Показалец 
 Назад 
 Напред 
 Пълен текст 
Пълен протокол на разискванията
Сряда, 18 юни 2008 г. - Страсбург

14. Време за въпроси (въпроси към Съвета)
Протокол
MPphoto
 
 

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-0161/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

 
  
  

Pergunta nº 1 do Deputado Robert Evans (H-0342/08)

Assunto: Passageiros com mobilidade reduzida

Que diligências e medidas de controlo empreendeu o Conselho, a fim de assegurar que as disposições constantes do meu relatório sobre os direitos das pessoas com mobilidade reduzida no transporte aéreo(1), que entraram em vigor no ano transacto, sejam devidamente aplicadas em todos os Estados-Membros?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pravila za zaščito in zagotavljanje pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo. Ta uredba je bila sprejeta leta 2006, deli uredbe so se začeli že uporabljati julija 2007, preostali del pa se bo uporabljal od julija letos.

Naj poudarim, da je za nadzor nad pravilnim izvajanjem te uredbe zadolžena Evropska komisija in ta lahko sprejme ustrezne ukrepe. Ti lahko vključujejo tudi pravna sredstva, s katerimi se zagotovi, da se pravo Skupnosti na tem področju pravilno uporablja. Zato Svet skratka ni pristojen za odgovor na to vprašanje.

Kljub temu pa bi poudaril, da se Evropska unija zaveda pomembnosti področja zaščite in zagotavljanja pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Kot je zaznati v praksi, se uredba, ki sem jo omenil, že izvaja in predstavlja pomembno olajšanje pri potovanju invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Thank you to the Presidency but obviously I am aware of all the legislation because I was the rapporteur who steered it through this House.

In fact it is the national agencies who are responsible. I do not know the situation in all the countries but in the United Kingdom it is the Civil Aviation Authority. So these are national agencies and it is the responsibility of the national governments, which is why I posed the question to the Council.

In a week when Europe is clearly struggling to convince all its half a billion citizens of the real value of the European Union, this is a worthwhile initiative. This is very important legislation to support disabled people and passengers of reduced mobility so I urge the Minister to go back to the Council and say to all his 26 colleagues on the Transport Council and the members that they should enforce this legislation.

 
  
MPphoto
 
 

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – Na sequência da pergunta do meu colega Robert Evans gostaria de saber do Conselho a disponibilidade para reforçar os direitos dos passageiros de mobilidade reduzida no sector marítimo. Digo isto porque a Comissão defendeu esta possibilidade anteriormente, por exemplo na comunicação de 2005 sobre os direitos dos passageiros, e o Parlamento tem vindo a trabalhar neste sentido, designadamente no âmbito das competências e das discussões sobre o pacote Erika III.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). – Ich habe eine Frage, Herr Minister! Mir ist zu Ohren gekommen, dass es bei der Behandlung von Passagieren mit eingeschränkter Mobilität bei den Fluglinien doch zu einigen Unterschieden kommt und dass insbesondere so genannte Billiglinien hier etwas weniger gut abschneiden als andere Fluggesellschaften. Mich würde interessieren: Sind dem Rat ebenfalls solche Tatsachen bekannt, oder sind das eher einzelne Wahrnehmungen?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede dodatnega vprašanja gospoda Fernándeza: seveda ne morem izključiti možnosti, da bi se nekaj podobnega uvedlo tudi za potovanje invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo na morju. Seveda je to stvar, ki jo mora predvsem preučiti Komisija, ki bi morala potem priti s predlogom. Je pa seveda ideja vredna razmisleka. To bi bil moj odziv tako na pamet.

Gospod Leichtfried je omenil nizko cenovne prevoznike. Naj poudarim, da se uredba, ki sem jo omenil in ki se nanaša na olajšanje potovanja invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu, nanaša na vse prevoznike in tu ni nobene razlike. Kršitve se bodo seveda obravnavale enakovredno, ne glede na to, ali gre za nizko cenovne ali druge vrste prevoznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 2 da Deputada Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0346/08)

Assunto: Política comum de imigração e trabalho clandestino

De que modo avalia a Presidência os progressos realizados, durante os seis meses do seu exercício, no sentido de uma política comum de imigração, tendo em vista lutar contra o trabalho clandestino?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede politike priseljevanja in dela na črno je v tem mandatu, se pravi v času našega, slovenskega predsedstva, predsedstvo nadaljevalo pogajanja v Svetu in z Evropskim parlamentom o osnutku direktive, ki določa sankcije zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji.

Ta direktiva prepoveduje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji in to predstavlja seveda enega od načinov boja proti nezakonitemu priseljevanju. V ta namen direktiva določa minimalne skupne sankcije in ukrepe, ki jih morajo uporabljati države članice zoper delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki so na ozemlju držav članic nezakonito.

Pristojna telesa Sveta v tem času nadaljujejo s preučevanjem predloga, vzpostavljeni so bili tesni stiki z Evropskim parlamentom z namenom, da bi obe instituciji dosegli skupno stališče. Delo še ni končano, lahko pa rečem, da je predsedstvo zadovoljno z napredkom, ki je bil dosežen doslej.

 
  
MPphoto
 
 

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Υπουργέ, σας ευχαριστώ για την απάντηση. Είναι γνωστό, όμως, ότι οι χωρίς δικαιολογητικά και νόμιμα έγγραφα εισερχόμενοι στο ευρωπαϊκό έδαφος κάτοικοι τρίτων χωρών, μετά την κράτηση τους, παρέχουν υπηρεσίες σε διάφορους εργοδότες, έτσι ώστε να εξασφαλίσουν τα κόμιστρα και τη δυνατότητα να μεταβούν σε ευρωπαϊκές χώρες όπου θα τους αναγνωρισθεί το δικαίωμα παραμονής. Πώς αντιμετωπίζεται η παράνομη παροχή εργασίας όταν είναι εν μέρει δικαιολογημένη και κατοχυρωμένη;

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ko bo omenjena direktiva sprejeta, bo verjetno možno tudi ukrepati v omenjenih primerih in upamo, da bo to čim prej. Gre vsekakor za ravnanje, ki meri na to, da se zaposluje osebe, ki so na ozemlju držav članic Evropske unije nezakonito in to bo seveda v nasprotju z direktivo, ko in če bo ta sprejeta. Ponavljam, Svet pričakuje, da bo to čim prej, in ocenjujemo tudi, da je bil v tem polletju dosežen precejšen napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 3 da Deputada Marian Harkin (H-0350/08)

Assunto: Segurança dos doentes

A UE tem desempenhado desde há décadas um papel activo em prol da mobilidade dos trabalhadores. O Conselho reconhece que a segurança dos doentes é uma questão importante que não foi devidamente tratada pelas directivas comunitárias? O Conselho concorda que para garantir a segurança dos doentes no conjunto da UE é necessário criar um sistema de intercâmbio de informações entre os Estados-Membros e as respectivas autoridades de tutela dos profissionais de saúde?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za vprašanje spoštovani poslanki Harkin. Gre za pomembno vprašanje, to je potrjeno tudi v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki smo ga pripravili skupaj z Nemčijo in Portugalsko. V njem smo poudarili, da je področje varnosti bolnikov pomembno področje.

V ta namen je delovna skupina za varnost bolnikov pri skupini na visoki ravni za zdravstvene storitve in zdravstveno varstvo pripravila priporočila za izboljšanje varnosti bolnikov v Evropski uniji. V okviru teh priporočil je kot eno izmed glavnih področij izpostavila izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja.

V priporočilih je navedeno tudi, da je potrebno vzpodbujati multidisciplinarno izobraževanje o varnosti pacientov in to na vseh ravneh izobraževanja zdravstvenih delavcev. Omenjena delovna skupina je priporočila tudi, da se kot ena od poti za doseganje varnosti bolnikov uporabi ena sama združena krovna mreža, to je tako imenovani EUNetPass, ki bo podpirala države članice in bo omogočala sodelovanje na področju varnosti pacientov na ravni Evropske unije.

Komisija je financirala dva projekta na evropski ravni, ki naj bi doprinesla k boljšemu razumevanju stanja in oblikovanju smernic za prihodnje delo na področju varnosti bolnikov. Gre za projekta MARQuIS – "Methods of Assessing Response to Quality Improvement Strategies" – in SIMPATIE – "Safety Improvement for Patients in Europe".

Varnost bolnikov je bila tudi na dnevnem redu Sveta ministrov v juniju. Ta mesec, 10. junija, je Svet sprejel sklepe s področja antimikrobne rezistence. V teh sklepih podpira razvoj strategij v smeri odgovorne uporabe antimikrobnih dejavnikov. Razširjenost bakterij, odpornih na protimikrobna zdravila, je namreč največkrat posledica neustrezne uporabe v celotnem zdravstvenem sistemu.

Pomembne so tudi aktivnosti v zvezi s preprečevanjem nadaljnjega pojavljanje odpornih patogenov. Te aktivnosti zajemajo vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora med državami članicami, poleg tega pa je treba o tem bolje osveščati zaposlene v zdravstvu.

Na zadnjem zasedanju ministrov za zdravje, na omenjenem zasedanju junija, je Komisija podala informacijo o svežnju na področju varnosti bolnikov. Gre za "Pacient Safety Package" in v zvezi s tem je Komisija sporočila, da namerava do konca leta 2008 predložiti posebno sporočilo o varnosti bolnikov ter predlog priporočila o varnosti bolnikov in preprečevanju ter nadzoru okužb. Takoj ko bodo ti dokumenti na voljo, bo predsedujoča država članica seveda opozorila Svet nanjo.

Na koncu naj še omenim direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ta zelo natančno ureja področje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev zaradi zaščite državljanov Evropske unije in opredeljuje področje sodelovanja med državami članicami na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – I thank the President-in-Office for his reply. I am pleased to hear of the progress that has been made in the last six months, in particular with the patient safety working group.

My particular concern here was that, while we have the mobility of health-care workers, we do not have in place at EU level a recognised structure that provides for formal collaboration between the regulators of health care professionals and health services.

Would the Minister not agree that we need to put in place, at EU level, a recognised structure that provides for formal collaboration between these regulators? Because without that coherence and without that structure, individual regulators cannot guarantee patient safety; so I would like to hear his comments on that.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Just a supplementary to that: we also have the mobility of patients throughout the European Union, people who go on holidays and have operations done – with some dreadful consequences.

How is this to be tackled so that people, first of all, are aware of the problems and, then, that they are prevented by having properly qualified health-care professionals that are tracked throughout the system?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede organizacije na ravni EU sem omenil mrežo EUNetPass, ki je eno od priporočil, ki jih je podala omenjena delovna skupina za varnost bolnikov, in sicer, da bi bila ta mreža EUNetPass ena od poti, ki jih je lahko več, ampak ena od poti za doseganje varnosti bolnikov.

Zakaj gre pri tej mreži? Gre za mrežo za izmenjavo informacij, nudi podporo priporočilom o varnosti pacientov na različne načine, gre predvsem za platformo za sodelovanje in mreženje med državami članicami in mednarodnimi organizacijami na področju varnosti pacientov. Ta mreža razvija pozitivno kulturo varnosti, uvaja izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev ter uvaja poročevalske mehanizme in učenje na primerih. Je pa to ena od poti, seveda so možne tudi druge, tudi takšne, kakršne so bile omenjene z vaše strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 4 do Deputado Bernd Posselt (H-0352/08)

Assunto: Subsidiariedade e adesão à UE

Em vários Estados-Membros, mas sobretudo nos países candidatos à adesão, as forças políticas e os meios de comunicação social afirmam com frequência que a introdução do "casamento homossexual" ou da união de facto registada, bem como a liberalização do aborto e da eutanásia são inevitáveis em virtude do direito e do acervo comunitários.

Pode o Conselho indicar claramente se e em que medida estas afirmações correspondem à realidade ou se estas questões são exclusivamente da competência nacional ou abrangidas pelo princípio da subsidiariedade?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj povem, da Skupnost, in verjamem, da gospod poslanec Posselt to ve, ni pristojna, da bi državam članicam naložila obveznost, da morajo v nacionalno zakonodajo uvesti tako imenovane istospolne zakonske zveza oziroma registrirana partnerstva. Skupnost lahko zgolj sprejme predpise, ki urejajo sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic, recimo predpise o sodnih odločbah, ki jih priznava oziroma uveljavlja ena država, sprejete so bile pa v drugi državi.

Skupnost lahko sprejme tudi predpise o reševanju kolizije zakonov v primerih s čezmejnimi elementi. Obstoječi predpis Skupnosti – gre za Uredbo Bruselj 2A – se sicer ne nanaša na urejanje istospolnih partnerskih skupnosti. Kot je znano, imajo države članice zelo različno urejene zakonodajne rešitve v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz istospolnih partnerskih skupnosti, nekatere pa tovrstnih skupnosti sploh nimajo zakonsko urejenih.

Glede na to, da uvedba istospolnih zakonskih zvez ali registriranih partnerstev v skladu s pravnim redom Skupnosti ni obvezna, bi države članice težko dosegle konsenz za spreminjanje obstoječih predpisov v smeri, da bi se ti nanašali tudi na istospolne partnerske skupnosti. Prav tako naj pojasnim, da Skupnost ni pristojna za urejanje vprašanj na področju splava in evtanazije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Ich danke dem Rat für diese wichtige Klarstellung, denn das Thema hat ja auch in Irland eine große Rolle gespielt. Ich möchte nur noch eine kurze, klare Zusatzfrage bezüglich Kroatien stellen. Gilt das auch für Kandidatenländer, dass diese ihre Gesetzgebung in diesen Fragen nicht ändern müssen, sondern sie weiter souverän sind, weil dies auch in Bezug auf Kandidatenländer keine EU-Zuständigkeit ist?

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – I thank the Council for its reply and I agree that all these matters – same-sex marriages, civil partnerships etc. – should be within the remit of Member States only. However, one of the issues that arose during the Lisbon debate in Ireland was the issue of the Charter of Fundamental Rights. I just want to ask the Minister whether he has a view as regards the Charter of Fundamental Rights, which was annexed to the Lisbon Treaty. At that time it was claimed in Ireland that this Charter could facilitate the introduction of same-sex marriages, abortion, euthanasia etc. I just want to ask the Minister if he has a view on that.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – My question is along the same lines as Marian Harkin’s question. One Member of this House circulated a leaflet saying that if the Lisbon Reform Treaty was passed in Ireland euthanasia and abortion would be introduced – a leaflet which contained a syringe, if you don’t mind! The same Member had the audacity to stand up in this House today and talk about truth and honesty.

I want the Minister to tell this House clearly that, in the event of the Lisbon Treaty being passed, it is clear that it would not introduce abortion and euthanasia in any Member State.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatna vprašanja. Najprej vprašanje gospoda poslanca Posselta, ali vse to skupaj pomeni, da državam kandidatkam – pa naj gre za Hrvaško ali katerokoli drugo – ni potrebno spreminjati njihove zakonodaje na področju istospolnih skupnosti, splava ali evtanazije, je odgovor DA. Ni jim potrebno. Ni jim potrebno, ker ne gre za materijo, ki bi sodila v pristojnost Skupnosti. Torej v teh primerih se ne preverja zakonodaje države kandidatke, ker ne gre za pristojnost Skupnosti, kateri se kandidatka želi pridružiti.

Glede listine o temeljnih pravicah na dodatno vprašanje gospe Harkin in gospoda Mitchella je moj odgovor naslednji:

Lizbonska pogodba vsebuje člen, ki uvaja pravno zavezujočo naravo Listine o temeljnih pravicah, ki je sicer poseben dokument. Ampak ne glede na to lahko zatrdim, tukaj na tem mestu, javno, da uveljavitev lizbonske pogodbe ne bi prinesla nobeni državi članici nobenih obveznosti glede vprašanj, kot so splav, evtanazija in istospolne skupnosti. Gre za zadeve, ki niso v pristojnosti Skupnosti in to se z uveljavitvijo lizbonske pogodbe ne bi spremenilo. Še vedno bi te zadeve, ta vprašanja, ta področja, ostala v pristojnosti države članice, vsake posebej.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 5 do Deputado Dimitrios Papadimoulis (H-0358/08)

Assunto: Crise alimentar mundial

O aumento explosivo do preço dos bens alimentares de base tais como o arroz, o trigo, o milho, etc. provocou uma crise alimentar e agitação social em muitos países em desenvolvimento, registando-se igualmente um importante aumento dos preços dos produtos alimentares na Europa.

A que causas atribui o Conselho os aumentos dramáticos dos preços internacionais dos bens alimentares de base? Que medidas irá tomar para incentivar a produção de produtos de base ou, eventualmente, para evitar outras produções (por exemplo os biocombustíveis)?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet se v celoti zaveda pomembnosti vprašanja cen kmetijskih proizvodov in hrane na svetovnih trgih. Predsedstvo meni, da je za reševanje tega problema potreben celovit pristop, takšen, ki bo vključeval vse relevantne sektorje, da bi zagotovili učinkovit in dolgoročen politični odziv Evropske unije. Glede na različne vidike tega vprašanja smo v zadnjem času, v relevantnih sestavah Sveta, organizirali številne razprave z namenom, da bi prispevali k takšnim celovitim rešitvam.

Tako je recimo Svet 19. maja podrobno razpravljal o dejavnikih, ki vplivajo na sposobnost kmetijskega sektorja, da zagotovi zadostno oskrbo s hrano. Pri tem je opozoril, da je treba preučiti dolgoročne trende na področju ponudbe in povpraševanja. Razprava, katere cilj je bil prispevati k skupnemu in trajnostno usmerjenemu političnemu odzivu Evropske unije, se je dotaknila vseh glavnih vidikov, ki so pomembni za kmetijski sektor in za skupno kmetijsko politiko.

Svet je že sprejel odločitev o številnih ukrepih za blažitev pritiska na cene hrane na trgih Evropske unije. Ti ukrepi bodo predvidoma ugodno vplivali tudi na mednarodne trge. Svet je sprejel tudi nekaj hitrih ukrepov, kot so recimo odprava zahteve po obvezni prahi za leto 2008, povečanje mlečnih kvot in začasna opustitev uvoznih dajatev za žita.

V okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike bo Svet poleg tega razmislil o nadaljnjih ukrepih. Ti so na primer trajna odprava zahteve po obvezni prahi, postopno ukinjanje sistema mlečnih kvot, odprava sedanjih premij za energetske rastline in njihovo nadomestitev za spodbujanje proizvodnje biogoriv druge generacije – se pravi gre za biogoriva, ki so proizvedena iz stranskih proizvodov in ne tekmujejo s proizvodnjo hrane.

Svet se je konec maja osredotočil na razvojno razsežnost te problematike in ugotovil, da takšne razmere, sedanje razmere, močno obremenjujejo države v razvoju, zlasti pa najšibkejše družbene segmente teh držav.

Na svoji seji 3. junija je Svet preučil tudi finančne posledice in morebitne rešitve na področju visokih cen hrane. Opozoril je na kratkoročne ukrepe, ki jih je že sprejel, zlasti na področju kmetijstva, poudaril je pomen krepitve tržne naravnanosti kmetijstva, zagotovitve trajnostne proizvodnje biogoriv, povečanje rasti srednjeročne in dolgoročne produktivnosti v kmetijstvu tako v Evropi kot v državah v razvoju.

Na zasedanju Evropskega sveta, ki se začenja jutri, pa bodo obravnavane tudi politične posledice visokih cen hrane. Skratka, naj zaključim, vprašanje, ki ga je zastavil spoštovani gospod Papadimoulis, je v zadnjih mesecih in tednih redno na dnevnem redu Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Δημήτριος Παπαδημούλης (GUE/NGL). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Προεδρεύοντα διαβάσατε ένα διπλωματικό κείμενο με τη γνωστή γενικολογία και τη ξύλινη γλώσσα των διπλωματών. Σας ερωτώ: αύριο στη Σύνοδο Κορυφής, πέρα από ευχολόγια, θα πάρετε κάποια συγκεκριμένα μέτρα και ποια για κανόνες και ρυθμίσεις που να περιορίζουν την κερδοσκοπία στα καύσιμα και στα τρόφιμα; Θα στηρίξετε τα χαμηλότερα κοινωνικά εισοδήματα; Θα επανεξετάσετε τη διαρκή συρρίκνωση της αγροτικής πολιτικής; Και τελικά, το "όχι" των Ιρλανδών λίγες μέρες πριν πιστεύετε ότι είναι άσχετο από την ακρίβεια και την καθημερινότητα;

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – This is a global issue and what we do in the health check on agriculture in Europe is important but it is small. What sort of dialogue have we with the US, where 25% of their corn is eaten by cars rather than cattle? Surely that is a huge issue which needs to be addressed.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospodu Papadimoulisu bi želel pojasniti, da Evropski svet ne sprejema konkretnih ukrepov. Evropski svet daje smernice za delovanje. Konkretni ukrepi se sprejemajo na ravni Sveta in tukaj je Svet aktiven in deluje. Omenil sem, naštel sem, vrsto ukrepov, ki jih je Svet že sprejel. Naštel sem tudi vrsto ukrepov, ki jih bo Svet predvidoma obravnaval, pa jih še ni. Tako da ne morem sprejeti očitka, da so to samo besede, ker sem govoril o konkretnih ukrepih, že sprejetih in tistih, ki še bodo obravnavani na ravni Sveta, predvsem Sveta za kmetijstvo pa tudi Sveta za gospodarske in finančne zadeve.

Vprašanje Združenih držav Amerike in njihovega načina pridobivanja biogoriv. Seveda je to predmet dialoga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. To je tudi eno od vprašanj, ki so redno obravnavana, vprašanje biogoriv. Stališča so seveda različna, stališča so v širokem spektru. Dejstvo je, da je treba upoštevati, da so alternativa za biogoriva fosilna goriva. In zdaj je treba tudi s tega vidika presojati, kaj je bolj problematično in kaj ne.

Evropska unija se zaveda potencialnega vpliva pridelave biogoriv na cene hrane. Prav zato je Svet nedavno sprejel ukrepe za spodbujanje uporabe oziroma pridelave biogoriv druge generacije, se pravi tu gre za tista biogoriva, katerih proizvodnja ne tekmuje s proizvodnjo hrane.

Obenem je v teku izdelava trajnostnih kriterijev za proizvodnjo biogoriv, ki bodo, ko bodo sprejeti, veljali tako za proizvodnjo biogoriv v sami Uniji kot tudi za uvožena biogoriva.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 6 do Deputado Jim Higgins (H-0359/08)

Assunto: Progressos registados em matéria de segurança rodoviária

Um dos principais objectivos da actual Presidência do Conselho consistiu na melhoria da segurança rodoviária a nível do Conselho. Assim sendo e uma vez que a actual Presidência se aproxima do termo do seu mandato, poderá o Conselho indicar os domínios em que se registaram, respectivamente, os maiores e os menores progressos, bem como as razões justificativas?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V okviru zakonodaje o varnosti v cestnem prometu je slovensko predsedstvo nadaljevalo obravnavo predloga direktive Parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Organiziralo je tudi vrsto tehničnih sestankov s poročevalcem Evropskega parlamenta v želji, da bi z Evropskim parlamentom lahko dosegli dogovor v prvi obravnavi naslednji mesec.

Med prizadevanji slovenskega predsedstva za večjo prometno varnost na cestah bi želel omeniti tudi delo, ki je bilo opravljeno v zvezi s predlogom uredbe o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Ta predlog prinaša izboljšave sprednjih avtomobilskih delov, ki jih morajo upoštevati proizvajalci, da bi bile ob morebitnem trku vozila s pešcem poškodbe pešca čim manjše.

Slovensko predsedstvo je začelo z obravnavo omenjenega predloga v delovnih telesih Sveta in uspešno izvedlo sestanke s poročevalcem Evropskega parlamenta. V kontekst prizadevanj za večjo varnost na cestah bi lahko uvrstili tudi napredek v zvezi s sprejetjem cestno prometnega paketa. Naj omenim, da je Svet za promet 13. junija 2008 dosegel politično soglasje glede omenjenega paketa.

V okviru tega paketa, bi želel posebej izpostaviti predlog Uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Zelo pomembno se nam zdi, da ta predlog opredeljuje med drugim tudi seznam najtežjih cestno-prometnih prekrškov. V primeru da je storjen takšen prekršek s strani prevoznika, to lahko privede do izgube dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Na ta način bo preko posebnih nacionalnih registrov, ki bodo uvedeni s to uredbo, olajšan tudi nadzor nad temi prevozniki in postal bo bolj učinkovit, kar bo gotovo imelo pozitiven vpliv na varnost v cestnem prometu.

Naj omenim še predlog uredbe o pravilih za dostop do trga, ki je tudi del tega paketa. Ta uvaja zmanjšanje števila prevozov s praznimi tovornimi vozili, višji nivo poklicne usposobljenosti voznikov, racionalizacijo trga, zvišanje kakovosti storitev in s tem tudi posredno vpliva na povečanje varnosti v cestnem prometu.

Ta mesec je predsedstvo začelo tudi z obravnavo predloga direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. Gre za predlog, ki ga je Komisija predložila aprila letos.

Glede na razpoložljiv čas in glede na število predlogov Komisije na področju varnosti v cestnem prometu – število predlogov, ki so trenutno v obravnavi v Svetu – je naša ocena, da je bil na področju varnosti cestnega prometa dosežen precejšen napredek. Seveda bo pa celovita ocena rezultatov možna šele po končanem obdobju našega predsedovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE). – A Uachtaráin, molaim Uachtaránacht na Slóivéine mar gheall ar an mbéim a chuir sí ar shábháilteacht bóithre. Tá i bhfad níos mó meabhraíochta anois ag údaráis na mBallstát éagsúil céimeanna a thógáil chun polasaí praiticiúil a ghlacadh chun timpistí bóithre a laghdú, chun an méid timpistí marfacha a laghdú agus chomh maith leis sin an méid daoine a bhíonn gortaithe ar ár mbóithre a laghdú.

Fáiltím mar shampla roimh thuarascáil Ferrari a ghlac an Pharlaimint inniu, chun níos mó cosanta a thabhairt do throithigh agus do lucht rothaíochta. Ba mhaith liom a fháil amach ón gComhairle, an bhfuil aon rud eile ar féidir linn a dhéanamh – agus níos mó céimeanna a dhéanamh – chun na bóithre a dhéanamh níos sábháilte?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Ratspräsident! Ich möchte an diese Frage anschließen. In dieser Woche haben wir hier im Haus einige einschlägige Berichte zum Thema Straßenverkehrssicherheit auf der Tagesordnung: Der Bericht Ferrari ist genannt worden, morgen Gurmai, heute Nacht Markov. Ist das Ergebnis unserer Arbeit aus der Sicht der Präsidentschaft zufriedenstellend, oder hätte sich die Präsidentschaft mehr gewünscht?

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Mr President, I would like ask the Minister if he is happy that, whereas there is sufficient and advanced testing for driving with alcohol, the same advanced testing is not there for driving with illegal drugs. Could he try to ensure that there is renewed interest in this particular issue, because it seems to be becoming a more common practice?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje gospoda Higginsa: Kaj bi lahko še naredili? Glavna stvar, ki jo lahko naredita tako Svet kot Parlament, je, da pospešita postopke, ki so že v teku in da sprejmeta odločitve, ki so že pripravljene, vsekakor še v tem mandatu Evropskega parlamenta. Prva stvar, ki bo prišla na dnevni red, upajmo že meseca julija, je omenjena direktiva o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Je pa še več drugih ukrepov, ki sem jih naštel in ki so že v postopku, in želel bi si, da bi dobro sodelovanje med Evropskim parlamentom in Svetom privedlo do hitrega sprejetja.

Vprašanje gospoda Racka mislim, da zahteva bolj političen odgovor. Ne bomo zadovoljni, vse dokler bodo v cestnem prometu v Evropski uniji ljudje umirali. In dokler bo to tako, bomo morali iskati nove ukrepe, dodatne ukrepe, da število smrtnih žrtev in poškodovanih zmanjšamo, pri čemer je idealno število nič.

Droge so seveda podoben problem kot alkohol. Mislim, da zaslužijo enako obravnavo kot alkohol. Gre za sposobnost upravljanja z vozili in mislim, da ne bi smele države članice delati kakršnihkoli razlik med eno ali drugo vrsto droge, kar alkohol v bistvu tudi je, s to razliko, da gre pač za legalno drogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − A pergunta 7 não é admissível.

Pergunta nº 8 do Deputado Jörg Leichtfried (H-0365/08)

Assunto: Novo sistema de portagens na Eslovénia

A partir de 1 de Julho de 2008, a Eslovénia irá aplicar um novo sistema de portagens. Após esta data, por uma simples viagem de automóvel em território esloveno, que até agora custava cerca de 7 euros, os condutores terão de adquirir obrigatoriamente uma vinheta semestral no valor de 35 euros (o que corresponde ao quíntuplo do preço até à data praticado) ou, então, uma vinheta anual no valor de 55 euros. Isto parece ser uma medida discriminatória, que contraria claramente princípios europeus.

Terá o Conselho conhecimento destes desenvolvimentos? Que providências tenciona o Conselho tomar para contrariar esta medida e como se explica que tenha sido possível chegar a esta situação?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Moram ponovno poudariti, da sem tu na tem mestu kot predstavnik Sveta in Svet ni obravnaval vprašanja, ki ga postavlja gospod Leichtfried. Ampak tako kot sem že rekel, mislim da na prejšnjem zasedanju Evropskega parlamenta, ko sem dobil podobno vprašanje. Glede na dejstvo, da zadevno državo članico nekoliko bolje poznam, lahko odgovorim, vendar s tem ne želim tvegati očitkov, da prestopam meje svojih pristojnosti, v katerih se tukaj pred vami pojavljam.

Torej poizkusimo, dovolite mi nekaj dodatnih pojasnil. Novi sistem cestninjenja v Sloveniji, ki bo začel veljati 1. julija, se pravi nakup vinjet, se nanaša le na vozila z največjo dovoljeno maso pod tritisočpetsto kilogramov. Se pravi, gre za kategorijo vozil, za katero veljavna zakonodaja Skupnosti o cestnih pristojbinah ne določa ne določa kakšnih skupnih pravil, kot je to primer pri vozilih, katerih največja dovoljena masa presega tritisočpetsto kilogramov. Torej ta sistem cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, ne sodi na področje uporabe zakonodaje Skupnosti, ki sem jo omenil.

Morda še pomembnejši poudarek: vinjetni način cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, je začasen. Veljal bo le za prehodno obdobje do uvedbe elektronskega oziroma satelitskega cestninjenja, ki bo predvidoma, predvidoma, uvedeno leta 2009, najprej za tovorna vozila in potem za osebna vozila.

Vzemite, prosim, gospod poslanec, moj odgovor kot gesto, željo, da vam podam pojasnila. Ne spreminja pa moj odgovor dejstva, da sem tukaj v nekem drugem svojstvu, ne v svojstvu predstavnika Republike Slovenije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). – Wir haben da scheinbar unterschiedliche Rechtsmeinungen. Ich bin der Ansicht, dass dieses System diskriminierend für EU-Bürger von außerhalb Sloweniens ist. Herr Minister, besteht die Möglichkeit, dass die Europäische Kommission ein Vertragsverletzungsverfahren gegen Slowenien einleitet? Die ersten Schritte dazu sind scheinbar gesetzt. Jetzt will ich meine Frage an Sie richten: Würden Sie nicht als Ratspräsident der Republik Slowenien raten, vielleicht eine Zehn-Tages-Vignette einzuführen, um hier Frieden herzustellen und dafür zu sorgen, dass ein derartiges Vertragsverletzungsverfahren vielleicht gar nicht zustande kommt?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Minister, Sie haben schon das letzte Mal auf diese Frage geantwortet, das sei eine Übergangsregelung. Übergangsregelungen sind normalerweise für ein, zwei, drei Monate denkbar. Das, was sich hier abzeichnet, ist für mehrere Jahre eine eindeutige Diskriminierung von nichtslowenischen und daher auch anderen EU-Bürgern. Kommissar Tajani hat gestern Nacht noch ausdrücklich bestätigt, dass es bereits ein Schreiben der Generaldirektion Verkehr gibt, die diese Diskriminierung aufklären will.

Wäre es nicht wirklich an der Zeit, mit einer raschen Maßnahme dafür zu sorgen, dass schon in diesem Sommer die Touristen die Chance haben, zu günstigen Preisen durch Slowenien zu fahren? Wir fahren gerne dorthin.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zaenkrat ni ugotovljeno, da bi v tem primeru šlo za diskriminacijo. Če bo, bo nastala nova situacija, o kateri pa ne želim špekulirati. Trenutno pa ni videti, da bi bili očitki o diskriminaciji upravičeni, ker je sistem vinjet identičen tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za vse ostale. Ampak pri tem bi želel res končati, poudarjam, tu med vami sem kot predstavnik Sveta, Svet o tem ni razpravljal. Vzemite to kot gesto dobre volje, da se vendarle spustim v to razpravo in vam skušam dati ta pojasnila v najboljši veri.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

 
  
  

Antes de dar por encerrada a sessão, queria fazer uma referência. O Sr. Ministro Janez Lenarčič usou da palavra pela última vez perante nós na condição de representante do Conselho. Ele estará presente, seguramente, na sessão extraordinária de Bruxelas, mas acompanhando o Primeiro-Ministro do seu país e, portanto, não usará da palavra nessa altura. Queria agradecer ao Sr. Ministro Janez Lenarčič e à Presidência eslovena a cooperação que teve com o Parlamento Europeu, nomeadamente no período de questões colocadas ao Conselho, a que eu presidi.

Sei também que o Sr. Ministro Janez Lenarčič irá desempenhar, a partir de Julho, um alto cargo numa organização internacional sedeada em Varsóvia ligada aos direitos humanos. Quero apresentar-lhe os meus cumprimentos, as minhas felicitações e desejar-lhe muita felicidade. Creio, aliás, que nessa qualidade poderá ter oportunidade de voltar a contactar com o Parlamento Europeu várias vezes e, portanto, nomeadamente, quando se tratar da fiscalização de processos eleitorais, uma vez que se trata de uma organização ligada ao ESCE. Portanto, desejo um bom futuro ao Sr. Ministro e, mais uma vez, agradeço a sua presença aqui, a prontidão das suas respostas e a qualidade dessas mesmas respostas.

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão, suspensa às 19 horas, é retomada às 21 horas)

 
  
  

PRESIDENZA DELL'ON. MARIO MAURO
Vicepresidente

 
  

(1) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A6-2005-0317+0+DOC+PDF+V0//PT&language=PT.

Правна информация - Политика за поверителност