem, da se nadomestila ribičem ne zmanjšajo in da ostanejo opravičeni ribiči v okviru katere koli obstoječe sheme do enakih socialnih storitev.

V zvezi z ukrepi na trgu, ki jih je omenila gospa Fraga, želim izjaviti, da predlagamo različne ukrepe: izboljšanje pogajalskega položaja ribičev prek predelovalne industrije ter distributerjev z združevanjem z večjimi javnimi družbami ali lokalnimi tržnimi družbami; oblikovanje nadzornega sistema za cene za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo cene na trgu; izboljšanje predvidljivosti virov za proizvode EU za industrijo; spodbujanje kakovostnih pobud, kot so označevanje, boljša uporaba in predelovanje: spodbujanje informiranja potrošnikov; zdravje ter prehrana; odgovorno ribištvo, ocena revizije trga; razvoj orodij za analizo vrednostne verige in cen; preverjanje pravilnega izvajanja nadzora za ukrepe na področju označevanja ter nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

Prav tako zagotavljamo iz lastnih skladov, tj. iz ostalih ribiških skladov, 20–25 milijonov EUR za prvo leto za začetek ostalih projektov v sodelovanju s sektorji na področju nadzora trga, označevanja itd. Pripravljeni smo ponovno začeti razprave z državami članicami, čeprav smo jih ravnokar zaključili, o obstoječih operativnih programih, da se zagotovi usmerjenost evropskih ribiških skladov predvsem v programe za prestrukturiranje. Omogočamo uporabo Evropskega sklada za ribištvo. Če na primer dodatno omenim eno točko, predlagano je, da se podvoji znesek predfinanciranja Evropskega sklada za ribištvo, ki ga plača Komisija po sprejetju operativnih programov iz sedanjih 7 % do 14 % celotnega prispevka Evropskega sklada za ribištvo.

Še dve zadnji točki. Gospa Fraga je poudarila, da bi lahko v preteklosti naredili več. Predstavil vam bom le del tega. V preteklosti bi lahko ukrepali drugače. Lahko bi se izognili spodbujanju in hrabrenju presežka zmogljivosti ter ne bi namenili dragocenih javnih sredstev za neupravičena velika povečanja zmožnosti, ki so presegala dejanske zmožnosti staležev naših rib.

Glede pripomb gospe Doyle, da je skupna ribiška politika neuspešna, moram poudariti, da se s tako trditvijo ne strinjam. Skupna ribiška politika nam omogoča predložitev skupnih rešitev, kot to počnemo zdaj, v nasprotnem primeru bi bili priča nazadovanju posameznih držav članic, ki bi postopoma povzročilo propad ribištva.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾ v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek.

Pisne izjave (člen 142)

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. – (PL) Ta razprava je zelo pomembna tako za vse obalne države in tudi za potrošnike. Kot so izpostavili prejšnji govorniki, smo vsi živeli v zmoti, da se cena nafte ne bo nikoli zvišala. Jasno je, da so se te razmere pojavile kot posledica številnih let zanemarjanja in pomanjkanja domišljije zadevnih institucij. Zdaj je celo plovba ribiških plovil postala neekonomična. Cena rib ne nadomesti naložbe. Številni ribiči bodo mogoče zapustili ta poklic, kar bo povzročilo neravnovesje v celotnem gospodarskem sektorju. Menim, da se je v preteklosti premalo upoštevalo pritožbe ribičev. Šele ob zadnji krizi so se prebudile vesti številnih, čeprav se je znašel sektor v težavah že pred mnogimi leti. Do zdaj še ni bilo obširne in odkrite razprave o tem sektorju. Takoj moramo rešiti to globoko krizo in zagotoviti prihodnosti ribiškega sektorja.

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN), v pisni obliki. – (IT) Cene dizelskega goriva so se zaradi močnih špekulacij naftnih družb v štirih letih povečale za 240 %. Te razmere ribiški floti in zlasti malim upravljavcem preprečujejo ne le opravljanje njihove dejavnosti, ampak celo poravnavo visokih stroškov upravljanja. Evropski morski sektorji so na robu propada, pri čemer visoka cena dizelskih goriv ogroža majhne gospodarske dobičke ribičev.

Francija in Italija sta napovedali skupno pobudo v zvezi s prijavo za dodatna sredstva Evropske unije. Glavni namen je podvojiti nacionalni prag za pomoč de minimis za sektor. Vendar tak ukrep ne bo zagotovil preprečitve resnih težav v ribiškem sektorju, ki se večinoma že sooča s krizo.

Evropski komisar za ribištvo gospod Joe Borg meni, da je pri tem ena od možnosti hitra pomoč, čeprav hkrati poudarja, da lahko dolgoročno krizo rešimo le s prestrukturiranjem flote, pri čemer bi le-ta postala manjša in manj energetsko-intenzivna.

Čeprav se lahko strinjamo s predlogom za uporabo plovil, ki porabijo manj nafte, je še vedno nujno potrebno poiskati pravičen način za pomoč ribičem v tej resni krizi in rešiti številne družine pred grožnjo strašne revščine.

(1) Glej zapisnik.