Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 18. junij 2008 - Strasbourg

17. Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Helmutha Markova (A6-0050/2008) v imenu odbora za promet in turizem o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (KOM(2006)0569 - C6-0331/2006 - 2006/0182(COD)).

  Antonio Tajani, komisar. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razpravljali bomo o drugi temi, povezani z varnostjo naših državljanov na evropskih cestah.

Menim, da je treba to vprašanje poudariti. To popoldne sem se srečal z uradniki iz mojega generalnega direktorata z namenom izboljšati in okrepiti prizadevanja Komisije na področju varnosti v cestnem prometu.

Podatki za zadnjih nekaj mesecev so žal zaskrbljujoči in lahko ogrozijo cilj, ki smo si ga določili, in sicer prepolovitev števila žrtev na cestah. Zato moramo nadaljevati z našim delom. Danes sem zadovoljen, da lahko zaključimo še eno direktivo v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in torej varnostjo vseh državljanov Evrope.

V Beli knjigi o evropski prometni politiki iz leta 2001, ki jo je vodila gospa Loyola de Palacio, je Komisija predložila ambiciozen cilj prepolovitve števila žrtev na cestah do leta 2010. Parlament je to pobudo sprejel in jo je vedno podpiral.

Kot sem dejal, po vrsti zelo pozitivnih podatkov rezultati zadnjih nekaj let žal niso bili tako pozitivni, kot bi si želeli. Poleg tega se seveda vsi zavedamo, da se velika večina nesreč zgodi predvsem zaradi človeške napake ali nepazljivosti.

Vendar je stanje cestnega omrežja skupaj z naraščajočo količino prometa pogosto ključni dejavnik pri povzročanju nesreč. Pravzaprav se je pokazalo, da ima stanje cestne infrastrukture odločilno vlogo pri vsaki tretji nesreči. Zato mora biti poleg pobud za izboljšanje ravnanja cestnih uporabnikov in stopnje varnosti vozil infrastruktura tretji steber vsakega programa za varnost v cestnem prometu, ki temelji na načelu celostnega pristopa.

Predlog direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture nudi dobro kombinacijo preventivnih in popravnih ukrepov. Namen postopkov, ki jih direktiva uvaja, je zagotoviti, da je varnost vključena v faze načrtovanja, zasnove in gradnje ter v upravljanje in delovanje cestne infrastrukture. Namen direktive seveda ni učiti gradbenike, kako graditi ceste, in gotovo ne predstavlja pobude za gradnjo novih cest. Je bolj mehanizem, namenjen razširitvi postopkov, ki se včasih na različne načine že uporabljajo, na vse države članice. Dodana vrednost delovanja na evropski ravni je v razširitvi in prenosu najboljših praks na države članice, ki jih še ne uporabljajo.

Gospod Markov in njegovi kolegi v odboru za promet so pri pripravi tega predloga trdo delali in so prispevali k boljšem rezultatu. Osnutek besedila je bil med obravnavo v institucijah večkrat spremenjen. Odstranjene se bile mnoge administrativne obveznosti in zahteve, da je treba posredovati informacije, z namenom zmanjšati birokratske obremenitve. Priloge, ki naštevajo merila, ki jih je treba upoštevati za postopke, uvedene z direktivo, niso zavezujoče. Nekatere opredelitve so bile popravljene, da so usklajene s praksami, ki že obstajajo v nekaterih državah članicah. Kljub temu so glavni elementi prvotnega predloga ostali nespremenjeni, zato je sedanje besedilo za Komisijo sprejemljivo.

Ko bo direktiva enkrat sprejeta, bo to prva zakonodaja Evropske unije, usmerjena v cestno infrastrukturo kot celoto; to bo zelo pomembno in močno orodje. Dovolite mi, da še enkrat opozorim, da bo rešenih več kot 600 življenj in preprečenih okrog 7 000 nesreč vsako leto, če se bo ta direktiva uporabljala v vseevropskem cestnem omrežju.

Jasno je, da bo imela direktiva tudi pomemben socialni in gospodarski učinek. To bo dolgoročen proces. Naš cilj je spremeniti kulturni odnos do varnosti v fazah izdelave načrtov cest, gradnje in vzdrževanja. V tem okviru je to v prihodnost usmerjena direktiva, ki lahko ostane v veljavi naslednjih 50 let.

Gospod Markov, še enkrat hvala za delo, ki ste ga opravili, gospe in gospodje, vam pa hvala za pozornost.

  Predsednik. − Hvala, gospod komisar. Parlament se seveda zaveda, da želi Komisija prepoloviti število smrti in ne življenj.

  Helmuth Markov, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, po več kot letu in pol pogajanj so se vse parlamentarne skupine, Svet in Komisija končno sporazumeli o kompromisnem besedilu direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture v EU.

Najpomembnejši vidik tega sporazuma je, da vsi udeleženci priznavajo, da je varnost cestne infrastrukture bistvena za izboljšanje varnosti na evropskih cestah. Poleg temeljnega cilja modalnega prehoda s cestnega na železniški promet so ključni dejavniki seveda tudi obnašanje voznikov, varnost vozil, obzirna vožnja in spoštovanje prometnih predpisov.

Na teh področjih obstaja različna evropska zakonodaja, čeprav neenotna. Zdaj na primer ni skupnih pravil o načrtovanju in vzdrževanju infrastrukture. To je težko razumeti; ali se namreč ceste kdaj ustavijo na nacionalnih mejah? Prav gotovo morajo biti vsi vozniki, ki uporabljajo te ceste, pomirjeni, da uporabljajo dobro cestno infrastrukturo.

Kljub tem argumentom je odbor za promet in turizem z zelo majhno večino, o kateri je odločal le en glas, v celoti zavrnil prvotni predlog Komisije, pri čemer je opozarjal na pravice držav članic do subsidiarnosti. V Svetu in v Parlamentu so različna mnenja o tem, kako natančna in zavezujoča bi direktiva morala biti. Zato je bilo bistveno doseči kompromise, ki niso šli tako daleč kot prvotni predlog Komisije in moj začetni osnutek poročila.

Osebno bi raje videl, da bi se sprejela enotna, zavezujoča, vendar seveda ne izključna merila, ki bi urejala, kako se ceste v EU – ne samo vseevropska cestna omrežja – načrtujejo, gradijo, pregledujejo z vidika skladnosti s prometnimi predpisi in varnosti v cestnem prometu ter izboljšajo, če je potrebno. Po mojem mnenju bi to bilo koristno tudi v zvezi z oceno tveganja, pri čemer je ključna besedna zveza zbiranje podatkov o nesrečah.

Žal je sedanji predlog le začetni korak v pravo smer, vendar je to vsaj nekaj. Upam, da bodo države članice s temi priporočili pridobile pozitivne izkušnje in bodo morda kasneje izbrale bolj usklajen pristop. Zlasti v uvodnih izjavah je očitno, da bo to poskusna faza, ki nikakor ne izključuje možnosti tesnejšega sodelovanja v prihodnosti.

Kar zadeva glavno vsebino poročila, bo pozornost najprej namenjena varnosti v vseh fazah načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja cest.

Drugič, cestni odseki, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, morajo biti posebej temeljito pregledani in ustrezno označeni za voznike. Naslednji cilj je na primer uvedba podobnih prometnih znakov na območjih del na cesti, tako da vozniki podnevi in ponoči pravočasno opazijo te nevarnosti.

Tretjič, neodvisno osebje, ki je ustrezno in pravilno usposobljeno, mora imeti ključno vlogo pri načrtovanju in inšpekcijskih pregledih. Medtem ko natančna uskladitev usposabljanja v različnih državah članicah ni obvezna, si morajo države članice prizadevati za medsebojno združljive učne načrte za usposabljanje izvedencev za varnost v cestnem prometu.

Četrtič, tistim državam članicam, ki že imajo dobro delujoče sisteme izboljšanja varnosti cestne infrastrukture, mora biti dovoljeno, da še naprej uporabljajo obstoječe metode, če so zahteve iz direktive izpolnjene.

Petič, direktiva nudi mnogo uporabnih primerov metod in meril, ki se lahko uporabljajo za inšpekcijske preglede varnosti in analize tveganja/nesreč. Ponovno poudarja potrebo po zadostnem številu varnih parkiriščih.

Šestič, poudarja, da je treba razviti in uporabljati nove tehnologije, da se doseže nenehno izboljševanje varnosti v cestnem prometu.

Komisija lahko spodbuja izmenjavo najboljših praks v zvezi z izboljšanjem varnosti na cestah, ki niso vseevropska cestna omrežja, so pa bile zgrajene z evropskimi sredstvi. Kompromis zagotavlja, da bo Parlament ustrezno vključen v dopolnitev in nadaljnje spremembe določb direktive. Prepričan sem, da bo Parlament podprl dosežen kompromis, o katerem se bo glasovalo kot o sklopu 1.

Iskreno se zahvaljujem poročevalcem v senci ter predstavnikom Komisije in Sveta za njihovo intenzivno sodelovanje, čeprav mi to zadeve ni vedno olajšalo. Upam, da bo direktiva prinesla izboljšave, ki jih potrebujemo.

  Renate Sommer, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, tudi jaz vam končno čestitam za novi položaj. Čestitam vam in vam želim vse najboljše, vendar bi rada izrazila tudi upanje, da v prihodnosti Komisija ne bo več pripravljala nesmiselnih osnutkov. Pred enim letom je odbor za promet in turizem zavrnil predlog Komisije o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ker je bil preveč birokratski in po našem mnenju ni ustvaril nobene dodane vrednosti.

Še vedno verjamem, da je direktiva odveč in da je malo verjetno, da bo ustvarila dodano vrednost. Cestne infrastrukture so v državah članicah zelo različne in menim, da moramo podpreti le tiste države članice, ki zaostajajo, za kar ne potrebujemo direktive, ki velja za vse. Bolje bi bilo, če bi namesto direktive sprejeli smernice na podlagi obstoječih najboljših praks v državah članicah.

Glede na to bi raje videla, da bi direktivo v celoti zavrnili, vendar v Parlamentu ne bomo dosegli politične večine za to možnost, pa tudi Svet vztraja na pravilih brez vsebine, zato smo se zdaj na podlagi poročila odbora za promet sporazumeli o kompromisu. Ta kompromis v glavnem predstavljajo majhne spremembe, kot so jezikovne izboljšave in spremembe prilog, ki podrobneje določajo postopke izboljševanja varnosti.

Varnost v cestnem prometu je za nas seveda zelo pomembno vprašanje, vendar je bilo na ravni EU že veliko narejenega za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, na primer v zvezi s časom vožnje in počitka, dodatnimi ogledali tovornjakov, varnostjo v predorih itd. Vse to so področja, na katerih je koristno imeti pravila na ravni EU. Tukaj bi se lahko naredilo še več, vendar le, če bi bila dodana vrednost varnosti v cestnem prometu. Zaradi načela subsidiarnosti to ne velja za varnost cestne infrastrukture, vendar se lahko kljub mojemu nasprotovanju strinjam s predlogom Komisije, ker ga je omilila.

Direktiva od držav članic zahteva le uvedbo štirih postopkov za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture in zadeva le ceste, ki so del vseevropskih cestnih omrežij. Ker priloge niso zavezujoče, lahko države članice same določijo potrebne postopke. To pomeni, da imajo države članice dovolj manevrskega prostora, da obdržijo svoje obstoječe uspešne sisteme. Za tiste, ki že imajo dobre sisteme izboljšanja, ni nobenih obveznosti.

Izbrisali smo tudi obsežne zahteve po poročanju, ki jih je zahtevala Komisija, in preprečili razširitev področja uporabe na avtoceste, kot je želel poročevalec. Vsaka druga rešitev bi kršila načelo subsidiarnosti.

Konec koncev imamo zdaj smernice v obliki direktive. Prvič sem doživela nekaj takega. To je rezultat, ki ga moja skupina lahko podpre, saj smo že od začetka hoteli smernice.

Ali lahko prosim, da v zvezi s predlogom spremembe 70 kot osnovo uporabimo angleško različico, ker vsaj nemška vsebuje napake, in menim, da je morda treba pregledati tudi druge jezikovne različice.

  Bogusław Liberadzki, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, na začetku bi rad povedal, kako me veseli, da je komisar nadaljeval s stališčem, ki ga je sprejel njegov predhodnik. Gospod Markov je tej direktivi posvetil veliko časa, vendar se je skupaj z vsemi nami zavedal, da je resno ogrožena, kot je dejala gospa Sommer. Ni bilo jasno, ali bo uspela ali ne. Jaz in moja politična skupina smo bili in še vedno smo med tistimi, ki so to direktivo želeli. Eden od razlogov, zakaj si jo tako želimo, je, da bi jo radi uporabili kot učinkovit instrument za spodbujanje ukrepov, zlasti v državah, ki so se Uniji pridružile v zadnjih dveh širitvah. V mislih imamo metodo, tehnologijo, hitrost in časovni razpored za posodobitev njihove infrastrukture, da se izboljša varnost. Razlogi za to so zelo pomembni. Če je število nesreč na Poljskem podobno tistemu v Nemčiji, pomeni, da so razmere na Poljskem slabe. Enako velja za druge nove države. Zato bomo podprli kompromise in vložene predloge sprememb. Pozivam k močni podpori. To ni le kompromis za ohranitev ugleda v zvezi s predloženo različico. Menim, da je to pomemben kompromis, ki bi moral biti sprejemljiv za vse zadevne strani.

Gospodu Markovu se še enkrat zahvaljujem za njegovo sodelovanje. V nasprotju s tem, kar ste vi povedali, gospod, z vami ni bilo težko delati. Veseli me, da lahko vzpostavimo pomemben instrument, ki bo izboljšal varnost cestnega prometa.

  Paweł Bartłomiej Piskorski, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospod predsednik, tudi jaz komisarju izrekam dobrodošlico ter verjamem, da bomo sodelovali in dobro delali skupaj.

Danes obravnavamo direktivo o varnosti v cestnem prometu. To je gotovo v skladu s temo, določeno za sedanjo sejo Parlamenta v Strasbourgu. Včeraj smo obravnavali vprašanje varnosti pešcev in kolesarjev. Danes smo že razpravljali o prevozu nevarnega blaga in zdaj razpravljamo o varnosti na cestah. Jutri bomo razpravljali o predlogu o inteligentnih avtomobilih.

Vse to so dobre novice za državljane Evropske unije, ker kaže, da Evropski parlament obravnava nekatera vprašanja, ki lahko izboljšajo njihovo varnost, ko potujejo po cestah. Te dobre novice seveda sprožajo celo vrsto vprašanj. Prvič, moramo se zavedati, da gre za zaporedje dogodkov in da nobena od teh direktiv ali drugih pravnih aktov ne bo sama rešila problema. Moramo razumeti, da je naša želja izboljšati sistem, da bo število nesreč vsako leto manjše in posledice teh nesreč vedno manj resne. Vendar je izvajanje teh ukrepov zelo pomembno. To še posebej velja za nove države, katerih cestna infrastruktura je zelo slaba. Ta direktiva bo za njih zelo pomembna. Mora biti popolnoma jasno, da to ni primer pretiranega urejanja v okviru evropske zakonodaje. To je direktiva, ki se lahko v zvezi s tem izkaže za koristno, tako da določa standard, ki ga bodo morale vlade izvajati.

Rad bi nekaj dodal temu, kar je povedal naš poročevalec gospod Markov. To je dober in pozitiven dokument. Kot sem prej izjavil, je del tekočega dela Evropskega parlamenta, namenjenega izboljšanju varnosti naših državljanov v cestnem prometu. Hvaležen sem za to in verjamem, da bo Parlament v prihodnosti nadaljeval z delom v zvezi s tem vprašanjem.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, v vaših pripombah o direktivi ste omenili dejstvo, da statistični podatki kažejo poslabšanje razmer, kar zadeva smrtne žrtve v nesrečah, zlasti v zadnjem letu, medtem ko se je prej število smrti zmanjšalo. To verjetno ni povezano s samo infrastrukturo, saj ni verjetno, da bi se samo v enem letu stanje evropskih cest tako hitro poslabšalo, da bi naenkrat veliko več ljudi umiralo v prometnih nesrečah.

Iz mojih uvodnih pripomb lahko razberete, da imam nekaj pomislekov glede te direktive. Tudi jaz menim, da bi bile smernice popolnoma ustrezne. Še vedno mi ni popolnoma jasno glede dodane vrednosti, ki naj bi jo ustvarila ta direktiva, in zelo pozorno bom spremljala proces izvajanja, da vidim, kako natančno se to dosega.

Vedno me moti, ker po mojem mnenju ni ravnovesja v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Po eni strani glede tehničnih ukrepov zelo hitro predpisujemo sredstva, čeprav gre samo za to, da se stvari podražijo, in varnostne prednosti niso popolnoma jasne. Tudi ko gre za infrastrukturo zelo radi sprejemamo celovite preskriptivne ukrepe. Ko pa govorimo o ljudeh, ki so še vedno ključni dejavnik pri nesrečah, ta parlament o tem vprašanju zelo nerad govori.

Še vedno verjamem, da bo za voznika zelo težko, če se ne zna prilagoditi vremenskim razmeram, ker vremena v EU še ne moremo nadzirati in ima vedno velik vpliv na nesreče. Čakam, kaj se bo zgodilo med izvajanjem, in to bom zelo pozorno spremljala.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, prometne nesreče so glavni vzrok smrti in invalidnosti v državah z razvitim prevoznim sistemom. Direktiva o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture v vseevropskem cestnem omrežju je dokument, ki bo zmanjšal število nesreč. Je potreben predpis in celovito obravnava izzive varnosti v cestnem prometu od načrtovanja do uporabe. Vloženi predlogi sprememb imajo trdno osnovo. Predlagal sem črtanje predloga spremembe k členu 5(1), ki je podaljšal časovno obdobje za preglede nevarnih odsekov cestnega omrežja z enega na tri leta. To podaljšanje bo nepotrebno, ko se bo direktiva enkrat izvajala. Gre za celovito direktivo in v skladu z določbami o boljšem nadzoru bi varnost obstoječih, grajenih, izboljšanih in načrtovanih cest do leta 2010 morala prepoloviti število smrtnih nesreč.

Države članice lahko pri organizaciji nadzora nacionalnih in regionalnih cest za zmanjšanje števila nesreč na cestah Evropske unije temeljijo na določbah direktive. Vsako leto približno 40 000 ljudi izgubi življenje v prometnih nesrečah, nesreče te vrste pa so glavni vzrok smrti pri ljudeh, mlajših od 45 let. Pomembno je tudi, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev boljšega stanja in boljše kakovosti vozil. Potrebni so ukrepi za izboljšanje infrastrukture in usposabljanja ter širjenje informacij o varni vožnji.

Poročevalcu gospodu Markovu čestitam za dobro poročilo in za prispevek k pripravi osnutka direktive. Podpiramo to direktivo.

  Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Eden od pomembnih ciljev, ki jih je leta 2001 Evropska unija določila v zvezi s cestnim prometom, je bil do leta 2010 zmanjšati število smrtnih žrtev v nesrečah na evropskih cestah za 50 %, tj. s 50 000 na 25 000 letno. Rezultati do zdaj niso zadovoljivi. Leta 2005 je bilo smrtnih žrtev 41 500. Zato potrebujemo nove ukrepe. Varnost v cestnem prometu ni odvisna samo od varnosti vozil in kakovosti usposabljanja voznikov, ampak tudi od stanja infrastrukture, kar pomeni varnosti gradnje cest in cestnih oznak. Večina obstoječih ukrepov se osredotoča na varnost vozil, medtem ko nekateri poskušajo vplivati na usposabljanje voznikov in izločiti tiste, ki bi lahko bili nevarni za druge uporabnike cest, na primer prek sistema točk.

Na ravni Evropske unije do zdaj ni bilo veliko storjeno glede metode izboljšanja cestne infrastrukture. Zato je treba čim hitreje razširiti tako imenovane najboljše prakse. Ker se ceste, vključene v omrežje TEN-T, obravnavajo kot najpomembnejše, poročilo preučuje tudi to vprašanje Menim, da so dolgoročno potrebne naložbe, usmerjene v vzdrževanje infrastrukture in cestnih oznak, vključno z uporabo informacijske tehnologije, in ne le na glavnih cestah in v novih državah. Poleg elementov pasivne in aktivne varnosti v novih avtomobilih ter sistema eCall je to vidik, ki lahko ima v prihodnosti največji vpliv na varnost v cestnem prometu. Skupina GUE/NGL močno priporoča, da se glasuje za poročilo.

  Michael Henry Nattrass, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, Komisijo je Združeno kraljestvo že premagalo, ko je poskušala uvesti usklajene merske enote, zasačilo kot vandale, ki rišejo grafite in spreminjajo prometne zanke v Združenem kraljestvu. Vendar ne poslušajo in gospod Markov bo standarde prometne varnosti zaupal nadzoru neizvoljenega komisarja.

Predlog spremembe 5 je dober: „Številne države članice že imajo dobro delujoče sisteme izboljšanja varnosti cestne infrastrukture, zato bi jim moralo biti dovoljeno, da še naprej uporabljajo obstoječe metode.“ Ali bodo nekatere države bolj usklajene kot druge? Katere države? Prosim, naštejte imena.

Ceste Združenega kraljestva imajo visoke varnostne standarde, na primer preveč merilnikov hitrosti. Zakaj se ti ne uskladijo? Prosim, odstranite jih, kolikor hočete. Predlog spremembe 53 zahteva usklajenost vidljivosti in čitljivosti prometnih znakov, predlog spremembe 49 pa zahteva usklajene prometne znake in označbe. Ali je namen te čitljivosti, da se voznike v Združenem kraljestvu zmede v 35 jezikih EU? Kaj je njen namen? Ali poročevalec predlaga ogromne prometne znake z veliko pisavo, da bodo vozniki lahko že od daleč poiskali svoj jezik? Ali morda parkirne prostore, da bodo vozniki lahko stopili iz avta in vse prebrali? Kaj pa potem? Razdalje se v Združenem kraljestvu merijo v miljah in zavorne poti v jardih. Bistvo EU je v usklajevanju in ne v ljudeh, zato bo neizvoljeni komisar prikrito odpravil imperialne merske enote in tradicije Združenega kraljestva, brez da bi vprašal ljudi.

Naslov tega dokumenta bi moral biti „EU ne zna brati znakov“. Vendar so glede tega znaki jasni. Ohranite razdaljo ter poslušajte ljudi in ne politikov. Če se želite vmešavati v imperialne merske enote, organizirajmo referendum o tem v Združenem kraljestvu in na Irskem, ali bi radi še več vozniškega besa? Združenemu kraljestvu bi bilo bolje zunaj.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PT) Gospod predsednik, preden prispevam k razpravi, bi rad čestital komisarju za njegovo imenovanje.

S sprejetjem ustreznih ukrepov glede vozil in voznikov je bila na področju varnosti v cestnem prometu dosežena stopnja napredka. Vendar nas čaka še veliko dela, saj so statistični podatki zaskrbljujoči. Na cestah Evropske unije vsak dan umre približno 43 000 ljudi. Na svetovni ravni je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah še bolj strašno, saj znaša 1,2 milijona oseb. Nesreče so razlog za skoraj tretjino smrti med mladimi.

Pobuda, namenjena izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, je zelo pomembna. To pa zato, ker fizično stanje cest odločilno prispeva k številu nesreč, do katerih na njih vsak dan prihaja. Večina obstoječega cestnega omrežja je bila zgrajena pred desetletji. Zaradi fizičnega stanja, vzdrževanja in današnjega obsega prometa ne izpolnjuje več veljavnih varnostnih standardov.

Strinjam se s poročevalcem, da se ta direktiva ne sme uporabljati le za vseevropska cestna omrežja: njeno področje uporabe mora biti širše. Po statističnih podatkih se le 7 % nesreč s smrtnim izidom zgodi na avtocestah. V prometnih nesrečah dve tretjini ljudi umre v nesrečah na cestah z enojnim voziščem zunaj strnjenih naselij in na podeželju. Varnostna vprašanja je treba upoštevati pri fazah načrtovanja in zasnove, vključno z načrtovanjem cestne infrastrukture, ter pri uporabi cesti.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Gospod predsednik, gospod komisar, spoštovani kolegi, v Evropski uniji v prometnih nesrečah vsako leto umre približno 43 000 ljudi, približno 1,7 milijona ljudi pa je ranjenih. Poleg oblikovanja in izdelave varnejših vozil morajo države članice vlagati tudi v varnost cestne infrastrukture.

Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja pokazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu in to bi moralo biti odločilno pri izbiri poti.

Odbor za promet in turizem je podprl predlog spremembe, v skladu s katerim lahko države članice izvajajo določbe te direktive kot sklop dobrih praks tudi za nacionalno cestno infrastrukturo, ki ni vključena v omrežje TEN-T in ki je bila deloma ali v celoti zgrajena z uporabo sredstev Skupnosti.

Da se spodbudi kolesarjenje, zlasti na urbanih območjih, morajo države članice v vsako gradnjo infrastrukture cestnega prometa vključiti posebne poti za kolesarje, s čimer bi se čim bolj izognili križanju glavnih voznih poti.

Menim, da morajo države članice zagotoviti ustrezno prometno signalizacijo, da se udeležence v prometu opozori na odseke cestne infrastrukture, ki se popravljajo in ki lahko ogrozijo njihovo varnost.

Menim tudi, da morajo v primeru, ko izvajanje določb iz te direktive ustvari nove obveznosti za uresničitev projekta cestne infrastrukture, Komisija in države članice zagotoviti ustrezno povečanje dodeljenih sredstev.

Na koncu bi poudarila potrebo po izgradnji varnejših parkirišč in upam, da bo komisar podprl spremembo proračuna za leto 2009, ki sem jo predložila v ta namen. Čestitam poročevalcu.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se našemu poročevalcu za razprave, ki jih je dve leti vodil v odboru za promet in turizem, ko se je pripravljalo to besedilo, katerega cilj je izboljšati varnost v evropskem cestnem omrežju.

Ta pomembna in stalno ponavljajoča se tema je glavna skrb tega parlamenta, ki je pogosto pozvan, da poda svoje mnenje o številnih tehničnih vprašanjih v zvezi z varnostnimi standardi vozil. Nocoj lahko ponovno poudarimo, da smo odgovarjali na zelo konkreten način v korist prebivalcev Evrope. Varnostna vprašanja te vrste jih zadevajo in vplivajo nanje v vsakdanjem življenju, zato si ta zakonodajni predlog zasluži našo pozornost, če poskuša zmanjšati tveganje za prometne nesreče ter število mrtvih in ranjenih na naših cestah, tako da prispeva k zagotavljanju, da se varnost vključi v vse faze načrtovanja, zasnove in delovanja cestne infrastrukture v vseevropskem cestnem omrežju.

Sama bom podprla to pobudo, ker bo ta predlog direktive brez uvedbe prestrogih postopkov, ki ne bi upoštevali gospodarskih in strukturnih razmer v posameznih državah članicah, zagotovil jasnost z organizacijo ocene učinka pred vsakim novim gradbenim projektom, preverjanja varnosti v cestnem prometu, ki bo omogočilo razvoj obstoječih objektov, in postopka obvladovanja tveganj, ki bo zagotovil specifičen odziv na ciljna tveganja. Čeprav nisem tako optimistična kot komisar Tajani, upam, da se bo ocena učinka vseh teh ukrepov, ki jo je izvedla Komisija, izkazala za realistično.

Menim, da bo zelo dobro, če bomo z uvedbo teh ukrepov vsako leto preprečili skoraj 7 000 poškodb in približno 600 smrtnih žrtev na evropskih cestah, kot se ocenjuje.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). - (PL) Gospod predsednik, veseli me, da obravnavamo direktivo o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Sedanje razmere so takšne, da nekatere države članice, kot so Nemčija, Danska, Francija, Švedska, Nizozemska, Avstrija, Španija in Združeno kraljestvo, imajo varno cestno omrežje, čeprav to ne pomeni, da se ne bi moglo še dodatno izboljšati. V drugih državah, kot so Češka republika, Italija in Portugalska, je cestno omrežje povprečno, spet v drugih, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, je slabo.

Cilj je v vseh državah članicah zagotoviti največjo varnost državljanov Unije. Zato je presenetljivo, da si v skladu z načelom subsidiarnosti, in da se ga v bistvu ne bi kršilo, prizadevamo, da se ne bi izvajale obvezne določbe. Mnoga vprašanja so prepuščena presoji držav članic, na primer širitev področja uporabe, da se vključijo nacionalne ceste, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja.

Glede na to se postavlja vprašanje, kako nameravamo izboljšati stanje drugih cest, na primer na Poljskem. Kako bomo lahko vztrajali, naj se ne kopljejo več metrov globoki jarki ter naj se na avtocestah in podobnih nacionalnih cestah zgradijo varnostni vozni pasovi? Kako bomo lahko vztrajali, naj se na cestiščih uporabi barva, ki je vidna v dežju, ter naj se odstranijo nepotrebni prometni znaki in označbe? Vsega tega ne bo mogoče doseči, če ne bo izvajanje določb v predlogu direktive, ki jo zdaj obravnavamo, obvezno. Zato predlagam, da predstavniki odbora za promet in turizem obiščejo Poljsko. To bi jim omogočilo, da sprejmejo pravilno odločitev in prepričajo vse poslance, da jo podprejo.

Bolj sem bil naklonjen prejšnjemu dokumentu gospoda Markova, vendar verjamem, da ne bo podlegel pritisku in bo vztrajal pri svojih stališčih. Strinjam se, naj Priloge I, II in III postanejo zavezujoče. Na koncu čestitam poročevalcu.

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, varnost v cestnem prometu je pomembno vprašanje v Evropi. Veliko je treba še storiti za zagotovitev, da bomo dosegli visoko stopnjo varnosti uporabnikov cest in okolice ob naših prometnih poteh, ki si jo vsi želimo. Zato potrebujemo tudi pravila in predpise. Vendar, kot vemo, papir vse prenese in preveč papirja lahko škodi.

Poleg uvedbe velike količine nove birokracije je imel prvi osnutek, ki je bil predstavljen, prav to napako: imel je veliko besed in malo vsebine, zaradi česar smo ga na prvi obravnavi vrnili odboru. Zdaj se stvari zdijo precej drugačne in malo boljše – če sem previdno optimističen. Gospa Sommer je že govorila o osnovni vsebini tega besedila. Želeli bi nekaj, kar je bolj podobno smernicam in ni zavezujoče. Želimo izmenjevati dobro prakso, vendar nočemo predpisovati.

Zlasti nočemo, da bi bile priloge za države članice zavezujoče. Namenoma se omejujemo na vseevropska cestna omrežja. Mnogo naših kolegov poslancev je dejalo, da se veliko zgodi, in se lahko zgodi, tudi na drugih cestnih omrežjih, pri čemer poudarjam, da državam članicam nič ne preprečuje, da v zvezi s tem ukrepajo. Ravno nasprotno, veseli bi bili, če bi države članice opravljale svoje delo ter ne bi vedno samo sedele in čakale, da Evropa ukrepa.

Menim, da smo s tega vidika k temu vprašanju konstruktivno prispevali, če smo zmanjšali birokracijo, in to lahko počnemo še naprej. Še več, ker smo v neuradnem tristranskem pogovoru dosegli soglasje s Svetom, lahko to zadevo zaključimo na prvi obravnavi. Ostalo je samo še izvajanje, kar pa je naloga držav članic.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada pozdravila gospoda Tajanija v njegovi novi vlogi komisarja za promet. Upam, da bomo lahko uspešno sodelovali in zlasti izboljšali področje varnosti v cestnem prometu, kot upa tudi sam.

Drugič, iskreno čestitam gospodu Markovu ter se mu zahvaljujem za njegovo vztrajnost in potrpežljivost pri prizadevanju za ta dogovor in njegovem doseganju. Ni dvoma, da je še pomanjkljiv, vendar je vsekakor zadovoljiv glede na to, da je obstajala nevarnost, da se ga za stalno onemogoči. V tem smislu, gospod Markov, menim, da moramo biti zmerno zadovoljni, a vendarle zadovoljni.

Kot ste pravilno povedali, je to sicer majhen korak, a je vendarle prvi korak, in glede varnosti v cestnem prometu smo navajeni biti potrpežljivi ter počasi dosegati majhne zmage v imenu vseh žrtev prometnih nesreč in njihovih družin.

Že od začetka verjamemo, da potrebujemo to besedilo, ki poskuša prekiniti začaran krog boja proti prometnim nesrečam: po pravilih o omejitvah hitrosti in količini alkohola v krvi, je prišel čas za razprave o potrebi po spremembi odnosa voznikov in zaščiti v vozilih; zdaj je čas, da se izpostavijo nevarne točke evropskega cestnega omrežja.

Zato me veseli, da smo v ta postopek vključili vidik zadostnega števila varnih parkirišč, h kateremu smo pozivali v drugih besedilih in ki je po mojem mnenju v tem besedilu zelo pomemben.

Veseli me tudi, da smo uspeli zagotoviti, da besedilo izrecno navaja srednje ločilne pasove in odbojne ograje, ki preprečujejo poškodbe in smrti med ranljivimi uporabniki, kot so motoristi, ker povečanje njihovega števila dejansko pomeni več nesreč.

Na koncu tudi jaz podpiram dejstvo, da je bila posebna pozornost namenjena vsem ranljivim uporabnikom in poseben poudarek nivojskim prehodom, ker jih bo treba upoštevati pri preverjanju.

Na koncu bi rada povedala, da ima uvedba inteligentnih in interaktivnih prometnih znakov, ki se bodo razvili in ki bodo nedvomno pomembno vplivali na varnost v cestnem prometu v prihodnosti, v prihodnost usmerjeno razsežnost. Podpiram tudi dejstvo, da je bilo poudarjeno usposabljanje izvedencev. Po mojem mnenju je to pomembno strokovno področje za prihodnost.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, gospodu Markovu čestitam ne samo za kakovost njegovega poročila, ampak tudi za njegovo vztrajnost, da ga konča kljub oviram, ki so mu jih morda nenamerno postavljali predvsem nekateri člani odbora za promet.

Obžalovanja vredno je, da so pri obravnavi poročila, katerega edini cilj je rešiti več tisoč življenj državljanov EU, nekateri kolegi z legalističnimi izgovori, ki so jih morda motivirali nezaupljivost, britanski imperializem in nacionalizem, poskušali na podlagi subsidiarnosti preprečiti, da bi ta predlog Komisije napredoval. Morda bi morali nekateri med nami podrobneje razmisliti o stališču, da Evropa danes potrebuje enotnost in povezanost ter ne subsidiarnost. Vendar ima tudi povzročena zamuda koristi, ker je poročevalec dobil priložnost, da svoje poročilo izboljša, tako da med drugim vključi mnoge predloge sprememb, ki so bili vloženi k prvemu osnutku poročila.

To je zelo dobrodošlo. Kar zadeva vsebino poročila, se strinjam s poročevalcem, da bi morale biti Priloge I, II in III zavezujoče. Če ne bodo, se bo vrednost tega predloga gotovo zmanjšala.

Na koncu bi rad izkoristil to priložnost, da Parlament in komisarja opozorim na dve pomembni vprašanji o varnosti v cestnem prometu. Prvič, učinkovito cestišče z visokim koeficientom trenja lahko zmanjša zavorno pot vozila tudi za 50 %. To lahko pomeni veliko razliko pri zmanjševanju avtomobilskih nesreč na naših cestah.

Druga zadeva, ki jo želim omeniti, ni povezana s tem poročilom, vendar jo je treba ob vsaki priložnosti vedno znova ponoviti. To je: tretjina vseh avtomobilskih nesreč s smrtnim izidom je povezana z alkoholom. Za mnoge je kriva količina alkohola v krvi voznikov, ki je pod veljavnimi zakonsko dovoljenimi mejami. Ne smemo zavajati državljanov in samih sebe. Varna količina alkohola v krvi voznikov ne obstaja. Vsak vnos alkohola zmanjša vozniške sposobnosti. Če želimo bistveno zmanjšati število mrtvih na naših cestah, moramo razmisliti o izvajanju politike 0,0 promila alkohola v krvi voznika.

  Dieter-Lebrecht Koch (PPE-DE). - (DE) Gospod komisar Tajani, čestitam vam in vam želim veliko uspeha sprejemanju odločitev. Gospod predsednik, gospe in gospodje, kaj razlikuje avtomobilskega dirkača od voznika navadnega avtomobila, tovornjaka, avtobusa ali kolesarja? Avtomobilski dirkač prehodi dirkališče preden po njem vozi, da dobi občutek o njegovi kakovosti. Jasno je, da tega pri našem obsežnem vseevropskem cestnem omrežju ne moremo narediti. Ne glede na to, kje v Evropski uniji smo, moramo imeti možnost zanašati se na minimalno raven kakovosti naše cestne infrastrukture.

Izboljšanje cestne infrastrukture je torej za Evropo pomembna tema. Izboljšanje varnosti v cestnem prometu ima, kot je ta parlament večkrat povedal, vodoravno razsežnost. Temeljiti mora na celostnem pristopu, tako da se tesno povežeta izvajanje veljavne in nove zakonodaje ter širitev dobre prakse. Vozniki, vozila in infrastruktura vplivajo na varnost v cestnem prometu. Nekaj je bilo na tem področju že storjenega. Nekatere države že imajo metodologije in strategije za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ter morajo imeti možnost, da jih obdržijo. Iz tega vidika sta vzdrževanje in širitev cestnih infrastruktur v prihodnost usmerjeni temi natanko tako kot raziskave, izobraževanje in zaposlovanje.

Vendar bi se rad osredotočil na eno podrobnost.

Po mojem mnenju je zelo pomembno, da se izboljšajo parkirišča za težka tovorna vozila na vseevropski ravni; to je ključni element izboljšanja varnosti. Medtem ko lahko drugi delavci zajtrkujejo s svojimi družinami in končajo delo ob 17.00, so vozniki tovornjakov včasih cele tedne podnevi in ponoči na cesti, imajo slabo zdravstveno oskrbo in potrpežljivo trpijo, da so od doma, da ne omenjamo zelo različnih prostorov za osebno higieno v vseevropskih cestnih omrežjih, s katerimi se srečujejo. Za razliko od večine drugih ljudi morajo vozniki tovornjakov za to plačati visoke pristojbine. Predrago morajo plačati tudi, če ne najdejo ustreznih parkirišč, kjer se lahko ustavijo in upoštevajo počitek, ki ga določa evropska zakonodaja. Tudi zaradi tega potrebujemo to direktivo.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) To je razprava o varnosti v cestnem prometu. Vendar je ta predlog direktive na poti že doživel več nesreč. Najprej je odbor za promet in turizem zavrnil predlog Komisije, ker je menil, da je odveč in v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

Ko je Svet pristal na splošno usmeritev predloga Komisije s ciljem odpraviti zavezujočo naravo prilog k direktivi in omejiti njeno uporabo na vseevropska cestna omrežja, je bilo zaradi predanosti poročevalca, ki mu čestitam, končno mogoče sprejeti poročilo v odboru za promet in turizem.

Poročilo ni samo prispevalo k temu, da je besedilo manj birokratsko, ampak tudi upošteva različne stopnje izboljšanja varnosti v cestnem prometu v različnih državah. Zato poročilo podpira zamisel izmenjave dobrih praks in si nenehno prizadeva za boljše usklajevanje ukrepov na ravni EU in med državami članicami.

Zato z veseljem ponovno obravnavamo to vprašanje, ki zdaj temelji na besedilu, ki nudi obnovljeno dodano vrednost, odraža zmožnost usklajevanja ukrepov znotraj Unije in nam nudi ustreznejše rešitve glede na to, da je resnično življenje, kot dobro vemo, zelo različno. Našim državljanom pošilja jasno sporočilo, da se kljub nekaj nesrečam na poti nismo zaustavili.

V tem okviru je predlagana opredelitev za usmeritve in najboljše prakse v vseh fazah izboljšanja cest, od ocen učinkov na varnost v cestnem prometu do preverjanja, izboljšanja varnosti omrežja in inšpekcijskih pregledov.

Treba je poudariti, da direktiva, kakor je bila spremenjena, ne bo določala sprejetja tehničnih pravil ali postopkov. Namesto tega države članice spodbuja, da prek smernic čim bolje izkoristijo opredeljene metodologije, ter jih celo poziva, da jih uporabijo za nacionalne ceste, ki niso vključene v vseevropska cestna omrežja.

Počasi zaključujem, gospod predsednik. Leta 2001 je Evropska unija določila ambiciozen cilj prepolovitve števila smrti na evropskih cestah do leta 2010. Pričakujemo, da bo lahko ta direktiva skupaj z mnogimi drugimi pobudami, o katerih smo v tem parlamentu že razpravljali in jih sprejeli, tudi pomagala rešiti mnoga življenja uporabnikov evropskih cest.

  Antonio Tajani, komisar. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odgovoril bom na komentarje, ki so jih med to razpravo podali številni poslanci. Prisotnost takega števila poslancev kljub pozni uri poudarja izredno pomembnost teme in dejstvo, da vsi menimo, da je to prednostna naloga.

Najprej se želim zahvaliti gospodu Markovu za njegovo delo. Ni bilo lahko, vendar mora znati uporabiti vsak politik svoje znanje posredovanja. Zdi se mi, da ga je gospod Markov uporabil in dosegel rezultat, ki ga vsekakor lahko podpre Komisija.

Glede predlogov Komisije, ki jih je omenila gospa Sommer menim, da sem na nedavnem zaslišanju med svojo izjavo o politiki poudaril pomembnost zavezanosti Komisije in tudi Parlamenta k občutljivi temi varnosti v cestnem prometu. Varnost v cestnem prometu bi morali obravnavati prednostno, čeprav to ni v celoti v pristojnosti Komisije, ker menim, da nam naše vesti narekujejo oblikovanje velike pobude za drastično zmanjšanje števila smrti na cestah.

Zato ne želim spremeniti srečanja z mladino, ki ga Komisija načrtuje na dan 10. julij v Bruslju v uradno zadevo, ampak v posebno priložnost z visoko medijsko odmevnostjo, na katero bi bili povabljeni posamezniki iz prebivalstva, da opišejo tveganja, s katerimi se vsak dan soočajo na cestah in zlasti tveganja, s katerimi se sooča naša mladina.

Odgovoriti želim tudi na besede gospoda Matsakisa: z njim se strinjam glede alkohola. Alkohol in droge sta dejavnika, ki ogrožata življenja premnogih mladih ljudi na cestah v Evropi. Zato vas vabim, da se 10. julija udeležite dogodka za mladino. Nedvoumno jih moramo obvestiti o tveganjih, s katerimi se soočajo, zlasti ko zvečer zapuščajo diskoteke in ob vikendih odhajajo iz nočnih klubov.

Potem bodo mesta na dan 13. oktober obeležila evropski dan varnosti v cestnem prometu. Komisija izvaja priprave v Parizu in tudi v ostalih evropskih mestih. Skupaj s poslanci tega parlamenta moramo zagotoviti, da to ne bodo le bežni dogodki, ampak dnevi, ki bodo posredovali mladim ljudem pozitivna sporočila. Tudi če rešimo le eno človeško življenje, bo to dobro delo ostalo z nami do konca našega življenja. Zato se moramo k temu zavezati in zato sem tako zagret za to vprašanje, za katerega menim, da ga moramo v sektorju cestnega prevoza obravnavati prednostno ter je postalo tudi ključen vidik mojih dolžnosti.

(FR) Mogoče je prevajanje lažje, če govorim v francoskem jeziku. Zahvaljujem se gospe Griesbeck, ker je povedala, da jo veseli, da govorim v francoščini, vendar sem Pariz prvič obiskal, ko sem imel šest mesecev, francosko pa sem govoril, še preden sem znal italijansko. Vendar bom zdaj nadaljeval v italijanščini.

(IT) Gospa Lichtenberger je povedala, da so za to krive človeške napake. V svojem govoru sem omenil, da so človeške napake zagotovo glavni dejavnik, vendar pomislite samo na številne slabo zgrajene ceste, ki povzročajo nesreče: pomislite na akvaplaning. Slabo zgrajena cesta in nepopolni strukturni deli so pogosto dovolj, da povzročijo smrt osebe, ki sicer mogoče potuje z običajno hitrostjo. Strinjam se z gospodom Matsakisem in podpiram njegov tehničen nasvet v zvezi s potjo ustavljanja ter uporabo posebnih materialov za površine cestišč. Oddajati moramo pozitivna sporočila. Menim, da pri pozitivnih sporočilih ne smemo govoriti o vmešavanju Evropske unije.

Obžalujem, da je gospod Nattrass govoril in nato zapustil dvorano, ker je običajno dobro slišati odgovor na zastavljeno vprašanje, tudi če odgovarja komisar, ki se je udeležil že številnih volitev ter je bil že nekajkrat izvoljen v Evropski parlament; pri čemer vam zagotavljam, gospe in gospodje, da je v Evropski parlament težje priti prek italijanskega sistema volitev kot prek sistema volitev Združenega kraljestva. Vendar se ne želim vplesti v to polemiko; to je bila le majhna zbadljivka, zato upajmo, da nas gospod Nattrass posluša v svoji pisarni. Vendar mogoče ni bil dovolj pozoren pri branju zakonodajnega besedila, o katerem danes razpravljamo. To zakonodajno besedilo ne vključuje zahtev za Združeno kraljestvo ali Nemčijo, ker se postopki, vključeni v direktivo, zgledujejo po sistemih Združenega kraljestva in Nemčije. Zato menim, da bo lahko spremenil gospod Nattrass svoje stališče, če ponovno natančno prebere to besedilo.

Z zahtevo gospe Ticău, gospoda Kuca in gospe Ayala Sender za varna parkirišča se v celoti strinjam, pri čemer predstavlja pobuda iz Valenciennesa prvi korak, sam pa sem to vprašanje omenil med svojim govorom v odboru za promet. Za to si nameravam še bolj prizadevati, tudi zato, ker so bili rezultati očitno pozitivni. Številni poslanci, vključno z nekaterimi poslanci iz novih držav članic, so me pozvali k ukrepanju predvsem v zvezi z mejo z Rusijo, ker na tej meji prihaja do uničevanja tovornjakov. Zato menim, da so na tem področju potrebni ukrepi, nadaljevati je treba tudi s poskusnim projektom Komisije. Sam sem zavezan k nadaljevanju prizadevanj v tej smeri.

Končno moram povedati, da je včasih dobro sovražnik odličnega, pri čemer smo lahko zadovoljni, če uspemo doseči soglasje o zakonodajnem besedilu, glede katerega so nekateri mogoče zadržani. Ponovno se zahvaljujem gospodu Markovu. Direktiva nedvomno predstavlja pravičen kompromis. Nekateri bi sicer raje imeli uredbo, vendar z direktivo ne bodo obvezane države članice spremeniti postopkov, ki so jih že uvedle in o katerih razpravljamo, pri čemer to poudarjam, medtem ko bo koristila državam članicam brez izkušenj na tem področju izmenjava najboljših praks, ki jih spodbuja direktiva, česar do zdaj ni bilo dovolj. Poleg tega bodo na voljo državam članicam rezultati iz raziskovalnih projektov, da bodo lahko v celoti uvedle direktivo.

Gospod Markov, na koncu se vam ponovno zahvaljujem za vašo potrpežljivost in izkušnje pri posredovanju, ki ste jih pokazali. Očitno je, da ste dober politik. Hvala vam in hvala tudi vam, gospod predsednik.

  Helmuth Markov, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem vsem kolegom poslancem za to razpravo. Razjasnili smo vsaj dve zadevi. Prvič, vsi smo zaskrbljeni glede varnosti v cestnem prometu in drugič, kako bomo to obravnavali na evropski ravni, pri čemer glede slednjega obstajata dva različna pogleda.

Seveda me veseli, da tudi ostali kolegi poslanci pozivajo k zavezujočim prilogam. Žal v odboru za promet in turizem nisem dosegel razširitve te direktive na cestne infrastrukture izven vseevropskega cestnega omrežja. Ena od uvodnih izjav zdaj navaja, da je to mogoče, pri čemer seveda upam, da bo predložila Komisija v prihodnosti nov predlog, ker menim, da je to nujno.

To je potem prvi majhen korak naprej. Če bi ga primerjali z osebo, to ni velik korak naprej, ampak korak, ki ga lahko naredim sam. Mogoče je to korak, ki bi ga lahko naredil otrok pri šestih ali sedmih mesecih. Upajmo, da bo direktiva hitro zagotovila rezultate in zmanjšala število smrtnih žrtev na cestah, ker smo glede tega najbolj zaskrbljeni ter si za to tudi najbolj prizadevamo. Ponovno se zahvaljujem vsem in vam čestitam za vaše imenovanje, gospod komisar.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 19. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Ta direktiva je nujna, zlasti za velike projekte cestne infrastrukture. Vendar ne smemo pozabiti, da so države članice glede na načelo subsidiarnosti skupno odgovorne za pomembne vidike varnosti.

Kot je bilo načrtovano in delno tudi doseženo, je vseevropsko cestno omrežje eno od najvarnejših na svetu. Velike težave, povezane s celotno varnostjo cestne infrastrukture in varnostjo na cestah se ne pojavljajo v omrežju TEN-T ali večinoma na avtocestah, ampak na običajnih cestah, zlasti izven mest.

Zato so nujne poglobljene analize, gradbeni projekti, ki se jih primerno načrtuje in dosega ter tudi učinkovite revizije, zlasti na področju regionalnih in lokalnih cestnih omrežij, zato menim, da bi morale prevzeti države članice vsa zdrava načela ter jih odgovorno izvajati ne le na področjih, na katerih so k temu zavezane, ampak zlasti na področjih, na katerih je to nujno potrebno.

Ker so predpisi v tej direktivi zlasti z upravnega vidika oblikovani kot neobvezujoči, bi jih morali uvesti kot vrsto dobrih praks za nadaljnje izboljšanje postopkov za upravljanje vseh cestnih infrastruktur v celotni Evropski uniji.