Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 18. junij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0161/2008).

Na Svet so naslovljena naslednja vprašanja.

 
  
  

Vprašanje št. 1 predložil Robert Evans (H-0342/08)

Zadeva: Potniki z omejeno mobilnostjo

Na kakšen način je Svet ukrepal in spremljal položaj, da bi zagotovil, da se določbe iz mojega poročila v zvezi s pravicami oseb z omejeno mobilnostjo med potovanjem z letalom(1), ki je bilo sprejeto prejšnje poletje, ustrezno izvajajo v vseh državah članicah?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pravila za zaščito in zagotavljanje pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo. Ta uredba je bila sprejeta leta 2006, deli uredbe so se začeli že uporabljati julija leta 2007, preostali del pa se bo uporabljal od julija letos.

Naj poudarim, da je za nadzor nad pravilnim izvajanjem te uredbe zadolžena Evropska komisija, pri čemer lahko sprejme ustrezne ukrepe. Ti lahko vključujejo tudi pravna sredstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonodaja Skupnosti na tem področju pravilno uporablja. Zato Svet skratka ni pristojen za odgovor na to vprašanje.

Kljub temu poudarjam, da se Evropska unija zaveda pomembnosti področja zaščite in zagotavljanja pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Kot je zaznati v praksi, se uredba, ki sem jo omenil, že izvaja ter predstavlja pomembno olajšanje pri potovanju invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). - Hvala predsedstvu, a se seveda zavedam vse zakonodaje, ker sem bil jaz poročevalec, ki je to vodil v tem parlamentu.

Pravzaprav so odgovorne nacionalne agencije. Ne poznam položaja v vseh državah, a v Združenem kraljestvu je to uprava za civilno letalstvo. To so nacionalne agencije, pri čemer so odgovorne nacionalne vlade, zato sem vprašanje zastavil Svetu.

V tednu, ko se Evropa očitno trudi, da bi vse svoje prebivalce, ki jih je pol milijarde, prepričala v resnično vrednost Evropske unije, je to pobuda, ki je vredna truda. To je zelo pomembna zakonodaja, ki bo podprla invalide in potnike z zmanjšano mobilnostjo, pri čemer pozivam ministra, naj se vrne v Svet ter vsem 26 kolegom v svetu za promet in poslancem pove, da bi morali izvajati to zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE).(PT) Izhajam iz vprašanja kolega Roberta Evansa in sprašujem Svet, če je pripravljen okrepiti pravice potnikov z zmanjšano mobilnostjo v pomorskem sektorju. To sprašujem, ker je Komisija že zagovarjala to možnost, na primer v sporočilu iz leta 2005 o pravicah potnikov, pri čemer se je Parlament že zavzemal za to zlasti znotraj pristojnosti in razprav o paketu Erika III.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). - (DE) Imam vprašanje za ministra. Slišal sem, da pri načinu, kako letalske družbe obravnavajo potnike z zmanjšano mobilnostjo, resnično prihaja do razlik, pri čemer tako imenovane „nizkocenovne“ družbe postavljajo dober primer, ki si ga lahko le želimo za druge družbe. Zelo me zanima, ali ima Svet v zvezi s tem vprašanjem na razpolago prepričljiva dejstva ali gre le za posamezno dojemanje položaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede dodatnega vprašanja gospoda Fernándeza: seveda ne morem izključiti možnosti, da bi se nekaj podobnega uvedlo tudi za potovanje invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo na morju. Seveda je to stvar, ki jo mora predvsem preučiti Komisija, ki bi morala potem priti s predlogom. Vendar je ta ideja seveda vredna razmisleka. To bi bil moj spontani odziv tako na pamet.

Gospod Leichtfried je omenil nizkocenovne prevoznike. Naj poudarim, da se uredba, ki sem jo omenil in ki se nanaša na olajšanje potovanja invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu, nanaša na vse prevoznike, pri čemer tu ni nobene razlike. Kršitve se bodo seveda obravnavale enakovredno, ne glede na to, ali gre za nizkocenovne ali druge vrste prevoznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 2 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0346/08)

Zadeva: Skupna politika priseljevanja in delo na črno

Kako predsedstvo ocenjuje napredek v obdobju šestmesečnega mandata glede skupne politike priseljevanja, da bi se onemogočilo delo na črno?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede politike priseljevanja in dela na črno je v tem mandatu, se pravi v času našega, slovenskega predsedstva, predsedstvo nadaljevalo pogajanja v Svetu in z Evropskim parlamentom o osnutku direktive, ki določa sankcije proti delodajalcem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji.

Ta direktiva prepoveduje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, pri čemer to seveda predstavlja enega od načinov boja proti nezakonitemu priseljevanju. V ta namen direktiva določa minimalne skupne sankcije in ukrepe, ki jih morajo uporabljati države članice proti delodajalcem, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki so na ozemlju držav članic nezakonito.

Pristojni organi Sveta v tem času nadaljujejo s preučevanjem predloga, vzpostavljeni so bili tesni stiki z Evropskim parlamentom z namenom, da bi obe instituciji dosegli skupno stališče. Delo še ni končano, ampak lahko rečem, da je predsedstvo zadovoljno z napredkom, ki je bil dosežen doslej.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, zahvaljujem se vam za odgovor. Vseeno vemo, da državljani tretjih držav, ki na evropsko ozemlje vstopijo brez zakonitih dokumentov, dejansko delajo za različne delodajalce po koncu svojega pridržanja. Zaslužijo lahko dovolj za prevoznino in odpotujejo v evropske države, kjer se jim prizna pravica do bivanja. Kako naj urejamo področje dela na črno, ko pa se ga delno upravičuje in ščiti?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ko bo omenjena direktiva sprejeta, bo verjetno možno tudi ukrepati v omenjenih primerih, pri čemer upamo, da bo to čim prej. Gre vsekakor za ravnanje, ki meri na to, da se zaposluje osebe, ki so na ozemlju držav članic Evropske unije nezakonito, pri čemer to bo seveda v nasprotju z direktivo, ko in če bo ta sprejeta. Ponavljam, Svet pričakuje, da bo to čim prej, pri čemer ocenjujemo tudi, da je bil v tem polletju dosežen znaten napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 3 predložila Marian Harkin (H-0350/08)

Zadeva: Varnost bolnikov

Ob upoštevanju, da ima EU že več desetletij aktivno vlogo v zagotavljanju mobilnosti delavcev, ali se Svet strinja, da je varnost bolnikov pomembno vprašanje, ki se ni zadostno obravnavalo v direktivah EU? Ali se Svet strinja zlasti, da se mora zagotoviti sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in njihovimi ureditvenimi organi za zdravstvene sodelavce, pri čemer bi se zagotovila varnost bolnikov v EU?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za vprašanje spoštovani poslanki gospe Harkin. Gre za pomembno vprašanje, kar je potrjeno tudi v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki smo ga pripravili skupaj z Nemčijo in Portugalsko. V njem smo poudarili, da je področje varnosti bolnikov pomembno področje.

V ta namen je delovna skupina za varnost bolnikov pri skupini na visoki ravni za zdravstvene storitve in zdravstveno varstvo pripravila priporočila za izboljšanje varnosti bolnikov v Evropski uniji. V okviru teh priporočil je kot eno izmed glavnih področij izpostavila izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja.

V priporočilih je navedeno tudi, da je potrebno spodbujati multidisciplinarno izobraževanje o varnosti bolnikov in to na vseh ravneh izobraževanja zdravstvenih delavcev. Omenjena delovna skupina je priporočila tudi, da se kot ena od poti za doseganje varnosti bolnikov uporabi ena sama združena krovna mreža, to je tako imenovani EUNetPass, ki bo podpirala države članice in omogočala sodelovanje na področju varnosti bolnikov na ravni Evropske unije.

Komisija je financirala dva projekta na evropski ravni, ki naj bi pripomogla k boljšemu razumevanju stanja in oblikovanju smernic za prihodnje delo na področju varnosti bolnikov. Gre za projekta MARQuIS – "Methods of Assessing Response to Quality Improvement Strategies" – in SIMPATIE – "Safety Improvement for Patients in Europe".

Varnost bolnikov je bila tudi na dnevnem redu Sveta ministrov v juniju. Ta mesec, 10. junija, je Svet sprejel sklepe s področja protimikrobne odpornosti. V teh sklepih podpira razvoj strategij za odgovorno uporabo protimikrobnih dejavnikov. Razširjenost bakterij, odpornih na protimikrobna zdravila, je namreč največkrat posledica neustrezne uporabe v celotnem zdravstvenem sistemu.

Pomembne so tudi dejavnosti v zvezi s preprečevanjem nadaljnjega pojavljanja odpornih patogenov. Te dejavnosti zajemajo vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora med državami članicami, pri čemer je poleg tega treba o tem bolje ozaveščati zaposlene v zdravstvu.

Na zadnjem zasedanju ministrov za zdravje, na omenjenem zasedanju junija, je Komisija podala informacijo o svežnju na področju varnosti bolnikov. Gre za "Pacient Safety Package", pri čemer je v zvezi s tem Komisija sporočila, da namerava do konca leta 2008 predložiti posebno sporočilo o varnosti bolnikov ter predlog priporočila o varnosti bolnikov in preprečevanju ter nadzoru okužb. Takoj ko bodo ti dokumenti na voljo, bo predsedujoča država članica seveda opozorila Svet nanjo.

Na koncu naj še omenim direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ta zelo natančno ureja področje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev zaradi zaščite državljanov Evropske unije in opredeljuje področje sodelovanja med državami članicami na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). - Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu za njegov odgovor. Vesela sem za napredek v zadnjih šestih mesecih, zlasti v zvezi z delovno skupino za varnost bolnikov.

Zlasti me je skrbelo, da kljub mobilnosti zdravstvenih delavcev nimamo priznane strukture na ravni EU, ki bi zagotavljala uradno sodelovanje med zakonodajalci za zdravstvene sodelavce in zdravstvene storitve.

Ali se minister ne strinja, da se mora na ravni EU vzpostaviti priznano strukturo, ki bi zagotavljala uradno sodelovanje med temi zakonodajalci? Brez te skladnosti in strukture posamezni zakonodajalci namreč ne morejo zagotoviti varnosti bolnikov, pri čemer me zanimajo vaše pripombe glede tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Dodajam še nekaj: tu je tudi mobilnost bolnikov v vsej Evropski uniji, ljudi, ki gredo na počitnice in prestanejo operacije z nekaterimi grozljivimi posledicami.

Kako se bomo spopadli s to težavo, da se bodo predvsem ljudje zavedali težav, in poskrbeli, da se bodo te težave preprečile s primerno usposobljenimi zdravstvenimi sodelavci, ki se jih spremlja v sistemu?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede organizacije na ravni EU sem omenil mrežo EUNetPass, ki je eno od priporočil, ki jih je podala omenjena delovna skupina za varnost bolnikov, in sicer, da bi bila ta mreža EUNetPass ena od poti, ki jih je lahko več, za doseganje varnosti bolnikov.

Za kaj gre pri tej mreži? Gre za mrežo za izmenjavo informacij, pri čemer se nudi podpora priporočilom o varnosti bolnikov na različne načine, gre predvsem za podlago za sodelovanje in mreženje med državami članicami in mednarodnimi organizacijami na področju varnosti bolnikov. Ta mreža razvija pozitivno kulturo varnosti, uvaja izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev ter poročevalske mehanizme in učenje na primerih. To je ena od poti, pri čemer so seveda možne druge, tudi takšne, kakršne ste omenili vi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 4 predložil Bernd Posselt (H-0352/08)

Zadeva: Subsidiarnost in članstvo v EU

V številnih državah članicah, predvsem v državah kandidatkah, politične stranke in mediji neprestano trdijo, da so uvedba „istospolnih porok“ ali civilnih partnerstev ali liberalizacija zakonov o splavu ter evtanaziji obvezni na podlagi zakonodaje EU in/ali pravnega reda.

Ali lahko Svet jasno pove, ali in do kakšne mere so te trditve točne ter ali so vsa ta vprašanja izključno nacionalna zadeva in/ali jih zajema načelo subsidiarnosti?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj povem, da Skupnost, in verjamem, da gospod poslanec Posselt to ve, ni pristojna, da bi državam članicam naložila obveznost, da morajo v nacionalno zakonodajo uvesti tako imenovane istospolne zakonske zveza oziroma registrirana partnerstva. Skupnost lahko zgolj sprejme predpise, ki urejajo sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic, recimo predpise o sodnih odločbah, ki jih priznava oziroma uveljavlja ena država, sprejete so bile pa v drugi državi.

Skupnost lahko sprejme tudi predpise o reševanju kolizije zakonov v primerih s čezmejnimi elementi. Obstoječi predpis Skupnosti – gre za Uredbo Bruselj 2A – se sicer ne nanaša na urejanje istospolnih partnerskih skupnosti. Kot je znano, imajo države članice zelo različno urejene zakonodajne rešitve v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz istospolnih partnerskih skupnosti, nekatere pa tovrstnih skupnosti sploh nimajo zakonsko urejenih.

Glede na to, da uvedba istospolnih zakonskih zvez ali registriranih partnerstev v skladu s pravnim redom Skupnosti ni obvezna, bi države članice težko dosegle konsenz za spreminjanje obstoječih predpisov v smeri, da bi se ti nanašali tudi na istospolne partnerske skupnosti. Prav tako naj pojasnim, da Skupnost ni pristojna za urejanje vprašanj na področju splava in evtanazije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). (DE) Zahvaljujem se Svetu za to pomembno razjasnitev, saj je ta zadeva v veliki meri prisotna tudi na Irskem. Imam še kratko in jasno dodatno vprašanje glede Hrvaške. Ali drži tudi, da državam prosilkam ni treba popravljati svoje zakonodaje v zvezi s tem, ampak še naprej ostajajo suverene, ker tudi to ni področje pristojnosti EU, kar zadeva države prosilke?

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). - Svetu se zahvaljujem za odgovor, pri čemer se strinjam, da morajo vsa ta vprašanja, istospolne poroke, civilna partnerstva itd., ostati znotraj pristojnosti samih držav članic. Vendar je ena od težav, ki se je pojavila med razpravo o lizbonski pogodbi na Irskem, vprašanje Listine o temeljnih pravicah. Ministra želim vprašati le, ali ima stališče v zvezi z Listino o temeljnih pravicah, ki je bila priložena lizbonski pogodbi. Takrat se je na Irskem trdilo, da bi listina lahko olajšala uvedbo istospolnih porok, splava, evtanazije … Zanima me le, ali ima minister stališče o tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Moje vprašanje je sorodno vprašanju Marian Harkin. Ena poslanka tega parlamenta je razposlala letak, ki navaja, da bi se ob sprejetju lizbonske pogodbe na Irskem uvedla evtanazija in splav, pri čemer je ta letak celo vseboval brizgo. Prav ta članica si je danes upala vstati pred tem parlamentom ter spregovoriti o resnici in poštenosti.

Hočem, da minister temu parlamentu jasno pove, da v primeru sprejetja lizbonske pogodbe ta seveda ne bo uvedla splava in evtanazije v nobeno državo članico.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatna vprašanja. Najprej odgovarjam na vprašanje gospoda poslanca Posselta, ali vse to pomeni, da državam kandidatkam, naj gre za Hrvaško ali katero koli drugo državo, ni potrebno spreminjati svoje zakonodaje na področju istospolnih skupnosti, splava ali evtanazije, in sicer je odgovor DA. Ni jim potrebno. Ni jim potrebno, ker ne gre za področje, ki bi sodilo v pristojnost Skupnosti. V teh primerih se torej ne preverja zakonodaje države kandidatke, ker ne gre za pristojnost Skupnosti, kateri se kandidatka želi pridružiti.

Glede listine o temeljnih pravicah na dodatno vprašanje gospe Harkin in gospoda Mitchella je moj odgovor naslednji:

Lizbonska pogodba vsebuje člen, ki uvaja pravno zavezujočo naravo Listine o temeljnih pravicah, ki je sicer poseben dokument. Ampak ne glede na to lahko tukaj na tem mestu javno zatrdim, da uveljavitev lizbonske pogodbe ne bi prinesla nobeni državi članici nobenih obveznosti glede vprašanj, kot so splav, evtanazija in istospolne skupnosti. Gre za zadeve, ki niso v pristojnosti Skupnosti, pri čemer se to z uveljavitvijo lizbonske pogodbe ne bi spremenilo. Še vedno bi te zadeve, ta vprašanja, ta področja, ostala v pristojnosti posamične države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 5 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0358/08)

Zadeva: Svetovna kriza oskrbe s hrano

Naraščajoče cene osnovne hrane, kot so žito, riž, koruza itd. so povzročile krizo oskrbe in socialne nemire v veliko državah v razvoju, pri čemer so tudi v Evropi cene hrane močno narasle.

Kakšni so po mnenju Sveta razlogi za visok porast mednarodnih cen osnovne hrane? S kakšnimi ukrepi bo spodbudila proizvodnjo osnovne hrane ali mogoče zmanjšala proizvodnjo drugega blaga (npr. biogoriv)?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet se v celoti zaveda pomembnosti vprašanja cen kmetijskih proizvodov in hrane na svetovnih trgih. Predsedstvo meni, da je za reševanje tega problema potreben celovit pristop, takšen, ki bo vključeval vse zadevne sektorje, da bi se zagotovil učinkovit in dolgoročen politični odziv Evropske unije. Glede na različne vidike tega vprašanja smo v zadnjem času, v zadevnih sestavah Sveta, organizirali številne razprave z namenom, da bi prispevali k takšnim celovitim rešitvam.

Tako je recimo Svet 19. maja podrobno razpravljal o dejavnikih, ki vplivajo na sposobnost kmetijskega sektorja, da zagotovi zadostno oskrbo s hrano. Pri tem je opozoril, da je treba preučiti dolgoročne trende na področju ponudbe in povpraševanja. Razprava, katere cilj je bil prispevati k skupnemu in trajnostno usmerjenemu političnemu odzivu Evropske unije, se je dotaknila vseh glavnih vidikov, ki so pomembni za kmetijski sektor in skupno kmetijsko politiko.

Svet je že sprejel odločitev o številnih ukrepih za blažitev pritiska na cene hrane na trgih Evropske unije. Ti ukrepi bodo predvidoma ugodno vplivali tudi na mednarodne trge. Svet je sprejel tudi nekaj hitrih ukrepov, kot so recimo odprava zahteve po obvezni prahi za leto 2008, povečanje mlečnih kvot in začasna opustitev uvoznih dajatev za žita.

V okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike bo Svet poleg tega razmislil o nadaljnjih ukrepih. Ti so na primer trajna odprava zahteve po obvezni prahi, postopno ukinjanje sistema mlečnih kvot, odprava sedanjih premij za energetske rastline in njihovo nadomestitev za spodbujanje proizvodnje biogoriv druge generacije, tj. biogoriva, ki so proizvedena iz stranskih proizvodov in ne tekmujejo s proizvodnjo hrane.

Svet se je konec maja osredotočil na razvojno razsežnost tega vprašanja in ugotovil, da takšne razmere, sedanje razmere, močno obremenjujejo države v razvoju, zlasti najšibkejše družbene segmente teh držav.

Na svoji seji 3. junija je Svet preučil tudi finančne posledice in morebitne rešitve na področju visokih cen hrane. Opozoril je na kratkoročne ukrepe, ki jih je že sprejel, zlasti na področju kmetijstva, poudaril je pomen krepitve tržne naravnanosti kmetijstva, zagotovitve trajnostne proizvodnje biogoriv, povečanje rasti srednjeročne in dolgoročne produktivnosti v kmetijstvu tako v Evropi kot v državah v razvoju.

Na zasedanju Evropskega sveta, ki se začenja jutri, bodo obravnavane tudi politične posledice visokih cen hrane. Skratka, naj zaključim, vprašanje, ki ga je zastavil spoštovani gospod Papadimoulis, je v zadnjih mesecih in tednih redno na dnevnem redu Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, prebrali ste diplomatsko besedilo, ki je izraženo z običajnim posploševanjem in lesenim jezikom diplomatov. Sprašujem vas: ali boste na jutrišnji konferenci na vrhu izgovarjanja lepih besed sprejeli kakšne posebne ukrepe, in kakšni so ti ukrepi v zvezi s pravili in predpisi, da bi se zmanjšalo ugibanje glede goriva in hrane? Boste podprli nižji socialni dohodek? Ali boste ponovno premislili o stalni politiki krčenja, ki je bila vsiljena kmetijstvu? Končno, ali mislite, da irski „ne“ pred nekaj dnevi ni povezan z visokimi cenami in vsakdanjim življenjem?

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - To je globalno vprašanje, pri čemer so naši ukrepi pri zdravstvenem pregledu kmetijstva v Evropi pomembni, a majhni. Kakšne vrste dialog imamo z Združenimi državami, kjer se 25 % njihove koruze nameni avtomobilom in ne živini? Seveda je to pomembno vprašanje, ki ga je treba obravnavati.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospodu Papadimoulisu želim pojasniti, da Evropski svet ne sprejema konkretnih ukrepov. Evropski svet podaja smernice za delovanje. Konkretni ukrepi se sprejemajo na ravni Sveta, pri čemer je Svet aktiven in deluje. Omenil in naštel sem vrsto ukrepov, ki jih je Svet že sprejel. Naštel sem tudi vrsto ukrepov, ki jih bo Svet predvidoma obravnaval, a jih še ni. Zaradi tega razloga ne morem sprejeti očitka, da so to samo besede, ker sem govoril o konkretnih ukrepih, že sprejetih in tistih, ki še bodo obravnavani na ravni Sveta, predvsem znotraj odbora za kmetijstvo ter odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Kar zadeva vprašanje Združenih držav Amerike in njihovega načina pridobivanja biogoriv, je to seveda predmet dialoga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Vprašanje biogoriv je tudi eno od vprašanj, ki so redno obravnavana. Stališča so seveda različna in širokega razpona. Dejstvo je, da je treba upoštevati, da so nadomestna možnost za biogoriva fosilna goriva. Zdaj je treba tudi s tega vidika presojati, kaj je bolj problematično in kaj ne.

Evropska unija se zaveda možnega vpliva proizvodnje biogoriv na cene hrane. Prav zato je Svet nedavno sprejel ukrepe za spodbujanje uporabe oziroma proizvodnje biogoriv druge generacije, pri čemer gre za tista biogoriva, katerih proizvodnja ne tekmuje s proizvodnjo hrane.

Obenem je v teku izdelava trajnostnih meril za proizvodnjo biogoriv, ki bodo, ko bodo sprejeta, veljala tako za proizvodnjo biogoriv v sami Uniji kot tudi za uvožena biogoriva.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 6 predložil Jim Higgins (H-0359/08)

Zadeva: Izboljšave na področju varnosti cest

Eden od glavnih ciljev sedanjega predsedstva Sveta je izboljšava varnosti cest. Ker se sedanje predsedovanje izteka, ali lahko Svet imenuje področja, na katerih se je doseglo največ napredka, področja, kjer se je doseglo manj napredka in zakaj?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V okviru zakonodaje o varnosti v cestnem prometu je slovensko predsedstvo nadaljevalo obravnavo predloga direktive Parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Organiziralo je tudi vrsto tehničnih sestankov s poročevalcem Evropskega parlamenta v želji, da bi z Evropskim parlamentom lahko dosegli dogovor v prvi obravnavi naslednji mesec.

Med prizadevanji slovenskega predsedstva za večjo prometno varnost na cestah želim omeniti tudi delo, ki je bilo opravljeno v zvezi s predlogom uredbe o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Ta predlog prinaša izboljšave sprednjih avtomobilskih delov, ki jih morajo upoštevati proizvajalci, da bi bile ob morebitnem trčenju vozila s pešcem poškodbe pešca čim manjše.

Slovensko predsedstvo je začelo z obravnavo omenjenega predloga v delovnih organih Sveta in uspešno izvedlo sestanke s poročevalcem Evropskega parlamenta. V okvir prizadevanj za večjo varnost na cestah lahko uvrstimo tudi napredek v zvezi s sprejetjem cestno-prometnega paketa. Naj omenim, da je odbor za promet 13. junija 2008 dosegel politično soglasje glede omenjenega paketa.

V okviru tega paketa želim izpostaviti zlasti predlog uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Zelo pomembno se nam zdi, da ta predlog opredeljuje med drugim tudi seznam najtežjih cestno-prometnih prekrškov. V primeru, ko takšen prekršek stori prevoznik, to lahko privede do izgube dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Na ta način se bo preko posebnih nacionalnih registrov, ki bodo uvedeni s to uredbo, olajšal tudi nadzor nad temi prevozniki in postal bo bolj učinkovit, pri čemer bo to gotovo imelo pozitiven vpliv na varnost v cestnem prometu.

Naj omenim še predlog uredbe o pravilih za dostop do trga, ki je tudi del tega paketa. Ta uvaja zmanjšanje števila prevozov s praznimi tovornimi vozili, višjo raven poklicne usposobljenosti voznikov, racionalizacijo trga, zvišanje kakovosti storitev in s tem tudi posredno vpliva na povečanje varnosti v cestnem prometu.

Ta mesec je predsedstvo začelo tudi z obravnavo predloga direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. Gre za predlog, ki ga je Komisija predložila aprila letos.

Glede na razpoložljiv čas in število predlogov Komisije na področju varnosti v cestnem prometu, tj. število predlogov, ki so trenutno v obravnavi v Svetu, ocenjujemo, da je bil na področju varnosti cestnega prometa dosežen znaten napredek. Seveda bo pa celovita ocena rezultatov mogoča šele po končanem obdobju našega predsedovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE).(GA) Gospod predsednik, izražam pohvalo slovenskemu predsedstvu, ker je poudarilo varnost na cestah. Povečalo je ozaveščenost med organi v državah članicah glede potrebe po sprejemanju različnih korakov za sprejetje praktične politike, pri čemer bi se doseglo zmanjšanje nesreč na cestah, števila nesreč s smrtnih izidom in tudi števila ljudi, poškodovanih na naših cestah.

Strinjam se na primer s poročilom Ferrarija, ki je bilo včeraj sprejeto v Parlamentu ter ponuja večjo zaščito za pešce in kolesarje. Svet sprašujem, ali bi lahko ukrenili še kaj in sprejeli nadaljnje korake za izboljšanje varnosti na cestah?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Gospod predsedujoči, navezujem se na to vprašanje. Ta teden so se na našem dnevnem redu pojavila številna poročila, ki se nanašajo na varnost na cestah: že je bilo omenjeno Ferrarijevo poročilo, pri čemer jutri sledita poročilo gospe Gurmai in nocoj poročilo Markova. Ali predsedstvo meni, da je izid našega dela zadovoljiv, ali je pričakovalo, da se bo doseglo več?

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, ministra sprašujem, ali je zadovoljen z dejstvom, da v primeru vožnje pod vplivom alkohola obstajajo ustrezne in napredne metode testiranja, pri čemer enako napredno testiranje ni na voljo v primeru vožnje pod vplivom prepovedanih drog. Ali bi lahko poskusil zagotoviti ponovno zanimanje za to posebno vprašanje, ker je videti, da to postaja vse pogostejša praksa?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje gospoda Higginsa: Kaj bi lahko še naredili? Glavna stvar, ki jo lahko naredita tako Svet kot Parlament, je, da pospešita postopke, ki so že v teku, in sprejmeta že pripravljene odločitve vsekakor še v tem mandatu Evropskega parlamenta. Prva stvar, ki bo prišla na dnevni red, pri čemer upamo, da bo to že julija, je omenjena direktiva o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Obstaja še več drugih ukrepov, ki sem jih naštel in ki so že v postopku, pri čemer si želim, da bi dobro sodelovanje med Evropskim parlamentom in Svetom privedlo do hitrega sprejetja.

Vprašanje gospoda Racka po mojem mnenju zahteva bolj političen odgovor. Ne bomo zadovoljni, vse dokler bodo v cestnem prometu v Evropski uniji ljudje umirali. Dokler bo to tako, bomo morali iskati nove, dodatne ukrepe, da se število smrtnih žrtev in poškodovanih zmanjša, pri čemer je idealno število nič.

Droge so seveda podobna težava kot alkohol. Mislim, da zaslužijo enako obravnavo kot alkohol. Gre za sposobnost upravljanja z vozili, pri čemer mislim, da ne bi smele države članice delati kakršnih koli razlik med eno ali drugo vrsto droge, kar alkohol v bistvu tudi je, le da gre v tem primeru za zakonito drogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Vprašanje št. 7 je nesprejemljivo.

Vprašanje št. 8 predložil Jörg Leichtfried (H-0365/08)

Zadeva: Novi sistem cestninjenja v Sloveniji

Slovenija je uvedla nov sistem cestninjenja, ki začne veljati 1. julija 2008. V okviru tega sistema morajo uporabniki cest, ki želijo enkrat potovati skozi Slovenijo v osebnem avtomobilu, pri čemer so včasih morali plačati okoli 7 EUR, zdaj kupiti šestmesečno vinjeto, ki stane 35 EUR (petkrat toliko kot prej) ali dvanajstmesečno vinjeto za 55 EUR. To se zdi diskriminatorno in v jasnem nasprotju z evropskimi načeli.

Ali se Svet zaveda tega? Kako namerava Svet posledično ukrepati in kako je lahko sploh prišlo do tega položaja?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponovno moram poudariti, da sem na tem mestu kot predstavnik Sveta, pri čemer Svet ni obravnaval vprašanja, ki ga postavlja gospod Leichtfried. Kot sem že rekel na prejšnjem zasedanju Evropskega parlamenta, če se ne motim, ko sem dobil podobno vprašanje, lahko odgovorim glede na dejstvo, da zadevno državo članico nekoliko bolje poznam, vendar s tem ne želim tvegati očitkov, da prestopam meje svojih pristojnosti, v okviru katerih stojim tu pred vami.

Poskusimo torej, pri čemer mi dovolite nekaj dodatnih pojasnil. Novi sistem cestninjenja v Sloveniji, ki bo začel veljati 1. julija, se pravi nakup vinjet, se nanaša le na vozila z največjo dovoljeno maso pod tri tisoč petsto kilogramov. To je kategorija vozil, za katero veljavna zakonodaja Skupnosti o cestnih pristojbinah ne določa skupnih pravil, kot na primer pri vozilih, katerih največja dovoljena masa presega tri tisoč petsto kilogramov. Torej ta sistem cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, ne sodi na področje uporabe zakonodaje Skupnosti, ki sem jo omenil.

Morda še pomembnejši poudarek: vinjetni način cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, je začasen. Veljal bo le za prehodno obdobje do uvedbe elektronskega oziroma satelitskega cestninjenja, ki bo predvidoma začelo veljati leta 2009, najprej za tovorna vozila in nato za osebna vozila.

Vzemite, prosim, gospod poslanec, moj odgovor kot gesto, željo, da vam podam pojasnila. Moj odgovor vseeno ne spreminja dejstva, da sem tu v neki drugi vlogi, ne v vlogi predstavnika Republike Slovenije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). - (DE) Očitno si drugače razlagava zakonodajo. Menim, da ta sistem diskriminira državljane, ki ne prihajajo iz Slovenije. Ministra sprašujem, ali je možno, da Evropska komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji. Menim, da so bili prvi koraki že sprejeti. Sprašujem vas naslednje: ali bi kot predsedujoči Svetu Sloveniji svetovali, naj morda uvede desetdnevne vinjete, pri čemer bi ponovno vzpostavila mir in se izognila možnosti postopka za ugotavljanje kršitev?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Minister, prejšnjikrat ste v zvezi s tem povedali, da govorimo o prehodnem sklopu pravil. Ponavadi ta veljajo en, dva ali tri mesece. Tukajšnje dogajanje zajema obdobje nekaj let, pri čemer gre za očitno diskriminacijo ne-Slovencev in torej drugih državljanov EU. Komisar Tajani je včeraj zvečer izrecno potrdil, da že obstaja pismo generalnega direktorata za promet, ki skuša razjasniti to vprašanje diskriminacije.

Mar ne menite, da je prišel čas za sprejetje hitrih ukrepov, da bi turisti imeli priložnost, da se to poletje skozi Slovenijo peljejo po zmerni ceni? To je država, ki jo vsi radi obiskujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zaenkrat ni ugotovljeno, da bi v tem primeru šlo za diskriminacijo. Če bo, bo nastal nov položaj, o katerem pa ne želim ugibati. Zdaj ni videti, da bi bili očitki o diskriminaciji upravičeni, ker je sistem vinjet identičen tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za vse ostale. Pri tem resnično želim končati, pri čemer poudarjam, da sem tu med vami kot predstavnik Sveta, ki o tem ni razpravljal. Vzemite to kot gesto dobre volje, da se vendarle spustim v to razpravo in vam skušam dati ta pojasnila v najboljši veri.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

 
  
  

Preden prekinem sejo, želim povedati še nekaj. Minister Janez Lenarčič se je zadnjič pojavil pred nami kot predsedujoči Svetu. Seveda bo prisoten med izrednim delnim zasedanjem v Bruslju, pri čemer bo spremljal predsednika vlade svoje države in torej ne bo govoril kot predsedujoči Svetu. Zahvaljujem se ministru Janezu Lenarčiču in slovenskemu predsedstvu za sodelovanje z Evropskim parlamentom, zlasti med časom za vprašanja Svetu, ki sem mu predsedoval.

Zavedam se tudi, da bo julija minister Janez Lenarčič zasedel vodilno funkcijo v mednarodni organizaciji za človekove pravice s sedežem v Varšavi. Pri tem mu čestitam in se zahvaljujem ter mu želim vse najboljše. Menim, da bo v okviru tega morda ponovno imel priložnost za občasno sodelovanje z Evropskim parlamentom, zlasti v zvezi s spremljanjem volitev glede na to, da je zadevna organizacija povezana z OVSE. Zato želim gospodu Lenarčiču vse dobro v prihodnje in se mu ponovno zahvaljujem za prisotnost tu, pripravljenost na odgovarjanje in kakovost njegovih odgovorov.

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

 
  

(1)http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A6-2005-0317+0+DOC+PDF+V0//EN&language=EN.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov