Indiċi 
Rapporti verbatim tad-dibattiti
PDF 1137k
L-Erbgħa, 18 ta' Ġunju 2008 - Strasburgu
1. Ftuħ tas-seduta
 2. Preparamenti għall-Kunsill Ewropew (dibattitu)
 3. Ħin tal-votazzjonijiet
  3.1. Approvazzjoni ta' l-għoti ta' kompetenzi ġodda lill-Viċi-president tal-Kummissjoni Jacques Barrot (votazzjoni)
  3.2. Approvazzjoni tal-ħatra ta' Antonio Tajani bħala membru tal-Kummissjoni Ewropea (votazzjoni)
  3.3. Persuni neqsin f'Ċipru - Segwitu għar-riżoluzzjoni tal-Parlament Ewropew tal-15 ta' Marzu 2007 (A6-0139/2008, Ewa Klamt) (votazzjoni)
  3.4. Standards u proċeduri komuni għar-ritorn ta' ċittadini minn pajjiżi terzi li jinsabu fil-pajjiż b'mod illegali (A6-0339/2007, Manfred Weber) (votazzjoni)
 4. Merħba
 5. Seduta formali - 2008, Sena Ewropea għad-djalogu interkulturali
 6. Ħin tal-votazzjonijiet (tkomplija)
  6.1. Suq intern fil-qasam ta' l-elettriku (A6-0191/2008, Eluned Morgan) (votazzjoni)
  6.2. Kondizzjonijiet għall-aċċess għan-networks għall-bdil bejn il-fruntieri fl-elettriku (A6-0228/2008, Alejo Vidal-Quadras) (votazzjoni)
  6.3. Aġenzija għall-Kooperazzjoni tar-Regolaturi ta' l-Enerġija (A6-0226/2008, Giles Chichester) (votazzjoni)
  6.4. Protezzjoni ta' persuni għaddejjin bil-mixi u utenti vulnerabbli oħra tat-triq (A6-0081/2008, Francesco Ferrari) (votazzjoni)
  6.5. Adattament ta' ċerti atti suġġetti għad-Deċiżjoni 1999/468/KE tal-Kunsill, hekk kif emendata bid-Deċiżjoni 2006/512/KE - Adattament tal-proċedura regolatorja bi skrutinju (l-ewwel parti) (A6-0088/2008, József Szájer) (votazzjoni)
  6.6. Adattament ta' ċerti atti suġġetti għad-Deċiżjoni 1999/468/KE tal-Kunsill, hekk kif emendata bid-Deċiżjoni 2006/512/KE - Adattament tal-proċedura regolatorja bi skrutinju (it-tielet parti) (A6-0086/2008, József Szájer) (votazzjoni)
  6.7. Kwoti tariffarji awtonomi tal-Komunità fuq importazzjonijiet ta' ċerti prodotti tas-sajd fil-Gżejjer Kanarji (A6-0213/2008, Gerardo Galeote) (votazzjoni)
  6.8. Statut ta' l-Ombudsman Ewropew (A6-0076/2008, Anneli Jäätteenmäki) (votazzjoni)
 7. Spegazzjonijiet tal-vot
 8. Korrezzjonijiet u intenzjonijiet għall-vot: ara l-Minuti
 9. Approvazzjoni tal-Minuti tas-seduta ta’ qabel: ara l-Minuti
 10. Kompożizzjoni tal-Parlament: ara l-Minuti
 11. Miżuri kontra ż-żieda fil-prezz taż-żejt (dibattitu)
 12. Il-Kriżi fis-settur tas-sajd minħabba l-prezz tal-fjuwil (dibattitu)
 13. Preparazzjoni tal-Laqgħa Għolja UE/Russia (26-27 ta' Ġunju 2008) (dibattitu)
 14. Ħin tal-mistoqsijiet (mistoqsijiet lill-Kunsill)
 15. Kompożizzjoni tal-kumitati u tad-delegazzjonijet: ara l-Minuti
 16. It-trasport intern ta' oġġetti perikolużi (dibattitu)
 17. Ġestjoni tas-sikurezza ta' l-infrastruttura tat-toroq (dibattitu)
 18. Il-ġejjieni tas-settur tan-nagħaġ u tal-mogħoż fl-Ewropa (dibattitu)
 19. L-aġenda tas-seduta li jmiss: ara l-Minuti
 20. Għeluq tas-seduta


  

ΠΡΟΕΔΡΙΑ: ΡΟΔΗ ΚΡΑΤΣΑ-ΤΣΑΓΚΑΡΟΠΟΥΛΟΥ
Αντιπρόεδρος

 
1. Ftuħ tas-seduta
  

(Η συνεδρίαση αρχίζει στις 9.05 π.μ.)

 

2. Preparamenti għall-Kunsill Ewropew (dibattitu)
MPphoto
 
 

  Πρόεδρος. – Η ημερήσια διάταξη προβλέπει τις δηλώσεις του Συμβουλίου και της Επιτροπής σχετικά με την προετοιμασία του Ευρωπαϊκού Συμβουλίου μετά το δημοψήφισμα στην Ιρλανδία.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Jutri se bo pričelo drugo zasedanje Evropskega sveta pod slovenskim predsedstvom. Vesel sem, da vam lahko danes predstavim osrednje teme pogovorov za predsednike držav in vlad. Glavna razprava bo zagotovo posvečena preučitvi razmer po četrtkovem referendumu o lizbonski pogodbi na Irskem. Že takoj na začetku želim poudariti besede predsednika Evropskega sveta, slovenskega premiera Janeza Janše: "Predsedstvo obžaluje odločitev irskih volivcev in je nad njo razočarano. Seveda pa izraženo voljo irskih volivcev spoštujemo."

Predsednik Evropskega sveta se je po objavi uradnih rezultatov pogovarjal s številnimi voditelji držav članic, ki še niso zaključile ratifikacijskega postopka. Ohrabrujoča novica je, da bodo te države članice nadaljevale s svojimi postopki ratifikacije. Kot je poudaril predsednik Evropskega sveta, lizbonsko pogodbo potrebujejo tako evropski državljani kot Evropska unija, saj prinaša večjo učinkovitost, večjo demokratičnost in večjo preglednost.

Dejstvo je tudi, da problemi in izzivi, s katerimi se danes spopadamo v Uniji, ostajajo. Dejstvo je tudi, da z negativnim izidom irskega referenduma ti problemi niso rešeni. Zato bodo voditelji na jutrišnjem zasedanju Evropskega sveta razpravljali o tem, kako poiskati izhod iz nastalega položaja. Prizadevali si bodo določiti časovni okvir za delo pri tem vprašanju. Predsedstvo je prepričano, da bomo rešitev našli, skupaj z Irsko, in da se Unija ne bo soočila s ponovitvijo situacije iz leta 2005.

Predvsem bomo na Evropskem svetu poslušali irskega predsednika vlade gospoda Briana Cowena, ki ga bomo prosili za pojasnitev okoliščin in razlogov, ki so botrovali izidu referenduma.

Seveda pa Evropski svet ne bo zaobšel drugih, prav tako pomembnih izzivov, ki so pred nami. Evropska unija, deluje naprej. Tako se bo druga ključna razprava osredotočila na porast cen hrane in nafte. Dejstvo je, da so naraščajoče cene proizvodov prispevale k stopnjevanju inflacije v celotni Evropski uniji. To je najbolj prizadelo družine in ostale z nizkimi dohodki.

Na svetovni ravni so najbolj prizadete države v razvoju, ki so neto uvoznice hrane. Nujen je odziv Evropske unije, ki mora pokazati enotnost v svojih ukrepih za blažitev posledic tako doma, kot tudi v državah v razvoju. Evropski svet naj bi zato potrdil ukrepe znotraj Evropske unije ter na mednarodni ravni. Naj vam jih na kratko predstavim.

Evropska unija je že sprejela ukrepe za ublažitev pritiska na cene hrane s prodajo intervencijskih zalog, z znižanjem izvoznih nadomestil, z odpravo zahteve za opustitev pridelave za leto 2008, s povečanjem mlečnih kvot ter z opustitvijo uvoznih dajatev za žita. Vse to naj bi pripomoglo k izboljšanju oskrbe in k stabilizaciji kmetijskih trgov. Glede na to, da so najbolj prizadete družine z nizkimi dohodki, so nekatere države članice predvidele tudi kratkoročne ukrepe za omilitev pritiska visokih cen.

Vsekakor moramo v tej zadevi razmišljati dolgoročno. Ni namreč pričakovati, da se bodo cene hrane ali nafte kmalu vrnile na prejšnjo raven. Pričakujemo, da bo naslednje predsedstvo v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom doseglo pravočasen dogovor o pregledu skupne kmetijske politike, ki bo vseboval ukrepe za okrepitev kmetijske proizvodnje in zagotovil zanesljivost oskrbe s hrano.

Poleg tega moramo posvetiti pozornost politiki glede biogoriv ter najti način za zagotavljanje njihove trajnostne proizvodnje, tako v sami Evropski uniji kot tudi v drugih državah. Predvsem je treba spodbujati razvoj biogoriv druge generacije. Splošno rečeno pa moramo nadaljevati delo na inovacijah ter raziskavah in razvoju v kmetijskem sektorju, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in storilnost. Med pobudami na mednarodni ravni bo Evropski svet izpostavil prispevek Evropske unije k svetovnemu prizadevanju za odpravljanje posledic naraščanja cen.

To bo vključevalo tudi poziv k bolj usklajenim mednarodnim odzivom na krize zaradi visokih cen hrane, zlasti v okviru Združenih narodov in skupine G8, podporo odprti trgovinski politiki, hitrim odzivanjem na takojšnje kratkoročne humanitarne potrebe ter spodbudo podpori za oživitev kmetijstva v državah v razvoju. Poleg visokih cen hrane se Evropska unija sooča tudi z višjimi cenami nafte, čemur se bo moralo evropsko gospodarstvo dolgoročno prilagoditi. O tem je predvidena danes posebna razprava.

Za predsedstvo je prednostnega pomena, da Evropski svet poudari tudi sprejete ukrepe na področju uveljavljanja evropske perspektive Zahodnega Balkana. V tej zvezi bi zlasti želel izpostaviti sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov ter pričetek dialoga o vizumski liberalizaciji z vsemi državami regije. Poleg tega bodo voditelji poudarili pomen vključitve vseh držav tega območja v regionalno sodelovanje in pozdravili vrsto sektorskih pobud. Zahodni Balkan je namreč regija, ki je obkrožena z državami članicami Evropske unije, zato še posebej potrebuje potrditev svoje evropske prihodnosti in našo pomoč pri izvajanju reform. Predsedstvo visoko ceni podporo Evropskega parlamenta pri tem.

Pomembna točka dnevnega reda bo tudi izvajanje razvojnih ciljev tisočletja. Leto 2008 je točno na polovici obdobja, ki smo si ga zadali za uresničitev teh ciljev. Evropska unija je največja donatorica razvojne pomoči in se zaveda svoje odgovornosti, pripravljena je odigrati dejavno vlogo pri spodbujanju mednarodne skupnosti za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Evropski svet bo zato poudaril vlogo Evropske unije na mednarodnih konferencah in njene zaveze.

Tretji pomemben sklop razprav na Evropskem svetu bo posvečen področju ekonomskih, socialnih in okoljskih zadev. Tu velja na prvem mestu izpostaviti pregled dela na podnebno energetskem svežnju. Slovensko predsedstvo je glede svežnja doseglo zastavljene cilje, ključne so bile politične odločitve sprejete na marčnem zasedanju Evropskega sveta. Evropski svet se bo seznanil tudi z dogovorom na področju liberalizacije energetskih trgov, o čemer je potekala razprava v Parlamentu včeraj.

Nadalje bo Evropski svet na podlagi sklepov iz decembra lani pregledal napredek pri ključnih dosjejih s področja migracij, pravosodja in boja proti terorizmu. Nazadnje pa se bodo voditelji dotaknili tudi vprašanj, vezanih na sosedsko politiko Unije. Po eni strani bo šlo za nadgradnjo in krepitev preteklih uspehov, za nadgradnjo barcelonskega procesa Unije za Sredozemlje, po drugi strani pa bo Evropski svet pozdravil nedavne predloge za razvoj vzhodnega partnerstva v okviru evropske sosedske politike.

Ob robu zasedanja bodo predsedniki vlad in držav obravnavali tudi predlog Evropske komisije, da se Slovaška kot šestnajsta članica s 1. januarjem 2009 vključi v ekonomsko in monetarno unijo, tu želim Slovaški posebej čestitati.

Skratka, stališča in razprave v tem Parlamentu so pomembno prispevale k oblikovanju dnevnega reda Evropskega sveta. Tudi ta razprava, ki bo sledila in jo bomo pozorno spremljali, bo predstavljala koristen in pomemben prispevek k razpravi šefov držav in vlad, zato ji bom z zanimanjem prisluhnil.

(aplavz)

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Barroso, President of the Commission. − Madam President, the European Council starting tomorrow has a heavy agenda covering many issues where citizens expect Europe to act.

(Some Members on the right, who were wearing green T-shirts, stood up to display banners and posters calling for respect for the ‘no’ vote in Ireland. The President asked them to remove the banners and posters.)

The issues are the surge in oil and food prices, climate change and energy security, migration and asylum to name but a few.

But of course foremost in everybody’s mind will be the ‘no’ vote in Ireland. This ‘no’ vote was a disappointment to all those in favour of a stronger, more efficient and accountable European Union. The Lisbon Treaty remains essential to help us respond to the challenges that Europe faces today; to have a more democratic Union, increasing the powers of this Parliament and recognising the role of national parliaments in European politics; to enhance Europe’s capacity to act in areas like migration, energy, climate change, internal security; to increase Europe’s coherence and effectiveness on the global stage.

These challenges have not gone away. The truth is that the ‘no’ vote did not solve the problems which the Treaty seeks to tackle.

For the last six years we have spent a lot of energy on institutional issues. With so many key issues pressing for action today we cannot afford this energy to go to waste, and the world does not stop and wait for Europe.

As I said last week, the Commission fully respects the outcome of the Irish referendum. We must show the same respect for all national ratifications,

(Applause)

whether they have chosen to take the route of referendum or of parliamentary ratification. There have been 19 democratic decisions in the process so far: 18 in favour of the Lisbon Treaty; one against. Eight other Member States still have to take position.

The Irish Government has set out clearly its respect for the right of other countries to continue their ratification processes. This is, I believe, self-evident. All the countries in Europe are equal; all the countries have the right to express their opinion.

(Applause)

While it is clear that the Lisbon Treaty cannot enter into force before unanimity about its ratification, it is also clear that an Irish vote decides on the Irish position but cannot determine the position of other countries. I expect the Member States that did not ratify the Lisbon Treaty to continue their own ratification processes.

(Applause)

The European Council gives us all an opportunity to listen very carefully to what Prime Minister Cowen will say. Then we must work very closely with the Irish Government to help solve this problem. Let me be clear: Ireland has a responsibility to contribute to finding a solution. When governments sign the Treaty they assume a responsibility to have it ratified. But let me be equally clear: this is a time for us to be serious about solidarity. Twenty-seven Member States signed the Treaty; we must make every effort to make sure that 27 Member States find a way forward. Member States are equal in their dignity and we should be clear about that.

This will take time and effort for the Irish, but also for all of us. I do not think that we can rush into a premature decision about the next step. We need to take the time to find a real consensus and see what is possible for Ireland. But equally we should not take too long. I know that this Parliament is keen to give voters clarity on the way forward by the time of the European elections.

The European Commission is ready to make its contribution – and I am sure this Parliament is too – but there is no way around the fact that governments have a particular responsibility here: in signing the Treaty, in making sure it is ratified, in promoting the European project in their national public opinions. And on this last point let me make a general comment that I think may be useful for the debate that is going on now. Years of treating the European institutions as a convenient scapegoat leaves fertile ground for populist campaigns.

(Applause)

As I have said several times before, you cannot bash Brussels or Strasbourg from Monday to Saturday and expect citizens to vote in favour of Europe on Sunday.

(Applause)

Tomorrow the European Council will also stress that the ‘no’ vote must not be a reason for the European Union to fall into the trap of institutional navel-gazing. We have made important progress in the past couple of years and it has been on the back of a determined effort to deliver policies in the interests of European citizens. At a time when rising food and oil prices are leading to great expectations for action, we cannot afford to abandon this path. That is why I very much welcome Prime Minister Janez Janša and the Slovenian presidency’s decision to ring-fence the debate on Lisbon to the dinner on Thursday night and to devote the rest of the European Council to furthering our policy agenda.

Today, everyone is feeling the pressure of price rises in food and fuel but for some there is an extra burden. For poorer households these costs are a bigger share of the household budget so the rises hit even harder. The same is true for some economic activities, with fuel so critical for some industries.

In two communications on food and oil prices the Commission has made a careful analysis of the causes of the price rises, of where the squeeze is most intense and of what we can and should do.

The European Union needs to show that it is bringing to bear the full range of measures available at European and national level. We need to take a dynamic and imaginative look at the tools at our disposal – to look at what will have a real impact in the short, medium and long term. Let us remember previous oil shocks where Europe failed to learn the long-term lessons. Let us hope this time it will be not as it happened in the past, where after all the oil shocks we came back to business as usual. I hope this time we really have an opportunity to change, and to change the paradigm of energy consumption in Europe and in the world.

To alleviate problems on food inside the European Union we will come forward with proposals to extend our scheme to distribute food to the most deprived before seeking a two-thirds increase in the budget for this specific area.

In addition, the European Union has tools which can and will be brought to bear: to monitor prices, to use competition powers to check the food supply chain, boosting reserves, ensuring that the CAP is well attuned to the current realities of the agricultural market.

As for oil prices, immediate steps are justified to help the most hard-pressed households. However, it will be futile for governments to use public money to offset energy-price rises that are here, most likely, to stay. We should also look at the levels available to the European Union in areas such as competition and taxation. The Commission will come up with proposals to increase transparency in emergency and commercial oil stocks. We will also come with proposals on taxation to support and facilitate the transition to a low-carbon economy, namely in the field of energy efficiency. We will also support a high-level meeting of producers and consumers of oil and fossil fuel energy.

Specifically on fisheries: we will come forward with an emergency package to address problems of economic and social hardship, allowing Member States to give short-term emergency aid, and we will look again at the rules on small-scale state aid. I have three points here. First, it must be coordinated: we should avoid a rash of national initiatives which simply displace the problems elsewhere in the Union. Secondly, we must target our alleviation efforts on the worst-hit segments of the fleet. Thirdly, we must find structural solutions to overcapacity in the fishing industry.

The pressures being faced by Europeans today show why the European Union’s goals on energy security, energy efficiency and climate change are so crucial to the well-being of European society, and this is why they are more urgent than ever. As demand continues to outstrip supply in oil and gas, the goals agreed last year provide a ready-made path to reduce Europe’s vulnerability and to reduce the economic pain of future price hikes. The key aspects of the package of proposals that we have put forward and are now being considered by this Parliament will make a decisive contribution.

The basic idea is the following: the prices of energy most likely will never go back to previous levels, so there is a structural problem there. We can, and we should, have short-term answers, namely for those who are the most vulnerable in our societies. However, for a structural problem we need a structural answer, a structural response. The structural response is our climate change and renewables package; it is not to be dependent on fossil fuels but to promote renewables and to do more in terms of energy efficiency. That is the basic line we should follow.

(Applause)

So I hope that now in Europe those who still have doubts about the importance of changing our energy paradigm, those who still have doubts about the need to fight climate change, will understand at last that, if not because of that but because of energy security and because of the need to increase our competitiveness in our economy, we really need to deliver on our commitments regarding climate change and renewables.

The structural response to the structural challenges we face basically is to save and diversify. By saving I mean increasing energy efficiency where we have a huge unexploited potential. Diversification covers both the sources and the geographical origin of energy. Both are about increasing Europe’s energy security. Adoption of our climate change and energy security package is, therefore, a matter of urgency. The task of the European Council will be to give a signal about this and to prepare everything to reach a political agreement at the latest, we hope, by next December.

I think it is an important task of the European Council to show that the ‘no’ vote on the Lisbon Treaty is not an excuse to avoid action. It should not mean paralysis for Europe. We must show that we will find the right way to secure the efficient and democratic Europe the Treaty has been designed to deliver.

Let me conclude with a more political remark. I think we – those who have supported and are supporting the Lisbon Treaty, this Parliament and the Commission – should not make apologies for that, because the competition outside is stronger than ever; it will be tougher than ever. What we need is a European Union that works better for our citizens, to deliver on the real challenges that face us. Those challenges will remain: the problems of energy security, the problem of climate change, the problems of international terrorism, the problems of increased competition coming from emerging powers, and the problems of migration. Those challenges are there and we need to tackle them in a more efficient manner.

Therefore, let us not now put the blame on the European Union. Let us be honest about it. It is true that very often when we hold a referendum we have seen a ‘no’ vote regarding Europe. But let us be completely honest. If there were a referendum on most of our national policies and most of our initiatives, would we always have a ‘yes’ vote? Therefore, let us not always put the blame on the European Union or the European intuitions. The truth is that, today, to take political decisions at European, national or regional level is a very tough matter.

Therefore, we have to be wise, prudent and serious about it. We should not always put the blame on the European Union. On the contrary, we should work to make it better: be modest about the setbacks, understand what is not going well, make our improvements and not give up on our commitment. I believe the best way to do that is to avoid pessimism and not to go back to a situation of crisophilie, a crisis for the sake of a crisis. Pessimism will not solve this problem. It is true we have a serious problem, but we should solve it and not fall back into depression.

The best way to show that we are committed to our project – and in that regard I would also like to welcome the intentions of the French presidency – is to work concretely on the most important areas where the European Union can deliver and help our Member States deliver on those problems that are really the first concern of our citizens. I hope that we will not be demoralised by this and will keep our line. What we need, of course, is sailors and navigators for fair weather but also for stormy times. I believe we should stay on course and go on with our project so that Europe is more necessary than ever.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Joseph Daul, au nom du groupe PPE-DE. – Madame la Présidente, Monsieur le Président du Conseil, Monsieur le Président de la Commission, chers collègues, la majorité des Irlandais qui ont voté a exprimé son opposition au traité de Lisbonne. Mon groupe respecte cette décision comme il respecte aussi celle des 18 États membres qui ont, à ce jour, exprimé un avis favorable au traité et l'ont ratifié.

L'Union européenne est fondée sur la liberté d'expression et la démocratie. Nous souhaitons donc, parce que nous sommes démocrates, que tous les États membres expriment leur opinion sur la ratification du traité. Ce n'est qu'à la fin de ce processus que le Conseil européen pourra décider de la marche à suivre; en d'autres termes, et aussi respectable que soit la décision de l'Irlande, aucun État membre ne saurait priver les autres d'exprimer librement leur position.

Nous souhaitons que le Conseil européen procède cette semaine à une analyse calme, responsable, constructive de la situation créée par ce vote. Les membres PPE de mon groupe souhaitent que le Conseil européen appelle les États membres qui ne l'ont pas encore fait à procéder à la ratification du traité comme il se doit.

Chers collègues, le peuple irlandais a parlé. Il a exprimé ses préoccupations sur la finalité de la construction européenne, sur la façon dont cette Europe est gérée, sur l'avenir de la politique agricole, sur les négociations de l'OMC, sur la politique fiscale. Le vote des Irlandais traduit aussi l'incompréhension de beaucoup devant la complexité de l'Union européenne dont ils ne voient pas toujours l'utilité. Il est le reflet de l'interrogation d'un grand nombre de citoyens sur la finalité même de la construction européenne. Mais la motivation qui a été la mienne et celle de ma génération - à savoir garantir la paix sur notre continent - n'est plus comprise par les jeunes générations.

Le non des Irlandais constitue un appel à mieux définir les missions de l'Europe, à mieux expliquer aussi les raisons de son approfondissement. Le Parlement européen qui vote des textes souvent difficiles à lire doit prendre toute sa part dans cet exercice. Mais en votant non, les Irlandais ont-ils voulu dire que sur le climat et l'énergie, sur la nouvelle donne alimentaire, sur la sécurité des personnes, l'immigration ou la politique étrangère, nos pays se suffisent à eux-mêmes et peuvent lutter à armes égales avec les États-Unis, la Chine, l'Inde ou le Brésil? Je ne le crois pas. En votant non, les Irlandais ont-ils voulu dire que la solidarité avec les pays les moins bien dotés dont ils ont largement et justement bénéficié dans les dernières décennies n'est plus d'actualité et que la règle désormais est le chacun pour soi? Je ne le crois pas. En votant non enfin, les Irlandais ont-ils souhaité tourner la page de l'intégration européenne, ont-ils donné un signal négatif à l'adhésion d'un pays comme la Croatie? Je ne le crois pas.

Les membres PPE de mon groupe sont convaincus que le traité de Lisbonne, qui a fait l'objet de longues négociations et qui a été signé par les 27 États membres, représente un progrès important par rapport au traité de Nice. Il permet à l'Europe de mieux fonctionner, il lui donne aussi les outils nécessaires pour être plus audible dans le monde. Je ne souhaite qu'une seule chose, c'est que la période d'introspection de l'Europe se termine au plus vite, car il est temps que nos pays - permettez-moi l'expression - "arrêtent de se regarder le nombril et traitent ensemble les vrais problèmes et les vrais défis", ces défis mêmes qui devraient nous mobiliser et qui provoquent l'inquiétude profonde, la colère parfois, nous le verrons encore jeudi à Bruxelles, de tous ceux que la conjoncture fragilise et handicape.

Monsieur le Président du Conseil, je vous demande que demain, au Conseil, on tienne compte des vrais problèmes, du bien-être de nos concitoyens en Europe, et qu'on prenne à bras-le-corps l'ensemble des augmentations qui sont en train de préoccuper nos concitoyens.

Et dans ce débat passionné, les membres PPE de mon groupe appellent au calme et à la raison. Écoutons les Irlandais, tirons les leçons de leur vote, et traitons avec le même respect les autres peuples des autres pays européens.

(Applaudissements.)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Schulz, im Namen der PSE-Fraktion. – Frau Präsidentin! Seit acht Jahren ratifizieren wir ohne Unterbrechung irgendeinen Vertrag. Seit acht Jahren ratifizieren wir uns zu Tode. Die Europäische Union beschäftigt sich seit acht Jahren mit sich selbst: mit ihren eigenen institutionellen Reformen, die sie nicht auf die Reihe bekommt. Das ist die gleiche Union, die Beitrittskandidaten abverlangt, Transformationsprozesse durchzuführen, zu denen sie selbst nicht fähig ist. Welche Glaubwürdigkeit hat diese Union noch?

Herr Kommissionspräsident, Sie haben zu Recht gesagt, die Institutionen Europas seien nicht schuld und man dürfe nicht zulassen, dass sie ständig zu Sündenböcken gemacht werden. Auch richtig! Aber wer macht sie denn zu Sündenböcken? In den Hauptstädten Europas sitzen jede Menge Leute, die am Donnerstag im Rat zusammensitzen, und die jedes Mal, wenn sie aus Brüssel nach Hause kommen, im Erfolgsfalle sagen: Das waren wir, die Staats- und Regierungschefs, und im Falle des Misserfolges sagen, das waren die da in Brüssel! Sagen Sie das im Rat, was Sie hier gesagt haben. Und im Übrigen wird mit Ihnen hier, in diesem Parlament, öffentlich diskutiert. Die Staats- und Regierungschefs werden am Donnerstag wieder hinter verschlossenen Türen diskutieren. Damit muss auch Schluss sein. Es sind die Mitgliedstaaten, die in der Verantwortung sind!

(Beifall)

Wir haben eine Negativspirale nach unten, die gefährlich ist. Das europäische Einigungswerk ist in Gefahr. Es gab bei dem irischen Referendum, das wir zu respektieren haben, ein Moment, das mich sehr bestürzt hat.

Mit Ausnahme von Sinn Féin, über die ich jetzt hier kein Wort mehr verlieren will, haben wir alle irischen Parteien, die EVP-Partei, die Liberalen, unsere Partei, zu einem Ja aufgerufen und die Bevölkerung hat mit Nein gestimmt. Das ist das Alarmsignal, wir alle, auch wir hier in diesem Plenarsaal, sind davon betroffen, dass es eine Misstrauens-, eine Vertrauenskrise gibt, eine Krise gegenüber den nationalen Institutionen des Vertrauens, gegenüber den supranationalen Institutionen. Auf Ihren Beifall kann ich verzichten. Ob die irische Souveränität von der Ideologie der United Kingdom Party repräsentiert wird, das lasse ich mal dahingestellt. Auf Ihren Schutz können die Iren gut verzichten. Ich will Ihnen in aller Deutlichkeit sagen, dass wir auf diese Vertrauenskrise auch gemeinsam reagieren müssen. Wir müssen das ernst nehmen!

Ich habe mich gefragt, wann Sie, Herr Kommissionspräsident, heute mal ein Wort über Ihren Kommissar McCreevy sagen?

(Beifall)

Das ist der Mann, der in der Europäischen Union für die Binnenmarktspolitik zuständig ist. Für den gleichen Binnenmarkt, der wegen seiner sozialen Unausgewogenheit von immer mehr Bürgerinnen und Bürgern verständlicherweise als Bedrohung und nicht als Chance begriffen wird. Dieser Mann, der in Ihrer Kommission für diesen Binnenmarkt Verantwortung trägt, stellt sich in Irland hin und sagt: Ich habe den Vertrag auch nicht gelesen. Ist auch gar nicht nötig. Ja wie will ich auf so eine Art und Weise Vertrauen erringen!

(Beifall)

Ich sage Ihnen dazu: Die beste sozialpolitische Maßnahme für Europa, die Sie am 3. Juli vorschlagen können, ist, dass Sie Herrn McCreevy das Dossier entziehen. Denn dieser Mann hat sich als nicht fähig erwiesen. Ich kann keinen Binnenmarktskommissar akzeptieren, der in einer solchen Art und Weise wie Herr McCreevy die Einseitigkeit der Politik repräsentiert. Den Binnenmarkt zu deregulieren, bis es nicht mehr geht, wie Herr McCreevy das will, koste es was es wolle, ohne sozial flankierende Maßnahmen auf europäischer Ebene und in den Mitgliedstaaten – das ist die Krise, die die Bürgerinnen und Bürger Europas spüren! Handeln Sie, was diesen Kommissar angeht!

(Beifall)

Ich hätte mir auch gewünscht, Sie hätten etwas zur Finanzmarktkrise gesagt. Ich habe zur Krise an den internationalen Finanzmärkten keinen Ton von Ihnen gehört. Und Ihnen lieber Kollege Daul will ich jetzt auch etwas sagen: Es gibt in der Europäischen Union 21 Regierungschefs, die zu ihrer oder zur liberalen Parteienfamilie gehören und eine gleich große Anzahl von Mitgliedern der Kommission. Die EVP-Fraktion in diesem Hause ist – das will ich gerne zugeben – bei mancher sozialpolitischen Maßnahme offen. Reden Sie jetzt endlich mal mit ihren Regierungschefs, reden Sie endlich mal mit Ihren Kollegen im Rat!

Was Europa braucht, ist ein geschlossenes soziales Handeln. Sie haben die Mehrheit in Europa, im Rat, in der Kommission und auch hier im Parlament. Sie könnten Ihre soziale Verantwortung, die Sie gerade gefordert haben, auch einmal zeigen. Wenn es um den Bericht meines Kollegen Paul Nyrup Rasmussen geht, um die Kontrolle der internationalen Finanzmärkte, so sie sind eingeladen, Ihrer großen Ankündigung für soziale Verantwortung Taten folgen zu lassen. Herzlich willkommen Herr Kollege Daul!

(Beifall)

Es wird sich ein Ausweg aus dieser Krise finden, bestimmt. Auf irgendeine Art und Weise werden wir mit Sicherheit auch die Iren wieder an Bord holen. Aber das wird uns nicht helfen! Was wir brauchen, ist die Erkenntnis, dass es einmal eine Zeit gab, in der die proeuropäische Bewegung eine Seele hatte. Josef Daul hat darauf hingewiesen: Es war die Nachkriegszeit, als die friedensstiftenden Mythen Europas die Menschen zusammengeschweißt haben. Heute hat Anti-Europa eine Seele. Ich kann Ihnen sagen, diese Seele, Sie sehen, wie mobil die sind: die sind gelaufen in Irland, die sind Treppen gestiegen, die haben an den Haustüren geklingelt, die haben ihre Traktate verteilt, die waren überall. Wo waren die Pro-Europäer? Wo ist die Bewegung, die für die europäische Einigung kämpft? Wo ist die Leidenschaft, die wir mal hatten? Die Leidenschaft, die ist heute auf der anderen Seite, bei denen, die Europa schlecht reden, von rechts. Bei denen, die Europa schlecht reden, weil sie nur Angst haben. Aber die Mischung aus sozialem Abstieg und Angst war noch immer in Europa das Einfallstor für den Faschismus.

Deshalb appelliere ich an alle konstruktiven demokratischen Kräfte in Europa: Nehmt diese Bewegung ernst! Lasst uns endlich wieder eines gemeinsam tun, nämlich den Appell an uns selbst zu richten, dass es keine erfolgreichere Geschichte zur Sicherung des Friedens in Europa und in der Welt gegeben hat, als die auf sozialem Ausgleich beruhende transnationale und interkulturelle und interreligiöse Bewegung, die Europäische Union heißt. Dafür muss man kämpfen, wenn man sie nicht diesen Leuten überlassen will!

(Beifall)

 
  
MPphoto
 
 

  Graham Watson, on behalf of the ALDE Group. – Madam President, as the Irish Prime Minister sets out for Brussels tomorrow, he might well chew over the words of the Irish pop group U2: ‘Where did it all go wrong?’

The other heads of state and government should also reflect why, on the threshold of a new French presidency, we have come full circle since the last: from Nice to Nice.

There is clear evidence that a majority in every Member State supports the European Union. There is scant evidence that a majority in any favours further construction. We cannot say for sure that any treaty would get a majority in any country. Trust in institutions is ebbing away.

So it is no good for blithe spirits in Berlin to whistle that other U2 hit ‘With or without you’, or for people in Paris to push Ireland into voting again. As Brecht pointed out, you cannot dissolve the people. Though fewer than a million voted against, and in a landscape littered with lies, the people are not persuaded.

Why? First, because we’ve done little to convince them of the changes we champion. The Commission has a Plan ‘D’ for Dialogue, but our Member State governments have no equivalent. Certainly there is a role for Parliament and Commission in explaining the European Union – but also for every national government, every single day, not just when ratification of the latest treaty is due. And there is a job here, too, not just for political parties at European level, but for political parties in every Member State.

Second, while the EU has created great wealth, it is now amassed less honestly and spread less fairly. Our political and our business leaders must come to grips with huge ethical issues. And Mr Schulz, I am sorry you have only five heads of state of government these days, but those issues are no less valid in the countries run by Socialists than they are in any other!

(Applause)

Third, for all the freedoms for goods and for capital – and even for services – our Union is not famed for freedoms for its people. Cross-border complications in civil law – custody of children in divorce cases, problems with properties abroad – fill the mailbags of MEPs. A lack of safeguards in cross-border criminal cases and a cavalier approach to data protection add to that unease. What the EU promises in theory, it too often fails to deliver in practice.

This is the backdrop against which our response to Ireland must be measured. Here in this House, we want the new Treaty. We know it helps put right these wrongs. But beyond this forest of metal and glass, this is too little understood.

So my group’s advice to Council is this. Get on with the real business of Europe: boosting trade, combating climate change, fighting food and fuel price rises. Let those who will continue to ratify the Treaty. If necessary, make do with Nice. Use the passerelle clause to speed up Europe’s problem-solving potential. Forget the full-time president until you settle what the six-month stagiaire is going to do. Launch a comprehensive campaign to remind people why the EU exists, inform them how it works and explain why, like the proverbial pint of Guinness, it is good for you.

Europe means too much to too many to allow this crisis to stop it in its tracks.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Frassoni, a nome del gruppo Verts/ALE. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, noi abbiamo sempre detto che quello di cui l'Unione europea ha bisogno è di una Costituzione breve, con una carta dei diritti vincolanti, procedure decisionali democratiche, trasparenti, competenze limitate ma reali, risorse economiche conseguenti. Una Costituzione, cari colleghi, elaborata da questo Parlamento o da un'Assemblea costituente, da difendere con forza e convinzione, senza ipocrisie, da ratificare per via parlamentare o da un referendum europeo.

Io rispetto, rispetto molto la volontà degli irlandesi, ma nessuno mi convincerà mai che un referendum al quale hanno partecipato la metà degli elettori sia più democratico di una ratifica parlamentare. Se la maggioranza dei popoli e degli Stati votano sì, si va avanti, e coloro che votano no possono allegramente restare fuori e negoziare, come già diceva il trattato Spinelli nell'84, "un sistema di rapporti nuovi e meno stretti".

Cosa è successo in questi anni? Gli Stati membri e la Commissione hanno scelto la via di un trattato complicato, contraddittorio, difficile da vendere, negoziato nell'ultima fase in segreto, in fretta, e reso ancora meno leggibile da eccezioni e protocolli, e hanno confermato l'obbligo di ratifica all'unanimità, in perfetta linea con il complesso spagnolo del cane e dell'ortolano, che non mangia né lascia mangiare.

Come se non bastasse l'Unione europea continua ad approvare politiche sbagliate, deboli, come la direttiva Jackson ieri, oggi la Weber, incapaci di dare una prospettiva positiva e di speranza, dove ogni cosa, dai diritti dei lavoratori a quelli dell'ambiente, a quelli dei migranti, trovano spazi sempre più ristretti, dove le lobby industriali hanno più voce dei cittadini, dove l'interesse europeo è introvabile, seppellito dagli urletti di questo o di quel governo, dove il diritto di scelta e le liberte individuali o l'arrivo di nuovi europei viene vissuto come un'insopportabile attacco all'identità di popoli che, come quello italiano e quello irlandese, hanno migranti sparsi in ogni parte del mondo.

È possibile e forse anche auspicabile che i paesi che devono ancora ratificare lo faranno. È possibile che il governo irlandese ci farà qualche proposta brillante. Ma la soluzione diplomatica non basta! La soluzione diplomatica non basta. Oggi occorre più che mai affermare alto e chiaro che l'Europa dei governi, dell'opacità e della non chiarezza è quella che ha perso; quella che ha rifiutato la Costituzione e che continua a fare politiche sbagliate, di conservazione, di chiusura nazionalista, di egoismo; quella che ha ucciso lo spirito della Convenzione europea del 2003 per arrivare a un accordo su un testo positivo ma minimo e senz'anima.

Tutto questo però non rende un'Europa unita più democratica e più capace di agire meno necessaria. Ciò di cui oggi c'è bisogno è di un'iniziativa che parta dalle forze politiche e da quegli Stati membri convinti della necessità di un'Europa più efficiente, più democratica, più coesa, dal momento che non è più necessario, non è più possibile, continuare con il trattato di Nizza. Un'iniziativa dove non ci sia spazio per coloro che non vogliono andare avanti.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley, on behalf of the UEN Group. – Madam President, I should like to thank the President-in-Office, the President of the Commission and my colleagues for their contributions so far.

Obviously, what has occurred was not anticipated. The ‘no’ vote in Ireland represents a sea-change with regard to the opinion of one set of voters within the European Union towards the European Union project. Because of the diversity of those who opposed this Treaty in the referendum in Ireland, because of the different viewpoints – both politically and ideologically opposite to each other on many occasions – it is difficult to extrapolate from that exactly why the people voted ‘no’.

What we have requested is that we be given time to look at and analyse those results, to find ways to move forward and what can be done. Because this – even people on the ‘no’ side claim – was not a vote against Europe, despite the fact that some on the ‘no’ side have voted ‘no’ on every single European referendum since Ireland first acceded in 1972. But they claim that this is not a vote against Europe. Likewise, they claim this is not a way of reducing what Europe does. But their big slogan during the campaign was ‘vote “no” for a stronger Europe’. Maybe now those on the ‘no’ side could come forward and tell us what kind of stronger Europe they want to see happening, what solutions they wish to bring forward as regards how we move forward in dealing with the global challenges and difficulties that face us.

Today in Brussels we have farmers and hauliers protesting at the high price of fuel. This time last year a barrel of oil cost USD 48; today it is USD 140. This time last year the price of food in Haiti was affordable for even the poorest people; today there are riots in the streets of Haiti because of the shortage of food and the difficulties this creates. These are the challenges that we must respond to at a European level; these are the difficulties that we must tackle.

Let us not forget the world is not going to collapse. We have been here before: both the French and the Dutch said ‘no’ to a previous treaty and a mechanism was found to organise and advance the European project.

This is not a time for recrimination or finger-pointing. However, despite what some of the protesters within this Chamber may think, this is a time for respect: not just respect for the Irish voters, who gave their democratic opinion with regard to this Treaty, but respect for the other countries and their individual rights on how they operate and how they ratify a treaty. It is not up to us to dictate to anybody what advances can and cannot be made.

I say to those who wear T-shirts inside this House that not only do they disrespect this House and the Members of this House, but they in no way stand for or represent the Irish people or the Irish nation.

(Applause)

I want to make it clear that those same flag-wavers over here on my left, those same people who claim to defend the rights of Irish people were the same people who appeared on Irish television celebrating a ‘no’ vote in Ireland in a pub in Brussels. Of course drink was consumed, but what respect do they have for the Irish people and the Irish flag that they use the Irish flag as a tablecloth to put their drinks on? That is what this group represents; that is the kind of disrespect they have for the people.

(Applause)

Allow us to move forward. The European project is one worth saving. It is not just about peace or prosperity, it is about solidarity. Many years ago Sean O’Casey, the Irish poet, wrote in Juno and the Paycock: ‘I ofen looked up at the sky an’ assed meself the question – what is the moon, what is the stars?’ Maybe today we have to ask ourselves a question for this generation: what does the European Union actually mean and where do we want it go?

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Francis Wurtz, au nom du groupe GUE/NGL. – Madame la Présidente, Monsieur le Président de la Commission, Monsieur le Président du Conseil, chers collègues, le Conseil européen se montrerait avisé en s'interdisant toute forme d'arrogance contre le peuple irlandais qui n'a fait qu'exercer un droit démocratique reconnu par la Constitution. Plutôt que d'appeler à la poursuite du processus de ratification pour tenter d'isoler ce nouveau mouton noir, il ferait mieux de s'atteler à un diagnostic lucide de la situation. Selon mon groupe, ce que révèle le "non" irlandais, particulièrement fort dans les couches populaires, je le rappelle, qui plus est dans le contexte d'une participation électorale beaucoup plus élevée que par le passé, c'est l'approfondissement de la crise de légitimité de l'actuel modèle européen. Cette crise était déjà au coeur des "non" français et néerlandais, et ailleurs elle s'exprime différemment mais elle est sous-jacente partout.

Souvenez-vous de la mobilisation générale contre la directive Bolkestein; rappelez-vous le débat suscité, notamment dans les pays scandinaves, après les affaires Laval et Viking ou en Allemagne, après l'arrêt Rüffert. À ce propos, je veux dire à mon ami, Martin Schulz, que je partage entièrement ce qu'il a dit sur M. McCreevy. Le problème, c'est que ces décisions-là – que je viens de rappeler – ont été prises non par M. McCreevy, mais par la Cour de justice sur la base d'articles précis (43 et 49 des traités actuels repris dans le traité de Lisbonne). Souvenons-nous également de la portée politique de la puissante grève de Dacia en Roumanie contre l'Europe low cost. Voyez la colère des agriculteurs ou des petits pêcheurs pris à la gorge. Ce qui est partout en cause, c'est d'abord l'actuel modèle économique et social européen; au lieu d'apporter la sécurité, il renforce la précarité. Voilà le problème numéro un.

Ce qui est en cause également, c'est le modèle de fonctionnement de l'Union. Les décisions sont prises loin des gens et sans eux. On se contente de les leur expliquer au lieu de les consulter. Le choix délibéré de présenter le traité de Lisbonne sous une forme totalement illisible pour un non-spécialiste est, à cet égard, une illustration spectaculaire de ce que j'appellerais "le syndrome de la tour d'ivoire", qui a des effets ravageurs chez nos concitoyens, à plus forte raison dans les nations les moins peuplées, qui ont l'impression d'être ballottées au gré des intérêts des plus puissants.

Enfin, des interrogations montent dans nombre de pays, dont l'Irlande, sur le rôle que joue l'Europe dans le monde, où l'on attend d'elle qu'elle fasse prévaloir beaucoup plus résolument la force de la politique sur la politique de la force. Escamoter ces débats, c'est exacerber la crise de l'Europe; les mener en toute franchise serait un premier pas pour approcher de sa solution.

 
  
MPphoto
 
 

  Nigel Farage, on behalf of the IND/DEM Group. – Madam President, nobody else has said it, but I will: well done the Irish!

(Applause from certain quarters)

And yet, before the official result was out, there was Mr Barroso, holding a press conference in Brussels, looking as shifty and as dishonest as anybody I have ever seen, saying – despite what the rules of the club are – that the Treaty is not dead and we continue. Frankly, it was a disgusting display; it was an insult to democracy. It is perfectly clear that the ratifications should stop now and the implementation of the Treaty should stop now.

I used to think, after the French and Dutch results, that you were in denial, but now I realise that what is behind this is a new phenomenon: it is ‘EU nationalism’, and it is the most dangerous political phenomenon to have swept Europe since 1945. You ignore the voters, you are destroying democracy, and you have shown that you will stop at nothing. Well, ask yourself: why are the politicians, why is this class, now unpopular? Well, later on today, Mr Barroso, this House will be voting for a new Justice Commissioner, and it is likely that a former convicted fraudster will, after today, be the Justice Commissioner for the European Union.

In fact you do not need the UK Independence Party. You are destroying the European Union in the eyes of the voters. Well done everybody!

(Applause from certain quarters)

 
  
MPphoto
 
 

  Ashley Mote (NI). – Madam President, may I remind this House that the rule of law is more important than the laws themselves.

(Loud protests)

Lisbon required unanimity. Ignore that and you ignore the rule of law itself. The Irish are not just 10% of the EU, they are 100% of those allowed to vote and they all know, we all know, that others would have voted ‘no’ given the chance.

(Further loud protests)

Lisbon was incomprehensible and the Irish knew why. Others would have voted ‘no’ given the chance. Suggesting now that the process should go on, devising clever ways of regenerating Lisbon in open defiance of public will, is an arrogance of breathtaking proportions and we have seen it all before. The Austrian Foreign Minister stood here after the rejection of the previous Treaty and boasted about 36 projects and institutions still going ahead; they still have no legitimacy after the failure of the Lisbon Treaty to get unanimity.

I have a message for you from Edmund Burke: ‘The people are the masters, not you, and you ignore that and the rule of law at your peril’.

(Applause from certain quarters)

 
  
  

PRESIDENZA DELL'ON. LUIGI COCILOVO
Vicepresidente

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Barroso, Président de la Commission. − Monsieur le Président, j'aimerais, à cette occasion, prendre note du consensus remarquable qu'il y a dans cette maison concernant les prochains pas à suivre. Nous considérons, enfin, à quelques exceptions près qui ne font que donner de la couleur aux débats, qu'il serait utile que tous les États membres puissent achever leur processus de ratification. C'est d'ailleurs la position qui a été exprimée par le gouvernement irlandais et par les députés, en l'occurrence, M. Crowley, qui est irlandais, et qui affirme que tous les États ont le même droit à exprimer leur position. Si donc nous pouvons conclure ce processus, les conditions seront réunies pour discuter la question de façon constructive avec nos amis irlandais dans un esprit de solidarité, car il n'y a pas d'union sans solidarité. Et là, je trouve que c'est le consensus qui est en train d'être consolidé, et j'espère qu'il sera consolidé par le débat au Conseil européen demain et après-demain. En tout cas, c'est la position que la Commission va présenter au Conseil européen.

En même temps, et comme beaucoup d'entre vous l'ont souligné, M. Watson et d'autres, il est important qu'on ne tombe pas dans la paralysie en regardant uniquement la question institutionnelle. La meilleure façon de consolider la légitimité démocratique de l'Union européenne, c'est de présenter des résultats et de montrer que nous travaillons pour nos citoyen; en fait, le monde ne peut pas attendre que l'Europe prenne ses décisions institutionnelles. Il y a des questions urgentes comme celle du changement climatique, de la sécurité énergétique, de la migration, qui exigent des réponses de l'Union, même avec le cadre institutionnel actuel.

Un autre point, mon cher ami Schulz, est d'éviter de trouver des boucs émissaires faciles. Il est vrai, je n'ai pas trouvé ces déclarations de mon collègue de la Commission, McCreevy, les plus heureuses. Mais je pourrais aussi évoquer certaines déclarations de responsables politiques nationaux qui n'ont pas été bonnes dans ce processus, voire de membres du Parlement qui ne disent pas toujours les choses qu'on aimerait entendre.

Soyons sérieux! D'ailleurs, dans la circonscription où M. McCreevy a fait campagne, le oui a gagné et je crois qu'attaquer maintenant le commissaire irlandais n'est pas la meilleure façon d'avoir un bon dialogue avec nos amis irlandais. Concentrons-nous sur les aspects positifs sans essayer de trouver des boucs émissaires faciles, ce ne serait pas juste. Si nous agissons dans un esprit de coopération avec nos institutions, si nous nous concentrons sur les résultats que les citoyens attendent de nous, si nous trouvons la meilleure atmosphère pour ce dialogue, je crois qu'il est possible de résoudre ce problème. C'est un problème sérieux, mais c'est un problème que l'on peut résoudre. Ce n'est pas par des récriminations qu'on peut le résoudre, ce n'est pas non plus avec le pessimisme, la crisophilie ou le déclinisme qu'on peut le résoudre; c'est en essayant par les résultats de renforcer la légitimité démocratique et en reconnaissant que nous devons tous agir, au niveau des institutions européennes, au niveau des gouvernement nationaux, et que c'est une responsabilité partagée, celle de faire vivre notre idéal, l'idéal européen.

(Applaudissements)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Mr President, the EU as we know is based upon four freedoms: freedom of movement of people, goods, capital and services. The first of those freedoms is about people. When Jean Monnet shared his vision of Europe all those years ago, he said – if colleagues will forgive my mangled French –‘Nous ne coalisons pas des États, nous unissons des hommes’.

The EU is supposed to be about people, not about politicians so, not only does it need to be driven by the people, the people need to see and believe that it is driven by the people. Last Thursday we heard the people speak and their verdict was clear; the answer was a simple ‘no’.

I recall the background to the first Constitution Treaty. There was recognition that the EU was becoming more remote from the people and that there was a need to do something about it. The declared solution was to prepare a Treaty that would make the EU more simple, more transparent, more close to the people. But, by the time politicians had finished with it, they had produced a Treaty which was more complicated, more opaque and even further away from the people. Certainly, that is what the people believe still about this latest Treaty.

Our response cannot be to carry on as if nothing has happened. If the people perceive that the EU is moving further away from them, then for the politicians to carry on regardless will simply make this problem worse. Our problem must not be to discuss the speed at which the EU should now move; it should be to discuss its direction. Listen to the people and they will tell you.

If the ratification process continues, it will show that EU leaders have learnt nothing and that politicians still believe they know best and that it is the people who are wrong.

By definition, the people are always right. It is called democracy. We want an EU which is people-centred and which delivers that democracy. So we must not ignore the Irish vote; we should build upon it. The ratification process should stop. The listening to the people should begin.

(Applause)

To conclude: Martin Schulz said in his very powerful and elegant speech that there is a crisis of confidence. I agree with him. It is the people who have lost confidence with the politicians. It is an opportunity for us to recognise this, to show that we have listened, and to regain and rebuild their trust. It is not good enough for all of us just to become great speakers; we have to show we can be great listeners too.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Poul Nyrup Rasmussen (PSE). – Mr President, no, no, no! What the honourable Member has just said is not democracy. Democracy is to say, ‘We respect the Irish, as we respect every other Member State’s decisions’. Therefore, I endorse the remarks made by the President of the Commission: we have a consensus here in Parliament on the process, respecting the Irish but respecting also all the other Member States. Let us continue the process; this is what we have to continue today.

Second point: no more pauses, please! No more ‘reflection’ thing. No more wishy-washiness. Let us focus on the real problems: that is what we have to do.

Of course, President Barroso has to defend his Commissioners, including Mr McCreevy. When we criticise Mr McCreevy, this is not a personal issue. When the chairman of my group mentions Mr McCreevy, it is because of his policy – and his policy is also Mr Barroso’s policy.

Mr Barroso said many wise things today, but when he was talking about competition powers I did not hear anything about speculation on the financial markets against food prices. I would have liked to have heard that, and I would have liked to have heard that from Mr McCreevy. I did not hear Mr Barroso say, when he was talking about the economic thing, that we are lacking jobs in Europe. I would have liked to have heard him say that, due to the financial crisis, we are losing jobs. I would like to see the Commission coming up with a new economic revitalisation plan – not a theoretical one, but a coordinated investment action.

Thirdly, Mr McCreevy is right now trying to say that the whole reason why we have a financial crisis is the agencies and bureaux – Standard & Poors, FTSE and others – and that we are going to regulate them. But that is, in a sense, to shoot the messenger. I really feel that the Commission President should say to us today: yes, I agree, we have a financial crisis and, yes, I agree, we need to have universal regulation, better than the one we have, so that our answer can be new jobs and a better climate, not more money and not more focus on how to create money from nothing, instead of production and jobs. Give us that impression today and you have the real message for ordinary people.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Mr President, as an Irish Member, I represent the 54% who voted ‘no’ and the 46% who voted ‘yes’. Those who are true democrats look not only to the result but strive to represent all of the people.

I represent a sovereign state but you cannot uphold the sovereignty of your own Member State – in my case, Ireland – unless you uphold the sovereignty of all Member States. In this context, if other Member States decide to exercise their sovereignty and ratify the Lisbon Treaty, or otherwise, no real democrat, no flag-flying democrat who today claims to be Irish, can legitimately object. Ireland speaks for Ireland; Slovenia for Slovenia. That is real democracy and that is real sovereignty.

A core issue in the Lisbon debate in Ireland was the principle of unanimity. For Lisbon to be ratified, we need unanimity. All 27 Member States must agree – that is core. This is the first real test of unanimity under Lisbon. We must not fail that test and therein lies the challenge. As politicians, our job is to rise to that challenge, to listen to our citizens, to find solutions and to get on with the business of building a better Europe. Some on the ‘no’ side in Ireland spoke of a better deal. Let us be optimistic and look for a better deal for all citizens. We need some time and space in Ireland to reflect and respond to find solutions. The good will for Europe is there in Ireland.

Who could have forecast in 1945, when Europe lay in ruins, that in 2008 we would celebrate 50 years of peace? Let that be our inspiration. Europe is a work in progress, a process – difficult, certainly, but always, always worthwhile. That is why we are here. European citizens want a Union that works. So do Irish citizens. Of that I am one hundred percent certain. Let us not disappoint them.

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Voggenhuber (Verts/ALE). – Herr Präsident! Herr Ratspräsident, wenn ich heute die Regierungen höre, dann sprechen sie von einem irischen Problem. Wenn ich mit den Bürgern rede, sprechen sie von einem europäischen Problem und von einem Konflikt mit Europa. Wenn ich den Regierungen zuhöre, haben wir es mit einem diplomatischen Konflikt zu tun. Wenn ich mit den Bürgern rede, haben wir es mit der Kränkung des Souveräns zu tun, mit dem Gefühl, ausgeschlossen zu sein, mit tiefem Misstrauen. Wenn ich die Regierungen höre, dann sprechen sie von einem unverständlichen Nein. Wenn ich die Bürger höre, sprechen sie von einem unverständlichen Vertrag und von einer unverständlichen Vorgehensweise. Wenn ich die Regierungen höre, dann sprechen sie davon, dass sie jetzt die wirklichen Aufgaben erfüllen müssen. Wenn ich den Bürgern zuhöre, sprechen sie davon, dass sie seit Jahren von den wirklichen Aufgaben sprechen, und zwar von anderen Aufgaben, Herr Kommissionspräsident! Sie sprechen nicht vom Militär, von Polizei und von innerer Sicherheit, sie sprechen von sozialer Verantwortung, sie sprechen von einer Antwort Europas auf die Globalisierung, sie sprechen von mehr Demokratie und Transparenz.

Herr Ratspräsident, die Regierungen wollen die irische Regierung fragen, was denn zu dem Nein geführt hat. Die Regierungen sollten sich selbst fragen: Wo war denn der Sündenfall? Sie haben die Zeichen an der Wand nach dem Nein in Frankreich und den Niederlanden nicht gelesen. Haben die Regierungen denn die wirklichen Aufgaben aufgegriffen? Haben sie denn in der Überarbeitung des Vertrags tatsächlich die enttäuschten Erwartungen aufgegriffen? Haben die Franzosen nicht laut genug nach einer neuen sozialen Ordnung gerufen, nach sozialer Verantwortung und Ausgleich? Hat man nicht nach mehr Demokratie gerufen? Und was haben Sie gemacht? Sie haben einen Vertrag umgepackt in einen unleserlichen Wust aus Fußangeln und Fußnoten und Texten und wundern sich nun, dass die Bürger nicht zustimmen.

Eines ist die große Gefahr, die in dieser Kränkung des Souveräns liegt, die nicht die Kränkung des irischen Volkes allein ist, eines ist die Gefahr: nämlich dass das um sich greift und die Europäer sagen: The Irish people has voted for us! Und diese Verantwortung tragen Sie, die Regierungen! Es ist heute wieder einmal Zeit …

(Der Präsident entzieht dem Redner das Wort.)

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański (UEN). – Panie Przewodniczący! To jest bardzo nerwowa debata, jednak zalecałbym ostrożność, maksymalną ostrożność w deklaracjach, jakie składamy po irlandzkim referendum. Próby stawiania Irlandii do kąta, postulaty wręcz wyłączenia Irlandii z Unii, co nieszczęśliwie przydarzyło się jak zwykle nadpobudliwemu Martinowi Schulzowi, są znacznie bardziej szkodliwe dla Europy, niż sam wynik referendum. To właśnie paternalizm Brukseli stoi u podstaw irlandzkiego „nie”, irlandzkiej irytacji.

To nie prawda, że Europa niedomaga z powodu braku nowego traktatu. Europa niedomaga z powodu różnic interesów, z powodu egoizmu państw członkowskich, i nie jest to sprawa Irlandii. Niedomaganie w sprawach zagranicznych to kwestia np. Niemiec, które chcą wygrywać dobre stosunki z Moskwą kosztem państw Europy Środkowej. To także sprawa Francji, która przymyka oczy na neoimperialną politykę rosyjską w regionie, mając pełne usta frazesów o awangardzie europejskiej z polskim udziałem. Proszę nie chować za traktatem własnych słabości. Proszę nie chować własnych słabości za decyzją Irlandczyków.

(oklaski)

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL). – A Uachtaráin, labhair na daoine in Éirinn. Ní vóta in aghaidh na hEorpa an vóta a chaith Éireannaigh in aghaidh Chonradh Liospóin an Déardaoin seo a chuaigh thart. Is san AE atá áit na hÉireann. Tháinig sochair shóisialta agus eacnamaíocha chuig Éirinn – thuaidh agus theas – mar gheall ar bhallraíocht na hÉireann, cé go bhfuil roinnt deacrachtaí ann fosta.

An cheist a bhí ann: An margadh maith é Conradh Liospóin do mhuintir na hÉireann; don chuid eile den Eoraip; nó don domhan i mbéal forbartha? Cuireadh Conradh Liospóin os comhair mhuintir na hÉireann go daonlathach agus diúltaíodh é. Ní ann do Chonradh Liospóin anois. Ba mhaith le muintir na hÉireann margadh níos fearr, amhail muintir na Fraince agus muintir na hÍsiltíre rompu.

Tá deis againn anois an díospóireacht faoin bhealach chun tosaigh san Eoraip a athoscailt. Is gá dúinn an deis seo a thapú.

Ní bheadh sé inghlactha do cheannairí an AE bealaí a iarraidh chun mianta na ndaoine atá léirithe go daonlathach a shárú nó a sheachaint. Is gá próiseas an daingnithe a stopadh – go díreach mar a rinneadh i ndiaidh do Bhunreacht an AE bheith diúltaithe. Ach an t-am seo, ní mór éisteacht le muintir na hÉireann; éisteacht leis na daoine. Ardaíodh cuid mhaith de na buarthaí céanna in Éirinn agus a ardaíodh roimhe sa Fhrainc agus san Ísiltír. Caithfear aird a thabhairt ar na buarthaí sin. Caithfimid déileáil leis na buarthaí sin.

Throughout the referendum campaign in Ireland, a number of key issues came up again and again: the democratic deficit, Ireland’s loss of power in Europe, neutrality and non-militarisation, workers’ rights and public services, and the Treaty’s impact on the developing world. These issues must be addressed.

The European project is now put to the democratic test through its response to the vote in Ireland. Does it listen to the people, does it respect their democratic wishes, or does it alienate its citizens by setting all of that aside?

In my view, democracy must prevail. We must listen to what Irish people have said. We must put aside talk of putting them to one side or moving ahead without them, isolating them or blaming them. We need to listen very carefully and calmly to what Irish people have said and to the problems that they have indicated in terms of neutrality and the whole question of EU militarisation, in terms of democracy and the voice of Ireland and other small nations in Europe, in terms of workers’ rights and public services and social Europe.

We need to listen to that. We need to take the opportunity now to speak to the Irish Government, to listen to the Irish people and to chart a way forward and a text that all can be happy with in the future.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Mr President, I came across two major sentiments during the campaign. The first was a general feeling that decision-making was being further removed from the citizens in favour of a distant bureaucracy. The second, possibly more deeply held sentiment was that there was a loss of values. More accurately, that they were changing.

Ireland had prided itself on Christian values but was finding itself becoming a materialistic nation. There has been a great deal of disparagement of my country since Friday. It is as if you feel insulted. What actually happened was that Ireland decisively said ‘no, thank you’ to the Lisbon Treaty.

If the response to the democratic will of the people that I have heard in the last five days is outrage, then there is something wrong. Make no mistake: Ireland is pro-European. We believe, as obviously you do not, that the project has lost its way. It has lost sight of the one thing it needs most – democracy – and forgotten the only people that matter – its citizens.

So, before you try to bypass our democratic decision, ask yourself two questions. One: do you truly believe that this Treaty would survive referendums in the other 26 countries? And two: is threatening a country for being democratic an action of democracy?

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI). – Voorzitter, de Europese mandarijnen gedragen zich hoe langer hoe meer als een soort politieke autisten, compleet afgesloten van de echte wereld, van de burgers, die zij nochtans beweren te dienen. Nu zeggen zij dat het kleine Ierland niet het recht heeft om een Europees Verdrag, binnenkort wellicht goedgekeurd door 26 van de 27 lidstaten, tegen te houden. Wat een arrogantie! Enkel Ierland zegt immers neen, omdat enkel Ierland de kans krijgt om neen te zeggen. Iedereen weet dat het gedrocht van Lissabon, als een monster van Frankenstein ontstaan uit een doodgeboren Europese grondwet, massaal weggestemd zou worden door de kiezers van bijna alle andere lidstaten, mochten die kiezers daartoe de kans krijgen. In naam van de democratie wordt een democratische verkiezingsuitslag weggehoond en genegeerd. We zijn goed op weg naar de totalitaire Euro-nazistaat.

 
  
MPphoto
 
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Odločitev Ircev je bila demokratična in jo spoštujemo in k spoštovanju nas demokratov ni treba pozivati. O tem ni dvoma, vendar ni dovolj, da jo spoštujemo, zavedati sem moramo posledic in razumeti moramo v irskem in v evropskem okviru, zakaj se je večina v eni od najuspešnejših držav članic Evropske zveze obrnila proti pogodbi, ki so jo lani predsedniki držav, tudi Irske, ali vlad podpisali z namenom, da bi skupaj učinkovito odgovarjali na zahtevne nove izzive, naj gre za okolje, energijo, migracije ali zdravje.

Strinjam se, da je treba vzeti čas za premislek, kar pa ne velja za nadaljnje ratifikacije. Nadaljnje ratifikacije ne potrebujejo nobenih dodatnih refleksij, s procesom je treba nadaljevati. In ne gre samo za Irsko in za celotno sedanjo Evropsko zvezo, gre tudi za prihodnost Evrope, ki še ni povsem združena. V tem smislu čestitam slovenskemu predsedstvu za vse uspehe pri približevanju držav Zahodnega Balkana, zlasti za stabilizacijsko-asociacijska sporazuma s Srbijo in Bosno in Hercegovino. Tam moramo biti veseli vsakega koraka naprej v duhu evropske perspektive in tam je treba odpraviti vse vire konfliktnega razvoja, kar evropska perspektiva omogoča. In tukaj ne priporočam nobene utrujenosti.

Upam, da bo zmaga proevropskih sil v Makedoniji pomagala Svetu do odločitve glede začetka pogajanj s to državo, ki je že kandidatka in že dolgo čaka v čakalnici. Upam pa tudi, da bo nova makedonska oblast, ki je dobila visok mandat, izkoristila to novo zaupanje za politiko, s katero bo okrepila razvoj v smeri odprtja pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Jo Leinen (PSE). – Herr Präsident! Ich erwarte morgen von dem Europäischen Rat eine deutliche Selbstkritik, eine Selbstkritik für das krasse Versagen, den Menschen einen Europavertrag zu kommunizieren und darüber zu informieren. Es ist wirklich enorm, dass die Regierungen Verträge verhandeln, auch schöne Zeremonien machen, um sie zu unterzeichnen. Dann gehen sie nach Hause in ihre Hauptstädte und kümmern sich nicht mehr darum. Das ist ein Großteil der Misere, die wir in der Vergangenheit erlebt haben, auch jetzt wieder in Irland!

(Beifall)

Ich verlange auch Konsequenzen: Der Rat muss endlich die Blockade aufgeben, eine gemeinsame Kommunikationsstrategie mit der Kommission und dem Parlament einzuleiten, damit wir die Bürger auf dem Weg nach Europa wirklich mitnehmen und sie nicht zurücklassen. Es hat sich gezeigt, dass sie sich verhalten wie Eltern, die ein Kind in die Welt setzen und das Kind dann im Straßengraben lassen, sich um das Kind einfach nicht mehr kümmern. Das geht nicht! Es muss jetzt eine Konsequenz für eine gemeinsame Kommunikations- und Informationspolitik geben, die auch zur Demokratie gehört. Das ist die Basis der Demokratie, dass die Menschen wissen, um was es geht und dass sie mitgenommen werden.

Ich höre gerne den Menschen in Irland zu, aber wenn Frau Sinnott gestern gesagt hat, dass in einer Stadt die Mehrheit gegen den Vertrag von Lissabon gestimmt hat, weil dort eine Müllverbrennungsanlage gebaut wird und wir ein Europagesetz haben, das Müllverbrennung fordert, dann frage ich mich, was eine Müllverbrennungsanlage in einer irischen Stadt mit dem Vertrag von Lissabon zu tun hat. Solche Argumente gab es viele. Man muss auch einmal ehrlich sein: Nicht alles, was da vorgebracht wurde, ist wirklich akzeptabel und muss auch beachtet werden.

Wir müssen über eine neue Formel nachdenken, Europaverträge zu ratifizieren. Jedes Land muss seinen Willen ausdrücken können, und ich hoffe, dass schon heute Nachmittag das House of Lords ratifiziert und ein deutliches Signal gibt, dass es weitergeht.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrew Duff (ALDE). – Mr President, this afternoon the British Parliament at Westminster will complete the ratification process for the Lisbon Treaty. It will be refreshing to read the press tomorrow to see finally that Britain says ‘yes’ to Europe. It will do much to restore the moral authority and the political credibility of the UK and it should assist the Irish to find a new consensus based on less libertas and more veritas.

It is bizarre that Mr Farage and his right-wing troops here prefer to let a referendum in a foreign country take a decision on behalf of, and in place of, the British sovereign Parliament. It confirms my opinion that the plebiscite is a form of democracy, possibly suited for revolutionary circumstances, but completely unsuited for informed and deliberative decisions on complex treaty revision. That is why this Parliament must assist the Council to deliver the content of the Lisbon Treaty.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Mr President, the Lisbon Treaty is dead. Without unanimity that is simply a legal fact. Voters, not just in Ireland but in France and the Netherlands too, have said ‘no’ to the Treaty text or its twin brother.

To regain the confidence of our peoples, we must do more than just re-badge and rename the Lisbon text and try to push ahead. The new Treaty was too easy to ridicule and too complex and obscure to explain, making it difficult for ‘yes’ campaigners in any country in a referendum.

Many of the changes which were provided for in this Treaty were good, even necessary, but couched in such obscure, incomprehensible language that hardly anyone could understand.

It is up to the other eight Member States to decide whether and how to continue with ratification, but I think that it would be very helpful if, for example, the UK were to decide to do so by referendum and let us see whether we have the confidence of the people to continue with this process.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Borghezio (UEN). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, se il referendum irlandese non ha alcuna importanza e conseguenza perché lo si è fatto? Perché si è voluto dare questa possibilità plebiscitaria come abbiamo sentito dire?

Grave quando in un Parlamento si nega la possibilità e l'importanza ai popoli di esprimere in piena libertà come hanno fatto gli irlandesi! Questo voto è semplicemente una bella pietra tombale, con tanto di croce celtica sopra, sulla prospettiva del Superstato europeo che non piace ai nostri popoli. Non piace la svendita della sovranità politica e anche monetaria.

Beh, è una prospettiva che apre alle migliori speranze per noi che crediamo fortemente, come il popolo irlandese, nell'Europa dei popoli e delle regioni. Per questo anche noi in Padania chiediamo il referendum, anche se ormai evidentemente sul piano giuridico il trattato è disconosciuto, è fermato. Si è fermato a questa procedura incredibile di far procedere l'approvazione di un trattato che riguarda il futuro dei nostri popoli a colpi di voto parlamentare, escludendo i popoli e i cittadini.

Per fortuna, c'è un popolo libero che ha nel DNA il senso della propria libertà. Forse è perché se l'è conquistata combattendo che ha questa forza. E allora è ora di dire il significato vero di questo voto che è un basta agli eurocrati di Bruxelles che vogliono costruire un Superstato lontano dall'interesse e dall'anima dei cittadini. Noi padani ci sentiamo oggi tutti irlandesi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Železný (IND/DEM). – Pane předsedo, po irském referendu nás, občany malých členských zemí, zejména Irska a Česka, peskoval předseda socialistů pan Schulz s tradiční německou velmocenskou arogancí. Cituji: „Když však tak malé země blokují společný proces reforem, musíme nastolit otázku, zda tyto státy chtějí nebo nechtějí zůstat v Unii.“ Chci Vás, pane předsedo, ujistit a vyřiďte to, prosím, panu Schulzovi, že když Irové zabili zvrhlý plod německého předsednictví, Lisabonskou smlouvu, Češi ji s ochotou pohřbí a zůstanou přitom členskou zemí. Pohřbí ji už proto, že obsahuje Chartu a poprvé po 60 letech tak otevírá cestu k restituci sudetoněmeckého majetku u nás a k revizi nikoli Benešových dekretů, ale spravedlivého výsledku 2. světové války, a také proto, že zbavuje práva veta malé členské země a na jejich úkor zvyšuje hlasovací sílu Německa z 9 hlasů na 18. Pan Schulz by si spíše měl položit otázku, jak by dopadla Lisabonská smlouva v Německu, kdyby byla předložena německému lidu v referendu. Blahopřejeme Irům a také nám všem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Bobošíková (NI). – Dámy a pánové, jediným demokratickým a čestným řešením je přiznat, že Lisabonská smlouva je mrtvá a že byla slepou uličkou. Hlavy států by měly zítra konečně vzít na vědomí, že v demokracii politika nevzniká nad husími játry v klimatizovaných sálech, a přestat se pokoušet řídit z Bruselu životy ostatních. Irské referendum je jasným důkazem, že si lidé nechtějí nechat diktát a aroganci unijních elit líbit. Rada musí zpřístupnit rozhodování veřejnosti a musí přestat občany podvádět. Co pak se neumíme poučit z vlastní historie? Opravdu politické elity chtějí, aby po krvavém 20. století velké státy opět rozhodovaly o státech menších? A to některým premiérům a prezidentům nestačilo, že prožili podstatnou část svých životů v totalitě?

Dámy a pánové, Rada by si měla zítra zopakovat základní pojmy: proč Unie vznikla a na jakých hodnotách je postavena. Měla by respektovat právo a pravidla a okamžitě prohlásit další ratifikaci mrtvé Lisabonské smlouvy za zcela zbytečnou.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Mr President, if you are looking to me to make sense of the Irish vote on the Lisbon Treaty, look away: I cannot. But while I am deeply disappointed with the result, of one thing I am sure: we must accept it as the democratic will of the people and respect it.

What a turn-up for the history books, as I look behind me here today to see a motley collection of extreme right-wing British colleagues, including Jim Allister and the odd British jailbird thrown in for good measure, all donning the green jersey, demanding respect for the Irish vote.

(Protests from certain members of the IND/DEM Group)

How the history books could have been written differently if respect for the Irish vote from British colleagues was always there! How things could have been different! How many lives could have been saved! I welcome it – albeit very late. We must all respect the Irish vote.

(Protests in the background)

He had a lot of time practising behind bars; maybe he could shut up now for a moment...

(Applause)

One of the Irish Members in this House, who has already spoken this morning, distributed leaflets during the campaign with a syringe on them. Perhaps she could tell this House where in the Lisbon Treaty euthanasia is provided for, where in the Lisbon Treaty abortion, prostitution, corporate tax decision, risks to the Irish neutrality lie. I await the truth.

The Irish Government must analyse the outcome calmly, to establish exactly what happened within the Treaty text that our electorate voted against, and they must provide answers acceptable not just to naysayers in Ireland but also to all other Member State governments and their citizens who, in my opinion, are also entitled to have their say and express their position, and we must respect that also.

A measured response to the genuine concerns of the Irish electorate is called for, but we must not appease the extremists. When the dust settles, I hope colleagues will agree with me that a two-speed Europe is not the answer but the beginning of the end of our Union, the most successful democratic peace project of our time.

It has always been easier to peddle fear than hope. A famous Irish politician, one of our own – James Dillon – once said: ‘a lie well told and told often enough, I am damned if the truth would ever catch up with it’. It did not. We failed to distinguish fact from fiction in the minds of a sufficient number of our electorate, despite the valiant efforts of our Director of Elections, Gay Mitchell, and my colleagues. It is now up to our new Taoiseach, who has had an inauspicious start, to come up with a solution.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Mr President, we must indeed not just listen to the Irish result but reflect and digest it. But, as has been said, we must also listen to the other 26 countries, their results and also concerns that may be expressed during their ratification. And then we must rise to the enormous challenge of bridging the gap.

If we do obtain 26 ratifications and one rejection, it is neither unreasonable nor undemocratic to ask the one whether they could consider the possibility of adjusting the reform package, reviewing it, explaining it better, perhaps seeking a new compromise rather than block all reform. There is nothing unreasonable or undemocratic about that. After all, even some of the ‘no’ campaigners in Ireland professed they claimed their intention was to renegotiate and seek a better agreement.

Some people – and we have heard that from some parts of this House – only want to listen to one side, to the answer that they like, which is the answer ‘no’. I want to listen to both sides and then find a solution acceptable to all 27 countries. That is the challenge we must all rise to.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE). – Monsieur le Président, ce n'est évidemment jamais un événement secondaire que de voir les peuples dire non quand ils sont interrogés sur l'avenir de l'Europe et nous ne pouvons pas, nous ne devons pas ignorer ce non. Je pense qu'il faut, au contraire, le regarder en face et tenter d'y répondre.

Pour moi, il y a deux questions qui sont devant nous. La première tient à la démocratie. Les citoyens attendent de l'Europe lisibilité, visibilité, compréhension, explications, pédagogie, accompagnement. Cette question est pour tout le monde, pas seulement pour les gouvernements nationaux. Elle est aussi pour les institutions européennes et, plus particulièrement, pour la Commission et le Conseil. C'est la première question.

La deuxième touche au sens de l'Europe, à son âme et, comme disait Martin Schulz tout à l'heure, à sa raison d'être. Pourquoi avons-nous fait l'Europe? Ceci ne peut pas se résumer à la seule question du marché. Nous n'avons pas fait l'Europe pour la seule concurrence; nous sommes ensemble pour des valeurs, nous avons un projet de société, nous avons un modèle de société, économique, social, durable, humain, et ce modèle, il mérite d'être assumé, porté et défendu. C'est cela qu'attendent nos concitoyens.

Depuis le traité de Rome, le monde a considérablement changé. Nous devons repenser, refonder le projet européen pour qu'il réponde aux crises que nous avons devant nous - aujourd'hui crise financière, crise des produits alimentaires, crise de l'énergie - mais aussi aux problèmes considérables qui sont devant nous. Comment créer, concevoir demain une croissance qui soit plus qualitative, plus durable, plus juste? Comment réduire demain les inégalités? Comment parvenir à un nouvel équilibre du monde? Comment repenser la question des pays en voie de développement, et notamment de leur autosuffisance?

Voilà l'ensemble des questions auxquelles nous devons apporter des réponses et je pense qu'il est plus que jamais temps que l'Europe se remette enfin à faire de la politique.

 
  
MPphoto
 
 

  Mogens Camre (UEN). – Hr. formand! En fremtrædende og afholdt dansk erhvervsmand skrev i går i Berlingske Tidende: "Europæerne går fuldt og helt ind for internationalt politisk samarbejde og global ansvarlighed. Når EU-borgerne bekender sig til demokrati på det nationale plan, går de naturligvis også ind for demokrati i europæisk sammenhæng, og det er lige netop det, de ikke får". Vi har fået den ene forsikring efter den anden om, at Lissabontraktaten ikke kunne træde i kraft, hvis blot ét land forkastede den, og hvad skriver hr. Pöttering i sin erklæring den 13. juni:

„Die Ablehnung des Vertragstextes durch ein Land der Europäischen Union kann nicht bedeuten, dass die bereits erfolgten Ratifizierungen in achtzehn Ländern der Europäischen Union hinfällig werden.“

I enevældens tid mødtes konger og kejsere og aftalte, hvorledes de skulle dele magten mellem sig. Den tid er kommet tilbage. Fyrst Pöttering, kejser Barosso og herskerne i deres lydstater har bestemt, at Europas borgere intet betyder. 26 lande måtte ikke stemme, og det ene land, der stemte, Irland, har fået at vide, at det intet betyder. Den Union er uden folkeligt mandat.

 
  
MPphoto
 
 

  Hanne Dahl (IND/DEM). – Hr. formand! I fredags stemte irerne nej til Lissabontraktaten. Lissabontraktaten, som er en dårlig kopi af den forfatning, som Frankrig og Holland også har stemt nej til. Alligevel hører man Kommissionens formand sige, at ratifikationen skal fortsætte. Man taler om, at ét lands skepsis ikke kan bremse udviklingen. Man søger at fremlægge det, som om det irske folk har et problem. Men det har de ikke. Kløften er ikke mellem det irske folk og Europa. Kløften er mellem Europas folk og Europas statsledere. Kløften er ikke mellem nogen lande og resten af Europa. Frankrig, Holland og Irland ønsker ikke at bremse udviklingen, de ønsker en anden udvikling. Så fat det dog! Og til hr. Schulz. Skam Dem hr. Schulz! De sammenligner såkaldte antieuropæere med fascister, men det er Deres retorik, der er fascistisk. De sagde, at antieuropæerne har løbet trappe op og trappe ned, og at de har stemt dørklokker. Det kræver ikke megen historisk bevidsthed at huske, hvordan man talte om de sorte i forrige århundrede. Skam Dem! Shame on you! Schände!

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI). – Herr Präsident! Wenn nun das irische Volk Nein zum EU-Vertrag gesagt hat, fällt den EU-Granden nichts anderes ein, als den Iren zu zürnen und den Premierminister zum Europäischen Rat zu zitieren, wo er dieses „Fehlverhalten“ quasi verteidigen muss. Das ist kindisch und der europäischen Vision der Gründerväter unwürdig! Noch kurzsichtiger ist es allerdings, wenn man nunmehr den Ausschluss Irlands verlangt oder nach einem Durchboxen des EU-Vertrags strebt. Sollte man die Abstimmung wiederholen lassen, bis das gewünschte Ergebnis gefälligst vorliegt, entsteht erst recht ein irreparabler Imageschaden für Europa.

290 Volksabstimmungen wurden in Europa seit 1990 abgehalten. Über wichtige Grundsatzentscheidungen wie den Türkei-Beitritt, über die Euro-Einführung oder nun über den Reformvertrag will man aber keine Referenden. Dieses Brüsseler Demokratieverständnis, nämlich dass die Bürger EU-Entscheidungen abzusegnen haben oder den von der EU gewünschten Parteien einfach zustimmen müssen, erinnert wirklich an die Sowjetunion. Statt beleidigt um sich zu schlagen, muss die EU Irlands Nein als das begreifen, was es ist: Eine Chance für eine Umkehr hin zu einer Politik für die Völker und für die Bürger Europas!

 
  
MPphoto
 
 

  Elmar Brok (PPE-DE). – Herr Präsident, lieber Martin Schulz! Der Hinweis darauf, dass es so viele EVP-Regierungschefs gibt, ist ein Hinweis darauf, dass die EVP wohl näher am Bürger ist und deswegen eher Wahlen gewinnt. Wir aber müssen sehen, dass in der Sache einiges darauf hinweist, dass wir eine Balance zwischen vernünftiger Wirtschafts- und Sozialpolitik finden müssen.

Ich respektiere das irische Ergebnis voll und ganz. Aber ich respektiere nicht die Lügenkampagnen mancher von rechts und links, die versucht haben, die Völker irrezuführen, gegen dieses geeinte Europa, das die erfolgreichste Idee ist, die in der Geschichte dieses Kontinents für Frieden, Freiheit und Wohlfahrt verwirklicht worden ist.

(Beifall)

Wir müssen sehen, dass dieses Europa gerade den kleinen Völkern hilft. Sie sitzen am Tisch, sie sitzen in diesem Parlament, und es kann in Europa nichts gegen sie entschieden werden, während früher die Großen über die Kleinen hinweggewalzt sind. Das ist der Unterschied, dass alle Völker gleich sind in diesem Europa, und das wollen Sie auch zerstören, Herr Farage, mit Ihren imperialen britischen Ideen!

Wir wollen diesen Vertrag, damit Erweiterung funktioniert, damit Demokratie eingeführt wird – da die demokratische Lücke dadurch geschlossen wird, dass die nationalen Parlamente gestärkt werden –, damit die Subsidiaritätsklausel gesichert wird, damit wir den Herausforderungen der Zukunft begegnen können – von der Energiekrise bis hin zur Bekämpfung der organisierten Kriminalität –, damit wir die Fähigkeiten haben, auf Nahrungsmittel- und Ölpreise und Ähnliches zu antworten. All dies wird zerstört, wenn wir die Instrumente durch den Vertrag von Lissabon und insbesondere auch die sozialen Rechte – Charta der Grundrechte, Fragen, die mit der sozialen Querschnittsklausel zu tun haben – nicht bekommen.

26 Staaten können ratifizieren. Jedes einzelne Land hat sich verpflichtet, dies zu tun. Ich habe von Großbritannien über repräsentative Demokratie gelernt, dass das Parlament für das Volk sprechen kann, und das lasse ich mir nicht von der UKIP kaputtmachen, was ich von Großbritannien gelernt habe. Deswegen können die 26 Staaten parlamentarisch ratifizieren. Wenn das gelingen sollte, dann kann das irische Volk noch einmal überlegen. Dann warten wir auf Vorschläge aus Irland, damit die Gemeinschaft der 27 zusammenbleibt, weil ich kein geteiltes Europa, kein Kerneuropa möchte, sondern die 27 als Einheit gleichberechtigt zusammen. Deswegen bin ich für den Vertrag von Lissabon.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE). – Mr President, I am less diplomatic than most of my colleagues in this House. The fact is that lies, damn lies and statistics defeated the truth in the Irish referendum.

Lisbon is not dead. Nevertheless, the choice made in Ireland is a sovereign decision of the Irish people. The only people who can vary that decision on that Treaty are the Irish people.

Whether that happens or not depends on the discussions that will begin tomorrow between the Irish Government and the other 26 heads of state. There is no magic wand. It will take time to reach conclusions.

I propose a new deadline for ratification of Lisbon. I think that setting it before the European elections is a reasonable target.

If the Irish people continue to be dissatisfied with Lisbon in whatever form it is finally agreed between us and the rest of Europe, then Ireland will have no option but to renegotiate its relationship with the Union.

That would be a disastrous course for our country. Europe has very little to lose if it loses Ireland, but Ireland has everything to lose if it loses Europe.

The global challenges we all face in this constantly changing and inter-connected world are clear: climate change, demographic change, migration and energy crisis, hunger and poverty killing millions, human insecurity, international crime, topped by an identity crisis in virtually every one of our Member States. These cannot be solved by any Member State pulling the shutters down and hoping these will go away.

To conclude, could I urge that Europe demonstrate tangible capacity to deliver decent living and working conditions? That will reinforce our unity and our solidarity and produce a positive solution to this crisis.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – Mr President, allow yourself to think: if the Irish had voted ‘yes’, does anyone here believe that our green T-shirts would have had the text ‘Respect the Irish vote’? The truth is that they neither respect the Irish, nor democracy. They only respect a ‘no’, and that is quite unique.

When Sweden entered the European Union, there were 12 Member States. It was 1995. Today there are 27 Member States. That is quite a change, and I think very few can question that Europe has become much, much better because of this enlargement and this magnitude of development. We can say today, when we are discussing the Irish referendum, that those who were saying ‘no’ all the time were wrong all the time, and we who advocated a future development of the European Union have been proved to be right.

So let us proceed in the same way in which we have achieved those results, with persistence, vision, democracy and respect for each Member State. Let us proceed with democracy in each Member State with a ratification process, but also respect the decision of each Member State, while also remembering persistence. We need to go further regarding the energy market, the internal market and how to achieve better results in all areas, but also to understand that the Nice Treaty is not enough if we are to proceed with the same development and the same visions with which we have achieved so much. So let us proceed and let us be the Europe that says ‘yes’. Let us remember that the ‘no’ people have achieved nothing in this Europe.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Borut Pahor (PSE). – Ta diskusija ni nova diskusija. Mi smo podobno razpravo že opravili, ko so volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnili ustavno pogodbo in takrat sta Komisija in Svet zagotavljala, da bo šel postopek ratifikacije naprej, pa sta se potem oba, skupaj z našim parlamentom, uklonila skušnjavi, da sta ta proces ratifikacije prekinila.

Jaz bi se danes zavzel za to, da kljub spoštovanju odločitve irskih volivcev tega procesa ratifikacije tokrat ne prekinemo in da ga izpeljemo do konca. Mislim, da bo v tem primeru lažje iskati rešitve za sprejem lizbonske pogodbe, kot če se znova uklonimo skušnjavi in zaradi enega referenduma ta proces prekinemo.

In drugič, nekaj nam mora biti kristalno jasno: obstoji globoka vrzel v videnju pomena Evropske unije med politično elito doma, v nacionalnih krogih, in v Evropskih uniji in med večino naših državljanov. In tukaj se moramo vprašati, ali Parlament, Svet in Evropska komisija lahko naredijo kaj več za to, da zapolnijo to komunikacijsko vrzel in znova navdušijo naše ljudi za evropsko idejo.

Jaz mislim, da ob pozdravljanju načrtov slovenskega predsedstva za jutrišnji Svet med drugim predlagam, da diskutira tudi o tem – o novi komunikacijski strategiji za dialog med državljani in Evropsko unijo – ne samo v luči zaključka ratifikacije lizbonske pogodbe, ampak tudi sicer. (aplavz)

 
  
MPphoto
 
 

  Íñigo Méndez de Vigo (PPE-DE). – Señor Presidente, se ha hablado aquí hoy de respeto, es verdad, hay que respetar el resultado del referéndum irlandés, a quienes han votado que sí y a quienes han votado que no.

Creo que hay un consenso en que debemos respetar al resto de los países y, por tanto, continuar la ratificación. Pero yo quiero hablar de un respeto democrático y quiero decir con claridad que tiene el mismo valor una aprobación plebiscitaria que una aprobación parlamentaria, exactamente el mismo valor. Primera «r», respeto.

Segunda «r», reflexión. Tenemos que pensar en las razones que han motivado el no en Irlanda, y tenemos que hacer un esfuerzo por explicar por qué el Tratado de Lisboa es mejor que los Tratados actuales y tenemos que hacerlo con datos y con elementos.

Tenemos que explicar a la gente que —igual que hace unos días un caballo irlandés ganó el Derby de Epsom, un caballo llamado New Approach— también es un new approach el Tratado de Lisboa, lo que necesita Europa para ser un valor añadido para su gente.

Y tras esa reflexión, la tercera «r», resolución. Tenemos que llegar a una solución, y en este punto déjenme ser enormemente claro: alguno de los partidarios del «no» utilizaron un argumento letal y deleznable. Dijeron: «votad que no, que ya renegociaremos el Tratado de Lisboa con ventajas para Irlanda».

Yo quiero decir aquí con claridad que Europa es una comunidad de derechos, donde rige la affectio societatis y rigen los pacta sunt servanda y en el Parlamento Europeo decimos con claridad que no habrá renegociación sobre el Tratado de Lisboa, porque eso es lo que los europeos y este Parlamento creemos que es necesario para que Europa avance. Y nosotros, los que estamos a favor del «sí» al Tratado de Lisboa, queremos construir.

Y pregunto: ¿cuál es la alternativa de los que piden «no»? Que me la expliquen.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Poignant (PSE). – Monsieur le Président, nous sommes le 18 juin et en tant que Français, je suis imprégné de l'appel de Londres. Résister, continuer, persévérer et ne jamais baisser les bras. On écrit le mot veto avec les quatre lettres du mot vote, mais il n'y a pas de veto pour les autres, donc il faut continuer. Ceci dit, c'est le sixième non sur neuf référendums depuis la chute du mur de Berlin. Ça interroge.

On dit que l'Europe n'est pas assez sociale, elle ne le sera jamais assez. Pas assez démocratique, elle restera imparfaite. Trop bureaucratique, il y aura toujours des techniciens qu'on appellera technocrates. Je pense qu'elle vit une terrible crise d'identité. C'était simple avant. Aujourd'hui, elle est un peu ballottée, elle ne saisit plus très bien quel est son sens, son histoire, son destin, c'est à cela qu'il faut s'atteler. Il faut pour cela un grand leadership et nous sommes un peu, de ce point de vue, des orphelins.

(Applaudissements.)

 
  
MPphoto
 
 

  Stefano Zappalà (PPE-DE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, per la verità mi pare che il Consiglio che si riunisce domani, il Consiglio europeo – l'ha detto prima il Presidente in carica, l'ha detto il Presidente Barroso – ha una serie di argomenti all'ordine del giorno e non soltanto il risultato del referendum in Irlanda.

Però è ovvio che questo argomento ha occupato quasi tutto il dibattito di questa mattina. È un fatto rilevante. Sono state dette e analizzate varie motivazioni per le quali i cittadini irlandesi hanno dato questa risposta, per la verità con un piccolo scarto rispetto ai sì.

Io credo che, tra le tante cose che sono state dette, bisogna in maniera concreta affrontare il tema sul perché di alcune risposte, queste irlandesi appunto, e poi su come procedere. Un esame concreto – ripeto sono state dette tante cose – credo che vada visto nel fatto che i cittadini europei non hanno informazioni. È colpa un po' di tutti, è colpa un po' nostra, colpa dei governi. In generale è stato detto – io concordo – che quando ci sono effetti positivi i meriti sono dei governi, quando ci sono effetti negativi o effetti criticabili la colpa è sempre dell'Europa. In effetti è proprio così.

Nessuno impone a nessuno però, signor Presidente, Presidente del Consiglio, Commissione, nessuno impone a nessuno di restare per forza in Europa. Bisogna rispettare, dal mio punto di vista, il risultato del referendum irlandese. Bisogna però rispettare anche la volontà di altri 26 Stati membri, a questo momento 18, fra non molto 26. Io credo che nessuno può essere costretto in un modo o in un altro a stare in una gabbia che non gli conviene. L'Europa deve andare avanti, l'Europa non si può fermare.

Domani, dal mio punto di vista – e concludo Presidente – il Consiglio europeo deve decidere in maniera netta una nuova strategia – e i capi di Stato e di governo possono farlo – una nuova strategia che chi ci vuole stare ci sta ma l'Europa deve progredire nell'interesse generale.

 
  
MPphoto
 
 

  Gary Titley (PSE). – Mr President, I presume that the leader of the UK Independence Party’s obsession with fraudsters is because of his own party’s intimate relationship with fraud and fraudsters.

To return to the main point of the debate: clearly the Lisbon Treaty cannot come into force on 1 January as we hoped. We have to wait for the Irish Government to tell us how they think we should proceed. But meanwhile other states should exercise their sovereign right to ratify this Treaty. My own Member State will finish its ratification today in accordance with its long-standing and widely respected parliamentary tradition.

Meanwhile globalisation continues apace and with it the insecurity that it generates, which we saw a lot of evidence of in the Irish referendum. The EU is a political process designed to deal with those issues so that is what we should be doing: looking at the Millennium Development Goals, at climate change, at migration. What action? That is why I am going to avoid too much introverted institutional navel-gazing and think about action to improve the lot of our citizens.

I have one question though for the Slovenian presidency: could you tell me what are the implications of the Irish vote for Croatia’s accession to the European Union?

 
  
MPphoto
 
 

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! Rozmawiamy o przygotowaniu szczytu europejskiego. Ja oczywiście uważam, że wszyscy Państwo, którzy zabierali głos mają swoje racje z punktu widzenia jakiejś grupy, mniejszej lub większej, Europejczyków. Ale warto sobie uświadomić, że gdyby ta dyskusja odbywała się tydzień temu, w środę, to byłaby ona zupełnie inna. Nie rozmawialibyśmy w ogóle o problemie Traktatu Lizbońskiego, rozmawialibyśmy raczej o codziennych problemach Europejczyków.

Dzisiaj w Unii Europejskiej nasi obywatele nie przejmują się za bardzo tym, że Irlandczycy odrzucili traktat. Znacznie bardziej przejmują się cenami benzyny na stacjach benzynowych i innymi problemami, które spadają na nich codziennie. To jest dzisiaj dramatyczne wyzwanie, które stoi przed nami. Byłoby źle, gdyby jedyne, co możemy dzisiaj powiedzieć i co może być wynikiem szczytu, to była dyskusja na temat Traktatu Lizbońskiego.

Musimy sobie uświadomić, że mamy dzisiaj do rozpatrzenia dwie sprawy najważniejsze dla nas, polityków: w jaki sposób wyjść naprzeciw codziennym oczekiwaniom obywateli, a z drugiej strony Traktat Lizboński i jego wprowadzenie w życie, bo od niego zależeć będzie w przyszłości jak nam się uda rozwiązać sprawy Europejczyków. I dlatego musimy te sprawy próbować oddzielić i mówić nie tylko o Traktacie Lizbońskim, ale także o tych sprawach, które dzisiaj interesują naszych obywateli.

Musimy wytłumaczyć im dlaczego przyjęcie traktatu, wprowadzenie go w życie ułatwi rozwiązanie codziennych problemów naszych obywateli. Musimy wytłumaczyć dlaczego rozwiązania, które proponujemy, instytucjonalne, są dobre dla Unii Europejskiej. Powodują, że więcej będzie solidarności, więcej dbania o siebie nawzajem i więcej szacunku dla tego, co stanowimy w każdym z naszych krajów.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson (PSE). – Jag delar fullt ut synpunkterna att varje medlemsland har rätt att säga sitt. Det är en demokratisk rättighet. Jag har också den uppfattningen att Lissabonfördraget i flera avseenden är bättre än nuvarande fördrag. Det gäller möjligheterna till fortsatt utvidgning och ökad öppenhet, men också arbetstagares rättigheter.

När jag besökte Irland och träffade fackliga företrädare under kampanjen fanns det en berättigad oro över att balansen mellan marknad och sociala rättigheter inte är den rätta i dag. Också i Irland pekade man på domarna i EG-domstolen rörande Lavalmålet och Rüffertmålet. De två allvarligaste konsekvenserna är följande: För det första är det inte lika behandling efter domarna. De som kommer från medlemsländer med sämre löneförhållanden får nöja sig med minimilön och inte med lika lön. För det andra blev strejkrätten inskränkt på ett sätt som är alldeles oacceptabelt.

De frågorna måste rådet och kommissionen ta sig an. Det handlar om balansen mellan det sociala Europa och marknadens Europa. Klarar vi inte av denna balans kommer medborgarna att vända EU ryggen. Där har vi alla ett ansvar, alla tre institutionerna, och vi måste göra det snart.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Mr President, there is no problem as regards respect for the Irish voters but we should have equal respect for the decisions made by 18 democratically elected national parliaments and, further, show equal respect for the remaining eight Member States, to allow them also freely to decide about the Reform Treaty. With all due respect for the Irish vote, the EU of 27 cannot be taken political hostage by the limited number of opponents to the Lisbon Treaty. There is no alternative to the EU reform. Yes, Europe can stop, but the world around us will not stop because of us, and the most dramatic casualty of this vote will be Europe’s solidarity: our common foreign and security policy and energy solidarity.

There is also an ethical dimension which we need to address. This referendum is a wake-up call for a credible commitment to our principal values. Our citizens may never become fully informed about the details of the Treaties, but they can always be trusted to differentiate between integrity and real commitment on the one hand and half-truths and Realpolitik on the other. Instead of living from one national election to the next, instead of indulging in consumer democracy geared to getting more and more money from Europe, we need leaders who can make the appeal to our citizens: ‘First of all, what can you do for Europe?’ And believe me, if we have such leaders, we will find citizens who will support us.

 
  
MPphoto
 
 

  Libor Rouček (PSE). – Dámy a pánové, před půl rokem se v Lisabonu zavázalo 27 šéfů evropských vlád a států svým podpisem k ratifikaci reformní smlouvy. Chtěl bych, aby toto bylo připomenuto ve čtvrtek na zasedání Evropské rady. Chtěl bych, aby povinnost ratifikace byla připomenuta zvláště českému premiérovi Mirku Topolánkovi, který podobně jako český prezident tvrdí, že Lisabonská smlouva je mrtva a že ji nemá cenu dále ratifikovat. Přál bych si, aby to byli hlavně premiéři z tábora Evropské lidové strany, kteří připomenou českému premiérovi povinnost a také zodpovědnost, která stojí před předsednickou zemí. Česká republika od 1. ledna bude předsedat Evropské unii a závěr ratifikačního procesu, řešení celého problému ohledně Lisabonské smlouvy bude spadat právě na bedra této republiky. Opakuji, přál bych si, aby to byla hlavně Evropská lidová strana, která tuto povinnost českému premiérovi připomene.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – Consiliul European pe care îl pregătim astăzi este decisiv pentru viitorul Europei. Unul dintre cele mai prospere state europene şi exponentul reuşitei economice prin aplicarea procedurilor de integrare europeană a spus „nu” Tratatului de la Lisabona. În acelaşi timp, 18 state europene au adoptat acest act, majoritatea dintre ele fiind aceleaşi 18 care au spus „da” şi Tratatului Constituţional european.

Sunt la fel de dezamăgită de rezultatul referendumului din Irlanda ca mulţi dintre antevorbitorii mei. Însă Uniunea Europeană trebuie să meargă mai departe cu reformele care îi sunt necesare. O Europă a mai multor viteze, pentru care există proceduri încă de la Tratatul de la Amsterdam şi cu opţiuni de exceptare bine definite, este singurul mod în care putem înainta în momentul de faţă. Şansa pe care Irlanda a avut-o să evolueze trebuie acordată şi statelor recent aderate, printre care România. În timpuri ca acestea, trebuie să ne amintim şi să ne regrupăm în jurul lucrurilor care ne unesc şi care ne oferă un motiv puternic pentru a merge mai departe.

Sir Winston Churchill a afirmat în faimosul său discurs în favoarea Statelor Unite ale Europei că atunci când Europa va fi unită prin moştenirea sa comună, nu va mai exista o limită a fericirii, prosperităţii şi gloriei de care se vor bucura popoarele ei. Eu cred în această viziune şi ştiu în acelaşi timp că pentru realizarea ei sunt necesare eforturi foarte mari. Dar acest fapt nu trebuie să ne împiedice să continuăm.

 
  
MPphoto
 
 

  Othmar Karas (PPE-DE). – Herr Präsident! Besserung ist angesagt, nicht Rechtfertigung! Aber es muss klar gesagt werden, dass die nationalen Regierungen die Hauptverantwortung für die EU-Stimmung in unseren Mitgliedstaaten tragen. Der EU-Gipfel morgen und übermorgen sollte daher ein Ergebnis haben: Die Entschuldigung der Staats- und Regierungschefs bei den Bürgern ihrer Mitgliedstaaten für ihren unaufrichtigen Umgang mit den Gemeinschaftsentscheidungen, für die ungenügende Information ihrer Bürger und die Kommunikation mit ihnen, für den Mangel an Mut und Wahrhaftigkeit, was ihre Mitverantwortung an den europäischen Entscheidungen betrifft.

Europapolitik ist Innenpolitik. Sie muss daher auch integraler Bestandteil der Informations- und Kommunikationspolitik werden. Die Europäische Union für alle Probleme zum Sündenbock zu machen, statt zur Mitverantwortung zu stehen, und zwei Wochen vor einem Referendum die Bevölkerung um Zustimmung zu bitten, ist unredlich, unverantwortlich, verlogen! Meine Damen und Herren, Besserung ist angesagt!

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Mr President, the Irish ‘no’ vote indicates that an unprecedented and successful experiment in world politics, the EU, is in difficulty. But, in order to be truly indicative of the will of the people, any referendum should be preceded by a campaign of information. In the Irish case we can measure that by the degree of correspondence, or total lack of it, between the Lisbon Treaty and the arguments invoked against it.

Of course democracy compels us to take the Irish result into account, which we do. But, equally, democracy cannot be exercised at the expense of the rights of the others, namely those who have already ratified the Lisbon Treaty, and, most important, it cannot be abused to blackmail the majority by a minority.

I am afraid that the Irish ‘no’ will encourage rather than discourage existing tendencies to renationalise some common policies by prolonging the juridical vacuum the EU finds itself in since the rejection of the constitutional treaty.

I would conclude by saying that, as an MEP from a former Communist country which made great efforts to be admitted to the Union, I would hate to see communism living longer than the European Union.

 
  
MPphoto
 
 

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – Panie Przewodniczący! Odnoszę wrażenie, że uzgodnienia dokonywane w Lizbonie nie mają szczęścia. Zarówno strategia lizbońska, jak i traktat lizboński kończą się fiaskiem.

W zeszłym tygodniu Irlandia odrzuciła traktat lizboński w powszechnym referendum, co sprawia, że dokument ten stał się martwy. Najbliższy szczyt Rady odpowie na pytanie, czy zajmie się ona jego reanimacją. Z Parlamentu Europejskiego powinien zostać wysłany czytelny sygnał, że akceptujemy reguły demokracji, choć niektórym może się to nie podobać. Niedopuszczalnym jest obrażanie i szantażowanie narodu irlandzkiego. Jedną z form pozaprawnego nacisku byłoby kontynuowanie ratyfikacji traktatu w innych krajach. Niepokój budzą skrajne i nieodpowiedzialne opinie sugerujące możliwość wyrzucenia z Unii niepokornego kraju.

Oczekujemy, że Rada Europejska zastanowi się nad nową, bardziej demokratyczną formułą Unii Europejskiej.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – Monsieur le Président, en effet nous savons tous que la démocratie n'est pas un long fleuve tranquille, mais nous savons aussi que c'est la démocratie que nous avons choisie pour organiser notre société. Pour moi donc, le non irlandais n'est pas différent du non français ou du non néerlandais, mais, comme en 2005, nous n'avons pas su expliquer pourquoi l'Europe est bonne pour nos citoyens. Nous n'avons pas su les rassurer par rapport à la crise écologique qui les heurte de plein front. Par contre, je ne suis pas pour les spéculations et je crois qu'il faut attendre la fin des ratifications. Par contre, je demanderai au Conseil qu'il donne des signaux forts aux citoyens pour montrer qu'il y a vraiment une volonté de transparence et une volonté d'augmenter la démocratie par rapport à nos concitoyens. Je demande au Conseil qu'il ouvre ses portes et je lance un appel pour que la Présidence de la Commission et la Présidence du Conseil soient désignées en même temps que les élections européennes. Oui, cela serait un signal fort et on n'a pas besoin de la ratification du traité pour mettre en place ce genre de changement.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Mr President, this is a lively debate and one that I have listened to very carefully. Yes, the Irish have spoken and they have said ‘no’. But one of the things that worries me deeply is that those who voted ‘no’ felt there were no risks in doing so: they felt, perhaps, the status quo would prevail. Now it is very clear from this debate that other countries believe that their process of ratification through parliament is equally valid and that that will proceed.

So there will be some sort of dilemma for Ireland and the Irish to look at the situation if 26 ratify and there is urgency for our Taoiseach, Brian Cowen, to come forward in the next few days with certainly a reflection, and perhaps proposals, on the way forward.

Could I address specifically Kathy Sinnott who campaigned, in my view, with some rather horrendous arguments for a ‘no’ vote? Could I say to her, concerning this worry about loss of values in Ireland, that we cannot blame Europe for the loss of values in Ireland. We have done that ourselves, and let us stop throwing the buck at the European Union and maybe look at our own values of materialism in Ireland and elsewhere.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE). – Panie Przewodniczący! Ja nie mam wątpliwości, że proces ratyfikacji traktatu lizbońskiego musi być kontynuowany. Dla państw, które ten dokument podpisały jest to prawno-międzynarodowy obowiązek wynikający z Konwencji wiedeńskiej o prawie traktatów.

Traktat ten niesie szansę na konieczne reformy Unii. Umożliwia, na przykład, stworzenie w Europie wspólnej polityki energetycznej. Ta polityka jest bardzo ważna dla Unii, dla mojego kraju, Polski, także. Gwarantuje bezpieczeństwo energetyczne Polakom, a mojemu regionowi, a jest to bogaty w zasoby energetyczne, w tym węgiel, niemal pięciomilionowy Śląsk, daje szansę na rozwój i postęp.

Dlatego pytam: czy irlandzkie „nie” ma to zniweczyć? Ja szanuję wynik referendum w Irlandii, ale jednocześnie mam wątpliwość czy 109 964 głosy Irlandczyków, bo taka jest przewaga głosów „nie” nad „tak”, może decydować o przyszłości mojego kraju, mojego regionu i niemal całej Unii Europejskiej? Ja uważam, że nie.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL). – Herr Präsident! Ich will mich ausdrücklich bei der irischen Bevölkerung und auch bei der Kampagne CAEUC in Irland bedanken, die gegen den Vertrag von Lissabon argumentiert hat. Es gab inzwischen drei Ablehnungen dieses Vertrags, eine in Frankreich, eine in den Niederlanden und jetzt, leicht verändert, eine in Irland. Es ist notwendig, dass das endlich akzeptiert wird. Mir fällt Bertolt Brecht ein, der mal gesagt hat: "Wäre es da nicht doch einfacher, die Regierung löste das Volk auf und wählte ein anderes?" So verstehe ich eine Reihe von Äußerungen, die hier gemacht werden. Der Vertrag wurde in Irland inhaltlich diskutiert, insbesondere die neoliberale Festlegung, die Militarisierung und vor allem der undemokratische Charakter.

Ich glaube, es ist notwendig, dass dieses Votum einfach akzeptiert wird. Der Vertrag ist tot, und es bedarf eines anderen Vertrages! Wir werden die Reihe von undemokratischen Äußerungen, die hier stattgefunden haben, durchaus auch zur Kenntnis nehmen und dokumentieren.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Beseda, ki jo je bilo danes najpogosteje slišati v tem prostoru, pa tudi prebrati, je bila spoštovati – "respect". Mislim, da mi bo dovoljeno, da dodam, da moramo spoštovati tudi nekaj dejstev in rad bi izpostavil naslednja.

Prvič: ratifikacija nove pogodbe o Evropski uniji je izključna pristojnost držav članic. Izključna. Svet nima nikakršne vloge v teh postopkih, še manj predsedstvo.

Naslednje dejstvo: vsaka država članica ta postopek izvede v skladu z lastnimi pravili, ki jih samostojno in suvereno oblikuje sama. In s tem prehajam na morda bistveno poanto. Nekatere države članice so opravile parlamentarno ratifikacijo oziroma jo še bodo, ena je zavezana k referendumu. Ampak to še ne pomeni, da je kaj narobe s parlamentarno ratifikacijo. Odločno zavračam trditve tistih, ki menijo, da je parlamentarna ratifikacija nepopolna ali da je manj demokratična, kot referendum. To ni res, to ni res, prav nič ni narobe s parlamentarno ratifikacijo. Z vidika Evropske unije je povsem enakovredna drugim demokratičnim postopkom.

Tretje dejstvo: vsaka država članica se izreče zase. Irski volivci so se izrekli za Irsko, niso se izrekli za nobeno drugo državo članico. To pomeni, da ima enako pravico vsaka druga država članica. 18 držav članic je lizbonsko pogodbo že ratificiralo, ostale se še niso izrekle in stališče predsedstva je, da se morajo ratifikacije nadaljevati. Tisti, ki trdijo, da je lizbonska pogodba mrtva, tisti, ki zahtevajo ustavitev postopka ratifikacije odslej, odrekajo pravico državam članicam, da se izrečejo, isto pravico, kot jo tako vehementno branijo v primeru Irske.

(aplavz)

Četrto dejstvo: bili smo že v tej situaciji in našli smo rešitev. Tudi tokrat jo bomo na podlagi razlogov, zaradi katerih je prišlo do tega razpleta, vendar o njih predsedstvo ne želi špekulirati. Predsedstvo se ne želi spuščati v to, ali je bila morda pogodba prezapletena, ali je bilo kaj narobe s komunikacijo, ali je bilo morda, kot je gospod De Rossa poudaril, veliko laži v tej zadevi. Ne, to bomo prepustili našim irskim kolegom, da analizirajo razloge za takšen izid in tudi, da predlagajo svoje videnje možnega izhoda. Vendar ta izhod, o tem sem prepričan, bomo našli. Bomo našli. In zasedanje Evropskega sveta z jutrišnjim dnem je začetek te poti iskanja izhoda.

In še zadnje dejstvo: točka na dnevnem redu današnjega dopoldanskega zasedanja ni izid irskega referenduma, temveč priprave na Evropski svet. Predsedstvo bo vodilo razprave na Evropskem svetu na ta način, da bo jasno, da se Evropa ni ustavila, da Evropa deluje naprej, in zato bomo obravnavali tudi številne druge teme v skladu s predvidenim dnevnim redom.

Obravnavali bomo problem cen hrane in nafte, obravnavali bomo ekonomske, socialne in okoljske teme, obravnavali bomo mednarodne razvojne izzive, obravnavali bomo vprašanje Zahodnega Balkana. In tukaj tudi odgovarjam gospodu Titleyu – ni neposrednih implikacij na širitveno politiko Evropske unije, ta se bo nadaljevala in prav tako se bo nadaljevala evropska sosedska politika in druge politike.

Hvala vsem, predvsem tistim, ki ste svoja stališča podali tudi na te ostale teme in računam, da bo Evropski svet potekal uspešno.

(aplavz)

 
  
MPphoto
 
 

  Margot Wallström, Vice-President of the Commission. − Mr President, I should like to thank the honourable Members for all their very interesting contributions. Of course this is the right arena for a debate on democracy and respect for votes.

The Irish voted ‘no’, so why is it then not over? Why does the EU not just say, ‘The Treaty is dead: let us move on’? Why is it that some people and some Member States insist on carrying out their own ratification procedures? Why is it that we insist on coming back to the reasons why we started this whole debate on a new treaty for the European Union?

I hope you will allow me to say a few words about this because, do not forget, the European leaders have invested a lot of political capital in this whole procedure. It has taken a long time and a lot of energy to discuss the underlying issues and the problems behind the need for a new Treaty to design a new machinery for a European Union that has changed so dramatically in a short period of time.

Let me just mention three reasons why we think a new treaty is needed.

Firstly, it would give the Charter of Fundamental Rights legally binding force. Europe is not only about the internal market – as somebody said here – but also about the rights of persons and the rights of workers.

A second reason is, of course, that we would like to be able to speak with one single strong voice in the world, to be stronger on the international scene, and to do that on the basis of our values. We would like to stand up on the international scene, to fight for sustainable development, to discuss oil prices, conflict prevention and other important issues. This is one of the reasons behind the discussion on a new treaty.

The third reason is, of course, to make the European Union more democratic. How ironic it is, for those who talk about respecting the ‘no’ and about the outcome, that the Treaty would actually give more power to the directly elected European Parliament. It would mean more involvement of the national parliaments and would mean that the Council has to hold its deliberations in public, with the Citizens’ Initiative as one of the important elements in a chapter on participatory democracy, which is a new improvement in the Treaty.

The T-shirt party up there have the text ‘Respect the “no”’. My idea of doing that includes knowing the concerns of the Irish people. It is understanding why they voted ‘no’. They have made their own interpretations but I think it is very important that the Irish Government, with the help of our Eurobarometer opinion polls, can better understand what the concerns are and whether we can do something about them.

Is that not the idea of democracy? That is the way forward – to understand their arguments, to work with the other Member States and also to get their respect for the problems that we can, hopefully, solve together. As we did after the ‘no’ vote in the French and Dutch referendums, we have already carried out a Eurobarometer survey, which I think will also help better to understand the challenges of any referendum. Carrying out a referendum has its upsides but also its downsides – or rather, from a democratic point of view, challenges. After the voters have been presented with such a complex wide text as a new international treaty, of course there is room for different interpretations of the results.

We need to understand better what the Irish said, what they are afraid of and what they hope for. I already understand from the preliminary results that this is not a general ‘no’ to Europe. It is also understanding and respecting their role in a European Union.

The upside of carrying out a referendum is that you also have to inform and communicate with citizens, with all the challenges that implies. I think that everybody can see that we also have to analyse what we can improve in terms of communication and information to citizens. I have always said that communication is a tool for democracy. This must be based on a right for citizens to know what goes on at European level, what is decided and how citizens can have a say. That work has to be further intensified and that is why also the Commission will continue with what we started a couple of years ago, called Plan ‘D’, as in Debate, Dialogue and Democracy. That will be based on the idea of having a citizens’ ownership of EU policies...

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Signora Commissario, colleghi, capisco che è un momento di confusione per l'ingresso in Aula di tanti colleghi deputati, ma pregherei quelli che entrano di non fermarsi a chiacchierare perché molti colleghi sono interessati ad ascoltare le conclusioni della signora Commissario.

 
  
MPphoto
 
 

  Margot Wallström, Vice-President of the Commission. − Mr President, I am trying to summarise that we need to create a citizen’s ownership of EU policies, to make them understandable and relevant, and to make the EU institutions accountable and reliable to those they serve.

We need to have a broad and permanent debate on the future of the European Union between the democratic institutions in the EU and the citizens, both at national and EU level, and we need to empower citizens by giving them access to information so that they can have an informed debate on the European Union. We have already proposed creating a framework for that, as Jo Leinen has already pointed to – and thank you for doing so. I thank Mr Lenarčič for trying to find a solution to that.

I thank Parliament for its support in trying to be more effective in communicating with citizens, because then we have to be serious about it and give it the resources and the framework we need to work in partnership with Member States as well and, of course, to make our texts and our decisions as readable as possible.

We had a debate on the consolidated Treaty. It took the Council too long to accept and to publish a consolidated Treaty, but in the end it did so, and this is, of course, one tool with which we are able to reach out in a better way to our citizens.

We have to continue to draw conclusions and learn the lessons also from the Irish example, but to respect the ‘no’ vote. We do that best by actually knowing what were their concerns, by finding the solutions together and allowing the other Member States also to have their say. I hope that this debate will also serve as an input to the leaders’ meeting tomorrow and on Friday. I thank you very much for a good and constructive debate.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Ringrazio la signora Commissario.

La discussione è chiusa.

Do comunicazione all'Assemblea che l'on. Hans-Peter Martin ha chiesto la parola per fatto personale ai sensi dell'articolo 145 del regolamento. Secondo quanto previsto dall'articolo 145 del regolamento daremo alla parola all'on. Martin al momento dell'approvazione del processo verbale di questa seduta.

Dichiarazioni scritte (articolo 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI), in writing. I heartily congratulate the voters of the Republic Of Ireland on convincingly rejecting the repackaged Constitution. In so doing they struck a blow for millions of democrats across Europe, who were denied a say by the totalitarian attempt of the EU elite to foist the Lisbon Treaty on us all. The challenge is now whether some elite have the honestly and integrity to admit that the Treaty is dead. Lisbon sets its own test for survival: unanimous ratification. It spectacularly failed that test. Like its predecessor, the Constitution, it foundered on the rock of democracy. Rather than face reality, I fear that we will again face a Brussels conspiracy to circumvent the people. If you do, you will ultimately face the same fate. So save yourselves the trouble and admit that the Treaty is dead, with no prospect of resurrection.

 
  
MPphoto
 
 

  Costas Botopoulos (PSE), in writing. In these times of crisis and institutional uncertainty I feel I must praise the Treaty of Lisbon. I do not know if it will ever enter into force, but if one wanted to avoid populism he should say that it is a good treaty. Of course it was not as democratically constructed and discussed as the Constitutional Treaty. Of course it is not the perfect text – there is no perfect text. Of course it is too complex – but which European Treaty is not? People who say they do not understand it in fact show they have no confidence in their leaders. But it is a text that advances democracy in Europe. It would make Europe more open, efficient and socially sensitive. One simple example: were it in force, were the Charter of Fundamental Rights in force, the Court of Justice could not have taken the Viking and Laval decisions, which are so detrimental for workers. So we need more Europe, not less. More democracy. More politics. As socialists, we now have the duty to go before the people and explain what kind of new and different Europe we want.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandra Dobolyi (PSE), írásban. Egyike vagyok azoknak, akik hisznek abban, hogy az ír „nemet” követően a dolgok nem ugyanazok többé Európában, mint azelőtt voltak. Egy dolog, amit biztosan nem tehetünk meg, hogy figyelmen kívül hagyjuk az ír referendum eredményét. Továbbá egyike vagyok azoknak, akik hisznek abban, hogy a ratifikációs folyamatnak folytatódnia kell, minden egyes tagállamnak ugyanolyan joga van arra, hogy kifejezze véleményét Európa közös jövőjével kapcsolatban.

Úgy kell megoldani ezt a bonyolult kirakóst, hogy egyrészről meg kell hallanunk az ír állampolgárok hangját, másrészről tekintettel kell lennünk az összes többi tagállam álláspontjára, akik tovább akarnak menni a közös európai úton.

Az egyenlet nehéz, az értékeléshez minden lehetőséget meg kell ragadnunk és ehhez mind a 27 tagállamra szükségünk van. Hiszek abban, hogy 27 tagállamnak kell közös megoldást találnia, és közösen döntenie a következő lépésről.

Ahogyan Barroso elnök úr mondta: „27 tagállam írta alá az Alkotmányos Szerződést, így 27 tagállamnak kell közösen megtalálnia a helyes választ arra, hogyan is haladjunk tovább, hogyan is találjunk megoldást, és hogyan mozduljunk előre a holtpontról!”

 
  
MPphoto
 
 

  Titus Corlăţean (PSE), în scris. Procesul european e necesar să continue.

Votul de respingere a Tratatului de la Lisabona de către cetăţenii irlandezi trebuie respectat.

În acelaşi timp, trebuie luate în considerare interesele mai largi ale tuturor cetăţenilor Uniunii Europene, de eficientizare a structurilor europene, precum şi de continuare a procesului de extindere a Uniunii.

Irlandezii nu au numai drepturi, ci şi obligaţii în cadrul UE. Ei trebuie sa fie conştienţi de consecinţele pe care şi le asumă prin respingerea Tratatului de la Lisabona.

Irlandezii vor trebui să decidă printr-un nou referendum dacă ies din Uniunea Europeană sau rămân în cadrul UE în baza Tratatului de la Lisabona.

Stoparea procesului european prin invocarea „suveranităţii neştirbite” a irlandezilor înseamnă de fapt stoparea aspiraţiilor fireşti de apropiere de UE ale cetăţenilor din Croaţia, Republica Moldova etc.

Aşa cum Irlanda şi reprezentanţii politici irlandezi au dreptul să se bată pentru aspiraţiile cetăţenilor lor, tot aşa România este îndreptăţită să lupte pentru aderarea Republicii Moldova la Uniunea Europeană.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. No rescaldo da vitória do NÃO no referendo da Irlanda ao Tratado de Lisboa, o que os responsáveis da União Europeia aqui deviam ter reconhecido era o óbvio: o Tratado de Lisboa acabou. Sabem que basta um Estado-Membro não ratificar um tratado para que ele não possa entrar em vigor. São as regras existentes. Registe-se que este resultado negativo se segue a dois outros resultados idênticos na França e na Holanda relativamente à dita constituição europeia, que o projecto de Tratado de Lisboa retomou.

Mas o máximo que o Presidente da Comissão Europeia conseguiu reconhecer foi que levará tempo e esforços até resolver o problema criado com o referendo irlandês, tentando atirar para a Irlanda as responsabilidades do caso, não reconhecendo que o problema é resultado da verdadeira crise de legitimidade das políticas neoliberais, militaristas e federalistas que estão a ser praticadas.

Por isso, é preciso que o Conselho Europeu desta semana decida aquilo que é fundamental: acabar com o processo de ratificação do Tratado de Lisboa, considerando-o morto, lançar um debate sobre as verdadeiras razões do descontentamento das populações e avançar para as rupturas políticas necessárias de forma a enfrentar as crises existentes, promovendo mais justiça social, mais segurança no emprego com direitos, combate aos ganhos e preços especulativos, prioridade à luta pela inclusão social.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Filip (PPE-DE), în scris. Votul recent al irlandezilor a fost preluat la nivel comunitar sub diverse interpretări şi luările de cuvânt din Parlament confirmă dificultăţile pe care le presupune gestiunea pe termen lung a efectelor pe care acest vot le poate produce.

Aş dori să mă refer pe scurt la problemele pe care votul irlandezilor le poate ridica la nivelul opiniei publice din statele recent integrate în UE, în special cele din Europa de Est. Cetăţenii din aceste state vor înţelege foarte greu caracterul de obligativitate prin care vor fi preluate în cadru naţional acele norme europene care presupun sacrificii economice şi o serie de politici publice pe care cetăţenii le consideră mult prea restrictive pentru etapa economică în care aceste state se găsesc.

Ceea ce vreau să subliniez aici este faptul că orice încercare de a introduce tratamente excepţionale în cadrul comunitar se va reflecta nemijlocit în votul politic din 2009 care ar putea oferi motive de radicalizare a unui electorat care s-a exprimat cu mult entuziasm în favoarea intrării acestor state în UE.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE), írásban. Az ír népszavazást többféleképpen értékelhetjük. Győzött a népfelség: ezt az egyszerű tényt nem lehet letagadni. Ugyanakkor a szavazók jelentős része nem tudta, mire szavaz: erre mutat az a tény, hogy a kampányban olyan történelmi sérelmekre hivatkoztak a "nem" hívei, amelyeket éppenséggel orvosol az uniós tagság. Igazságtalanságnak tarthatjuk, hogy egy relatíve kis ország szavazóinak 53%-a megakadályozhat huszonhat másik nemzetet az együttműködés elmélyítésében, az európai álom kiteljesítésében. Egy dolog azonban bizonyos: a jövőben értelmesebben, meggyőzőbben és közérthető módon kell megbeszélnünk az integrációt az Unió polgáraival. Az Európai Parlament kulturális bizottsága ezért jelentést kezdeményez "Aktív párbeszéd a polgárokkal Európáról" munkacímmel. A jelentés elkészítésével engem bíztak meg. Arra kérem képviselőtársaimat, hogy ötleteikkel segítsék munkánkat, gyűjtsük össze gondolatainkat, hogy ne csak értsük és szeressük, hanem megértessük és megszerettessük Európa polgáraival az integráció, az együttműködés ügyét.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), na piśmie. Dziś debatujemy o przyszłości Unii Europejskiej. Czynimy to pod wpływem emocji wywołanych wynikiem referendum w Irlandii. Chciałbym prosić wszystkich, zarówno posłów do Parlamentu Europejskiego, jak i przedstawicieli Komisji oraz Rady o rezygnację z pouczania Irlandczyków i grożenia im takimi czy innymi represjami, z wykluczeniem ze Wspólnoty włącznie. Fakty są bowiem takie, że Unia istnieje i głos narodu irlandzkiego nie jest głosem sprzeciwu wobec Unii. W moim przekonaniu jest to sprzeciw wobec dokumentu, który nosi nazwę Traktat Reformujący z Lizbony. Irlandczycy odrzucili tę właśnie wersję reformy, która została im zaproponowana.

Jest dalece prawdopodobne, że gdyby mieszkańców innych krajów zapytano o to samo w drodze referendum, to ich odpowiedź byłaby identyczna. Traktat ten jest bowiem nieczytelny nawet dla wykształconego obywatela Unii Europejskiej. Warto się też zastanowić, czy nie jest to pozytywny, ożywczy sygnał zmuszający tzw. elity do niwelowania wytworzonej obecnie wielkiej przepaści między obywatelami państw członkowskich a kierownictwem ugrupowań politycznych, tak w skali kraju, jak i unijnej.

Z faktycznego przepisu prawa międzynarodowego wynika, że jeśli choć jeden z krajów będących stroną tej umowy nie akceptuje umowy międzynarodowej, to taka forma umowy nie jest obowiązująca. Jest to oczywiste i niezależne od tego co myślimy o całym dokumencie. Irlandczycy dokonali wolnego wyboru. Uszanujmy tę wolę Irlandczyków, szukajmy pozytywnych rozwiązań dla przyszłości Europy. Wszak „VOX POPULI VOX DEI”.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), kirjallinen. Kriisi! Kriisi! EU:n huudetaan taas olevan kriisissä, koska irlantilaiset hylkäsivät Lissabonin sopimuksen kansanäänestyksessään torstaina 12. kesäkuuta. Sopimus voi tulla voimaan vain, jos kaikki jäsenmaat ratifioivat sen. EU-johtajat peräänkuuluttavat uusia ratkaisuja, mutta harvalla on niitä esittää.

Ongelmia on ainakin kaksi. Lissabonin sopimus on niin vaikeaselkoinen, että sitä on lähes mahdoton ymmärtää. Olisitko valmis allekirjoittamana sellaisen paperin? Lisäksi EU-eliitti haluaa edetä selvästi liian nopeasti.

Nyt on pienten jäsenmaiden aika toimia. Niiden pitää vaatia jokaiselle jäsenvaltiolle omaa komissaaria. Se oli niin Suomen kuin monen muunkin maan alkuperäinen toive.

Lissabonin sopimus johtaisi voimaantullessaan siihen, että jokainen jäsenmaa olisi vuorollaan kolmasosan ajasta ilman omaa komissaaria vuodesta 2014. Lissabonin sopimuksen sanamuodot ovat niin epäselviä, että käytännössä pienet jäsenmaat olisivat komissaaritta kauemmin kuin isot. Irlannin on tulkittu hylänneen sopimuksen muun muassa komissaarikysymyksen takia.

Omalla komissaarilla on erityinen merkitys pienille jäsenmaille, vaikka komissaarien velvollisuutena on ajaa koko EU:n etuja. Suomessakin jokainen maakunta riemuitsee, jos saa “oman” ministerin maan hallitukseen.

EU-johtajien pitää nyt pohtia kunnolla, mistä kansalaisten kasvava epäluuloisuus EU:ta kohtaan johtuu. Onko unioni toiminut kaikkien kansalaistensa hyvinvoinnin puolesta parhaalla mahdollisella tavalla? Onko unioni syventänyt yhteistyötään eri aloilla ja laajentunut liian nopeasti?

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), na piśmie. Decyzja Irlandczyków postawiła Europę w trudnej sytuacji. Jest ona także dowodem, że demokracja stanowi żywy fundament Europy. Losy traktatu lizbońskiego nie są przesądzone. Mieliśmy już podobne sytuacje w przeszłości. W 1993 roku Dania po negatywnym głosowaniu w sprawie ratyfikacji traktatu powołującego UE, podjęła decyzję o ponownym referendum. Podobnie Irlandczycy, po porażce głosowania w sprawie traktatu nicejskiego w 2001 r., zdecydowali się na drugie referendum. Nie mam wątpliwości, że i tym razem głos Irlandczyków należy uszanować, jako ich suwerenną decyzję. Unia opiera się na poszanowaniu praw wszystkich państw członkowskich do wyrażenia swojej woli. Trzeba wyraźnie powiedzieć, iż odrzucenie traktatu nie oznacza, że Irlandczycy są przeciwnikami Unii.

Zbliżający się szczyt Rady Europejskiej to okazja do refleksji nad przyczynami i skutkami obecnej sytuacji. Refleksja ta nie może się ograniczyć do pouczania czy krytykowania Irlandii. Rada, Parlament i Komisja powinny zastanowić się, co można zrobić, aby Europejczycy lepiej rozumieli traktat i zamierzenia elit. Nie popieram ponownego otwierania negocjacji o reformie traktatowej. Europa nie powinna też stać się Europą wielu prędkości. Europa musi udowodnić własnym mieszkańcom, że jest projektem wspólnym i solidarnym. Wierzę, że Rada znajdzie rozwiązanie, które będzie akceptowalne dla krajów, które już ratyfikowały traktat, Irlandii i tych członków, którzy zastanawiają się co robić.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), na piśmie. Wynik referendum w Irlandii zachwiał procesem ratyfikacji Traktatu Reformacyjnego. Referendum udowodniło jak wielką troską należy otaczać nasz wielki europejski projeki Europy pokojowej, solidarnej, stawiającej w centrum uwagi dobro obywateli i siłę kontynetu w globalnej grze ekonomicznej i politycznej. Mamy dowód na to, jak wielką cenę płacimy za zaniedbania w prowadzeniu dialogu ze społeczeństwami, wyjaśniając znaczenie integracji.

Proces ratyfikacji powinien być kontynuowany i Irlandia - wierzę - będzie intensywnie poszukiwać rozwiązania sytuacji. Zgadzam się ze stanowiskiem przewodniczącego Grupy PSE Martina Schulza, że sposób funkcjonowania Komisji Europejskiej oraz Rady Europejskiej jest jedną z przyczyn stanu rzeczy. Więcej kompetencji dla Parlamentu Europejskiego jako demokratycznej instytucji może być bardzo ważne dla usprawnienia Unii, bez wielkich deklaracji i programów, które nie trafiają do umysłów i serc obywateli.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE), kirjalikult. Kallid kolleegid, Dublini „ei” Lissaboni leppele üllatas seetõttu, et just ELi toel on Iirimaa ehitanud üles konkurentsivõimelise majanduse, stabiliseerinud tööturu ja loonud heaoluühiskonna. Iirlastel olnuks võimalik hääletada veelgi tugevama, konkurentsivõimelisema ning rahvusriikide huve senisest enam teeniva Euroopa Liidu poolt.

Isiklikult olen seisukohal, et Lissaboni leppe panemine rahvahääletusele näis olevat demokraatlik, kuid seda petlikult. Siseriiklikud probleemid, millesse EL ei puutu, tekitavad paratamatult pingeid, mis vajavad väljaelamist. Seetõttu on kerge luua näiline võimalus oma rahulolematust väljendada vahendeid valimata. Demokraatia näilisusele ning pingete väljaelamisele viitavad ka enne referendumit korraldatud rahvaküsitlused, millest selgus, et eitavalt hääletavad inimesed ei tea Lissaboni leppe tegelikust sisust või tähendusest teab mis palju.

Küsimusele „Miks?” peavad vastust andma Iirimaa poliitikud. Iirimaa on läbi aegade olnud üks edukamaid EL toetusrahade kasutajaid. Iirlased on tuntud oma euromeelsuse poolest. Seda enam on irooniline, et Iirimaa tõttu jääme toppama ühise tugeva tuleviku loomises.

Eesti ratifitseeris Lissaboni leppe päev enne Iirimaa referendumit. See tähendab, et erinevalt Dublinist on Tallinn kaasa aidanud ühise tuleviku loomisele. Olen kindel ratifitseerimisprotsessi toetaja ning usun, et Iirimaa teeb uue katse, kinnitamaks 500 miljonile Euroopa kodanikule, et ka nemad kannavad auga eurooplase nime. Dublini tänuvõlg Euroopa ees on ilmselge.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE), in writing. Mr President, although the result of the Irish referendum was a great disappointment to the European Union, it is not the proper time to panic and look for a scapegoat. The European Council is about to hold its meeting on June 19 and 20 in Brussels. We should first take time to hear the explanations of Taoiseach Brian Cowen and listen to his proposals on how to go on with Ireland.

In my opinion the remaining eight Member States must go on with the ratification as scheduled, despite the Irish "no".

The Treaty of Lisbon is indispensable for the successful continuation of the European project. It would be unthinkable to restart new negotiations, as the European Union has occupied itself with negotiations on its future for the past nine years. The Treaty of Lisbon creates a more understandable, democratic and efficient European Union and we cannot quit on that just yet.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen (GUE/NGL), kirjallinen. Demokratia on sananmukaisesti kansan valtaa. Ei voi olla demokratiaa ilman kansaa, eikä ole kansan hyvä olla ilman demokratiaa. Irlannissa kansa sai äänestää EU:n uudesta perustuslaista eli Lissabonin sopimuksesta. Se oli demokratiaa, ja irlantilaiset äänestivät kaikkien muidenkin kansojen puolesta EI luvuin 53,4 %–46,6 %. Irlannissa ei haluttu EU:n liittovaltiokehitystä, militarisointia ja pidemmälle menevää vallan siirtoa suurille maille.

Liittovaltioasiaa ajavat miehet ja naiset ovat huonoja demokraatteja ja kelvottomia häviäjiä. Ruumista on alettu elvyttää väkisin. Sanotaan, että pieniä maita ei tarvita, jos ne eivät tottele suurten tosiasiallista käskyvaltaa. Näin rikotaan harhakäsitystä EU:n demokratiasta.

Irlantilaisia arvostellaan kansanvallasta, mutta unkarilaisille ei naureta, vaikka sikäläinen parlamentti äänesti KYLLÄ jo ennen, kuin Lissabonin lukukelvoton sopimus oli sille toimitettu. Demokratiaa on Irlannin kansan, vaan ei Unkarin parlamentin päätös.

Halu saada EU:lle perustuslaki ei tule kansojen tarpeesta, vaan eliitin vallan pönkittämisen tahdosta. Ilman kansanäänestyksiä se on vallankaappaus pieniltä mailta suurille.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Severin (PSE), in writing. While we keep behind our closed doors states like Croatia, Turkey, Ukraine and Moldova, which are struggling to become members, we strive to keep in states which are unsure that it is worthwhile to be members of a strong union. It is unfair, unproductive and unsustainable to treat the eurosceptics better than the euro-enthusiasts.

Equal respect for all nations means confronting each one with its own responsibility. Trying to cheat and tempt someone with illusory protocols and concessions in order to change decisions without changing convictions would be an offence and a lack of democratic respect.

The Irish people should take as much time as necessary in order to reflect on its European future. Perhaps the best frame for such a democratic reflection would be early elections. Anyhow, the Irish must use their own time and not the others’ time. Therefore an interim status for Ireland within the EU, letting the European integration progress with fewer states involved, must be considered.

Eventually, through a new referendum, the Irish people should answer the question of whether they want to stay in the European Union on the basis of the Lisbon Treaty or if they want to play a ‘chevalier role’ in the storms of the global order.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), na piśmie. Odrzucenie traktatu lizbońskiego przez irlandzkie społeczeństwo przekreśla szansę na szybkie przeprowadzenie reformy instytucjonalnej Unii Europejskiej. To już druga zmarnowana okazja. Wcześniej o fiasku reformy zdecydował negatywny wynik referendum we Francji i Holandii.

W moim przekonaniu winą z całą pewnością nie należy obarczać Irlandczyków. To, że powiedzieli „nie” dla traktatu nie oznacza ich negatywnego stosunku dla całej Unii Europejskiej. Traktat w Irlandii został odrzucony z powodu niewłaściwego podejścia instytucji europejskich, a także rządów państw członkowskich do kwestii ratyfikacji Traktatu i udziału obywateli w tym procesie. Obawiam się, że gdyby referendum było przeprowadzane we wszystkich krajach członkowskich, nie tylko Irlandia powiedziałaby „nie”.

Taki stosunek obywateli do traktatu nie wynika z ich złej woli, ale z niedoinformowania.

Kroki, jakie podejmie teraz Unia w sprawie dalszych losów traktatu lizbońskiego muszą być podobne do tych rozwiązań, które zostały zastosowane po odrzuceniu traktatu ustanawiającego Konstytucję dla Europy przez Holandię i Francję.

Na szczęście pod rządami traktatu nicejskiego i pozostałych obowiązujących traktatów Unia Europejska jest w stanie sprawnie funkcjonować, a to daje nam czas na spokojne naprawienie popełnionych błędów.

 
  
MPphoto
 
 

  Marek Siwiec (PSE), na piśmie. Wobec decyzji Irlandczyków, wyrażonej w ostatnim referendum, sfinalizowanie ratyfikacji traktatu lizbońskiego przez Polskę staje się jeszcze ważniejsze. Jeśli prezydent państwa, wykorzystując argument ostatniego podpisu, nie doprowadzi procesu ratyfikacji do końca, to postawi nasz kraj po stronie przeciwników traktatu i w opozycji do olbrzymiej większości krajów, która ten traktat zaakceptowała.

To nie będzie opłacalne. Graliśmy już mechanizmem gróźb, a wedłóg niektórych nawet szantażu, ale zgodziliśmy się na kompromis. Jeżeli powiedzieliśmy „A”, trzeba powiedzieć „B”, i to zwłaszcza w obliczu irlandzkiego referendum. Polska ma bowiem szansę współuczestniczyć w ważnej rozgrywce na rzecz silnej Europy. Szybka ratyfikacja traktatu nie będzie aktem rutynowym, ale doniosłym gestem politycznym.

Jest dla mnie oczywiste, że prędzej czy później, z Irlandią lub bez niej, to, co jest istotą traktatu, zostanie wcielone w życie. Rzecz w tym, aby być po właściwej stronie, we właściwym momencie.

 
  
MPphoto
 
 

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE), în scris. Parlamentul European şi celelalte instituţii europene trebuie să respecte votul dat de către cetăţenii irlandezi la referendum. O spun răspicat: cetăţenii irlandezi nu au votat împotriva Uniunii Europene, ci a Tratatului de la Lisabona. Avem semnale clare că nu s-a înţeles conţinutul şi motivaţiile acestui Tratat, iar temerile irlandezilor cu privire la sistemul de taxare şi prezervarea neutralităţii au fost alimentate de unele partide politice.

Parlamentul European trebuie să dea un semnal clar de susţinere a procesului de ratificare în celelalte state membre. În paralel, cetăţenilor irlandezi şi guvernului irlandez trebuie să li se prezinte soluţii viabile pentru depăşirea acestui impas. În definitiv, Tratatul de la Lisabona este pasul necesar de reformă pentru ca sistemul instituţiilor europene să funcţioneze mai eficient, în condiţiile mondiale tot mai dificile la care trebuie să răspundă fiecare stat membru: competitivitatea economică, schimbările climatice, creşterea preţurilor la resursele naturale şi multe altele care ne afectează deopotrivă.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v písemné formě. Lisabonská smlouva se stala mrtvým dokumentem, podobně jako tomu bylo, když Francouzi a Holanďané odmítli návrh Evropské ústavy. Předseda Parlamentu pan Pöttering sice prohlásil, že smyslem Smlouvy bylo dosáhnout více demokracie, politické efektivity, přehlednosti a transparentnosti a že „ratifikační proces musí pokračovat v těch zemích, kde doposud ratifikace neproběhla“, ale to jsou jen bezradné fráze.

Kdyby se referendum konalo i v jiných státech, nebylo by irské NE zdaleka jediným. Vždyť už jen ten podvod s tím, že „evropské elity“ předložily k ratifikaci jen oprášený a upravený návrh Evropské ústavy! Takže NE by kromě Irů řekli opět Francouzi a Holanďané, to koneckonců vypovídají průzkumy veřejného mínění v těchto zemích. Ti, kdož „kormidlují“" unijní politiku, by si měli už konečně uvědomit, že většina občanů odmítá Unii jako militaristický a neoliberální projekt, ve svých důsledcích asociální!

Výsledek irského referenda není pro Evropu katastrofou, jak se někteří snaží tvrdit. Je to šance pro nový diskusní proces, do kterého by měli být konečně začleněni v široké míře také řadoví občané. Irové nehlasovali přece proti Evropské unii, nýbrž proti obsahu Lisabonské smlouvy, která by vedla k rozbití dosaženého sociálního standardu a k přestavbě Unie v militaristický konglomerát. Tzv. evropskou myšlenku totiž neohrožuje ten, kdo odmítá Lisabonskou smlouvu, ale ten, kdo nyní volá „jedeme dál“ nebo zvažuje zavedení Unie „dvou rychlostí“.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), par écrit. Dès demain, le Conseil européen sera amené à tirer les conclusions du résultat du référendum irlandais sur le traité de Lisbonne. Il appartient à l'Irlande, par la voix de son Premier ministre, de donner une analyse de ce vote et de rappeler sa volonté de voir progresser la construction européenne.

Je souhaite que les Vingt-Sept s'engagent à poursuivre le processus de ratification dans les États membres qui ne se sont pas encore prononcés afin de connaître enfin la position exacte de chacun sur ce texte dans l'Union.

Les Présidences slovène puis française doivent s'efforcer de trouver avec l'Irlande une solution juridiquement acceptable, susceptible de mettre un terme définitif à plus de quinze ans d'efforts pour réformer le fonctionnement de l'Europe élargie.

Les responsabilités de la présidence française vont assurément s'accroître, puisque le contexte européen est troublé et que les cours mondiaux des matières premières alimentaires et des hydrocarbures s'emballent.

Les citoyens européens doutent. Le Conseil européen doit leur montrer que l'Europe contribue à répondre à leurs attentes en parvenant à des décisions sur les questions de fond. Si cela ne règle pas immédiatement la question institutionnelle, c'est néanmoins la meilleure façon de montrer aux Irlandais qu'ils ont été entendus.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), írásban. Az az ország utasította el a Lisszaboni Szerződést, amely eddig példamutatóan használta ki az európai integráció előnyeit. Ez is mutatja a politikával szembeni mély bizalmi válságot. A kudarcban komoly szerepet játszott a Lisszaboni Szerződés előnyeit bemutató gyenge kommunikáció is. Írországban nem a Szerződésről döntöttek, a népszavazást belpolitikai témák irányították. Bebizonyosodott, hogy a népszavazás intézménye nem megfelelő eszköz egy ilyen összetett kérdés eldöntéséhez. A Lisszaboni Szerződés többről szól, mint az Unió intézményi reformja, a Szerződéssel, és az Alapvető Jogok Chartájával válik Európa igazi politikai és értékközösséggé. Ez minőségileg új szint az európai integráció fejlődésében.

Az írországi referendum nagy baj, de rajtunk múlik, hogy újabb válságba kerül-e az Európai Unió, vagy ezúttal gyorsan és határozottan reagálunk. A jelenlegi helyzetben a legnagyobb hiba a nehezen kialkudott kompromisszum újratárgyalása lenne, ezért a Lisszaboni Szerződést a maga egészében kell megőriznünk. A tagállamok közel kétharmada, köztük elsőként Magyarország már jóváhagyta a szerződést. A ratifikációs folyamatnak tovább kell haladnia. Írországnak mihamarabb el kell döntenie, hogy részt kíván-e venni az integráció további mélyítésében, egy ország nem tarthat fel haladni akaró 26 másikat.

Bízom benne, hogy a holnaptól ülésező Európai Tanács megtalálja a kiutat ebből a helyzetből. Az európai építkezésnek folytatódnia kell, ehhez pedig a Lisszaboni Szerződésre van szükség.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), în scris. UE are nevoie de un nou cadru instituţional după Tratatul de la Nisa, iar Tratatul de la Lisabona, deşi mai puţin ambiţios decât Constituţia europeană, este un text bun.

18 State Membre au ratificat în parlamentele naţionale Tratatul de la Lisabona. Irlanda a decis ratificarea prin referendum popular, iar cetăţenii Irlandei l-au respins. Irlanda a votat în 2001 şi împotriva Tratatului de la Nisa, pentru ca peste un an să-l ratifice.

Votul irlandezilor arată faptul că populaţia acestei ţări consideră construcţia instituţională comunitară complicată. Dar este de datoria noastră să explicăm cetăţenilor europeni necesitatea şi prevederile acestui tratat. Acesta abordează problema schimbărilor climatice, defineşte economia europeană ca fiind o economie socială de piaţă, subliniază necesitatea unei politici energetice comune şi mai ales dă valoare juridică Cartei europene a drepturilor fundamentale. Tratatul de reformă creşte gradul de democraţie prin sporirea puterilor Parlamentului European şi permite ca jumătate din parlamentele naţionale să respingă un proiect legislativ dacă se consideră că acesta încalcă principiul subsidiarităţii.

Votul irlandezilor ne arată că este nevoie de responsabilitate şi de mai mult dialog, că trebuie să explicăm mai mult şi mai bine cetăţenilor europeni prevederile noului tratat şi de ce este acesta necesar.

 
  
MPphoto
 
 

  Witold Tomczak (IND/DEM), na piśmie. Dzisiaj narody Europy pragnące wolności i suwerenności dziękują narodowi irlandzkiemu. Z małej Irlandii wypłynął głos wolności i nadziei! Ten głos powinien przebudzić wrogów demokracji, którzy lekceważą wolę narodów i łamią wcześniej przyjęte reguły gry!

Pytacie, co robić dalej? Zamiast marzyć o utopii eurosuperpaństwa, czas rozpocząć debatę na temat praw narodów. Najpierw ustalmy Kartę Praw Narodów, aby na jej podstawie określić zasady europejskiej integracji.

Szanowni Państwo! Architekci Unii Europejskiej! Wystrzegajcie się manipulacji! Pozwólcie ludziom decydować o swojej przyszłości dając im prawdę! Pozwólcie narodom żyć w swoich suwerennych państwach, które same zdecydują jak i z kim współpracować, jak i z kim się integrować!

 
  
MPphoto
 
 

  Γεώργιος Τούσσας (GUE/NGL), γραπτώς. To ηχηρό " OXΙ" του Ιρλανδικού λαού κατέστησε τη "Συνθήκη της Λισσαβόνας" ανεφάρμοστη.

Το Συμβούλιο, η Ευρωπαϊκή Επιτροπή και το Ευρωκοινοβούλιο, μαζί με τις κεντροδεξιές και κεντροαριστερές κυβερνήσεις στα κράτη μέλη της ΕΕ - τη NΔ και το ΠAΣOK στη χώρα μας - καθώς και γενικότερα οι εκπρόσωποι του κεφαλαίου, που πρωτοστάτησαν να ακυρώσουν την καταψήφιση του "Eυρωσυντάγματος" από τους λαούς της Γαλλίας και της Ολλανδίας και να ανακόψουν το αυξανόμενο κίνημα αμφισβήτησης και απόρριψης της "Συνθήκης της Λισσαβόνας", της ίδιας της Ε.Ε., δέχθηκαν σημαντική ήττα.

Οι ίδιες αυτές πολιτικές δυνάμεις είναι εκείνες που συγκροτούν τη μεγάλη συμμαχία στο Συμβούλιο, στην Ευρωπαϊκή Επιτροπή και στο Ευρωκοινοβούλιο της ΕΕ- Λαϊκό Κόμμα, Σοσιαλδημοκράτες, Φιλελεύθεροι, Πράσινοι και άλλοι θιασώτες του ευρωμονόδρομου- με τη συμμετοχή των Eυρωβουλευτών της ΝΔ και του ΠΑΣΟΚ, που κατά τη διάρκεια της Ολομέλειας του Ευρωκοινοβουλίου στις 20 Φλεβάρη 2008, καταψήφισαν τόσο την πρόταση να γίνει σεβαστή η ετυμηγορία του ιρλανδικού λαού, όσο και να πραγματοποιηθούν δημοψηφίσματα για τη "Συνθήκη της Λισσαβόνας" στα κράτη μέλη.

H πολιτική πυγμής του Συμβουλίου και της Ευρωπαϊκής Επιτροπής να προχωρήσουν οι διαδικασίες επικύρωσης της "Συνθήκης της Λισσαβόνας" αποτελεί αυταρχική πράξη περιφρόνησης της βούλησης του ιρλανδικού λαού, γενικότερα των λαών.

 
  
  

PRÉSIDENCE DE M. GÉRARD ONESTA
Vice-président

 

3. Ħin tal-votazzjonijiet
MPphoto
 
 

  Le Président. – L'ordre du jour appelle l'Heure des votes.

(Pour les résultats des votes et autres détails les concernant: voir procès-verbal)

 

3.1. Approvazzjoni ta' l-għoti ta' kompetenzi ġodda lill-Viċi-president tal-Kummissjoni Jacques Barrot (votazzjoni)

3.2. Approvazzjoni tal-ħatra ta' Antonio Tajani bħala membru tal-Kummissjoni Ewropea (votazzjoni)

3.3. Persuni neqsin f'Ċipru - Segwitu għar-riżoluzzjoni tal-Parlament Ewropew tal-15 ta' Marzu 2007 (A6-0139/2008, Ewa Klamt) (votazzjoni)

3.4. Standards u proċeduri komuni għar-ritorn ta' ċittadini minn pajjiżi terzi li jinsabu fil-pajjiż b'mod illegali (A6-0339/2007, Manfred Weber) (votazzjoni)
  

- après le vote sur l'amendement 74

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański (UEN). – Chciałbym Pana poinformować, że koledzy z lewej strony sali trzymają banery. Dzisiaj rano poinformowano nas, że trzymanie banerów po prawej stronie sali jest niezgodne z procedurą.

 
  
MPphoto
 
 

  Le Président. – En principe, tout ce qui ne perturbe pas directement le déroulement des travaux n'a pas à être interdit, mais si la plénière considère que ces pancartes gênent le déroulement des travaux... Bien, je n'ai pas l'impression qu'il y ait une majorité qui se considère comme gênée. Nous continuons donc.

 

4. Merħba
MPphoto
 
 

  Le Président. – En ma qualité de Président, je voudrais aujourd'hui souhaiter la bienvenue à dix membres de l'Assemblée législative du Soudan méridional, conduite par son Président, M. Wani Igga, qui ont fait tout le chemin jusqu'à Strasbourg pour visiter le Parlement européen.

(Applaudissements.)

L'Assemblée législative du Soudan méridional, où ils siègent, est le résultat de l'accord de paix global qui a été signé en 2005 après une longue guerre civile brutale. Cette assemblée joue un rôle crucial en veillant à la concrétisation législative et à la mise en œuvre de l'accord de paix. Au nom du Parlement européen, je tiens à vous dire que nous soutenons votre assemblée, qui doit relever les défis auxquels le Soudan est actuellement confronté, spécialement dans la perspective des élections prévues l'année prochaine. Nous espérons que votre visite contribuera à une solution pacifique dans le conflit au Soudan et qu'elle stimulera un dialogue politique entre le Parlement européen et votre assemblée quant au processus de reconstruction après le conflit dans votre pays. Bienvenue donc au Parlement européen.

 
  
  

ΠΡΟΕΔΡΙΑ: ΡΟΔΗ ΚΡΑΤΣΑ-ΤΣΑΓΚΑΡΟΠΟΥΛΟΥ
Αντιπρόεδρος

 

5. Seduta formali - 2008, Sena Ewropea għad-djalogu interkulturali
MPphoto
 
 

  Πρόεδρος. – Αγαπητοί και αγαπητές συνάδελφοι, κυρίες και κύριοι, εξ ονόματος του Προέδρου, έχω την ιδιαίτερη τιμή και ευχαρίστηση, με την ευκαιρία του Ευρωπαϊκού Έτους Διαπολιτισμικού Διαλόγου, να καλωσορίσω στο Ευρωπαϊκό Κοινοβούλιο την Ειδική Εισηγήτρια των Ηνωμένων Εθνών για την ελευθερία θρησκεύματος ή πεποιθήσεων, τη Δρα Ασμά Τζαχανγκίρ.

Το Κοινοβούλιό μας αποδίδει ιδιαίτερη σημασία σε αυτό το έτος διαλόγου μεταξύ πολιτισμών και προσφέρει, μέσω σειράς διοργανώσεων και πρωτοβουλιών, ένα φόρουμ για την ανταλλαγή ιδεών μεταξύ των πολιτών από διαφορετικούς πολιτισμούς και κοινότητες και μεταξύ των πολιτών με διαφορετικές θρησκείες και πεποιθήσεις.

Κατά τη διάρκεια του έτους αυτού προσκαλέσαμε ήδη πολιτικούς και θρησκευτικούς ηγέτες από όλο τον κόσμο, όχι μόνο για να μας απευθύνουν ομιλία, αλλά για να προσφέρουμε το Κοινοβούλιο ως χώρο επικοινωνίας και διάδοσης κοινού μηνύματος, ως χώρο προώθησης πραγματικού ελεύθερου διαλόγου και αλληλογνωριμίας.

Με ιδιαίτερη ευχαρίστηση θα ήθελα να σας καλωσορίσω, Δρα Τζαχανγκίρ, να προσφωνήσετε την Ολομέλεια για αυτά τα θέματα που είναι ζωτικής σημασίας για την παγκόσμια ειρήνη και ανάπτυξη.

Στο πλαίσιο της κοινής μας αποστολής για την προώθηση της δημοκρατίας και των ανθρωπίνων δικαιωμάτων, παρακολουθήσαμε στενά τα γεγονότα στη χώρα σας, το Πακιστάν, ενώ κατά τη διάρκεια της κράτησής σας πέρυσι, το Ευρωπαϊκό Κοινοβούλιο ενέκρινε ψήφισμα με το οποίο ζήτησε την άμεση απελευθέρωσή σας. Και για αυτόν ειδικά τον λόγο είμαστε ιδιαίτερα ευτυχείς που σας έχουμε σήμερα κοντά μας.

Η επίσκεψή σας έχει ιδιαίτερη σημασία την περίοδο αυτή και για έναν άλλο λόγο. Φέτος εορτάζουμε επίσης την εξηκοστή επέτειο της Οικουμενικής Διακήρυξης των Δικαιωμάτων του Ανθρώπου που εγκρίθηκε από τη Γενική Συνέλευση των Ηνωμένων Εθνών στις 10 Δεκεμβρίου 1948. Η Διακήρυξη αυτή απετέλεσε μια νέα εποχή σε έναν κόσμο που μόλις ξεπερνούσε την οδύνη του χειρότερου πολέμου στην ιστορία, ενός πολέμου που ξεκίνησε στην Ευρώπη. Η Διακήρυξη όριζε την πρώτη παγκόσμια και επίσημη δέσμευση για την αξιοπρέπεια και την ισότητα όλων των ανθρώπων, ανεξαρτήτως χρώματος, πεποιθήσεων ή καταγωγής. Το άρθρο 18 της Διακήρυξης αναφέρει ότι: «Kάθε άτομο έχει το δικαίωμα της ελευθερίας της σκέψης, της συνείδησης και της θρησκείας. Στο δικαίωμα αυτό περιλαμβάνεται η ελευθερία για την αλλαγή της θρησκείας ή πεποιθήσεων, όπως και η ελευθερία να εκδηλώνει κανείς τη θρησκεία του ή τις θρησκευτικές του πεποιθήσεις, μόνος ή μαζί με άλλους, δημόσια ή ιδιωτικά, με τη διδασκαλία, την άσκηση, τη λατρεία και την τέλεση θρησκευτικών τελετών».

Καθήκον σας, ως Ειδικής Εισηγήτριας των Ηνωμένων Εθνών, είναι να προσδιορίσετε τα υφιστάμενα ή πιθανά μελλοντικά εμπόδια στην άσκηση αυτού του δικαιώματος και να προτείνετε τρόπους και μέτρα για την αντιμετώπιση και την υπέρβασή τους.

Στις εκθέσεις σας τονίζετε τη σημασία του συνεχούς και ενισχυμένου διαλόγου με κοινότητες που ακολουθούν διαφορετικές θρησκείες ή πεποιθήσεις. Ενός διαλόγου που πρέπει να πραγματοποιείται σε όλα τα επίπεδα και από όλες τις κοινωνικές ομάδες. Τονίζετε ιδιαίτερα την ανάγκη ευρείας συμμετοχής των γυναικών για την προώθηση μεγαλύτερης ανοχής, σεβασμού και αμοιβαίας κατανόησης.

Το Ευρωπαϊκό Κοινοβούλιο έχει επισημάνει σε πολλά ψηφίσματά του ότι οι γυναίκες διαδραματίζουν ουσιαστικότατο ρόλο στην προώθηση του διαλόγου και της ειρήνης, όπως τονίστηκε άλλωστε και στη διάσκεψη που διοργανώσαμε με την ευκαιρία της Διεθνούς Ημέρας της Γυναίκας. Εσείς δε η ίδια έχετε συμμετάσχει σε πολλές διασκέψεις για την προώθηση του διαλόγου, όπως για παράδειγμα στο πλαίσιο της Συμμαχίας των Πολιτισμών, και έχετε πάρει πολλές πρωτοβουλίες για να δώσετε μεγαλύτερο ρόλο στις γυναίκες.

Υπογραμμίσατε επίσης το ρόλο της παιδείας, ως σημαντικότατου παράγοντα για την αποφυγή των διαμαχών, διδάσκοντας το σεβασμό και την αποδοχή του πλουραλισμού και της ποικιλομορφίας στον τομέα της θρησκείας ή των πεποιθήσεων, συμβάλλοντας, με τον τρόπο αυτό, στη διάδοση και την εφαρμογή των ανθρωπίνων δικαιωμάτων σε όλες τις κοινωνίες.

Αυτά που υποστηρίζετε συμβαδίζουν με το σύνθημα του Ευρωπαϊκού Έτους Διαπολιτισμικού Διαλόγου που είναι «Η διαφορετικότητα μας ενώνει» και με τον πρωτεύοντα ρόλο που αποδίδεται σε δραστηριότητες οι οποίες προωθούν τη γνώση, το σεβασμό και την ανοχή των διαφορετικών πεποιθήσεων.

Η συνεδρίαση αυτή σήμερα είναι πανηγυρική. Για όσους όμως επιθυμούν να συνεχίσουν τη συζήτηση μαζί σας, θα υπάρξει ειδική συνεδρίαση αύριο το πρωί, που διοργανώνεται από την Υποεπιτροπή για τα Ανθρώπινα Δικαιώματα.

Δρα Τζαχανγκίρ, με ιδιαίτερη χαρά σας προσκαλώ τώρα να απευθύνετε το λόγο στο Ευρωπαϊκό Κοινοβούλιο.

(χειροκροτήματα)

 
  
MPphoto
 
 

  Asma Jahangir, United Nations Special Rapporteur on Freedom of Religion or Belief. − Madam President, distinguished Members of the European Parliament, ladies and gentlemen, dear friends, it is a great honour and an immense pleasure to be here with you today. I would like to very warmly thank the President, Hans-Gert Pöttering, for having invited me to address the European Parliament. I must also thank you for the support that you have given me, both as a UN Special Rapporteur and, personally, when I was a prisoner last year.

Your decision to designate 2008 as the European Year of Intercultural Dialogue and develop various related initiatives is indeed timely and very important. The history of Europe has been shaped by many positive instances of intercultural dialogue. However, a lack of such constructive dialogue is also noticeable, for example when we remind ourselves of the religious wars or the ghettoisation of certain believers in the Middle Ages.

In my speech I would like to share with you some thoughts, mainly on interreligious dialogue, based on the experience I have gained in the past four years as the United Nations Special Rapporteur on Freedom of Religion or Belief. I would like to raise four questions, basically with regard to the what, why, who and how of intercultural dialogue.

Let us start with the first question: what do we mean by intercultural dialogue? Already the terminology seems to be tricky: does ‘intercultural’ also include ‘interreligious’ dialogue? Of course, I would answer this question in the affirmative, since religions are part of culture. At the same time, ‘intra-religious’ tensions also need to be adequately addressed. Consequently, intercultural dialogue should also take the believers of different denominations of the various religions on board and their ideas into account.

What about dialogue between theistic, non-theistic and atheistic believers? All of these believers are protected under international human rights law, as well as the right not to profess any religion or belief. So, in my opinion, these dimensions should also be included in initiatives of intercultural dialogue.

At the level of the United Nations there are further terms, such as the Alliance of Civilizations or ‘International Year for the Rapprochement of Cultures 2010’. These titles avoid the often contentious word ‘religion’, but they are very much designed to foster interreligious and intercultural dialogue, understanding and cooperation for peace.

So ‘intercultural dialogue’ could be seen as a comprehensive term, including the various dimensions mentioned earlier on: interreligious dialogue and intra-religious approaches, also when they involve atheistic non-believers. I very much like the way the European Parliament and the Council have described the goals of intercultural dialogue in their decision No 1983/2006/EC, which established the European Year ‘to strengthen respect for cultural diversity and deal with the complex reality in our societies and the coexistence of different cultural identities and beliefs. Furthermore, it is important to highlight the contribution of different cultures to the Member States’ heritage and way of life and to recognise that culture and intercultural dialogue are essential for learning to live together in harmony.’

More importantly, the state must abide by policies and develop its governance skills to include diverse interests. Both government and civil society have a role in creating an environment where people of various religions and beliefs can effortlessly interact. As such, the concept of intercultural dialogue must be broadened.

This leads me to the second question: why is intercultural dialogue important? I am convinced that maintaining an intercultural dialogue is of the utmost importance in order to overcome sectarian and intransigent attitudes and to enhance religious tolerance all over the world. Apart from education, interreligious dialogue constitutes one of the principal means of preventing misunderstandings, conflicts and violations in the area of freedom of religion or belief. If conducted successfully, intercultural dialogue can indeed promote tolerance, respect and understanding.

Although cultures and religions may be quite different, there is no justification for saying that, because they are different, they do not have equal status. While a vast number of people, regardless of their religion or belief, adhere to universal values, there have always been individuals who try to prove that their culture, their religion, their language or their history is superior to that of their neighbours. My predecessor as United Nations Special Rapporteur, Professor Abdelfattah Amor from Tunisia, has already asked if there is anything that people have not done throughout history ‘in the name of religion’. Nevertheless, religions share many moral values which could and should make it possible for them to come to a common understanding of respect.

During my country visits I have seen how beneficial efforts to engage in interreligious dialogue can be. At the same time, the absence of such a dialogue may be an early-warning sign for forthcoming interreligious tensions and conflict. It is evident that dialogue alone does not solve the underlying problems; it may, rather, be a first step in the right direction. Interreligious dialogue should not only be an intellectual and theological exercise, it can also activate the silent majority to look for a common strategy on how to find harmony and peace. There are true success stories of interreligious dialogue; however, the grass-root efforts rarely make headlines in the media – unlike interreligious violence.

Let me share with you two experiences from my recent fact-finding missions, which demonstrate that interlocutors do not have to go far in order to conduct a meaningful dialogue. During my visit to Israel and the Occupied Palestinian Territory, I was informed of various interfaith meetings where Israeli and Palestinian residents come together and do not let recent political events hamper their dialogue. One NGO reported: ‘both Israelis and Palestinians spoke of frustration and despair about the extreme attitudes in each society and the reluctance of the majority to work together non-violently to find solutions. Both spoke of the need to hear the other side acknowledge their own violence and express regret.’

Furthermore, in Northern Ireland I witnessed the importance of interreligious dialogue in the neighbourhoods: in Belfast there are many initiatives at the grass-root level that bring together people from different political and religious backgrounds, some of them living next to each other but partitioned by the so-called ‘peace lines’.

This brings us to the third question: who should be involved in intercultural dialogue? The Millennium World Peace Summit, held in New York in August 2000, brought together over 1 000 religious and spiritual leaders. In their final Commitment to Global Peace they emphasised that no real peace could be achieved unless all communities acknowledged the cultural and religious diversity of the human family in a spirit of mutual respect and understanding.

Such meetings of religious leaders are important, but, at the same time, interreligious dialogue at the grass-root levels should also be encouraged and nurtured. In my opinion, exchanges of views should, if possible, also include believers who are dispassionate about their faith, as well as atheistic and non-theistic believers and members of religious minorities. Any dialogue would also greatly benefit from the perspectives of women, who tend to be marginalised in major events of interreligious dialogue. Women are one of the worst sufferers of religious intolerance, yet I noticed that women’s groups across religious lines have been very effective human rights advocates in situations of communal tensions.

Sometimes it may also be useful to have present people of the same faith with contrasting opinions. One good example from my recent visit to the United Kingdom is a roundtable discussion in London which also dealt with legislation against discrimination on the grounds of sexual orientation and statutory exceptions to organisations relating to religion or belief. That discussion would have been completely different without the participation of members of the Lesbian and Gay Christian Movement.

Artists may also play an important role in public education regarding religious tolerance and in building bridges between different communities. One good example is the West-Eastern Divan Orchestra, which is composed of young Israeli, Palestinian, Lebanese, Syrian, Jordanian and Egyptian musicians. Its founder and conductor, Daniel Barenboim, described the humanitarian idea of this orchestra as follows: ‘We don’t see ourselves as a political project, but rather as a forum where young people from Israel and all Arab countries can express themselves freely and openly whilst at the same time hearing the narrative of the other. It is not necessarily a question of accepting the narrative of the other, let alone agreeing with it, but rather the indispensable need to accept its legitimacy.’

My most recent visit to India, however, has also shown how vulnerable even artists feel vis-à-vis mob pressure on the streets. The visual arts industry there has played an important role in public education regarding religious tolerance. However, some Bollywood films have effectively been banned by non-state actors through intimidation. Regrettably, professionals of the audiovisual arts industry seem to routinely seek the approval of self-appointed custodians of religious sentiments before going ahead with a film which touches upon communal issues. This shows how important the artist’s contribution to intercultural dialogue is – or at least could be. Journalists and lawyers can also make a difference, especially when their statements and actions transcend religious lines. There are innumerable examples where individuals have come to each other’s rescue, crossing all religious boundaries.

Furthermore – and more importantly – politicians would need to undertake a joint brainstorming on how to address the new challenges in a world that is getting even more globalised. Such brainstorming could eventually lead to concrete actions with regard to mainstreaming diversity, for example in housing projects, school curricula and nominations to statutory bodies.

Finally, I would like to raise the fourth question: how can intercultural dialogue be conducted effectively? There are different levels of intercultural dialogue: international and regional organisations such as the UN, EU and OIC can play a role in facilitating platforms for intercultural dialogue. Furthermore, NGOs are currently proposing to advance the culture of peace through dialogue and cooperation between individuals and communities of diverse religions and beliefs through a UN Decade of Interreligious Dialogue and Cooperation for Peace, possibly to run from 2011 to 2020. In this regard it seems vital to have a multitude of good initiatives at global, regional, national or local levels. Let me highlight that it is also possible to use old, new and creative means of communication to establish intercultural dialogue at low cost, for example through penfriend programmes in schools or via Internet chats on specific topics, street theatre and puppet shows.

The EU’s Lifelong Learning Programmes can – and already do – serve as perfect platforms for intercultural and interreligious dialogue. The various programmes are indeed examples of good practice: Comenius seeks to develop understanding of and between various European cultures through exchanges and cooperation between schools in different countries; more than 1.5 million students have already participated in the higher education exchange programme Erasmus; the Leonardo da Vinci scheme funds transnational mobility in vocational education and training; the Grundtvig programme provides new learning opportunities, especially for adults at risk of social exclusion and for older workers; and, finally, the Jean Monnet network is stimulating teaching, research and reflection on European integration at higher education institutions throughout the world. Let me emphasise how important it is for the European Union to reach out to the whole world, especially in the framework of intercultural dialogue.

The role of educational institutions is vital. They could either inculcate a spirit of tolerance or promote tensions, even at an early age. Therefore, the emphasis must lie on enlightened education that teaches children to recognise the diversity that exists. There is a significant potential of voluntary school exchanges with other countries, both in Europe and elsewhere. In this regard I would like to refer to the 2001 International Consultative Conference on School Education in Relation to Freedom of Religion or Belief, Tolerance and Non-Discrimination. It adopted by consensus the Madrid Final Document, which recommended that teachers and students are provided with voluntary opportunities for meetings and exchanges with their counterparts of different religions or beliefs.

The family is another entry point where open-mindedness can either be hampered or nurtured, very much depending on individual upbringing. Furthermore, mixed marriages – quite naturally – give new perspectives and may facilitate intercultural or interreligious dialogue. In my opinion it is important to start at an early age with getting acquainted with the approaches of your neighbours or of other religions. This would not necessarily need to involve long-distance travel, but, for example, could be organised by setting foot and meeting people at your local church, mosque, synagogue, temple or other places of worship. The size of the groups – especially for grass-root interfaith meetings – should not be too big, in order to give the interlocutors an opportunity to speak and to get to know each other personally.

However, there are several potential risks to intercultural dialogue: if not properly conducted, it may turn out to be a superficial, vague and ineffective exercise. Furthermore, intercultural dialogue can also be used as a tool for emphasising the evil sides of the ‘other’. Participants may feel tempted to convince their interlocutors of the superiority of their religion or culture.

Concerning the possible substance of dialogue, there is also a fundamental question to be answered: Should the participants also ask about their respective religions and theological approaches, or would this be dangerous? A positive aspect would be that the interlocutors can become aware of similar approaches but also of differences. However, these differences may be interpreted as sensitive or even offensive. Just think of a discussion focusing on contentious issues such as: Who was the last prophet? Did God have a son? Are religious leaders infallible? What are you supposed to eat or not to? Is there reincarnation?

A tempting alternative might be to look only for non-contentious topics which are not at all related to theology, for example to discuss common environmental concerns. But these topics may be difficult to find and could be quite boring and, ultimately, such an approach would defeat the purpose of a real intercultural and interreligious dialogue. I do not think that it would help to add a layer of ‘religious correctness’ to the existing approach of political correctness.

You sometimes hear from diplomats that we must not engage in criticising religions other than our own. However, I would like to ask: Does dialogue exclude the possibility of criticising the tenets of other religions? In my opinion, in a true dialogue one of the options should also be that the interlocutors ultimately may agree to disagree, obviously while still respecting each other’s views and approaches.

(Applause)

If somebody wants to criticise their counterpart’s religion, it is, of course, advisable do so in an informed manner and to weigh one’s words carefully. Furthermore, it may also help if mutual trust has already been established between the various groups. I firmly believe, however, that it would be wrong to follow the approach of protecting religions per se rather than individuals or groups of believers, as affirmed by international human rights standards.

(Applause)

On many occasions I have voiced concerns that criminalising so-called defamation of religions can be counterproductive, since it may create an atmosphere of intolerance and fear and may even increase the chances of a backlash. Accusations of defamation of religion might stifle legitimate criticism or even research on practices and laws appearing to be in violation of human rights that are – or at least are perceived to be – sanctioned by religion.

Finally, I believe that the rule of law and the functioning of democratic institutions are prerequisites for the establishment of a favourable climate which would be conducive to real dialogue and understanding. People need to have trust in the system, and thus diversity within institutions may contribute to creating such an environment. Intercultural dialogue should not be imposed or be designed in a condescending way. The policies of states in this regard should give room and space for the variety of religions and beliefs, thus creating natural opportunities for interaction and understanding.

These are my ideas on the what, why, who and how of intercultural dialogue. I am afraid that, rather than providing comprehensive answers, I may have raised a number of new issues.

In my observations I have already alluded to the potential – but also to possible pitfalls – of intercultural dialogue. It seems crucial to institutionalise an intercultural dialogue at various levels in the right format and with a wide selection of participants, while still allowing for a real exchange of views. I think that joint declarations and statements by religious leaders are important; however, I would like to take this opportunity to emphasise the vital role of grass-root initiatives, concrete meetings and joint actions. I also believe that it is better to have a war of words than to have tensions that are long-lasting. When average, theistic, atheistic and non-theistic believers get together, some of them perhaps for the first time ever, they – hopefully – learn a lot from each other, even if they finally disagree on substantive issues.

Universal values should serve as a bridge between different religions and beliefs, and I do not accept the fact that universal values of human rights can be and should be subservient to either social or religious norms.

(Applause)

This may, ultimately, also lead to the reinforcement of universal human rights, both in terms of promoting and protecting human rights and freedoms.

In conclusion I would like to cite Boutros Boutros-Ghali, the former UN Secretary-General, who said: ‘Human rights, when viewed from a universal perspective, force us to face the most demanding of all dialectics: the dialectics of identity and otherness, of “self” and “the other”. They teach us, in the most direct way, that we are, at one and the same time, the same and different.’

(The House accorded the speaker a standing ovation.)

 
  
MPphoto
 
 

  Πρόεδρος. – Δρα Τζαχανγκίρ, σας ευχαριστώ πολύ για την ομιλία που εκφωνήσατε. Παρακολουθήσαμε με μεγάλη προσοχή όσα μας είπατε, διότι πηγάζουν από το σεβασμό των ανθρωπίνων δικαιωμάτων, από την πλούσια εμπειρία σας και από το περιεχόμενο του σημαντικού έργου σας.

Ελπίζω ότι η επίσκεψή σας αυτή στο Ευρωπαϊκό Κοινοβούλιο θα μας δώσει την ευκαιρία μιας ευρύτερης συνεργασίας στο πλαίσιο της κοινής μας αποστολής για τη δημοκρατία, την ειρήνη και την ανάπτυξη.

 
  
  

PRÉSIDENCE DE M. GÉRARD ONESTA
Vice-président

 

6. Ħin tal-votazzjonijiet (tkomplija)

6.1. Suq intern fil-qasam ta' l-elettriku (A6-0191/2008, Eluned Morgan) (votazzjoni)
  

– avant le vote

 
  
MPphoto
 
 

  Eluned Morgan, rapporteur. − Mr President, this report is the first in a package of measures dealing with the energy markets in the EU. There has been a great deal of cooperation between all the rapporteurs and the shadows on this package and we would like to send a message to the Council that we intend to negotiate this as a package, not as a series of individual reports.

There is one aspect of the Electricity Directive which has caused a great deal of division within the Parliament. This is, unusually, broken down on a national basis, not on a party political basis. I would urge colleagues, however, to consider the report as a whole. It includes tackling energy poverty, better rights for consumers and measures to make the market work better.

 
  
  

– avant le vote sur l'amendent 169

 
  
MPphoto
 
 

  Άννυ Ποδηματά (PSE). – Κύριε Πρόεδρε, ήθελα να παρακαλέσω, με βάση το άρθρο 150, παράγραφος 5 του Κανονισμού, να διατηρηθεί η τροπολογία στη λίστα ψηφοφορίας καθώς έχει την υποστήριξη 40 μελών του Σώματος.

 
  
MPphoto
 
 

  Le Président. – Vous auriez parfaitement raison si l'amendement n'avait pas été rendu caduc par le vote précédent. Vous auriez pu le reprendre à votre compte, mais comme un vote précédent a rendu cet amendement caduc, vous ne pouvez pas le reprendre à votre compte, je le regrette.

 

6.2. Kondizzjonijiet għall-aċċess għan-networks għall-bdil bejn il-fruntieri fl-elettriku (A6-0228/2008, Alejo Vidal-Quadras) (votazzjoni)
  

– avant le vote sur l'article 2 quinquies

 
  
MPphoto
 
 

  Alejo Vidal-Quadras, Ponente. − Señor Presidente, se trataría de añadir lo siguiente en el artículo 2 quinquies. Lo digo en inglés:

‘The European Network of Transmission System Operators for Electricity shall collect all relevant information regarding the implementation of the network codes and submit it to the Agency for evaluation;’.

 
  
  

(L'amendement oral est retenu)

 

6.3. Aġenzija għall-Kooperazzjoni tar-Regolaturi ta' l-Enerġija (A6-0226/2008, Giles Chichester) (votazzjoni)
  

– avant le vote

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – Monsieur le Président, je voudrais demander un vote séparé pour l'amendement n° 18 car il s'agit du siège de l'Agence. Je demande un vote séparé.

 
  
MPphoto
 
 

  Giles Chichester, rapporteur. − Mr President, I object to this request. This report is a package which has been agreed amongst the groups. I do not think it is appropriate to make a request after the deadline and to open up the package in this way, so I ask my colleagues to join me in objecting to this.

 
  
  

(Le Parlement rejette la demande)

 

6.4. Protezzjoni ta' persuni għaddejjin bil-mixi u utenti vulnerabbli oħra tat-triq (A6-0081/2008, Francesco Ferrari) (votazzjoni)

6.5. Adattament ta' ċerti atti suġġetti għad-Deċiżjoni 1999/468/KE tal-Kunsill, hekk kif emendata bid-Deċiżjoni 2006/512/KE - Adattament tal-proċedura regolatorja bi skrutinju (l-ewwel parti) (A6-0088/2008, József Szájer) (votazzjoni)
  

– avant le vote

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Dovolite mi, da ob tej priložnosti izrazim zadovoljstvo v imenu Sveta ob dobrih rezultatih dolgotrajnega in obsežnega dela v zvezi s tem tehničnim dosjejem. Ta dosje je bilo mogoče zaključiti predvsem po zaslugi tvornega sodelovanja vseh treh institucij in ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti za sodelovanje in opravljeno delo predvsem poročevalcu gospodu Józsefu Szájerju.

Zdaj ko je ta del prilagajanja zaključen, bosta lahko obe zakonodajni veji, zlasti Evropski parlament, izvajali nadzor nad izvršilnimi pooblastili Komisije pri številnih zakonodajnih aktih s pomembnih področij. Želel bi za konec, da bi se tovrstno tvorno sodelovanje nadaljevalo tudi v času prihodnjega francoskega predsedstva.

 
  
MPphoto
 
 

  József Szájer, rapporteur. − Mr President, as a result of the vote just cast, for the first time Parliament acquires the real right of control and veto over the normative executive acts of the European Commission on an equal footing with the Council.

By adopting the two omnibus packages we take a very big step in eliminating the democratic deficit of the Union. I also want to remind colleagues that our new power of control over the EU executive requires from us more work than before. Parliament has to prepare itself for the new task of the comitology procedure.

I thank the Council, and especially the Slovenian presidency, and the Commission, particularly because they both are giving up important and so far exclusive rights and conceding them to Parliament, and they are both losing exclusive powers. I would also like to thank our colleagues in the respective committees who understand the importance of the new empowerment of the European Parliament. They acted very quickly and flexibly on this dossier. Our vote today will contribute greatly to a better, more democratic and a much more transparent European Union. Thank you for your support.

(Applause)

 

6.6. Adattament ta' ċerti atti suġġetti għad-Deċiżjoni 1999/468/KE tal-Kunsill, hekk kif emendata bid-Deċiżjoni 2006/512/KE - Adattament tal-proċedura regolatorja bi skrutinju (it-tielet parti) (A6-0086/2008, József Szájer) (votazzjoni)

6.7. Kwoti tariffarji awtonomi tal-Komunità fuq importazzjonijiet ta' ċerti prodotti tas-sajd fil-Gżejjer Kanarji (A6-0213/2008, Gerardo Galeote) (votazzjoni)

6.8. Statut ta' l-Ombudsman Ewropew (A6-0076/2008, Anneli Jäätteenmäki) (votazzjoni)
  

– avant le vote sur l'amendement 8

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Predsedstvo želi v imenu Sveta potrditi odobritev sprememb statuta varuha človekovih pravic, ki so predmet glasovanja v tem cenjenem zboru.

Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji za tvorno sodelovanje. Na podlagi tega tvornega sodelovanja smo v relativno kratkem času dosegli dogovor glede sprememb statuta. Še posebna zahvala gre v imenu Sveta poročevalki gospe Jäätteenmäki, predsedujočemu odboru AFCO gospodu Leinenu in poslancu Méndez de Vigu.

Svet pozdravlja ta pomemben dosežek. Verjamemo namreč, da bodo spremembe statuta povečale zaupanje državljanov v dobro delovanje evropskih institucij in Evropske unije kot celote.

 
  
  

PRESIDÊNCIA: MANUEL ANTÓNIO DOS SANTOS
Vice-Presidente

 

7. Spegazzjonijiet tal-vot
  

Declarações de voto orais

 
  
  

– Aprovação da nova atribuição de competências do Vice-Presidente da Comissão Europeia Jacques Barrot (B6-0306/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! W dzisiejszym głosowaniu poparłam kandydaturę komisarza Barrot. Pan komisarz zobowiązał się do twardych negocjacji ze Stanami Zjednoczonymi w sprawie bezwizowego ruchu turystycznego dla obywateli wszystkich państw Unii. Ponadto propozycje pana komisarza dotyczące solidarnego podejścia do problemów azylantów, a szczególnie pomocy dla państw, które tak jak Polska chronią zewnętrznych granic strefy Schengen przekonały mnie, że pan komisarz Barrot doskonale rozumie problemy dyrekcji sprawiedliwości, wolności i bezpieczeństwa.

 
  
  

– Relatório: Manfred Weber (A6-0339/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias, au nom du groupe Verts/ALE. – Monsieur le Président, tout d'abord, je voudrais m'excuser pour mon absence pendant ce vote crucial. La SNCF entre Paris et Strasbourg ayant eu 1 heure et quart de retard, un certain nombre de collègues avec moi n'ont pas pu voter pour cette directive et cette résolution. J'aurais voté totalement contre, comme mon groupe, cette résolution et cette directive.

Je voudrais exprimer ici mon écœurement profond. La dignité qui règne dans ce Parlement et qui règne dans l'Union européenne n'est pas égale avec les centres de rétention dans lesquels on met des dizaines, si pas des centaines ou des milliers de nos concitoyens issus de l'immigration ou immigrés. Il y a derrière tout cela une espèce de défense dans le cadre de l'Union européenne qui n'est pas, de mon point de vue et de notre point de vue, acceptable.

Nous devons gérer aujourd'hui, bien évidemment, les flux migratoires, mais par rapport à l'immigration économique, par rapport à l'immigration climatique qui ne saurait tarder à arriver, on ne peut pas répondre par des défenses comme celles qui ont été votées tout à l'heure. Si nous mettions encore, dans le cadre de l'Union européenne, du Parlement européen, de la Commission européenne et du Conseil européen, les aides au développement nécessaires, indispensables, nous pourrions peut-être réagir de cette manière et, encore, nous n'en sommes pas là. Nous sommes à 0,38% du budget au lieu de 0,42% et nous avions projeté de faire 0,7%.

Je vous le dis sérieusement; aujourd'hui, j'ai honte pour notre Parlement et j'ai honte pour l'Union européenne que nous voulons construire, une Union européenne qui accueille et qui fasse que l'ensemble des concitoyens du monde puissent être accueillis dans le cadre de l'Union européenne.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, im Namen der GUE/NGL-Fraktion. – Herr Präsident! Der Kompromiss zwischen dem EP-Berichterstatter Weber und den Innenministern zur sogenannten Rückführungsrichtlinie ist faul: Er stellt im Kern die menschenrechtliche Glaubwürdigkeit der Europäischen Union in Frage. Deshalb lehnt meine Fraktion die Richtlinie entschieden ab.

Das Parlament als Mitgesetzgeber stand rechtlich wie moralisch in der Pflicht, sich für akzeptable, vor allen Dingen menschenwürdige Regelungen einzusetzen. Es hätte seine Verantwortung voll wahrnehmen und dafür streiten müssen. Stattdessen hat sich die Parlamentsmehrheit vom Rat Regelungen aufoktroyieren lassen, nur um die Richtlinie in erster Lesung durchzudrücken. Auch wenn die Richtlinie in manchen Mitgliedstaaten im Einzelfall die Rechtslage verbessert, etwa weil gar keine Haftbegrenzung im nationalen Recht vorgesehen ist, so ist doch der Gesamtkontext entscheidend.

Die Richtlinie legitimiert, dass Menschen, denen man nichts anderes „vorwerfen“ kann als in Europa ein besseres Leben für sich und ihre Familien finden zu wollen, bis zu 18 Monate eingesperrt werden können. Die bestehende Praxis von Abschiebehaft in den Mitgliedstaaten rechtfertigt und entschuldigt es unserer Meinung nach nicht, dass Menschen in Not auch künftig wie Kriminelle behandelt werden. Statt diese gängige Praxis, die die Menschenrechte von illegal aufhältigen Drittstaatsangehörigen verletzt, nun auch noch auf europäischer Ebene zu sanktionieren, sollten sich die Mitgliedstaaten vielmehr um eine nachhaltige Lösung des Problems der Migration kümmern.

Für unsere Fraktion heißt das insbesondere, endlich eine gemeinschaftliche legale Migrationspolitik zu schaffen, die die Menschenrechte von Migrantinnen und Migranten gewährleistet und den Menschen, die in großer Not und oftmals unter Lebensgefahr nach Europa kommen, eine Perspektive bietet.

Das Europäische Parlament hat es verpasst, hier Verantwortung zu zeigen und dem Rat die Stirn zu bieten. Die eindringlichen Appelle zahlreicher Menschenrechtsorganisationen sowie der Kirchen blieben leider ungehört.

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Gál (PPE-DE). – A Weber-jelentéshez fűzném hozzá szavazási magyarázatomat én is. Parlamenti képviselőként fontosnak tartom a jelentés elfogadását, amely egy első lépés az uniós migrációs politika irányába. Ugyanakkor emberjogászként, kisebbségjogászként indokoltnak látom az igen szavazatomat. A Weber-jelentés egy nehéz kompromisszum eredménye, amelynek során a Parlament számos humanitárius emberjogi szempontot érvényesíteni tudott a szövegben. Ahol nincs szabályozás, ott előrelépést jelenthet. Ahol már szélesebb körű a szabályozás, ott nem vetheti vissza a jobb standardokat. Mint minden kompromisszumnak, megvannak a szövegnek a gyenge, támadható pontjai, így megértem az egyházi szervezetek, civilek fenntartásait, és egyetértek velük, hogy a szövegnek a virágnyelvét ne lehessen humanitárius, emberjogi szempontok mellőzésére használni. E szöveg nem lehet alapja újabb tragédiáknak, családok szétszakításának az amúgy is sokat szenvedett, és nálunk emberibb életet kereső migránsok életében. Köszönöm.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). – Voorzitter, ik heb vóór het verslag Weber gestemd, maar ik moet u zeggen dat het met enige terughoudendheid was. Links en extreem links hebben moord en brand geschreeuwd tegen de richtlijn. Ze hebben het zo voorgesteld alsof de mensenrechten van de illegalen op een gruwelijke manier worden miskend door de richtlijn, terwijl in feite het tegendeel waar is. Voor het eerst wordt bijvoorbeeld de regularisatie van illegalen door een Europese richtlijn als een aanvaardbare beleidsoptie naar voren geschoven. Ook worden de lidstaten verplicht om gratis juridische bijstand te verlenen aan illegalen die daarom vragen.

Welnu, het is onaanvaardbaar om rechten te laten putten uit een situatie van illegaliteit. Veel elementen in de richtlijn zijn overigens louter vrijblijvend. Dit gezegd zijnde biedt de richtlijn een aantal lidstaten de mogelijkheid om illegalen langer vast te houden in het kader van hun uitzetting. Ook positief is het verbod om na een uitwijzing voor vijf jaar de toegang te beletten om in de rest van Europa binnen te komen. Het probleem van de immigratie vergt echter veel diepgaandere maatregelen dan in dit verslag worden gesteund, maar dit is een stap in de goede richting.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI). – Voorzitter, laten we eens rustig de cijfers bekijken. In zowat een eeuw tijd is de wereldbevolking ongeveer verzevenvoudigd, van 1 miljard naar 7 miljard mensen op aarde. Deze bevolkingsexplosie kan niet zonder gevolgen blijven voor een welvarend Europees continent dat bovendien met een groot demografisch deficit kampt. De immigratieproblemen die wij vandaag kennen, zijn bijzonder ernstig, maar zijn nu nog beheersbaar in vergelijking met wat er de komende decennia op ons afkomt. Zo beschouwd zijn de maatregelen, voorzien in deze vermeende terugkeerrichtlijn, eigenlijk futiel en zeker onvoldoende. Er zal heel wat meer nodig zijn dan een processie van Echternach van halfslachtige maatregelen om de illegale stroom in te dammen. Maar omdat een klein signaal voor een terugkeerpolitiek van illegalen eigenlijk beter is dan helemaal niets, heb ik zonder enthousiasme vóór het verslag Weber gestemd.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa (UEN). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, oggi abbiamo compiuto, con il voto positivo alla relazione Weber, forse un passo decisivo per delineare un quadro completo di lotta alla clandestinità, in grado di dare risposta all'esigenza di sicurezza che moltissimi cittadini europei, spesso vittime dei crimini degli extracomunitari, ci chiedono.

Ho appurato, ho notato con piacere che il Parlamento europeo finalmente, garanzia di libertà e dei diritti di tutti gli uomini, si è espresso in favore di una politica comune per rispondere alle esigenze degli Stati membri nella lotta all'immigrazione clandestina. Si è chiarito che l'obiettivo non è solo quello di accertare i casi di illegalità, bensì anche quello di assicurare procedure di rimpatrio chiare, trasparenti e veloci. Non solo dunque decisioni repressive del fenomeno, come qualcuno avrebbe voluto far credere, quale il divieto …

(Il Presidente interrompe l'oratore)

 
  
MPphoto
 
 

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). – Yo he votado a favor de algunas enmiendas —cuatro, concretamente— que proponían mejorar esta Directiva. Pero también he votado a favor de la Directiva al final, aunque estas enmiendas no hayan sido aprobadas.

Creo que esta Directiva mejora sustancialmente los derechos de los inmigrantes en situación irregular en gran número de países de la Unión Europea, y eso es un hecho que no se puede negar, pues basta comparar las legislaciones que existen en este momento en el conjunto de la Unión.

No es, sin duda, la Directiva que algunos habríamos redactado, si la hubiéramos redactado nosotros, si nos hubieran dejado a cada uno de nosotros hacerla. Pero así son los equilibrios en el proceso de codecisión entre la legitimidad del Parlamento Europeo y la legitimidad del conjunto de Parlamentos y Gobiernos nacionales.

Esos Parlamentos son los que ahora tienen una gran responsabilidad en la aplicación de esta Directiva, y también la Comisión Europea y el Tribunal de Justicia en el seguimiento de cómo se aplica. Desde hoy, las restricciones a los derechos en los Estados miembros son aplicación del Derecho europeo. No son ya decisiones nacionales.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, vedo con piacere che ho sempre l'ammirazione di molti colleghi, che ringrazio naturalmente per avere aspettato di ascoltare il perché ho votato a favore di questa relazione Weber.

Signor Presidente, io credo che siamo di fronte a qualcosa di non molto diverso dalle invasioni barbariche dell'Impero romano 2.000 e passa anni fa. Allora l'Impero romano venne invaso da truppe in armi e i romani si difesero con le armi ma soccombettero, come tutti sappiamo, con gravi disastri.

Oggi che in Europa arrivano abitanti che provengono da tutti gli altri Stati del mondo – certo, hanno ragione perché hanno fame, anche i barbari avevano fame e volevano cibarsi alle fontane di Roma – l'Europa ha il diritto di difendersi e di stabilire che chi vuole invadere i nostri territori deve essere riaccompagnato alle frontiere.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI). – Monsieur le Président, 10 millions de clandestins en Europe, 300 par Boeing, il faudrait faire décoller plus de 30 000 Boeings pour satisfaire la directive "retour", soit plus de 1 000 Boeings décollant de chacune des 27 capitales européennes durant trois ans.

Au plan numérique, c'est déjà fou et surréaliste. Mais il y a plus fou! Comme l'immigration n'est, en effet, que le reflet social de la mondialisation économique où le capitalisme planétaire met en concurrence les travailleurs, nous faisons une directive pour traiter le reflet d'un problème. Je ne sais pas si c'est pharisien ou si c'est de l'humour, c'est en tout cas de la myopie. Sur la planète, les nomades marchent en effet parce qu'ils veulent manger, boire, se soigner, s'instruire. L'alimentation et sa crise, l'eau et sa répartition, les pandémies et leur diffusion sont déjà les parties communes que les nations ont en copropriété planétaire. Plus vite nous traiterons et nous gérerons politiquement en commun ce qui est déjà de fait en commun, plus vite nous traiterons...

(Le Président retire la parole à l'orateur.)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI). – Monsieur le Président, les émigrationnistes ont mené une campagne de désinformation contre cette directive sur l'expulsion des clandestins qu'ils appellent "directive de la honte". Ce n'est que de la comédie politicienne bien rôdée entre gauche et droite. La gauche proteste pour obtenir des droits supplémentaires pour les immigrés qu'elle obtient tout en donnant un label de fermeté factice.

En réalité, ce texte, tel qu'amendé, organise beaucoup plus les droits des clandestins expulsables et leur maintien en Europe qu'il ne garantit leur retour. La rétention en centre fermé est un dernier recours extrêmement encadré; sa durée de 18 mois n'est plus qu'une limite supérieure exceptionnelle. Les États qui ont des plafonds légaux inférieurs les conserveront. Le délai de départ volontaire évite aux intéressés l'interdiction du territoire de l'Union et les États sont invités à procéder, au moindre prétexte, à une régularisation. Autrement dit, la France, qui a la législation la plus laxiste d'Europe, ne sera pas obligée d'en changer et encore moins de la durcir. M. Sarkozy pourra faire croire le contraire, servi en cela par les gesticulations de la gauche. C'est seulement en raison des quelques aspects positifs de ce document que...

(Le Président retire la parole à l'orateur.)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Mr President, there was a wonderful symbolism this morning. One after another the speakers stood up and said that they would respect the Irish people. Then immediately afterwards in the vote we pushed through this report, which is the first step towards creating a common policy on immigration and asylum, which would have been a large part of the Lisbon Treaty.

If we were serious about respecting the vote of the Irish people, far from proceeding with this stealthy implementation of the provisions of that text, we would start reversing those parts that were brought in in anticipation of a ‘yes’ vote, including the European External Action Service and the Charter of Fundamental Rights.

Mrs Wallström said this morning that it was important to find out why people had voted no. What had they been voting against? she asked. Let me help her with that: I suggest that they were voting against the Lisbon Treaty. The give-away was the ballot paper which asked whether they wanted to approve the Lisbon Treaty.

Mr Cohn-Bendit said that it would be quite wrong to have one million people deciding the fate of half a billion Europeans. Well, I am happy to agree with that. Give the half billion their referendums too. Pactio Olisipiensis censenda est!

(Applause)

 
  
  

– Relatório: Eluned Morgan (A6-0191/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE). – Herr Präsident! Ich habe diesen Bericht deswegen abgelehnt, weil er in drei wichtigen Punkten am Ziel vorbeigeht. Erstens war es nicht möglich, die Änderungsanträge 170 und 171 durchzubringen, die sich insbesondere um Anliegen von regionalen Netzen bemüht hätten und hier Ausnahmen geschaffen hätten, die aufgrund der Größe gerechtfertigt sind.

Zweitens: Der dritte Weg wurde auch nicht angenommen. Es wichtig, dass wir im Energiesektor Planungssicherheit schaffen. Leider hat die Kommission hier mit ihrem legal unbundling und totalen unbundling gesiegt. Ich glaube, das führt nicht in die richtige Richtung.

Zum Dritten: Wir haben es nicht geschafft, eine Nuklearhaftung bei Unfällen festzuschreiben. Aus all diesen Gründen ist der ÖVP-Club dagegen aufgetreten und konnte diesem Paket nicht zustimmen.

 
  
MPphoto
 
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – Hlasoval jsem pro zprávu kolegyně Morgan, protože souhlasím s nutností zajistit bezpečnost dodávek plynu a elektřiny, udržitelností trhu s nízkouhlíkovou elektřinou a globální konkurenceschopností. Jak k tomuto cíli dojít, bylo i předmětem včerejší debaty zde na plenárce. Není jednoznačně prokázáno, že naprosté oddělení vlastnictví distribuční sítě a producentů znamená automatické zvýšení investic a lepší výkonnost sítí. V této otázce vidím ještě prostor pro hledání výhodného řešení jak pro spotřebitele, tak i další subjekty, které by chtěly na tento trh vstoupit. Vznik celoevropského trhu s elektřinou není možný bez intenzivnější regionální spolupráce v oblasti mezistátních přenosů a koordinace investičních a provozních aktivit. Podporuji proto posílení koordinačních mechanismů pro regionální spolupráci.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! Wspólny rynek to większa konkurencja i, co za tym idzie, wyższe wymagania. Wymuszają one na uczestnikach rynku dokonywania stosownych inwestycji i poprawienia przepustowości sieci przesyłowych. To w efekcie poprawia bezpieczeństwo dostaw i pozwala unikać zakłóceń w dostawie energii. Stworzenie wspólnego rynku energii jest bardzo ważne, gdyż obserwujemy ciągły wzrost zapotrzebowania na energię. Jest to ważny krok naprzód, ale to wciąż za mało, aby zapewnić Europie bezpieczeństwo energetyczne. Musimy budować wspólną politykę energetyczną w duchu solidarności. Konieczne jest wypracowanie odpowiednich mechanizmów, które pozwolą na wzajemną pomoc państw członkowskich w przypadku kryzysów energetycznych. Ale jeszcze ważniejsze jest, aby Europa w końcu zaczęła mówić jednym głosem w zewnętrznej polityce energetycznej. Tylko spójna, efektywna, a przede wszystkim wspólna polityka zagwarantuje nam bezpieczeństwo energetyczne.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Mr President, I voted in favour of the Morgan report. I thought there were some very important elements there. We obviously need a far more competitive energy industry in Europe to ensure that everyone across Europe benefits from better competition, lower prices and better-value quality services.

I particularly welcomed the passage on decentralised generation, especially where it said, ‘We must ensure that power is returned to the people through support for local and micro generation’. Those of us who support direct democracy in a localism agenda would say, ‘Why stop at energy?’ Why not devolve more power in a whole series of areas, not only back to national governments, but also to local communities – those people closest to the issue that is being legislated on? Here I sit with my colleagues, Daniel Hannan and Chris Heaton-Harris, who are also members of a great organisation called the Direct Democracy Movement. If you truly believe in power to the people, we should devolve power back to them and ask them what they want. If you truly ask them about the Lisbon Treaty – as we did in Ireland – they would say ‘no’.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Mr President, I too supported the Morgan report because I am convinced that we should be unbundling ownership fully in this particular sector, and the experience of Member States indicates that full ownership unbundling leads to increased investment and improved network performance.

However, I want to talk about local generation as well, because I believe this is a good step forward, as long as local projects are supported by local people and benefit the local area.

In the region I represent, in the constituency of Daventry, we have a number of unwanted wind-farm proposals. Some have been defeated, some are coming forward, but none will service the local area. They are all based on some sort of new ‘subsidy farming’ created by a British Government directive stating that we need to head down this particular route of renewables and nothing else. It is a very short-sighted focus on what we should be doing.

So surely, if we are going to go down to the most local of areas to produce our energy, we should trust the people locally to take on the solutions that they need.

 
  
  

– Relatório: Alejo Vidal-Quadras (A6-0228/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber, in Namen der Gruppe PPE-DE. Herr Präsident! Ich habe diesem Bericht zugestimmt. Ich glaube, es ist sinnvoll, wenn wir einen europäischen Binnenmarkt im Energiebereich schaffen. Da brauchen wir auch dieses Netz der Übertragungs- und Fernleitungsnetzbetreiber. Nur ist bei der Umsetzung Sorge zu tragen, dass wir wirklich ein level playing field schaffen, aber gleichzeitig Möglichkeiten für regionale Ausnahmen vorsehen. Es muss möglich sein, Quersubventionierungen zwischen verschiedenen Energiebereichen vorzunehmen, um auch in den entlegendsten Regionen und Tälern und auch auf Inseln die Energieversorgung sicherzustellen. Es ist davon auszugehen, dass die Energieversorgung dort wesentlich teurer und für die Konzerne finanziell nicht so interessant ist. Daher muss hier die Möglichkeit vorgesehen werden, einen Ausgleich zu schaffen.

Noch eine kurze Bemerkung an meine britischen Kollegen: Meines Wissens hat es in Großbritannien bis jetzt nur ein Referendum gegeben – das war damals beim Beitritt. Vielleicht sollten Sie zuerst die nationale Verfassung ändern, damit dieses direkt-demokratische Instrument jetzt allgemein eingeführt wird. Ich würde das sehr begrüßen.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Mr President, I apologise for my tardiness in getting up to speak. I was applauding the previous speaker who made a very valuable conclusion to his speech.

My comments are also relevant to the Chichester report, so I think I will take the comments together rather than asking for two separate speaking times. In some ways this report may highlight one of the potential flaws in the thinking of the Eurocrats and people who quite often sit in this House, namely that, whatever the problem, Europe has to be the solution. Of course I welcome an agency of European regulators where national regulators are working together, but let us not forget that quite often the regulators who are best placed to understand local circumstances are national regulators.

Let us not allow this body to become a European super-regulator. Let us make sure that the regulator understands local nuances and is truly accountable to local people. If we were accountable to local people, then they would have the opportunity to vote against the Constitution.

 
  
  

– Relatório: József Szájer (A6-0086/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Mr President, I am already thinking of my press release and I think I shall start by speaking ‘to a packed House’ – although maybe I should just say speaking ‘to a packed interpretation booth’. I appreciate the interpreters for staying on, missing their lunch and listening to these things.

I am an English soccer referee and I therefore fear every Polish politician in this House who wants to kill such a person. However, I was thinking, after watching the football last night – especially the France-Italy game – that maybe the French team should do what their political masters do and completely ignore the result and turn up at the quarter finals anyway, because that is what we are going to do with the Lisbon Treaty in this place.

The reason – and, Mr President, you might wonder how I am going to get to the report, and so do I sometimes – we do not need the Lisbon Treaty is proved within this report. The EU will not grind to a halt without this Treaty. Today we successfully voted on a massive change in institutional organisation in this place – and we did not need an extra treaty to do it.

 
  
  

Declarações de voto escritas

 
  
  

– Aprovação da nova atribuição de competências do Vice-Presidente da Comissão Europeia Jacques Barrot (B6-0306/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), în scris. − Apreciez în mod deosebit fermitatea şi lipsa de echivoc cu care domnul Barrot s-a angajat să susţină drepturile aferente cetăţeniei europene şi mai ales libertatea de circulaţie, cu ocazia audierii domniei sale de luni.

Drepturile şi libertăţile cetăţenilor europeni sunt cele mai importante dintre câştigurile integrării europene şi nu trebuie puse în pericol sub nicio formă şi indiferent de motivele care ar putea fi invocate.

În statul pe care îl reprezint în acest for, în România, cetăţenii privesc cu atenţie şi cu îngrijorare discuţiile purtate în unele state membre, referitoare la libertatea de circulaţie.

Cetăţenii români aflaţi în străinătate, în majoritatea lor covârşitoare muncitori corecţi şi harnici, aduc beneficii incontestabile economiilor din statele în care lucrează.

Aceştia - şi sunt convins că nu sunt singurii - aşteaptă din partea Comisiei Europene ca aceasta să joace un rol activ şi ferm în apărarea deplinei libertăţi de circulaţie.

Sper din toată inima ca întregul mandat al dlui Barrot să stea sub semnul acestui angajament de a apăra drepturile cetăţenilor europeni.

 
  
  

– Relatório: Ewa Klamt (A6-0139/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), por escrito. Estamos perante um drama em termos humanitários, em que não bastando o sofrimento imposto às famílias por verem os seus familiares desaparecidos, acresce ainda o facto de terem de viver, durante décadas, na angústia de ignorarem o seu destino.

Por essa razão, considero importante que todas as partes interessadas continuem a cooperar de forma construtiva, de forma a que se possa concluir o mais rápido possível as investigações que estão a ser levadas a cabo no sentido de averiguar o destino das pessoas desaparecidas em Chipre.

É igualmente fundamental o papel que o CPD (Comité sobre as Pessoas Desaparecidas em Chipre) tem desenvolvido no que diz respeito à identificação dos restos mortais encontrados.

Sendo que a contribuição financeira da UE para o projecto da CPD só abrange o período até finais de 2008, apoio, assim, a atribuição de uma ajuda financeira suplementar ao CPD para que possa continuar a sua actividade em 2009. Contribuição essa que lhe deverá permitir, igualmente, reforçar a sua capacidade, especialmente no terreno, contratar mais cientistas e obter mais equipamentos que sejam necessários.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin och Nils Lundgren (IND/DEM), skriftlig. − Vi har ingenting emot att den cypriotiska kommittén får ytterligare hjälp och ekonomiska bidrag för sitt fortsätta arbete, men anser att pengarna bör anslås till Röda korset, som har erfarenhet och kunskap på området. Därför väljer vi att rösta mot förslaget.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Klamt (PPE-DE), schriftlich. − Als Berichterstatterin begrüße ich die überwältigende Zustimmung zu der Entschließung des Europäischen Parlaments zu vermissten Personen in Zypern. Die Exhumierung und Identifizierung der sterblichen Überreste der vermissten Personen sind das Recht aller betroffenen Angehörigen. Nur mit dem Auffinden ihrer seit Jahrzehnten vermissten Angehörigen und einer würdevollen Beerdigung können griechische und türkische Zyprioten mit diesem schmerzvollen Kapitel in ihrem Leben abschließen, da sie in diesem Fall die endgültige Gewissheit über das Schicksal ihrer Angehörigen haben. Ich bin überzeugt, dass dies einen wichtigen Beitrag zu den positiven Entwicklungen einer Wiedervereinigung Zyperns leisten kann.

Die EU unterstützt die Arbeiten des Ausschusses für die Vermissten (CMP) an den Exhumierungsstätten, in den anthropologischen Laboren und bei den betroffenen Familien bereits aktiv durch die Zuweisung finanzieller Mittel. Dabei ist es wichtig, dass der Ausschuss für die Vermissten alle erforderlichen Untersuchungen und Ermittlungen durchführt, solange sich Augenzeugen noch zu diesem humanitären Problem der Vermissten äußern können.

Aus diesem Grund halte ich es für erforderlich, dass der finanzielle Beitrag der EU für das Jahr 2009 um einen zusätzlichen Betrag von 2 Millionen Euro aufgestockt wird, und möchte gleichzeitig den Rat und die Europäische Kommission auffordern, sich auf diese weitere finanzielle Unterstützung zu einigen.

 
  
  

– Relatório: Manfred Weber (A6-0339/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM), in writing. − I voted against this report because it makes it harder for nation states to return illegal immigrants. And once given residence in EU Member States, those illegal immigrants would find it easier to enter Britain, thereby adding to the burden of illegal immigration in the UK. Immigration and asylum policy should in any case be decided by democratic nation states not the European Union.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), per iscritto. − Grazie Presidente, ho votato contro la relazione Weber a seguito della bocciatura degli emendamenti del PSE.

Questa delicatissima materia senza dubbio va regolamentata, viste anche le interpretazioni arbitrarie che spesso hanno dato gli Stati. Tuttavia, la proposta attuale presenta delle falle abnormi. È inaccettabile, ad esempio, il trattamento che viene previsto per i minori non accompagnati, così come la mancata inclusione di garanzie per soggetti in difficoltà come le vittime della tratta, le donne incinte, gli anziani, i portatori di handicap.

Assurda è anche la previsione per cui il periodo di detenzione può essere aumentato se non vi è la cooperazione "amministrativa" dello Stato di origine. I rifugiati sudanesi, ad esempio, vedranno la loro situazione condizionata dall'efficienza degli uffici comunali di anagrafe. Avevamo bisogno di regole certe per garantire la sicurezza ai cittadini, non di norme vessatorie che offendono la dignità delle persone. Oggi l'Europa ha scritto una brutta pagina della sua storia.

 
  
MPphoto
 
 

  Michael Cashman (PSE), in writing. − The European Parliamentary Labour Party (EPLP) has abstained on the legislative proposal, due to the fact the UK is not obliged to follow this Directive, as it has an opt-out/opt in on JHA measures concerning immigration and asylum. However it was very important to consider our responsibility carefully as it would have had a direct effect on those countries legally bound by this Directive.

The Weber report required a series of amendments that would have improved on the rapporteur’s draft. It was important that the report should have included the particular amendments as recommended by the PSE Group. As these amendments were not adopted we have abstained on this report. These were:

Amendment 98 ensuring the protecting of unaccompanied minors;

Amendment 103 concerning the length of detention and conditions;

Amendment 95 on the definition of the risk of absconding.

Overall the EPLP feels that this report did not enhance the capabilities of EU States to deal effectively yet humanely with the returning of third country nationals residing illegally in the EU but has instead added extra burdens to an already complicated and highly emotionally charged issue.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Assunção Esteves (PPE-DE), por escrito. A Directiva sobre a imigração clandestina coloca-nos perante um dilema insuportável: de um lado, a ausência de regras, abrindo espaço a muitos casos de uma prática inumana sobre os imigrantes. Do outro lado, esta Directiva, significando um consenso mínimo e pobre, construída sobre muitos conceitos indeterminados e sobre remissões para o arbítrio dos Estados-Membros. Uma Directiva, afinal, debilitada na sua força directiva. O acordo não responde à ambição de uma Europa europeia. O Parlamento tem hoje a tarefa insuportável de escolher entre o caos que acolhe a barbárie e uma regra má ou incompleta. Sem o ruído necessário que cabe a um verdadeiro Parlamento. Do Conselho, por má sorte, não se esperava mais. E a Comissão tarda em conceber um fundo europeu de solidariedade com os países de origem da imigração clandestina e com os Estados-Membros da Europa do Sul que directamente lhes recolhem a miséria. Ironia do destino, hoje o voto sincero é o voto de olhos fechados.

 
  
MPphoto
 
 

  Nigel Farage (IND/DEM), in writing. − We voted to reject the report because we don’t want any kind of European Common Immigration Policy. We feel that it should be up to individual states to decide who is expelled from their territory and under what circumstances.

Whilst we almost never vote for any legislation, we would like to point out that we did vote in favour of Amendment 75, which rejected the Commission’s proposal for a common expulsion policy, but not for the reasons/justification given by the group which tabled the amendment. We had our own reasons for rejection.

This is regardless of the fact this directive does not apply in the UK. It is the principle behind this that drove our voting decision.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), par écrit. – Je suis satisfait de l'adoption, à une large majorité, du rapport de M. Weber sur la directive "retour".

Ce vote est l'illustration même que le Parlement européen n'a pas cédé à la campagne démagogique et populiste menée contre ce projet de directive, préférant la voie de la responsabilité et du pragmatisme.

Le Parlement européen a fait preuve de maturité et de conscience en adoptant un texte qui va permettre de manière incontestable d'élever le niveau de protection des ressortissants concernés dans les États membres où il est au plus bas, voire nul.

Ce vote présente le double mérite de ne pas remettre en cause les dispositifs nationaux existants qui offrent déjà des garanties suffisantes – c'est le cas, par exemple, de la France – et de ramener les États membres qui ont les dispositifs les plus contraignants et les moins protecteurs vers un niveau plus humain.

Ce texte, qui ne concerne pas les demandeurs d'asile, n'est qu'un point de départ vers l'encadrement et l'harmonisation minimale des règles en matière d'immigration. Il ne doit pas être pris isolément mais comme un élément de la politique globale de l'UE pour favoriser une immigration légale dont nous avons besoin.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), par écrit. – J'ai voté contre la directive sur le retour. J'étais prêt à soutenir une telle directive, qui, loin d'être parfaite, apporterait des orientations utiles pour les États de l'Union européenne ne disposant d'aucune législation sur l'immigration, voire pour ceux des États qui ont une législation trop répressive.

Comme une majorité de droite et libérale a rejeté les 10 amendements socialistes, notamment sur une meilleure protection des mineurs, j'ai finalement voté non avec la majorité de mon groupe politique. Je reste persuadé que l'Europe, même si elle ne peut pas accueillir toute la misère du monde, doit rester ouverte à une immigration positivement encadrée.

L'immigration illégale, avec son cortège de drames, de misères, mais également avec la criminalité liée à ces circuits illégaux, doit être combattue. Les étrangers en situation irrégulière doivent pouvoir être expulsés, mais dans le cadre de procédures dignes d'un État de droit.

J'étais prêt à soutenir une telle directive, qui, loin d'être parfaite, apporterait des orientations utiles pour les 9 États de l'Union européenne ne disposant d'aucune législation sur l'immigration, voire pour ceux des États qui ont une législation trop répressive.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin och Nils Lundgren (IND/DEM), skriftlig. − Junilistan ställer sig starkt kritisk till detta betänkande och den kompromiss som stöds av vissa politiska partier. Ett lands flyktingpolitik är en fråga av strikt nationell karaktär och ska avgöras i enlighet med ett lands rättsliga kultur. EU tar i och med betänkandet ett stort steg i försöket att genomdriva en europeisk invandringspolitik med en stark offensiv mot illegala invandrare. Här uppmanas till ett godtyckligt och konsekvent frihetsberövande av människor som inte begått något brott, utan endast har korsat en landsgräns. I betänkandet föreslås att totalt utestänga människor från europeisk mark under fem års tid, oavsett deras situation, vilket innebär en Fästning Europa.

EU ska vara en värderingsunion som håller mänskliga rättigheter och humana värderingar i helgd, men detta förslag går emot detta. Organisationer som UNHCR och FN:s flyktingkommissarie existerar redan för att respektera utsatta människors mänskliga rättigheter och för att ange humant acceptabla regler och standarder.

Junilistan förkastar detta betänkandet och hoppas att övriga parlamentariker gör samma sak.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), por escrito. Lamentavelmente, a proposta de rejeição, que subscrevemos, desta ignóbil directiva foi rejeitada pela maioria do PE, social-democracia e direita irmanadas.

Através do nosso voto procurámos impedir a manutenção do acordo do Conselho que pretende criar uma política de imigração comunitária, restritiva, selectiva, criminalizadora e não respeitadora dos direitos humanos dos imigrantes.

Entre outros inaceitáveis aspectos inscritos nesta directiva, incluem-se a possibilidade de detenção (administrativa) de imigrantes, por um período máximo de até dezoito meses; a detenção de famílias, mesmo com menores; a expulsão de menores sem que estes sejam obrigatoriamente entregues a um membro da sua família ou a um tutor legalmente designado; e a limitação da entrada em países da UE, por um período de até cinco anos, de um imigrante que seja expulso.

Se as instituições da UE querem promover medidas relativamente aos imigrantes, que sugiram aos Estados-Membros a ratificação da Convenção da ONU sobre Protecção dos Direitos de Todos os Migrantes e membros das suas famílias.

A dignidade da pessoa humana não pode ser posta em causa, impondo-se a sua protecção e o reconhecimento dos seus direitos, independentemente da sua situação documental, e não a implementação de políticas violadoras dos direitos humanos e criminalizadoras de homens e mulheres que apenas aspiram a um trabalho e, em muitos casos, ao elementar direito à vida.

 
  
MPphoto
 
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE), par écrit. – Les droits de l’homme ne sont pas négociables:

La privation de liberté telle qu’elle est prévue dans ce texte est un acte grave, même s’il est limité dans le temps. Pourquoi ne parle-t-on pas d’accueil des personnes qui arrivent sur le territoire de l’Europe et de structures d’accueil au lieu de structures de rétention? Nous savons depuis des décennies que des passeurs ont un intérêt criminel dans le trafic de personnes et que souvent, il y a des complices pour accueillir la main-d’œuvre clandestine, mal payée et mal logée.

J’estime que des actions juridiques à l’encontre des passeurs et ces trafiquants de main-d’œuvre seraient plus urgents. Quant aux politiques volontaires de retour, leur accompagnement d’une politique de coopération ciblée serait un meilleur signal que l’emprisonnement de personnes non coupables. Nous ne sommes pas propriétaires de la Terre, nous n’avons pas le droit de nous considérer comme les maîtres du continent et même les États de droit que nous sommes n'ont pas le droit de transgresser les droits de l’intégrité de la personne.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), in writing. − I voted against the Weber report and deplore the terms of the proposed Returns Directive. The Directive will allow Member States to detain migrants for up to 18 months, even for reasons outside their control. This is not the mark of a civilised immigration policy and falls short of the standards we should expect of the EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), por escrito. − Mi voto contrario se debe a que es un tema muy delicado, ya que afecta cada vez a más gente, y el hecho de que se trate como un problema logístico en vez de humano, no se puede tolerar. Disposiciones como la imposición de una prohibición de readmisión de hasta 5 años en todo el territorio europeo, la posibilidad abierta de detener familias y menores no acompañados, de devolver personas a través de caminos de tránsito, la poca protección hacia las personas vulnerables al alejamiento, el hecho que no impida la detención de los solicitantes de asilo o la insuficiencia de garantías sustanciales en materia de recurso de las decisiones de retorno y de internamiento, simplemente, no son aceptables.

Además, la inmigración está íntimamente ligada a la política de desarrollo. La UE tiene que poner las medidas y ayudas necesarias para que se dé un verdadero desarrollo en los países terceros. Los inmigrantes y sin papeles no han escogido serlo, sino que no pueden permitirse quedarse en sus tierras, ya que, en muchos casos, no tienen sus necesidades básicas cubiertas. Y eso, en pleno siglo XXI, es un dato que nos debería avergonzar.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v písemné formě. − Navrácení ilegálních přistěhovalců do země původe je velmi kontroverzní téma. Už jen širší výklad Evropské úmluvy o ochraně lidských práv a základních svobod z roku 1950, Úmluvy OSN o právním postavení uprchlíků z roku 1951 ve znění Protokolu z roku 1967 a úmluva OSN o právech dítěte z roku 1989 takovou aktivitu ve většině případů znemožňuje. Pokud krom výše uvedeného vezmu-li v potaz kritické připomínky z výborů (např. LIBE), musím konstatovat, že směrnice, která umožní internování po dobu 18 měsíců i podmínky, zjištěné v internačních střediscích při návštěvě poslanců, tento dojem jen zesilují. Pokud se někdo dopustí trestného činu, má být potrestán, včetně těch, kteří ilegálně a ve špatných podmínkách tyto státní příslušníky třetích zemí zaměstnávají. Tuto směrnici skupina GUE/NGL rozhodně nemůže podpořit.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa (UEN), per iscritto. − Oggi abbiamo compiuto, forse, con il voto positivo alla relazione Weber, un passo decisivo per delineare un quadro completo di lotta alla clandestinità in grado di dare risposta all'esigenza di sicurezza che moltissimi cittadini europei, spesso vittime dei crimini degli extracomunitari, ci chiedono.

Noto con piacere che il Parlamento europeo, garanzia di libertà e dei diritti di tutti gli uomini, si è espresso in favore di una politica comune, per rispondere alle esigenze degli Stati membri nella lotta all'immigrazione clandestina. Si è chiarito che l'obiettivo non è solo quello di accertare i casi di illegalità, bensì anche quello di assicurare procedure di rimpatrio chiare, trasparenti e veloci.

Non solo decisioni repressive del fenomeno, quali il divieto di reingresso, ma anche di aiuto nei confronti dei minori. Misure, queste, che prevedono una scrupolosa attenzione al rispetto dei diritti umani nei centri di accoglienza. La clandestinità si combatte cercando soprattutto intese con gli Stati d'origine, i quali non possono più rimanere inerti di fronte ad una tragedia non più solo nazionale ma anche europea, e dando un segnale forte a coloro che si apprestano ad entrare illegalmente in Europa. Il nostro continente non è terra di conquista per alcuno e oltre i diritti vi sono i doveri da rispettare.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), par écrit. – Beaucoup de bruit à gauche et à l'extrême gauche pour stigmatiser le rapport Weber, traduction parlementaire de la directive retour, qui n'est pourtant pas à la hauteur des enjeux de la politique d'immigration.

On ose à peine rappeler, tellement cela devrait être évident, que franchir illégalement une frontière sans visa ou titre de séjour est une fraude et doit être sanctionné comme tel.

Par ailleurs, en faisant disparaître leurs papiers ou en refusant de dire d'où ils viennent pour ne pas être reconduits dans leur pays d'origine, les immigrés clandestins sont les seuls responsables de la durée de rétention, que certains jugent, à tort, trop longue.

Parler de respect de droits de l'homme ne sert qu'à masquer la réalité: l'Europe est submergée par une immigration clandestine, par essence incontrôlable, qui s'ajoute à une immigration légale encouragée tant par les autorités nationales qu'européennes.

Le rapport Weber, pour insuffisant qu'il soit, va dans la bonne direction. J'espère que cela n'est qu'une première étape. Les gouvernements nationaux et le Parlement européen prendraient-ils enfin conscience de l'ampleur du phénomène? Il est déjà bien tard...

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), par écrit. – Le texte adopté aujourd'hui constitue une remise en cause totale du travail réalisé en commission LIBÉ, lequel avait permis d'améliorer nettement la proposition de la Commission européenne.

Ce soi-disant compromis n'apporte en effet aucun changement susceptible d'élever le niveau de protection de ces personnes dans les Etats qui pratiquent les politiques les plus inacceptables. D'abord en raison de son champ d'application restreint : les demandeurs d'asile et les personnes interceptées aux frontières en sont exclus, bien qu'ils représentent une proportion importante des immigrants illégaux. Surtout parce qu'il laisse aux Etats membres beaucoup trop de latitude sur des questions essentielles comme les droits des mineurs ou la durée de rétention. Cette dernière pourra ainsi être étendue à 18 mois, contre les six que proposait le PSE.

J'ai honte que notre assemblée ait majoritairement cautionné la possibilité d'enfermer aussi longtemps des personnes dont le seul crime est d'avoir voulu chercher sur nos territoires des conditions de vie meilleures et qui sont souvent dans un état de grande vulnérabilité.

J'ai pour ma part voté, en conscience, contre ce texte. Car si des règles minimales communes sont nécessaires, elles doivent être établies dans le cadre d'une approche responsable et humaine de l'immigration clandestine et en aucun cas au prix de l'oubli des droits fondamentaux et des valeurs qui sont les nôtres.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), par écrit. – La très médiatique directive "retour", proposée par la Commission de Bruxelles et stigmatisée faussement et à tort par la gauche et l'extrême gauche comme directive de la honte et anti-droits de l'homme, vient d'être votée à leur grand dam par le Parlement européen.

Pourtant, cette directive censée organiser le retour des clandestins n'est en rien répressive. Elle ne criminalise pas les immigrés entrés illégalement sur le territoire de l'Europe. Mieux, elle leur donne le choix entre la légalisation ou le retour volontaire, tout cela assorti de droits et garanties liés aux incontournables droits de l'homme.

Quid du droit des peuples à se protéger et à ne pas être submergés par une immigration planétaire? Rien.

L'Europe forteresse tellement décriée dans tous les médias en France et ailleurs n'existe pas. C'est un fantasme pour mieux faire passer des législations favorables à l'immigration et aux immigrants sous couvert d'un semblant de répression.

Cette directive n'est pas bonne. C'est de la poudre aux yeux. Elle a cependant le seul mérite de constituer un premier pas vers une politique moins immigrationniste. Elle ne doit pas faire oublier que d'autres sont en préparation, comme celle relative à la "carte bleue européenne" garantissant une immigration légale pour le travail, et que celles-ci n'ont pour but avoué que de favoriser toujours plus l'immigration en Europe.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), schriftlich. Ich habe für den Weber-Bericht gestimmt, weil ich der Meinung bin, dass die Europäische Union die illegale Einwanderung nur durch strenge, aber gerechte, gemeinsame Regeln bekämpfen und verhindern kann. Diese Rückführungsrichtlinie ist ein gelungener Einstand in eine gemeinsame europäische Einwanderungspolitik.

Europa kann sich nur der legalen Einwanderung öffnen, wenn die illegale Einwanderung klar definiert und mit gemeinsamen Regeln wirksam bekämpft werden kann.

Den humanitären Bedenken des Abschiebungsverfahrens wurde meines Erachtens auch Rechnung getragen, insbesondere durch die Einführung einer maximalen Haftdauer von 6 Monaten. Angesichts der Tatsache, dass bisher 9 Mitgliedsstaaten, darunter auch Luxemburg, noch über keine Obergrenzen verfügten, ist das ein großer Fortschritt.

Den Betroffenen eines Abschiebungsverfahrens wird zudem der Rechtsweg eröffnet, der es ihnen ermöglicht, rechtlich gegen das Verfahren vorzugehen. In letzter Konsequenz kann auch der Europäische Gerichtshof eingeschaltet werden. Außerdem garantiert diese Richtlinie einen kostenlosen Rechtsbeistand für die Betroffenen. Damit wird der willkürlichen Abschiebungspolitik einiger Mitgliedsstaaten ein Ende bereitet, und der Rechtsstaat wird gestärkt.

Ich möchte auch klarstellen, dass eine maximale Haftdauer von 18 Monaten, die durch eine 12-monatige Verlängerung der 6-Monate-Haftdauer verhängt werden kann, nur in extremen Ausnahmefällen durchgeführt werden kann. Diese Haftdauer ist nur im Falle einer Gefahr für die öffentliche Sicherheit oder wegen akuter Fluchtgefahr vorgesehen.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), în scris. − Propunerea de directivă dezbătută ieri şi votată azi abordează pentru prima oară şi în mod direct politica europeană a imigraţiei, prin stabilirea standardelor şi procedurilor de expulzare a imigranţilor aflaţi în şedere ilegală pe teritoriul statelor membre. Dincolo de obiectivul armonizării juridice a situaţiei imigranţilor, adevărata provocare a prezentei directive a fost găsirea compromisului care să respecte drepturile omului şi libera circulaţie a persoanelor şi în acelaşi timp să ţină seama de nevoia de securitate a individului şi mai ales de securitatea colectivă.

Majoritatea statelor membre au experimentat fenomenul imigraţionist, iar măsurile luate de guvernele lor variază în funcţie de fluxul imigranţilor. De aceea, consider că raportul dlui Weber reglementează aceste diferenţe între politicile imigraţioniste ale statelor membre, ţinând cont de principiile fiecărui sistem juridic şi impunând standarde şi măsuri comune de aplicare. Pot, astfel, afirma că am votat acest raport tocmai pentru abordarea integrată a imigraţiei.

Măsuri precum reîntoarcerea voluntară în ţara de origine, detenţia temporară şi atenţia deosebită acordată protecţiei minorilor neacompaniaţi, ca şi accesul la serviciile de sănătate şi educaţie, reprezintă nu o încălcare a Convenţiei Europene a Drepturilor Omului, ci, din contră, dovada că Uniunea Europeană a mai făcut încă un pas în crearea unei politici comune în domeniul imigraţiei ilegale.

Vreau, de asemenea, să felicit Consiliul si pe dl. Weber pentru compromisul negociat.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), schriftelijk. − Oorlog, dictatuur, discriminatie, natuurrampen en armoede leiden ertoe dat mensen uit Afrika en Azië naar Europa vluchten. Voor veel vluchtelingen is dat geen keuze voor positieverbetering, maar gaat het puur om overleven. Op de top van Tampere in 1999 werd geprobeerd om de stroom van vluchtelingen naar een aantal EU-lidstaten te verminderen. Dat gebeurde niet door met een beroep op onderlinge solidariteit de vluchtelingen beter te spreiden over het grondgebied van de EU-staten, maar alleen door de toegang tot Europa aan de buitengrenzen nog sterker te belemmeren. In de afgelopen jaren zijn steeds meer schrijnende situaties ontstaan. Veel mensen verdrinken op zee, en als ze het land bereiken worden ze een tijdlang opgesloten, gedwongen tot illegaliteit of onder dwang teruggestuurd naar een land waar zij niet kunnen overleven.

Het verslag Weber en de poging om in eerste lezing te komen tot een akkoord met de Raad leiden tot een nog verdere verslechtering. Terecht ontstaat daartegen in brede kring steeds meer verzet. Als dit desondanks wordt aangenomen kunnen mensen zonder proces anderhalf jaar worden opgesloten, kunnen kinderen gemakkelijker worden teruggestuurd en krijgen teruggestuurden een inreisverbod voor 5 jaar ongeacht de in die tijd eventueel verslechterde toestand in hun land van inwoning.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), schriftlich. Bei den meisten der geschätzten 42 Millionen Flüchtlinge im Jahr 2007 handelt es sich um Wirtschaftsmigranten, die illegalen Schlepperbanden auf den Leim gehend ihr Leben auf dem Weg ins El Dorado riskieren. Daraus resultieren nicht nur unzählige menschliche Tragödien, auch die Sozialsysteme der Ankunftsländer werden belastet und die Gerichte mit aussichtslosen Asylverfahren blockiert, was auch denjenigen das Leben erschwert, die tatsächlich Asylanspruch hätten.

In der Vergangenheit haben einige Mitgliedsstaaten mit Massenlegalisierung oder Mini-Haft und Aufenthaltsautomatiken weitere Millionen Illegaler angelockt. Obgleich die geplanten Maßnahmen der Rückführungsrichtlinie viel zu lax sind, stellen sie zumindest einen Schritt in die richtige Richtung dar, u. a. wenn die Mindesthaftdauer für manche EU-Staaten eine Verschärfung darstellt, weshalb ich auch dafür gestimmt habe.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), per iscritto. − Mi congratulo con i colleghi della commissione LIBE per il compromesso raggiunto con il Consiglio. È la prima volta che l'Unione riesce a darsi delle regole comuni per il rimpatrio di cittadini di paesi terzi che soggiornano illegalmente sul suo territorio. È lodevole che l'obiettivo della direttiva, nell'assicurare procedure comuni e trasparenti di rimpatrio, sia quello di garantire un trattamento umano degli interessati e di migliorare la cooperazione sia fra autorità nazionali dei migranti che fra Stati membri, anche attraverso l'istituzione di un divieto di reingresso, valido in tutta l'Unione, che non superi i cinque anni.

Il rimpatrio volontario, la durata della custodia temporanea con la modulazione prevista per diversi casi, l'organizzazione dei centri di custodia, il divieto dei rimpatri collettivi, la tutela particolare da riservare ai minori e alle persone vulnerabili nell'adottare una decisione di rimpatrio e il mantenimento dell'unità dei nuclei familiari sono altrettanti capitoli che caratterizzano positivamente la proposta di direttiva, così come l'assistenza legale gratuita, se richiesta, per formalizzare il ricorso contro la decisione d'allontanamento.

Voto a favore del provvedimento, nella consapevolezza che con regole comuni e trasparenti le illegalità saranno meglio combattute e contribuiranno a dare maggiore sicurezza ai cittadini, ribadendo una volta di più che su problemi comuni, come quelli legati all'immigrazione, l'Europa deve comportarsi in modo univoco, che sancisca come accoglienza e legalità siano concetti inscindibili.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Navarro (PSE), par écrit. – Aujourd'hui, la majorité du Parlement européen a adopté le projet de directive "retour". À l'origine, ce projet de directive visant à établir des normes minimales communes concernant le traitement des immigrés clandestins devait répondre à la situation souvent dramatique rencontrée dans les quelque 224 camps de rétention qui parsèment l'Europe. Une initiative sensée, lorsque l'on sait que, dans certains pays, il n'existe aucune règle ou limite concernant la rétention des personnes en situation irrégulière. Lors du vote en commission, les Socialistes avaient obtenu des avancées conséquentes pour poser des garanties essentielles en matière de droits humains, absentes de la proposition initiale. Elles ont été éliminées par le Conseil et le rapporteur PPE, ceux-ci préférant le tout répressif en espérant décourager des gens qui sont déjà désespérés. Le résultat, c'est une directive qui entérine la criminalisation des migrants, leur entassement dans des conditions effroyables pour des durées interminables et la séparation des mineurs de leur famille, tandis que les soi-disant garanties d'aide juridique ou de recours seront en fait d'application facultative par les États membres. C'est tout simplement inacceptable, contraire aux valeurs que l'Europe se targue d'incarner, et c'est pourquoi j'ai décidé de voter contre ce texte.

 
  
MPphoto
 
 

  Δημήτριος Παπαδημούλης (GUE/NGL), γραπτώς. – H συντηρητική πλειοψηφία του Ευρωκοινοβουλίου αγνόησε για άλλη μια φορά τις φωνές των πολιτών και της κοινής λογικής. H υιοθέτηση της "οδηγίας της ντροπής" που έχει στόχο μια Ευρώπη - φρούριο, στερεί τα βασικά ανθρώπινα δικαιώματα από τους μετανάστες και τους καταδικάζει σε μια ζωή παρανομίας. O σκανδαλώδης και απάνθρωπος συμβιβασμός του Συμβουλίου αντιβαίνει στο ήδη ισχύον διεθνές νομικό πλαίσιο. Οι διαβεβαιώσεις για μεγαλύτερη προστασία των μεταναστών στην Ευρώπη έρχονται σε πλήρη αντίθεση με τις άθλιες εικόνες των κέντρων "υποδοχής"

H Ευρώπη δεν μπορεί να οχυρώνεται πίσω από αυτήν την απαράδεκτη νομοθεσία, κλείνοντας την πόρτα στους μετανάστες.

H Κυβέρνηση και οι Ευρωβουλευτές της Νέας Δημοκρατίας που στήριξαν ενεργά τη σημερινή απόφαση έχουν μεγάλη ευθύνη. Όσα δήλωσε μπροστά στις τηλεοπτικές κάμερες ο κ. Kαραμανλής επισκεπτόμενος πριν λίγες ημέρες το κέντρο υποδοχής μεταναστών στη Σάμο, διαψεύδονται από τις πράξεις της Νέας Δημοκρατίας.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), schriftlich. − Warum ich gegen die Abschieberichtlinie gestimmt habe

Die Richtlinie, die von den EU-Innenministern ausgehandelt worden ist, beinhaltet nicht nur eine mögliche Abschiebehaftdauer von bis zu 18 Monaten für so genannte „nicht rechtmäßige Einwanderer/inn/en“, sondern sieht auch ein fünfjähriges Einreiseverbot für einmal abgeschobene Flüchtlinge vor. Mit der Richtlinie drohen ca. 8 Millionen Nicht-EU-Bürger/inn/en, die keine gültige Aufenthaltserlaubnis haben, Abschiebehaft und Ausweisung ins „Heimatland“.

Darüber hinaus sieht die Richtlinie die Möglichkeit vor, unbegleitete Minderjährige zu inhaftieren und abzuschieben. Das verstößt klar gegen die UN-Kinderschutzkonvention. Geplant ist Migrant/inn/en in Transitländer auszuweisen, die nicht ihre Heimatländer sind. Viele Verfahrensgarantien sowie Rechtsansprüche für Migrant/inn/en, gegen ihre Ausweisung Widerspruch einzulegen, sind aus dem endgültigen Text verschwunden, wodurch auch die Rechte derjenigen Migrant/inn/en gefährdet werden, die Asyl beantragen können.

Insgesamt schafft die Richtlinie eine Grundlage für Stigmatisierung und Kriminalisierung von Migrant/inn/en, die ihrer Freiheit beraubt und in menschenunwürdigen Abschiebegefängnissen festgehalten werden, ohne irgendein Verbrechen begangen zu haben. Die Richtlinie senkt europäische und internationale Menschenrechtsstandards, indem sie die Lebensbedingungen von Migrant/inn/en weiter verschlechtert. Dieser erneute Schritt ist die Logik der seit 1990 von den EU-Staaten praktizierten Einwanderungs- und Asylpolitik, die sich durch einen permanenten Abbau von Rechten von Migrant/inn/en auszeichnet. Jetzt ist Widerstand gegen die Umsetzung notwendig.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), par écrit. – La proposition de directive sur l'expulsion des immigrés de pays tiers en séjour irrégulier vise à doter l'Union européenne d'une politique commune d'immigration en établissant des critères de durée de rétention maximale, en favorisant le retour volontaire et en prévoyant une interdiction de retour dans l'Union européenne pour les personnes expulsées.

Ce texte est un texte de compromis et, comme tout compromis, il est perfectible. Ainsi la durée maximale de 6 mois de rétention, qui peut être prolongée de 12 mois, est largement supérieure à la durée de rétention maximale prévue dans mon pays, le Luxembourg (3 mois).

Par contre, le texte fixe certaines garanties pour les familles et les enfants, de même qu'il précise les conditions de non-refoulement vers le pays d'origine.

S'agissant ici d'une matière qui entre dans le champ de la codécision, le Parlement est sur un pied d'égalité avec le Conseil des ministres et un vote négatif entraînerait des retards préjudiciables dans cette matière hautement sensible.

C'est pourquoi, malgré certaines réserves, j'ai voté pour l'adoption de la proposition de directive.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), por escrito. Um espaço com fronteiras externas partilhadas e fronteiras internas removidas tem de harmonizar algumas regras sobre a entrada, circulação, permanência e saída de cidadãos de países terceiros. Uma economia próspera e um Estado Social com uma protecção elevada - nem que seja por comparação com os países vizinhos - tem de estabelecer regras e condições de entrada de cidadãos de países terceiros.

Importa, portanto, regular, e conseguir alguma coerência entre as regras dos diferentes espaços da fronteira comum. E fazê-lo tendo presente que a imigração é um bem, uma vantagem para os países que a recebem e uma potencial vantagem para os países de origem, desde que regulada e legal. E também sabendo que a humanidade no acolhimento de pessoas em dificuldades será um sinal de civilização de que não podemos abdicar.

O essencial deste relatório merece o meu voto favorável, até porque, não nos obrigando a reduzir as nossas garantias, impõe-as, mesmo que insuficientemente, onde elas estão ausentes.

Finalmente, compreendendo o debate havido, creio que há um elemento que tem sido descurado. O destino da imigração, desde logo da intra-europeia, está a mudar. Sabendo-se que os fluxos migratórios são um dos indicadores económicos mais reveladores, este dado merecia mais atenção.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), par écrit. – Non que je ne pense pas que le texte soit insuffisant sur certains points, concernant notamment les enfants en détention et la santé, mais voilà, après 3 ans de négociations avec le Conseil, ce compromis arraché à certains États membres impose des règles à ceux qui n'en ont pas et, c'est capital, n'interdit à aucun autre de conserver ou même d'aller plus loin dans des législations plus souples.

Et je ne supporte pas le procès en sorcellerie que d'aucuns intentent à nouveau aujourd'hui à ceux qui tentent de baliser l'immigration en Europe. Non, l'Europe n'est pas une forteresse; chaque année près de 2 millions d'immigrants nous rejoignent légalement. Non, la directive n'impose pas de règle de détention de 18 mois: le principe est de 6 mois maximum, avec des exceptions très strictes, là où, il faut le rappeler, 9 pays ont une durée de rétention illimitée! En Belgique, par exemple, la durée de rétention moyenne est de 22 jours.

Le non aujourd'hui est une posture facile et médiatique, et dans ce cas je suis convaincue qu'il ne viendrait pas en aide aux premiers concernés: les migrants, qu'il s'agit d'aider et parfois de raisonner!

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), per iscritto. − Signor Presidente, onorevoli colleghi, esprimo il mio voto favorevole sulla relazione del collega Weber. L'Europa, finalmente, inizia ad affrontare il problema dell'immigrazione clandestina in modo responsabile ed efficace. La direttiva sui rimpatri è un primo passo verso una politica di contrasto serio nei confronti dell'immigrazione clandestina. Gli immigrati clandestini devono essere obbligati a lasciare l'Europa pur nel rispetto delle norme minime volte ad assicurare un trattamento umano degli interessati. Come noi abbiamo sempre sostenuto, l'immigrazione illegale è un gravissimo problema e la gestione va lasciata ai singoli Stati. Tuttavia, si tratta spesso di un problema europeo, per cui non si possono scaricare tutte le responsabilità e i costi su alcuni paesi, primi fra tutti l'Italia.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), schriftelijk. − De veel te lange termijn voor opsluiting is één van de belangrijkste redenen. De mogelijkheid om volwassenen en zelfs kinderen maar liefst achttien maanden op te sluiten gaat te ver. Zeker omdat ze ook in detentie worden genomen als hun land van herkomst niet meewerkt door de juiste papieren te verstrekken. Buiten hun schuld om kunnen zij vaak niet terugkeren. Het feit dat illegale op het grondgebied verblijvende personen terug mogen worden gestuurd naar het land waar ze doorheen zijn gereisd is ook geen oplossing. Een inreisverbod van maximaal vijf jaar is in strijd met de gedachte dat mensen in Europa bescherming moeten krijgen als dat nodig is. Bovendien zal deze maatregel aanleiding geven tot illegale trafiek en mensensmokkel. De Unie heeft dringend behoefte aan afspraken over wie mag binnenkomen, maar legt zich nu vooral toe op afspraken over uitzetten. Het voorstel is hierdoor eenzijdig en zeer onevenwichtig. Zo'n afspraken zijn pas betekenisvol als ze rechtsbescherming bieden aan mensen zonder geldige papieren. Helaas is dat met dit compromis onvoldoende het geval. Ik bewijs het Europees migratiebeleid geen dienst door hiermee in te stemmen.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), in writing. − The loss of Amendment 98 concerning the treatment of unaccompanied minors, i.e. children, and Amendment 103 on the conditions, duration and lawfulness of migrants in detention, is deeply depressing for those of us who believe in human dignity.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v písemné formě. − Domnívám se, že návrh směrnice o společných normách a postupech v členských státech při vracení nelegálně pobývajících státních příslušníků třetích zemí je návrhem špatným. Je totiž snahou „řešit“ administrativními a represivními postupy závažný problém, který vyžaduje v prvé řadě řešení politické směřující k odstraňování příčin nelegální migrace. Návrh zprávy předložené Manfredem Weberem plénu Evropského parlamentu obsahuje jen více či méně kosmetické úpravy, které podstatu věci neřeší.

Zavedení represivních opatření vůči tzv. nelegálním přistěhovalcům, jakým je tzv. předběžná vazba, a jejich zadržování v hrozných podmínkách, jaké panují v některých internačních střediscích (podle zjištění výboru LIBE), je v rozporu s mezinárodněprávními úmluvami na ochranu lidských práv.

Nadto se objevuje jeden zásadní problém ve vysvětlujícím prohlášení a tedy v celkové koncepci. Jakkoli je zde jako alternativa uváděna možnost udělení legálního povolení k pobytu tzv. nelegálním přistěhovalcům, tak návrh Komise i zpráva, jež by měla být přijata Evropským parlamentem, jsou postaveny na jediném závěru: nelegální přistěhovalci musí opustit Evropu. Vzhledem k výše uvedeným skutečnostem doporučuji pro zprávu nehlasovat.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), în scris. − Uniunea este construita pe valori comune si apara drepturile omului. Am votat pentru amendamentele socialistilor europeni deoarece ele solicitau statelor membre sa acorde persoanelor grav bolnave un permis de ședere autonom sau o altă autorizație care sa le confere dreptul de ședere.

Acest lucru este destinat beneficierii de un acces corespunzător la îngrijiri medicale, cu excepția cazurilor în care se poate demonstra că persoanele respective pot beneficia de tratament și de îngrijiri medicale corespunzătoare în țara lor de origine. De asemenea, consider esential ca resortisantul țării terțe în cauză sa fie eliberat imediat în cazul în care custodia publică nu este legală. Minorii luați în custodie publică trebuie sa poata participa la activități de agrement, inclusiv la joaca și la activități recreative adaptate vârstei lor și sa aiba acces la educație.

Copiilor neînsoțiți trebuie sa li se asigure cazarea în instituții care dispun de personal și echipamente adecvate nevoilor persoanelor din categoria lor de vârstă. Interesul suprem al copilului reprezintă un considerent primordial în contextul luării în custodie publică a minorilor în așteptarea expulzării. Regret ca aceste amendamente nu au trecut. Consider ca fara aceste amendamente raportul Weber nu respecta valorile europene, drept pentru care am votat impotriva acestui raport.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeffrey Titford (IND/DEM), in writing. − We voted to reject the report because we don’t want any kind of European Common Immigration Policy. We feel that it should be up to individual states to decide who is expelled from their territory and under what circumstances.

Whilst we almost never vote for any legislation, we would like to point out that we did vote in favour of Amendment 75, which rejected the Commission’s proposal for a common expulsion policy, but not for the reasons/justification given by the group which tabled the amendment. We had our own reasons for rejection.

This is regardless of the fact this directive does not apply in the UK. It is the principle behind this that drove our voting decision.

 
  
  

– Relatório: Eluned Morgan (A6-0191/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Kωvσταντίνος Δρούτσας (GUE/NGL), γραπτώς. – Την ολοκλήρωση της άλωσης των αγορών ηλεκτρικής ενέργειας και φυσικού αερίου στην ΕΕ από το μεγάλο κεφάλαιο προετοιμάζει το πακέτο των πέντε προτάσεων της τρίτης νομοθετικής δέσμης που πρότεινε η Επιτροπή. Στόχος η μετατροπή ενός κοινωνικού αγαθού σε προϊόν αγοράς και η προώθηση των καπιταλιστικών αναδιαρθρώσεων στον χώρο της ενέργειας μέσω μαζικών ιδιωτικοποιήσεων της παραγωγής και διανομής ενέργειας.

H πρόταση επιβάλλει τον άκρατο ανταγωνισμό, κυρίως στην χονδρική αγορά ενέργειας, υποχρεώνει πλήρη διαχωρισμό των δικτύων (συστημάτων μεταφοράς ή διαχειριστικών συστημάτων μεταφοράς) από την προσφορά και την παραγωγή και την αρχή της μη διάκρισης μεταξύ του δημόσιου και του ιδιωτικού τομέα, έτσι ώστε οι δημόσιες επιχειρήσεις να χάσουν τα συγκριτικά τους πλεονεκτήματα και να διασφαλιστούν οι ανταγωνιστές που θα μπουν στην αγορά.

Σε μία περίοδο που οι διεθνείς τιμές πετρελαίου αυξάνονται ραγδαία και η ακρίβεια μαστίζει τους εργαζόμενους, η ΕΕ προτάσσει τα συμφέροντα του κεφαλαίου, τη διασφάλιση και αύξηση των κερδών του.

Θύματα αυτής της πολιτικής οι εργαζόμενοι στον τομέα της ενέργειας, γενικότερα τα λαϊκά στρώματα που θα αντιμετωπίσουν αύξηση τιμών και υποβάθμιση των υπηρεσιών όπως συνέβη παντού όπου η αγορά ενέργειας ιδιωτικοποιήθηκε.

Oι μαζικές κινητοποιήσεις εργαζομένων και τα τρανταχτά OXΙ των λαών σε δημοψηφίσματα δείχνουν την διόγκωση της λαϊκής αγανάκτησης για αυτή την πολιτική και ανοίγουν τον δρόμο της ανατροπής της.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. É interessante verificar como neste terceiro pacote da liberalização do sector da electricidade continuam a usar os mesmos argumentos, esquecendo que cada vez menos conseguem controlar a acção dos grupos económicos e financeiros que actuam no mercado, impõem as suas regras, aumentam preços, despedem trabalhadores, aumentam a precariedade do trabalho e falham cada vez mais nas respostas de serviço público que devem desempenhar.

Embora seja verdade que sem um mercado operacional da electricidade e do gás, a União Europeia terá cada vez maior dificuldade em garantir a segurança do aprovisionamento, a sustentabilidade de um mercado da energia pobre em carbono e a competitividade global, a verdade é que tal só será possível se houver um sector público forte.

Mas o que estão a propor é exactamente o contrário. Estão a insistir numa maior liberalização e na destruição do que ainda resta nalguns países deste sector público. Depois, para tentar tapar o sol com uma peneira, falam de uma carta de defesa dos consumidores. Veremos a sua aplicação. De qualquer modo, a questão essencial é a liberalização do sector, pelo que a nossa votação final só podia ser contra.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), in writing. − President, I spoke on the Morgan report during the debate but I did not have the opportunity to speak on amendment 159. This amendment would prohibit Member States from authorising the construction of new power stations that emit more than 350g of carbon dioxide per kilowatt hour produced. I would like to clarify the position on behalf of the EPLP who have all received a number of letters on this amendment.

Whilst we appreciate that climate change is real and present and we have an obligation to address this, we have voted against amendment 159 because it would knock out the development of all new gas-, oil- and coal-fired power stations. This would be detrimental to Europe's security of supply and to keeping the lights on in Europe.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), par écrit. – J'ai voté contre le rapport Morgan et le paquet énergie, parce que je crois que nous faisons fausse route. L'agence proposée sera un organe bureaucratique de plus. Un réseau des régulateurs nationaux avec des pouvoirs plus étendus serait plus efficace pour garantir l'accès des petits producteurs aux réseaux. L'"unbundling" est devenu une sorte de potion magique, alors que l'expérience des pays qui pratiquent le découplage ne plaide nullement en faveur de cette mesure libérale. Le marché de l'énergie est un marché global. Ce ne sont pas les coopératives produisant du biogaz qui vont pouvoir soutenir la concurrence avec Gazprom et les États pétroliers, mais les grandes compagnies européennes.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), na piśmie. − Parlament Europejski podjął kluczową decyzję w kierunku wspólnego rynku energii elektrycznej, opowiadając się za obowiązkowym podziałem właścicielskim firm energetycznych w Unii Europejskiej. Jedynie podział przedsiębiorstw z branży na spółki odpowiadające za produkcję energii i jej przesył gwarantuje stworzenie konkurencyjnego i otwartego rynku, z którego znikną konflikty interesów.

To konsument ma być najważniejszym beneficjentem proponowanych mian. Przegłosowana propozycja w znaczny sposób wzmacnia prawa konsumentów, dając im m.in. prawo do odstąpienia od umowy z dostawcą energii elektrycznej bez dodatkowych opłat czy prawo do zmiany dostawcy energii w krótkim czasie.

Nie zapominajmy, iż obecnie rynek energii elektrycznej zdominowany jest przez monopole, które wykorzystują swoją pozycję na niekonkurencyjnych rynkach. Wierzę, iż limity cen ochronią odbiorców energii przez nadużyciami koncernów energetycznych, nie zniechęcając jednocześnie nowych podmiotów do wchodzenia na rynki.

Oczywiście proponowane rozwiązania nie rozwiążą wszystkich problemów energetycznych, z jakimi mamy obecnie do czynienia, jak np. wzrost cen ropy naftowej, ale są właściwym działaniem w kierunku bardziej konkurencyjnego rynku. Dyskusja nadal będzie kontynuowana na forum Rady. Niestety prawdopodobnie nie uda się utrzymać wszystkich propozycji Parlamentu Europejskiego. Jak słusznie zauważyła Pani Poseł sprawozdawca, wiele państw członkowskich chroni interesy narodowych koncernów.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL), par écrit. – Ce troisième paquet énergie persévère dogmatiquement dans la voie de la séparation totale entre activités de production et réseaux de distribution de l'énergie.

Elle vise à soumettre tout le secteur énergétique aux uniques lois du marché et de la mise en concurrence de tous contre tous.

Les mêmes causes produisant les mêmes effets, elle conduira l'Union à une catastrophe d'une ampleur supérieure à celle qu'a connue la Californie en l'an 2000.

Cette politique est mauvaise pour les usagers, pour les salariés du secteur, pour les PME/PMI, pour l'emploi, pour la sécurité et pour l'environnement. Le marché et le secteur privé sont incapables de répondre aux besoins énergétiques des peuples européens, aux défis que constituent le réchauffement climatique et l'après-énergie fossile. Leurs objectifs sont de rétribuer au maximum les actionnaires et non de répondre à l'intérêt général.

Nous avons besoin d'une véritable Europe de l'énergie mais elle ne pourra se construire que sur la base de la coopération. Le secteur énergétique doit être piloté par l'action publique coordonnée des États membres et non par celle des marchés financiers. L'Union doit agir pour que l'énergie soit reconnue comme un bien public mondial et non comme une marchandise comme une autre.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), in writing. − I was disappointed that my own group's amendment on nuclear accident liability was not adopted. Nevertheless, the final Morgan report does contain much to commend it, and I welcome the addition of references to the proposed charter on energy consumers' rights. On balance, therefore, I was able to vote in favour of the report.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), kirjalikult. − I strongly support these amendments, as these strengthen the free competition in the European Union, help keeping the prices at reasonable levels and at the same time allow the consumers to assume their freedom to change their electricity supplier any time wished. Furthermore this boosts the cross-border electricity sharing and with that also protects the states and the consumers from sudden electricity shortage. I call upon fast action in this field in eliminating unneccessary bureaucracy and burdens to enable the EU electricity companies to act freely throughout the Union to strengthen the free competition and to empower the consumers to make concious choices.

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), par écrit. – Je me suis prononcée contre ce rapport qui, en guise de règles communes pour le marché intérieur de l’électricité, propose le démantèlement du patrimoine des opérateurs historiques européens.

La séparation des activités de production et de distribution de l’électricité n'apportera à mon sens aucune garantie supplémentaire en termes d'efficacité, de sécurité ou d'accessibilité du réseau, en particulier dans le contexte actuel de forte croissance de la demande globale d'électricité et de grande incertitude concernant les ressources.

Ce dernier nécessite en effet toujours plus d'investissements structurels pour sécuriser notre approvisionnement et stimuler la recherche et l’innovation, une perspective qui semble largement incompatible avec la logique de concurrence forte et de rentabilité à court terme qui sous-tend le choix de la libéralisation totale du secteur.

La « troisième voie », soutenue par les socialistes français mais qui n'a malheureusement pas été retenue, apparaissait comme une solution beaucoup plus raisonnable puisqu'elle permettait de préserver l’intégrité patrimoniale des grands groupes énergétiques européens tout en confiant l’organisation de la distribution de l’électricité à des régulateurs indépendants.

Je me félicite néanmoins des avancées que comporte ce rapport en matière de protection des consommateurs, et notamment de l'introduction des principes de lutte contre la pauvreté énergétique et de transparence et d'accessibilité des informations pour l’usager final.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), schriftelijk. − Het beschikbaar stellen van elektriciteit is geen handel maar een nutsvoorziening. Die moet ononderbroken aan iedere belanghebbende leveren met een zo laag mogelijke belasting voor het milieu. Die eis is strijdig met de risico's van internationale handel door concurrerende bedrijven. Ook in de toekomst blijft elektriciteit een schaars en kwetsbaar product, zeker nu fossiele brandstoffen uitgeput raken en de opwarming van de aarde doorgaat.

Daarom is het goed dat het in veel EU-lidstaten de staat of lagere overheden zijn die elektriciteitscentrales en elektriciteitsnetwerken tot stand hebben gebracht. Privatisering van die nutsvoorzieningen is ongewenst en gevaarlijk. Verkoop verschaft nieuwe eigenaren een monopolie op het transportnetwerk. Dat netwerk is een onrendabel hulpmiddel tussen productie en verkoop, maar het bezit ervan kan worden misbruikt om aan gebruikers en eventuele concurrenten een hoge tol op te leggen. Vaststelling van elektriciteitsprijzen via de beurs leidt tot veel hogere consumentenprijzen dan de productiekosten.

Terecht wordt binnen EU-lidstaten bekeken hoe die gevaren moeten worden bestreden. Per lidstaat loopt de situatie sterk uiteen. Afwegingen kunnen het beste daar worden gemaakt. Ik stem voor de grootst mogelijke vrijheid van de lidstaten, de derde variant zoals bedoeld in het amendement Glante, maar daarna tegen deze Europese richtlijn als geheel.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydia Schenardi (NI), par écrit. – À l'évidence, le véritable objectif de ce troisième paquet énergie n'est pas la sécurité des approvisionnements, la qualité des services fournis, les prix abordables ou le réel choix de leur fournisseur par les consommateurs, mais bien le démantèlement définitif de ce qui reste des anciens monopoles publics de l'électricité.

L'acharnement de la Commission et de beaucoup de parlementaires à vouloir imposer la "séparation patrimoniale", c'est-à-dire la renonciation forcée de la propriété de leur réseau aux opérateurs "historiques" comme EDF, est inacceptable. Ce dont on les accuse - restriction d'accès au réseau pour leurs concurrents, limitation volontaire des investissements dans les infrastructures - n'est absolument pas prouvé. On ne voit pas non plus en quoi confier la gestion du réseau à un opérateur unique différent du fournisseur d'électricité peut garantir la pertinence et l'adéquation des investissements, le non-abus d'une position cruciale ou la meilleure gestion des congestions.

C’est pourquoi, bien que nous ayons toujours défendu ici les prérogatives exclusives des États en matière énergétique, domaine stratégique d’une trop grande importance pour être laissé aux eurocrates, nous soutiendrons comme un moindre mal la solution de "séparation effective" proposée entre autres par la France et l’Allemagne. Et nous voterons contre des textes dont nous désapprouvons fondamentalement la philosophie.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), por escrito. O meu voto neste relatório só podia ser a favor. Dizer sim a todos os esforços de liberalização do mercado da electricidade é dizer sim a um mercado mais justo, competitivo e transparente.

Mas não é só a bondade do relatório, que coloca o consumidor no cerne da questão, que me cativa. Com o aumento do preço da energia e a falta de concorrência dos mercados nacionais existe o perigo de aumentar o número de cidadãos excluídos do acesso à energia. Por isso, partilho das preocupações sociais expressas, já que, pela primeira vez, o conceito de pobreza energética é definido, chamando a atenção para a importância de os Estados-Membros desenvolverem planos nacionais que integrem todos os cidadãos.

Face às circunstâncias actuais dos mercados energéticos nacionais dentro da UE não é admissível que uma mesma empresa seja ao mesmo tempo proprietária da rede eléctrica e também responsável pelo transporte de electricidade, exercendo assim um monopólio de facto, podendo bloquear o acesso ao mercado a novos operadores, em muitos casos, mais competitivos.

Este documento assume assim, com coragem, que é preciso aumentar o nível de transparência e de concorrência no sector da energia protegendo, efectivamente, o consumidor das consequências de um mercado fechado e perro.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), por escrito. O meu voto neste relatório só podia ser a favor. Dizer sim a todos os esforços de liberalização do mercado da Electricidade é dizer sim a um mercado mais justo, competitivo e transparente.

Mas não é só a bondade do Relatório, que coloca o consumidor no cerne da questão, que me cativa. Com o aumento do preço da energia e a falta de concorrência dos mercados nacionais existe o perigo de aumentar o número de cidadãos excluídos do acesso à energia. Por isso, partilho das preocupações sociais expressas, já que, pela a primeira vez, o conceito de "pobreza energética" é definido, chamando atenção para a importância dos Estados-membros desenvolverem Planos Nacionais que integrem todos os cidadãos.

Face às circunstâncias actuais dos mercados energéticos nacionais dentro da UE, não é admissível que uma mesma empresa seja ao mesmo tempo proprietária de rede eléctrica e também responsável pela distribuição de electricidade, exercendo assim um monopólio de facto, podendo bloquear o acesso ao mercado a novos operadores, em muitos casos, mais competitivos.

Este documento assume assim, com coragem, que é preciso aumentar o nível de transparência e concorrência no sector da energia protegendo, efectivamente, o consumidor das consequências de um mercado fechado.

 
  
  

– Relatório: Alejo Vidal-Quadras (A6-0228/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. Esta é mais uma peça do terceiro pacote de medidas de liberalização dos mercados energéticos da União Europeia, na sequência das recomendações adoptadas pelo Parlamento Europeu em Junho de 2007. Daí que o relator concorde com a atribuição de competências mais vastas e mais independentes aos reguladores, com os requisitos acrescidos de transparência no mercado, com a melhoria do quadro de cooperação à escala europeia entre os reguladores nacionais e entre os gestores de redes de transporte, com a ênfase posta no ulterior desenvolvimento da capacidade de interconexão entre os Estados-Membros e com a proposta de separação da propriedade como o meio mais eficaz, embora não único, para fomentar os investimentos e evitar a discriminação de novos operadores.

Ou seja, a União Europeia obrigou à privatização de um sector estratégico para o desenvolvimento económico e, agora, quer alguma intervenção para evitar os graves problemas criados pelos grupos económicos que se apoderaram do sector. Daí que o próprio relator levante algumas dúvidas sobre o carácter voluntário da aplicação dos códigos e regras, defendendo que sejam obrigatórios.

Só que nunca admitem que a solução era a manutenção de um forte sector público na área energética. Daí o nosso voto contra.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), schriftlich. E.ON und RWE sind nicht nur auf Druck der Kommission aus den Übertragungsnetzen ausgestiegen, angesichts der bis dato erfolgten Entflechtungen haben die Netzzugänge ihre strategische Funktion zur Abwehr neuer Wettbewerber weitgehend eingebüßt. Europaweit besteht ein enormer Investitionsbedarf in die teilweise Jahrzehnte alte Kraftwerks- und Netzinfrastruktur. Wie die Erfahrungen der radikalen Bahnprivatisierung in England zeigen, haben Finanzinvestoren kaum Interesse an sicherer Infrastruktur. Unter Umständen könnten die nun angepeilten neuen Netzzugangsbestimmungen denselben Effekt haben. Aus diesem Grund habe ich gegen den Bericht Vidal-Quadras gestimmt.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), na piśmie. − Pan Poseł sprawozdawca przygotował bardzo doby i rzetelny raport.

Uważam, że propozycja Parlamentu Europejskiego w tym kształcie pozwoli na kontynuowanie prac mających na celu integrację unijnego rynku energii. Mam nadzieję, że uda się dojść do porozumienie w odniesieniu do wszelkich kwestii transgranicznych.

 
  
  

– Relatório: Giles Chichester (A6-0226/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. Este é mais um dos elementos deste pacote da energia. Trata-se da criação da Agência de Cooperação dos Reguladores da Energia, que está inserida numa estratégia global, definida pela Comissão Europeia e pelo Conselho, de liberalizar e regulamentar o sector energético, e que designaram por Pacote Energético.

A estratégia é sempre a mesma. Primeiro, privatizam o sector público. Depois, surgem problemas e criam reguladores, novas burocracias, maior controlo das grandes potências sobre o que se passa em cada Estado-Membro.

Esta agência, afirma o relator (PPE), deve ir além das propostas da Comissão conferindo-lhe mais independência e mais poderes de decisão. A imposição de normas, códigos, regras de mercado, ou mesmo de decisões em instâncias superiores, servindo os interesses dos grupos económicos, constitui uma argumentação recorrente, tratando-se a agência de uma instituição supranacional, com poderes numa área estratégica - como a energia -, que afecta horizontalmente todos os sectores da sociedade.

As consequências da ingerência na estratégia política e na economia de cada Estado-Membro podem ser graves. É neste contexto que se insere a nossa oposição ao relatório.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), in writing. − Energy markets are increasingly taking on a pan-European nature and the proposed Agency for the Co-operation of Energy Regulators will play an important role as the markets develop. The Agency should have adequate powers to achieve its tasks and I was able to support the report which ensures these powers whilst guaranteeing the independence of national regulators.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), na piśmie. − Pan Poseł sprawozdawca przygotował bardzo doby i rzetelny raport.

Uważam, że propozycja Parlamentu Europejskiego w tym kształcie pozwoli na kontynuowanie prac mających na celu integrację unijnego rynku energii a także na wzmocnienie uprawnień Agencji w odniesieniu do wszelkich kwestii transgranicznych co zaowocuje efektywną współpracą między krajami członkowskimi.

 
  
  

– Relatório: Francesco Ferrari (A6-0081/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), na piśmie. − W Polsce w ubiegłym roku liczba wypadków z udziałem pieszych wzrosła o 5,7%, a z udziałem rowerzystów aż o 16,8%. Popieram sprawozdanie pana Ferrari i uważam, że zwiększenie wymogów bezpieczeństwa jest konieczne, ale musimy też pamiętać, że koszty ich wprowadzenia nie powinny skupiać się na posiadaczach pojazdów.

Dla województwa małopolskiego, które reprezentuję, współczynnik wypadków jest najniższy w kraju (wynosi 7/100), aczkolwiek istnieje wiele punktów niebezpiecznych ze względu na nadmierne natężenie ruchu i nieodpowiednią infrastrukturę drogową.

 
  
MPphoto
 
 

  Francesco Ferrari (ALDE), in writing. − I consider this report another positive step forward in assisting pedestrians in the EU from the many injuries and fatalities caused by motor vehicle accidents. Indeed, 40 000 citizens die each year.

Improvements to vehicle design and improved car systems, including the pedestrian ‘crumple zone’ at the front of a car, are positive moves which need to be encouraged. Removal of bull-bars from vehicles for which they are not necessary or not intended – non-farm-working vehicles, for example, – is another instance of how the EU can be consistent as regards pedestrian-friendly enhancements.

I will support these issues in this vote and I consider it vital for pedestrians across the EU that more is done to improve the safety of pedestrians.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), in writing. − I voted for this report because I support the development of passive and active safety systems that would reduce the impact of road accidents involving pedestrians and other vulnerable road users. Although a variety of factors may be responsible for accidents (speed, human error), the vehicle itself should be adapted to minimise impact during an accident. I support the report’s obligations to lay down minimum requirements for the construction and functioning of vehicles and frontal protection systems.

However, I believe what is missing from this report is the massive opportunity to cooperate with developing and emerging countries. This is because the majority of road deaths, approximately 70%, occur in developing countries. Pedestrians account for 65% of deaths and 35% of pedestrian deaths are children. A country like India alone accounts for a massive 10% of total global road accident fatalities.

The EU must exchange and share with developing countries its expertise in road accident data collection and analysis, as well as the development of active and passive safety systems. There is a strong case for technology transfer from the EU to developing countries which could reduce road accidents and their impact on road users.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), na piśmie. − Pragnę podkreślić wagę tego sprawozdania i pogratulować autorowi osiągniętego rezultatu. Jest faktem, że każdego roku w Unii Europejskiej ponosi śmierć 8 000 użytkowników dróg, głównie pieszych i rowerzystów, a kolejne 300 000 zostaje rannych. Ta sytuacja przynosi nie tylko tragedie indywidualne, ale wywołuje także poważne skutki gospodarcze i społeczne. Dlatego unijne działania na rzecz lepszej ochrony pieszych i innych niechronionych użytkowników dróg przed obrażeniami powstałymi w wyniku zderzeń z pojazdami silnikowymi, należy uznać za niezwykle pożądane.

Od października 2005 r., zgodnie z dotychczasowymi regulacjami, niektóre pojazdy muszą przejść serię testów wydajności opartych na zaleceniach Wspólnego Centrum Badawczego. Dodatkowo Unia proponuje wyraźne zaostrzenie wymagań testowych wobec pojazdów samochodowych dopuszczonych na europejski rynek po roku 2010. Natomiast omawiane rozporządzenie dopuszcza łączenie środków bezpieczeństwa czynnego ze środkami bezpieczeństwa biernego oraz przewiduje wprowadzenie w przyszłości systemów antykolizyjnych. Jak dotąd na rynku nie ma skutecznego systemu chroniącego pieszych w razie kolizji, dlatego Komisja słusznie zachęca przemysł do opracowania takiego systemu. Podzielam także pogląd sprawozdawcy, że należy nieprzerwanie obserwować możliwości techniczne skutkujące podwyższeniem standardów bezpieczeństwa biernego oraz odpowiednio monitorować możliwości w zakresie zwiększonych wymogów bezpieczeństwa.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), in writing. − Every year thousands of pedestrians and cyclists across Europe are killed or injured in road accidents. European legislation has played an important part in reducing fatalities and injuries but it is important that standards are up to date. The proposals in this field are to be welcomed and I accordingly voted in favour of the Ferrari report.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), písomne. − Štatistiky dopravných nehôd sú v EÚ alarmujúce. Odhaduje sa, že každoročne príde o život až 8 000 zraniteľných účastníkov cestnej premávky, chodcov a cyklistov a 300 000 ich je zranených. Až 80% dopravných nehôd sa stáva v obciach a v mestách, kde je maximálna povolená rýchlosť od 40 do 60 km/h. Preto dôvodom dopravných nehôd nemusí byť iba rýchlosť, ale taktiež kvalita cestnej infraštruktúry a predovšetkým bezpečnosť automobilov.

Výzvy na využívanie verejnej dopravy, chôdze a bicykla ako alternatív k používaniu automobilov musia byť vyvážené opatreniami na zníženie počtu úrazov. V súčasnosti nie sú na trhu žiadne systémy predchádzania zrážkam, ktorými možno efektívne a včas identifikovať chodcov alebo ostatných zraniteľných účastníkov cestnej premávky.

Vítam a hlasovala som za správu spravodajcu Francesca Ferrariho, ktorá sa zaoberá nariadením o ochrane chodcov a iných zraniteľných účastníkov cestnej premávky. Ambíciou európskeho automobilového priemyslu musí byť predaj nielen technicky najvyspelejších, ekologicky najčistejších, ale aj najbezpečnejších automobilov.

S cieľom zabezpečiť vysokú úroveň bezpečnosti za každých okolností by povinná inštalácia aktívnych systémov asistenta núdzového brzdenia vo všetkých nových vozidlách od roku 2009 stanovená v návrhu Komisie nemala nahradiť systémy pasívnej bezpečnosti na vysokej úrovni, ale skôr ich doplniť.

Verím, že toto nariadenie bude prospešné pre bezpečnosť všetkých účastníkov cestnej premávky.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), por escrito. A segurança rodoviária é uma prioridade da política de transportes europeia, uma real preocupação para os decisores políticos e um pilar para todos nós, cidadãos, na luta contra as tragédias que, infelizmente com demasiada frequência, sucedem nas estradas europeias. O relatório do colega Ferrari tem como objectivo reforçar os requisitos comunitários no âmbito da segurança e, assim, melhorar a segurança dos peões. Não podemos, pois, hesitar em exigir a máxima atenção e os melhores instrumentos ao nosso alcance para garantir a segurança nas nossas estradas. Em concreto, é fundamental que o trabalho legislativo continue revestido do maior rigor, sendo devidamente acompanhadas e avaliadas as medidas estabelecidas, de forma a assegurar a introdução das melhorias necessárias de forma atempada e preventiva. Reconhecemos neste relatório a tentativa de enunciar formas de recuperar o atraso existente e asseverar que os sistemas de prevenção propostos são os mais correctos e os mais convenientes para as vítimas de colisões com veículos a motor.

Finalmente, e porque o diabo, por vezes, se esconde nos pormenores, a nossa tarefa é assegurar, até nos âmbitos mais técnicos, que a legislação que produzimos oferece sempre os melhores meios de protecção dos nossos cidadãos.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), per iscritto. − Esprimo il mio voto favorevole sulla relazione del collega Ferrari. Sono d'accordo con il fine della presente proposta di rafforzare i requisiti comunitari volti ad accrescere la sicurezza dei pedoni e degli altri utenti vulnerabili in caso di lesioni dovute all'urto con un veicolo a motore.

Ritengo che sia sul piano temporale che su quello tecnico di adattamento/adeguamento delle vetture si possa procedere in tempi brevi alla realizzazione e messa in opera dei dispositivi adeguati. In particolare, plaudo all'introduzione dell'obbligo di munire i veicoli di un sistema di assistenza alla frenata (BAS) che contribuirà a ridurre il numero di collisioni veicolo-pedone.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), in writing. − I welcome this report because it strengthens existing legislation and yet again attempts to improve road safety, especially in the area of cyclists’ and pedestrians’ safety. Each year 8 000 people – pedestrians and cyclists – are killed and 300 000 injured on the roads of the EU.

A great number of these casualties can be avoided either by better driver training or by improved motor vehicle design. The introduction of brake assistance systems, the introduction of higher performance tests and a quicker implementation period should all help to reduce the carnage that happens every year on our roads.

I am particularly happy to see that those killers we know as bull bars will now have to pass the same performance tests on the vehicles on which they are intended to be installed, although for me the campaign to ban bull bars outright still goes on.

I congratulate the rapporter on his report and I look forward to a speedy conclusion with the Council on this issue.

 
  
MPphoto
 
 

  David Sumberg (PPE-DE), in writing. − I wish to explain my vote in relation to the report by Francesco Ferrari on the protection of pedestrians and other vulnerable road users.

Although I support the worthy objectives of this report, for all of us want to reduce the shocking loss of life and injuries sustained on our roads, I believe the report requires a very quick timetable for implementation and I do not consider that this can be achieved.

Some quite radical requirements are being proposed and therefore the burden on industry will be too high if the proposals are introduced too quickly.

At a time of recession, we must all remember that our constituents need to protect their jobs and too hasty legislation can often damage this objective.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), na piśmie. − Głosuję za przyjęciem Reportu w sprawie wniosku dot. rozporządzenia Parlamentu Europejskiego i Rady w sprawie ochrony pieszych i innych niechronionych użytkowników dróg (2007/0201)

Obecnie na rynku nie ma systemów antykolizyjnych, które skutecznie potrafiłyby właściwie rozpoznawać pieszych lub innych niechronionych użytkowników dróg przy zachowaniu wszelkich niezbędnych warunków. Podzielam pogląd Sprawozdawcy, że nieodzownym jest wprowadzenie środków zmniejszających liczbę obrażeń, a przede wszystkim liczbę ofiar śmiertelnych i wśród pieszych i innych niechronionych użytkowników dróg. Zasługuje na podkreślenie fakt, że proponowane poprawki mają na celu zaostrzenie przepisów rozporządzenia tam, gdzie jest to możliwe. Głosuję za przyjęciem sprawozdania, gdyż uważam, że należy monitorować nie tylko rozwój technologii bezpieczeństwa czynnego, ale także analizować możliwość wprowadzenia zaostrzonych wymogów w zakresie bezpieczeństwa biernego (konstrukcja pojazdu).

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), na piśmie. − Piesi i rowerzyści są bardzo częstymi ofiarami wypadków drogowych. Ochrona ich życia to duże wyzwanie dla przemysłu motoryzacyjnego.

Bardzo dobrym rozwiązaniem jest system EPP (Electronic Pedestrian Protection), który pozwala złagodzić skutki kolizji z autem. Dzięki temu rozwiązaniu przednia część samochodu absorbuje siłę uderzenia, łagodząc przy tym rozmiar obrażeń u poszkodowanego.

Inna równie skuteczna metoda, która zapewnia ochronę pieszych poprzez aktywną pokrywę silnika została zastosowana w C6. W momencie uderzenia w pieszego, maska silnika automatycznie unosi się. Dzięki czujnikowi wykrywającemu wstrząs i mechanizmowi pirotechnicznemu, pokrywa podnosi się o 65 mm w czasie 0,40 sek., a odrębny mechanizm utrzymuje ją w uniesionej pozycji pomimo siły wstrząsu, pochłaniając w ten sposób energię wytworzoną przy zniekształceniu. Funkcję ochronną, w przypadku lekkiego zderzenia, posiada również belka wyposażona w pochłaniacze energii.

Wszystkie pojazdy powinny przechodzić jak największą ilość testów w celu poprawienia bezpieczeństwa na drogach UE.

 
  
  

– Relatório: József Szájer (A6-0088/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. − Este relatório trata de algumas alterações positivas no procedimento habitual entre a Comissão Europeia e o Parlamento Europeu. Assim, o artigo 5.º-A de Decisão 1999/468/CE, na sua redacção alterada, introduziu o novo procedimento de regulamentação com controlo para medidas de alcance geral destinadas a alterar elementos não essenciais de um acto de base aprovado nos termos do artigo 251.º do Tratado, nomeadamente suprimindo alguns desses elementos ou completando o acto de base mediante o aditamento de novos elementos não essenciais.

Na sequência da análise da legislação existente e destes procedimentos, a Comissão apresentou esta proposta, que cobre 59 actos legislativos a adaptar ao novo procedimento de regulamentação com controlo.

Na sua decisão de 12 de Dezembro de 2007, a Conferência dos Presidentes designou a Comissão dos Assuntos Jurídicos como comissão competente para este alinhamento da comitologia e as comissões especializadas como encarregadas de emitir parecer. A Conferência dos Presidentes das Comissões chegou a acordo, em 15 de Janeiro de 2008, sobre as modalidades de cooperação entre a Comissão Jurídica e as outras comissões. Por isso, este relatório contém um número limitado de alterações que foram sugeridas por outras comissões nos respectivos pareceres, recebidos sob a forma de carta.

 
  
  

– Relatório: Gerardo Gaelote (A6-0213/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), na piśmie. − Głosuję za przyjęciem sprawozdania Pana Posła Galeote Quecedo Gerardo w sprawie wniosku dotyczącego autonomicznych, wspólnotowych kontyngentów taryfowych na import (przywóz) niektórych produktów rybołówstwa na Wyspy Kanaryjskie.

Sprawozdanie zamierza zawiesić wspólną taryfę celną od przywozu pewnych produktów rybołówstwa na Wyspy Kanaryjskie w latach 2007-2013. Należy zauważyć, że postanowienia, których wniosek dotyczy wygasły z dniem 31 grudnia 2006 r. Wniosek dotyczący otwarcia bezcłowych kontyngentów taryfowych i ustanowienia zarządzania nimi jest zgodny z art. 299 ust. 2 traktatu WE przewidującym szczególne środki mające na celu pomoc regionom najbardziej oddalonym.

W związku z powyższym głosuję za przyjęciem sprawozdania, gdyż uważam, że wyjątkowe położenie geograficzne Wysp Kanaryjskich w stosunku do źródeł zaopatrzenia w pewne produkty rybołówstwa, które są niezwykle ważne z punktu widzenia rodzimej konsumpcji, stwarza dodatkowe koszty dla tego sektora. Tym naturalnym trudnościom wynikającym z położenia można zaradzić m.in. poprzez tymczasowe zawieszenie pobierania ceł od importu danych produktów z krajów trzecich.

 
  
  

– Relatório: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), per iscritto. − Ho votato a favore della relazione Jäätteenmäki relativa allo statuto del Mediatore europeo.

Come membro della commissione per le petizioni del Parlamento europeo ho avuto modo di verificare che un numero ingente e crescente di cittadini si rivolge alle Istituzioni comunitarie invocando il mancato rispetto di norme UE da parte degli Stati membri.

Molto spesso le petizioni rivolte al Parlamento, ed esaminate dalla competente commissione, mancano dei requisiti di ammissibilità. E da qui mi ricollego ad un aspetto nodale: l'ufficio del Mediatore europeo deve lavorare di più e meglio sul versante della comunicazione esterna ai cittadini. Molto spesso l'esistenza stessa della figura del Mediatore è sconosciuta al cittadino comune, mentre potrebbe veramente costituire uno dei link più funzionali ed efficienti con le Istituzioni. Lo statuto che oggi votiamo offre nuovi strumenti per rendere più efficace l'azione del Mediatore. A noi parlamentari spetta il compito di monitorare i risultati conseguenti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), par écrit. – Le rapport d'initiative de Mme Jäätteenmäki concernant l'accès du Médiateur européen aux informations: des règles plus claires, trouve mon appui alors qu'il fixe des règles plus claires dans ce domaine.

Ainsi, il est précisé que tous les organes et institutions de l'Union européenne doivent communiquer au Médiateur toutes les informations qu'il réclame alors que jusque maintenant, un document pouvait être refusé sous prétexte de confidentialité.

De même, l'obligation pour les fonctionnaires de témoigner "sur instruction de leur administration" sera biffée alors que le fonctionnaire est tenu de dire la vérité en son âme et conscience.

Le but poursuivi par les propositions de Mme Jäätteenmäki est d'augmenter la confiance des citoyens européens dans l'action du Médiateur européen et les propositions méritent d'être mises en œuvre.

 

8. Korrezzjonijiet u intenzjonijiet għall-vot: ara l-Minuti
  

(A sessão, suspensa às 13h30, é retomada às 15 horas)

 
  
  

PRÉSIDENCE DE MME MARTINE ROURE
Vice-présidente

 

9. Approvazzjoni tal-Minuti tas-seduta ta’ qabel: ara l-Minuti

10. Kompożizzjoni tal-Parlament: ara l-Minuti

11. Miżuri kontra ż-żieda fil-prezz taż-żejt (dibattitu)
MPphoto
 
 

  La Présidente. – L'ordre du jour appelle le débat sur les déclarations du Conseil et de la Commission sur les mesures contre l'augmentation du prix du pétrole.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet se zaveda posledic naraščajočih cen za evropske državljane, zaveda se negativnega učinka teh cen na evropsko gospodarstvo. To pereče vprašanje je bilo obravnavano že na več nedavnih zasedanjih Sveta. O njem bodo razpravljali tudi voditelji držav in vlad na zasedanju, ki se začenja jutri. Analiza vzrokov visokih cen nafte kaže, da gre za strukturne vzroke. Ni pričakovati, da bi proizvodnja nafte lahko sledila trajno povečanemu povpraševanju. Vzroke visokih cen nafte je zelo dobro predstavila Evropska komisija v svojem nedavnem sporočilu, zato o tem ne bom podrobneje govoril.

Posledice takšnega gibanja cen nafte se v Uniji kažejo v višji inflaciji, višjih stroških gospodinjstev in v težavah v mnogih sektorjih: v kmetijskem, ribiškem, na področju prometa ter v različnih industrijah. Ob oceni, da so razlogi za naraščajoče cene nafte strukturne narave ter da se bo ta trend po vsej verjetnosti še nadaljeval, moramo v Uniji poiskati dolgoročne rešitve: spodbujanje konkurenčnosti na energetskih trgih, večja preglednost naftnega trga in predvsem izboljšanje energetske učinkovitosti in diverzifikacija oskrbe z energijo.

V zvezi z energetsko učinkovitostjo naj spomnim, da je Evropski svet marca lani postavil cilj, da bi do leta 2020 dosegli 20-odstotni prihranek v porabi energije. K uresničitvi tega cilja prispeva tudi direktiva o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah, ki je bila sprejeta že leta 2006. Vendar samo z zakonodajo ne moremo doseči vsega. Veliko lahko dosežemo z racionalnejšim ravnanjem gospodinjstev, podjetij. K temu z rednim osveščanjem lahko vzpodbujata tudi Svet in Parlament.

Drugi omenjeni ukrep se nanaša na diverzifikacijo oskrbe z energijo. Naj spomnim, da je s tem v zvezi spomladanski Evropski svet lani sprejel akcijski načrt Energetska politika za Evropo. Ta med drugim določa cilj 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2020. Vse to omenjam zato, ker želim poudariti, da je Unija že v preteklih letih sprejela nekatere potrebne ukrepe, s katerimi bi lahko na daljši rok zmanjšali občutljivost evropskega gospodarstva na naraščajoče cene nafte. Seveda pa bo treba te obstoječe politike v prihodnje še nadgrajevati.

Svet za gospodarske in finančne zadeve, ECOFIN, je na svojem zadnjem zasedanju med drugim potrdil dogovor iz Manchestra leta 2005, v skladu s katerim bi se morali pri odzivih na visoke cene nafte izogibati posegom davčnih in drugih politik, ki izkrivljajo konkurenco, gospodarskim subjektom pa onemogočajo ustrezne tržne prilagoditve. Ukrepi, s katerimi naj bi omilili posledice višjih cen nafte za revnejše sloje prebivalstva, morajo biti kratkoročni in ciljno naravnani, da ne bi povzročali motenj v delovanju trga. O naraščajočih cenah nafte so prejšnji teden govorili tudi finančni ministri skupine G8. Med drugim so poudarili, da gre za svetovni problem in zato je treba rešitve iskati na globalni ravni.

Želel bi omeniti še, da smo na zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ta teden, ta ponedeljek, potrdili 18-mesečni program naslednjih treh predsedstev in med prednostnimi nalogami v tem programu je tudi učinkovito spopadanje z visokimi cenami hrane in nafte.

Naj sklenem: pri reševanju teh izzivov potrebujemo usklajene politike, tako znotraj Evropske unije kot tudi na mednarodni ravni. Ukrepe moramo sprejemati premišljeno, da ne bi z njimi povzročili novih neravnotežij in težav. Seveda pri nadaljnjem reševanju teh žgočih vprašanj računamo na tvorno sodelovanje tega parlamenta, zlasti pri obravnavi zakonodajnih predlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andris Piebalgs, Member of the Commission. − Madam President, for me each day starts with a routine check of oil prices, and in recent times the news has been more or less in one direction: oil prices are getting higher and higher. Over the last three years, prices for oil in US dollars have more than tripled. For the EU, with a 37% share in energy consumption coming from oil, it is easy to understand the actual and potential impact of the high oil prices on our economies and citizens.

We have a constant decrease in our own production – and it is still substantial – but we have this decrease since the late 1990s. A continuing increase in imports consequently makes our oil dependency high and the amount that we are paying for buying energy resources is increasing all the time.

This has a direct effect on our citizens and businesses. Increased oil prices create inflation and that impact can be noticed already. The contribution of energy to the increase in the price index in the fourth quarter of 2007 averaged 0.8% in the euro area. This means direct, tangible impacts on households and on a lot of economic sectors, not least those who cannot pass on the price of energy to the final consumer.

The increase in prices of motor and heating fuels for households between April 2007 and April 2008 exceeded by far the overall growth of consumer prices. As an example, the prices of transport fuels rose on average by 12.7% as opposed to the inflation average of 3.6%. Our most vulnerable citizens are again amongst those most affected.

Back in September 2005, I was already talking to you about rising oil prices and I presented a five-point plan. Since then we have been working out a whole series of new proposals to begin to reply to the challenge of high and growing oil prices: on energy efficiency, on cars, on fuel quality, on renewable energy. As a result of these policies, we can expect a gradual decrease in oil consumption in the EU over the coming years. We now have roughly more or less stable consumption in the last three years and the beginning of the switch to cleaner, more efficient transport that uses renewable energy sources.

Whilst more needs to be done, and certainly we should not underestimate the problems resulting from high energy prices for our citizens, particularly the most vulnerable households as well as many businesses, this already provides a good basis on which to further develop the best possible policy response to the challenge. Indeed, the fact that oil prices have continued to rise does not mean that our policies have failed. I am convinced that without our ambitious climate and energy goals the situation would be even more difficult. But it is clear from the latest trends that we need to further step up our efforts.

So let me now consider the long-term factors affecting the oil market. Put simply, we are leaving the era of cheap oil, and cheap energy in general. Global energy demand is growing and the International Energy Agency estimates that it could increase by more than 50% by 2030. In particular, emerging economies are consuming more and more energy.

On the other hand, it is far from clear whether there will be sufficient oil production to satisfy global demand. Experts say that geologically there are still enough resources underground for the next 40-50 years. As the International Energy Agency has stated, it is far from certain whether the producing countries have the ability or willingness to step up production to meet seemingly inevitable and long-term continued increases in global oil demand.

The era of cheap energy is over, at a time when in any event we have an absolute obligation to future generations to move to clean, carbon-free energy sources for heat, power and transport due to climate change. This is the challenge facing us. This requires a clear response. But, before coming to the long-term and medium-term measures, I would like to mention some short-term steps alleviating the impact on consumers.

The effects on the most vulnerable groups must be mitigated in the shorter term, where necessary through social measures. Support to the poorest households can be justified and needed, but needs to be targeted. At the same time we should be very cautious as regards changes in the taxation regime. Experience has shown that such measures, whilst in many ways politically very attractive, in fact only make the longer-term transition to dealing with high energy prices and saving carbon more difficult. It is far better to target help where it is really most needed.

In terms of further developing the EU’s long-term approach to meeting the challenge, our existing energy policies are viewed by many as a ‘world leader’. The Commission has always insisted that its recent climate and energy package had the combined objectives of sustainability, security of supply and competitiveness, a fact becoming clearer by the day.

Let me recall in more detail the most important elements of these policies, already in place or under examination in this House: the draft directive guaranteeing 20% renewables in our final energy consumption by 2020; the new rules to expand and strengthen the EU’s Emissions Trading System (ETS), ensuring that we meet our target of a 20% greenhouse gas reduction by 2020 and establishing the ETS as driver for change; the proposal for reducing CO2 emissions from cars and the Fuel Quality Directive that will oblige oil suppliers to progressively reduce their CO2 and energy consumption in the products they sell; and, most importantly, the Energy Efficiency Action Plan, covering all sectors, at all levels, from the International Partnership for Energy Efficiency Cooperation to the Covenant of Mayors at the local level, to specific measures such as labelling of consumer goods or requirements for the energy efficiency of buildings.

Practically all the measures mentioned in the Energy Efficiency Action Plan are cost effective at USD 60 per barrel of oil.

This represents a start, but we need to do more. The Commission will therefore continue the work at international level, notably constructive dialogue between the main oil-producing and consuming countries, such as the Jeddah meeting which will be convened this week in Saudi Arabia, or the EU-OPEC dialogue next week. It will scrutinise the functioning of the oil and petroleum markets in the European Union and make suggestions for possible further policy action in the second Strategic Energy Review later this year. It will assist oil-importing developing countries to mitigate short-term impacts of high fuel and food prices and to bring about structural improvements in their energy efficiency performance and the use of alternatives fuels. It will lead efforts in an increased drive for energy efficiency.

This will remain my highest priority. This means better legislation internally in the EU. It also means pushing for a more effective international energy efficiency partnership, which was adopted last week at the G8 Energy Ministerial in Japan on the initiative of the European Union.

The existing legislation on energy efficiency and the improvements that I will table over the coming months on buildings, labelling and minimum product standards are truly important, but have to be seen as only one of many measures needed. The real challenge is the effective implementation of energy efficiency policies at national, regional and local level throughout the European Union. The Commission will play a greater role in assisting Member States in meeting this challenge.

I shall mention biofuels, because this issue is often discussed. In the Draft Renewables Directive we translate the commitment of the European Council to ensure that 10% of EU transport is powered by renewable fuel by 2020 into practice. It should be noted that this 10% can be covered by biofuels or electricity from renewable sources, or by increasing energy efficiency in the transport fleet.

I am convinced that the EU can and must generate the biofuels that it uses in a sustainable and responsible manner and not affect global food-production levels. This can be done in a sustainable way by using previous set-aside land in the EU, improving land yields in a sustainable way, investing in technology for second generation biofuels, and working together with developing countries to ensure that biofuels complement food production and not replace it. With such an approach, the development of alternative clean transport fuels must be part of the EU’s response to the challenges of oil prices and climate change.

The European Union will need to continue its international efforts and its dialogue with its main partners. The G8 last week and the Jeddah meeting on oil prices this weekend show that the issue tops the political agenda. We should use the credibility we are building and lead international action to exploit energy efficiency potentials and clean energy production around the globe, and enable the functioning of global efficient and trustworthy commodity markets.

However, action starts at home, and a renewed push for renewable energy and energy efficiency is beneficial not only for the climate but also for our economy.

There is an energy future for all of us. This future will most likely be organised around different patterns of production, consumption and behaviour. As with climate change, action is needed now and the Commission is fully involved in this.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy, au nom du groupe PPE-DE. – Madame la Présidente, Monsieur le ministre Président en exercice du Conseil, Monsieur le Commissaire, cher Monsieur Piebalgs, chers collègues, sur ce sujet, soyons imaginatifs. Toutes les idées, y compris celle du Président de la République française, Nicolas Sarkozy, qui vise à plafonner la TVA, sont respectables et doivent être étudiées. Je voudrais vous en soumettre une autre.

Le pétrole est une énergie fossile en quantité limitée et la hausse de son prix est irréversible et durable. Mais ce qui entraîne les difficultés, au-delà de la hausse elle-même, c'est la manière brutale avec laquelle les variations importantes du cours mondial du baril de pétrole brut impactent nos économies. Ainsi, je m'interroge si l'Union européenne, sans occulter les réalités liées à la hausse elle-même, ne pourrait pas assurer une stabilité des prix selon une périodicité annuelle, permettant aux budgets de la sphère publique, notamment ceux des États membres pour la fiscalité et ceux des collectivités locales, aux entreprises dans leurs relations contractuelles incluant le prix du pétrole et, plus généralement, aux citoyens pour leur budget de fonctionnement familial, de mieux prendre en compte les grandes évolutions relatives aux énergies sans subir la pression quotidienne des variations brutales du prix du pétrole brut liées aux cours mondiaux, à la spéculation et à la parité euro/dollar.

C'est dans ce contexte que je propose d'étudier, Monsieur le Commissaire, la création d'un instrument communautaire dont le but serait de garantir le prix du baril du pétrole brut selon le rythme budgétaire habituellement admis d'un an. Cet instrument pourrait utiliser des techniques financières d'achat/vente d'options sur le marché mondial et être utile au combat contre la spéculation.

En 2005, alors que le prix du baril était de 50 dollars, je vous avais demandé votre avis, cher Monsieur le Commissaire Piebalgs, et vous m'avez répondu que cette idée était intéressante, tout en considérant que la Commission n'était pas compétente pour réguler les prix du brut, notamment parce que le marché du pétrole est mondial. Je me permets d'insister, car un tel instrument communautaire, dont le fonctionnement est un jeu à somme nulle sur le long terme et ne nécessite pratiquement aucun financement, mériterait a minima d'être étudié, non pas, je le répète, pour combattre les lois du marché qui s'imposent à nous, mais pour réguler la brutalité de leur application et assurer un meilleur impact des hausses du pétrole brut dans la chaîne des prix de revient des secteurs concernés. L'exemple de la pêche, dont nous allons débattre tout à l'heure, est, à cet égard, tout à fait significatif.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda, im Namen der PSE-Fraktion. – Frau Präsidentin! Ich schätze die beiden Redner von Rat und Kommission persönlich sehr. Nur glaube ich, dass die Vorschläge, die wir heute und in den letzten Tagen gehört haben, zu spät kommen und zu schwach sind. Zum Beispiel kommt im Papier der Kommission das Wort Spekulation überhaupt nicht vor. Nicht, dass das die Hauptursache der Preissteigerungen wäre, aber heute ein Papier zu veröffentlichen ohne Hinweise darauf – da ist ja die G8 sogar fortschrittlicher als die Kommission!

Was die Frage der hohen Gewinne, die natürlich auch nicht hier vorkommt, betrifft, habe ich mehrmals an Sie, Herr Kommissar, appelliert, wenn es schon keine Steuerungsmöglichkeiten gibt, wenigstens über freiwillige Vereinbarungen dafür zu sorgen, dass ein Teil dieser hohen Gewinne – wie das jetzt zum Teil in Frankreich diskutiert wird – in Energiesparmaßnahmen, in die Entwicklung von Alternativenergien und in die Forschung geht. Nichts davon haben Sie heute gesagt, und nichts wird gemacht.

Was das Energiesparen und den Konsumentenschutz betrifft, da sind wir im Prinzip einverstanden, nur waren die Vorschläge der Kommission sehr schwach. Es hat dieses Parlaments und dieses Beschlusses heute im Rahmen des Berichts Morgan bedurft, um die Rechte der Konsumenten, gerade was Energiesparen, was Smart Meter etc. betrifft, massiv auszudehnen. Die sozialen Maßnahmen, die Sie vorschlagen – das hätte man schon vor langer Zeit klar sagen können, dass die sozialen Maßnahmen notwendig sind.

Wir haben heute über Irland diskutiert. Etwas, was die Bürger unruhig macht, ist, dass von Brüssel – wenn ich das so einfach sagen darf – nichts ausgeht, was auf ihre konkreten Sorgen eingeht, dass sie keine Signale empfangen. Ob es die kleinen und mittelgroßen Fischer sind oder ob es die sozial schwachen Konsumenten betrifft – sie wollen von Brüssel etwas hören, das ihnen zumindest hilft, in dieser schwierigen Situation zu Rande zu kommen. Da erwarten wir klare Signale von Kommission und Rat, insbesondere in den nächsten Tagen.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Cappato, a nome del gruppo ALDE. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, io non credo che bisogna seguire la strada proposta dal collega Audy. Non credo che sia il nostro compito quello di creare delle misure sul controllo dei prezzi. Credo che il Commissario abbia tracciato la linea di cui si può seriamente occupare l'Unione europea, cioè quella del nostro modello di sviluppo, delle energie rinnovabili e quindi semmai della necessità e dell'urgenza di rivedere gli obiettivi che sono stati fissati – del 20% sull'energia, del 10% sui trasporti – per farli ancora più ambiziosi, per occuparsene in tempi ancora più stretti.

Purtroppo, come per esempio le politiche sul gas, sulle quali abbiamo votato oggi, ci dimostrano, sono gli Stati nazionali a opporsi a una vera politica europea di concorrenza e di mix delle fonti energetiche. Questo è il problema. Allora esiste evidentemente una questione di speculazione che può essere affrontata. Per la verità, anche su questa materia gli Stati nazionali si rifiutano di consegnare all'Unione europea un vero potere di regole sui mercati finanziari, ma a questo punto non chiediamo all'Europa di trovare delle scorciatoie per risolvere i guai che le politiche nazionali hanno creato. Energie rinnovabili, piani strategici a lungo termine: questo è quello che chiediamo, più veloce di quanto non si sia programmato.

 
  
MPphoto
 
 

  Claude Turmes, au nom du groupe Verts/ALE. – Madame la Présidente, je propose trois mesures.

Premièrement, taxer les spéculations. C'est incroyable! Nous croulons sous les coûts et les bénéfices de Total, d'Eon, d'Exxon et des spéculateurs n'ont jamais été aussi grands. Moi, je veux que M. Juncker, le Président ECOFIN, traduise ses paroles en actes. On peut parfaitement imposer une taxe sur ces bénéfices au niveau national, mais coordonnée au niveau européen, et, ces revenus-là, ce sont des millions d'euros qui vont servir à mon point deux.

Point deux: dans chaque pays, nous allons, avec ces revenus, créer des fonds pour compenser les cas extrêmes, les cas extrêmes de certains pêcheurs, les cas extrêmes de certains camionneurs et de la grande quantité de ménages qui ont aujourd'hui du mal à payer les coûts. Non pas en subventionnant l'énergie directement, mais en les aidant à avoir de l'argent pour les payer et, surtout, en faisant le lien avec l'efficacité énergétique. Ce sont les pauvres qui n'ont pas l'argent pour payer le réfrigérateur qui consomme le moins. C'est là où il faut intervenir.

Troisièmement, en leaders politiques nous devons être francs avec nos populations. La crise que nous connaissons n'est pas une petite crise politique autour du pétrole. C'est une crise structurelle. Nous avons un modèle économique qui a été conçu pour un milliard de personnes de la classe moyenne aux États-Unis, au Japon, en Europe. Ce modèle économique est en train de s'étendre à des millions d'autres personnes de la classe moyenne en Chine, en Inde, au Nigeria, en Afrique du Sud, au Mexique, au Brésil. Ce modèle économique a un problème de système parce qu'il n'intègre pas les ressources et la pollution de l'environnement. Donc, Monsieur le Commissaire, il faut être plus ambitieux sur l'efficacité énergétique et la question que je vous adresse est la suivante: est-ce que le Conseil ne devrait pas charger la Commission de présenter tout un paquet de mesures en septembre en vue d'une grande initiative européenne d'investissement dans l'efficacité énergétique?

 
  
MPphoto
 
 

  Gintaras Didžiokas, UEN frakcijos vardu. – Europos Sąjungos energetinių produktų apmokestinimo politika buvo priimta 1993 m. Tuo metu naftos kaina buvo 16 dolerių už barelį. Šiandien, kuomet naftos kaina pasiekė 140 dolerių, iškyla klausimas, ar tokia Europos Sąjungos energetinių produktų apmokestinimo politika yra pateisinama. Europos Sąjungos piliečiai ir verslas už degalus moka kur kas daugiau, nei kitų pasaulio šalių gyventojai.

Kadangi, be PVM jie moka akcizo mokestį, kurį, beje, Europos Sąjunga verčia dar didinti, susidaro iš ties paradoksali situacija – kuo brangesnė nafta, tuo daugiau pinigų iš savo piliečių atima valdžia. Pastarosiomis dienomis visos Europos mastu vykę streikai aiškiai parodo augantį piliečių nepasitenkinimą, jog nesiimama veiksmų Europos Sąjungos lygiu. Tai labai aiškus signalas. Ar galima jo nematyti ir į tai nereaguoti?

Ar Komisija ir Taryba nemano, kad atėjo laikas peržiūrėti Europos Sąjungos energetinių produktų apmokestinimo politiką, ypač akcizo mokesčius, PVM ir importo muitus. Kaip Komisija pateisina griežtą žinią, kurią išsiunčia piliečiams, kad jie turi išmokti gyventi su nuolat augančiomis degalų kainomis? Ar Komisija nemano, kad be paliovos augančios kuro kainos kelia grėsmę piliečių pasitikėjimui Europos Sąjunga, nes ji trukdo vyriausybėms imtis efektyvių veiksmų? Argumentai, kuriais bandoma pateisinti nieko nedarymą arba nenorą daryti mokesčių srityje, neatlaiko jokios kritikos.

Pasakymas, kad sumažinus mokesčius situacija nepasikeis, ar net pablogės, nėra argumentas. Ne tik Europa perka naftą ir jos produktus pasaulyje. Nėra naftos Europai ir ne Europai. Naftos kaina ir rinka yra globali, tik Europa uždeda daug didesnius mokesčius ant naftos produktų, kurie užgula piliečių pečius. Importo muitai riboja konkurenciją.

Gal mokesčių politikos pakeitimas ir neišspręs visų problemų, bet leis lanksčiau reaguoti į rinkos pokyčius, leis lengviau išgyventi sunkų laikotarpį. O ar gi tai nesvarbu? Taip, mums reikia ir kitų ilgalaikių priemonių, ir aš, žinoma, joms pritariu, tik mums reikia ryžtingiau veikti. Šiandien Europos Sąjungos piliečiams reikia ne skambių žodžių. Jiems reikia gerų sprendimų, kurie leistų greitai reaguoti į problemas. Mokesčių politika, o ypač akcizo ir PVM politika, ne dievo duota, todėl ją būtina keisti, jei matome, jei ji paseno ir nebetinka.

 
  
MPphoto
 
 

  Δημήτριος Παπαδημούλης, εξ ονόματος της ομάδας GUE/NGL. – Κυρία Πρόεδρε, λυπάμαι, αλλά οι τοποθετήσεις και εκ μέρους του Συμβουλίου και εκ μέρους της Επιτροπής ήταν απογοητευτικές. Λόγια, λόγια, λόγια. Μέτρα συγκεκριμένα, καθόλου. Μην απορείτε, λοιπόν, που βγαίνει «όχι» από τα δημοψηφίσματα στην Ιρλανδία, στη Γαλλία, στην Ολλανδία. Μην απορείτε που σε χώρες όπως το Βέλγιο, όπου σπάνια γίνονται διαδηλώσεις, χιλιάδες άνθρωποι διαδηλώνουν.

Η λέξη "κερδοσκοπία" δεν ακούστηκε ούτε από τον Προεδρεύοντα του Συμβουλίου ούτε από τον Επίτροπο. Τι θα κάνουμε για την κερδοσκοπία; Γιατί δεν φορολογείτε; Γιατί δεν εισηγείστε με ευρωπαϊκό συντονισμό την εθνική φορολόγηση και ένα μέρος από αυτά τα έσοδα να δοθεί για την ενίσχυση των ανανεώσιμων πηγών ενέργειας, της καθαρής ενέργειας και για προγράμματα εξοικονόμησης ενέργειας;

Και κάτι ακόμη, κύριοι του Συμβουλίου και της Επιτροπής. Από την αύξηση της τιμής του πετρελαίου κερδίζουν και τα κρατικά ταμεία, διότι αυξάνεται αναλογικά και ο φόρος που εισπράττουν τα κράτη μέλη. Και ο πληθωρισμός, η ακρίβεια χτυπάει ιδιαίτερα τα φτωχότερα κοινωνικά στρώματα. Ο πληθωρισμός του φτωχού είναι 40-50% ψηλότερος από το γενικό δείκτη πληθωρισμού. Ένα μέρος, λοιπόν, από αυτά τα αυξημένα έσοδα των κρατών μελών πρέπει να δοθεί για να στηριχθούν άμεσα, με συγκεκριμένα μέτρα και όχι με ευχές, τα ασθενέστερα κοινωνικά στρώματα.

Περιμένω στις τελικές σας ομιλίες να μας εξηγήσετε γιατί σπεύσατε να απορρίψετε προτάσεις που κατατέθηκαν από κυβερνήσεις οι οποίες ανήκουν στην οικογένεια της Δεξιάς, όπως του κ. Σαρκοζί, και όχι στην οικογένεια της Αριστεράς. Θεωρείτε και τον κ. Σαρκοζί υπερβολικά κομμουνιστή; Αν κάτι προκύπτει από την κρίση αυτή με την κερδοσκοπία στις τιμές των τροφίμων και του πετρελαίου είναι ότι τελειώνει ο νεοφιλελεύθερος δογματισμός. Περιμένουμε να το καταλάβετε και εσείς.

 
  
MPphoto
 
 

  Pervenche Berès (PSE). – Madame la Présidente, Monsieur le représentant du Conseil, Monsieur le Commissaire, nous ouvrons ce débat aujourd'hui sur la base d'une communication qui est en réalité une note de circonstance de la Commission transformée en communication devant l'émoi que suscite, dans l'opinion publique, la réalité de la situation que vivent nos citoyens sur le terrain, jour après jour.

Au G8, on a évoqué la question de la spéculation sur les marchés pétroliers. La réalité de la situation que nous vivons, nous la connaissons bien, si nous voulons aller au bout des choses, et Claude Turmes en a dit un mot. La crise pétrolière dans laquelle nous nous débattons et face à laquelle nos citoyens éprouvent du désarroi est l'un des éléments, un des signes de ce deuxième âge de la globalisation dans lequel nous sommes entrés, où les déséquilibres mondiaux dans lesquels nous nous sommes installés, impuissants, ont conduit à un dérèglement du système, qui s'est manifesté d'abord par une crise financière aux États-Unis qui s'est propagée à une vitesse incroyable sur nos propres marchés et qui s'est traduite par un déplacement de la bulle spéculative qui sévissait sur les marchés immobiliers vers le marché des commodities, et notamment sur le prix du pétrole, mais aussi les prix alimentaires. Parallèlement, l'équilibre entre l'offre et la demande sur ce marché spécifique a fait le reste.

Face à cette situation, l'Union européenne a fort justement anticipé la situation l'année dernière en se dotant d'une stratégie que je qualifierais de stratégie des quatre-20 en 2020: moins 20% de consommation énergétique, plus 20% d'efficacité énergétique, plus 20% de renouvelables.

Mais derrière, nous avons, comme à chaque fois, manifesté la même carence. Lorsque nous mettons en œuvre le marché intérieur, nous oublions que pour qu'un marché intérieur soit acceptable, il lui faut une dimension sociale. Lorsque nous voulons mettre en œuvre un marché européen des services, nous oublions qu'il faut peut-être tenir compte de la réalité des droits sociaux dans les États membres, et lorsque nous voulons doter l'Union européenne d'une stratégie juste en matière énergétique sur le long terme, nous oublions que cela a, dans le langage des économistes, un coût de transition et qu'à la question de savoir quels sont les pouvoirs d'achat qui seront les plus affectés, on peut répondre que ce serait ceux des catégories les plus modestes, celles qui sont les plus désemparées face à la hausse du prix du pétrole.

Il y a aujourd'hui les catégories dont on parle beaucoup, les professions qui sont les plus exposées dans leur travail quotidien - les pêcheurs, les transporteurs routiers -, mais derrière elles, il y a aussi tous ces ménages modestes qui, dans leur budget quotidien, sont les premiers affectés parce que pour ces ménages-là, le budget logement ou le budget transport sont immédiatement affectés par la hausse du prix du pétrole, dans des proportions bien plus importantes que dans les poches des spéculateurs qui empochent la rente de la hausse du prix du pétrole.

 
  
MPphoto
 
 

  Jelko Kacin (ALDE). – Hitro rastoči stroški goriva ustavljajo promet po Evropi in po svetu. Prevozniki ogorčeno demonstrirajo, ribiči zahtevajo nadomestila, promet oziroma transport pa je vse dražji in dražji. Stroški dobesedno ustavljajo prevoz dobrin. Največja groza pri tem pa je, da so proizvodni stroški za nafto ob teh cenah pravzaprav minimalni. Proizvodni stroški so dobesedno zanemarljivi.

Osebni promet je bistvo prostega pretoka ljudi in predpogoj prostega pretoka blaga. Stroški goriva drastično ogrožajo predvsem letalski promet, ki je stroškovno najbolj ranljiv. Še posebej to velja za nizko cenovne prevoznike, ki so omogočili odkrivanje Evrope in sveta novim kategorijam državljanov. Kriza nizko cenovnih prevoznikov, ki nas lahko doleti jeseni, ne bo prizadela le turizma, prizadela bo letalsko industrijo, finančno industrijo in posledično celotno gospodarstvo.

Evropska unija mora v takih razmerah dokazati, da razume izzive in, da se nanjo operativno odziva. V teh razmerah lahko z ustreznim usklajenim delovanjem ugled inštitucij Evropske unije okrepimo in umirimo razmere na trgih. Trenutek finančne in gospodarske krize je priložnost, da se Evropska unija dokaže kot koristen, potreben in učinkovit okvir za naša gospodarstva, in predvsem, da so evropske inštitucije pravo in učinkovito orodje za naša gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Madam President, high oil and gas prices are here to stay and I doubt very much whether we will see the price much below USD 80 per barrel ever again. The West was caught on the hop and underestimated the rise in Chinese and Indian consumption, the under-investment in exploration and extraction technologies, the inability – or unwillingness, perhaps – of Saudi Arabia to turn on its taps as a swing producer, and the geopolitical risks of countries like Venezuela, Nigeria or Iraq.

What is the answer, in my view? We must, of course, consume less, invest in renewables and new technologies like hydrogen-fuel-cell cars and look at whether biofuels, in terms of their overall effect, are good or bad in terms of global emissions and in food inflation for the developing world.

Those in this House, particularly on the Left, who believe it is all down to speculation are wrong, as you cannot hoard physical oil in large quantities as a speculator and take delivery. Only the United States of America has the facility to do that.

Lastly, I welcome Italy’s decision to build a nuclear reactor, which I hope other EU Member States will follow.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – Az olajár magas szintjével tartósan számolnunk kell. Az Európai Uniónak és a tagállamoknak föl kell készülnie minden eshetőségre. Jóval többet kell befektetnünk az alacsony fogyasztású, környezetbarát technológiák kifejlesztésébe, ahogyan Piebalgs biztos úr mondta, a megújuló energiaforrásokba és a biogáz-üzemek létesítésébe, mint ennek jelentéstevője is voltam. A tudatos energiamegtakarítás is fontos, például a jobb lakásszigetelés. Nincs csodaszer a birtokunkban, nem tudjuk föltartóztatni a határainkon, ugyanakkor rövid távon is kell megoldásokat keresni. Kérem az Európai Bizottságot, hogy engedélyezze a tagállamok számára, így Magyarország számára gázolaj jövedéki adójának átmeneti, legalább átmeneti csökkentését, mert az Egyesült Államoknak óriási versenyelőnye van ezen a téren. Köszönöm a figyelmet.

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – Problemą iš tikrųjų gali išspręsti tik ilgalaikės priemonės. Tačiau kai kas gali tų ilgalaikių priemonių sprendimo nesulaukti. Pasiūlyta iš trumpalaikių priemonių tik parama skurdžiai gyvenančioms šeimoms. Tačiau jeigu bankrutuoja verslas, transportas, žuvininkystė, smulkus vidutinis verslas, žemės ūkis, tos priemonės reikalingos dideliam gyventojų skaičiui.

Akcizas buvo įvestas kurui, mineraliniam kurui, 1992 m. 2004 m. apmokestinta visa energetika. Ar tai reiškia, kad mokesčiai neturi jokios įtakos? Mokesčiai turi didžiulę įtaką ir leisti sumažinti akcizą, kol bus įgyvendintos ilgalaikės priemonės, manau, būtų svarbu.

Ir dar vienas momentas – aš negirdėjau minint naujos priemonės (ar atsinaujinančio ištekliaus) kaip vandenilis. Kinija, Kanada naudoja jį automobilių transporte, Japonija naudoja jį namų šildymui.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – Face à escalada dos preços dos combustíveis e tendo consciência dos efeitos devastadores desta sobre as populações e a actividade económica, transportes, pescas, agricultura e indústria, não se pode escamotear que grandes empresas petrolíferas apresentam resultados líquidos exponenciais, fundamentalmente como consequência da prática de preços especulativos que têm por base a valorização especulativa dos stocks do petróleo, comprado a valores mais baixos.

Perante tais factos, impõem-se medidas de combate a esta escandalosa especulação, nomeadamente com uma proposta que apresentámos de criação de um imposto por cada Estado-Membro que incida exclusivamente sobre os ganhos especulativos pelo efeito de stock de forma a fazê-los reverter como receitas dos Estados. Receitas que deverão ser revertidas para os vários sectores económicos mais afectados de cada Estado-Membro.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – Pani Przewodnicząca! Świat i Europa znalazły się w sytuacji, kiedy ceny ropy mogą zadecydować nie tylko o wzroście gospodarczym, ale o głębokości kryzysu, którego początki mamy na rynku żywnościowym, w rybołówstwie, za chwilę pojawią się problemy w sektorze transportu.

Jakie działania? Długookresowe, to budowa stabilnej polityki energetycznej, bardzo szeroko rozumianej, o czym tak dużo mówimy obecnie w Unii i w Parlamencie. Krótkookresowe działania: musimy skierować pomoc adresowaną do konkretnych obszarów, tj. określone wsparcie dla rolników, rybaków, a także transportowców i to już w drugiej połowie tego roku. Podkreślam: celowe skierowanie określonej pomocy w określonej części roku. Należy podjąć działania ograniczające spekulacje i praktyki monopolistyczne.

Wreszcie, powiedzmy sobie jasno, polityka podatkowa wymaga przeglądu tak na szczeblu unijnym, jak i w poszczególnych państwach członkowskich.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – Queria felicitar o Sr. Comissário pelas declarações que fez a favor da importância do nuclear e da sua transparência absoluta.

Os números não enganam, os preços do petróleo e do gás vão continuar a subir, a pressão do consumo mundial de energia vai continuar a aumentar, as nossas próprias necessidades de energia vão subir, e nós não podemos falhar ao mesmo tempo as nossas responsabilidades e o imperativo de combater as emissões de CO2.

Por isso o nuclear está na ordem do dia e não o podemos evitar. Não podemos desperdiçar nenhuma fonte relevante de produção de energia no cabaz energético que seja limpa e segura. É claro que precisamos de renováveis, mas não chega. Sim, precisamos de eficiência energética, mas não chega. Sim, precisamos de bons biocombustíveis, mas não chega.

E, das duas uma: ou o nuclear é mau e devia ser proibido, ou, se não é proibido, porque é seguro, porque a tecnologia e a ciência avançaram, todos devemos beneficiar da sua produção.

O que temos que ter é uma visão de futuro, ou então iremos de mal a pior e de pior ao desastre total.

 
  
MPphoto
 
 

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE). – Efectele creşterii preţului la ţiţei şi la gazele naturale se resimt deja în toate activităţile economice ca şi în programele sociale şi vor ajunge la maximum în iarna ce urmează. Comisia Europeană, pe bună dreptate, discută despre soluţii structurale care ţintesc economisirea şi diversificarea energiei. Dar avem nevoie de nişte schimbări fundamentale în economia europeană, de fapt, noi discutăm de o nouă structură tehnologică a economiei europene care trebuie obţinută pe termen mediu şi lung. De aceea, eu consider că Comisia Europeană trebuie să revadă, să reanalizeze perspectiva financiară 2007-2013 în vederea măririi efortului pentru tehnologii noi şi investiţii în domeniul energiei.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Že v svojem uvodnem nastopu sem omenil ugotovitev pristojnih instanc, da so razlogi za višje cene nafte strukturne narave. To je pomembna ugotovitev.

V tej razpravi je bilo nekajkrat omenjen vpliv špekulacij. Ne želim ga ne zanikati ne minimizirati, poudarjam pa, da špekulacije same po sebi ne vodijo v višje cene energije, če niso za to podani strukturni razlogi. In ti so podani. Ti zahtevajo dolgoročnejše ukrepanje.

Obdobje poceni energije, vsaj tiste iz fosilnih virov, je verjetno končano za nekaj časa, verjetno za dolgo časa. In to terja od Evropske unije dolgoročno ukrepanje, ki sem ga že omenil in ki gre predvsem v dve smeri. Prvo, povečanje energetske učinkovitosti in s tem med drugim zmanjševanje naše porabe. In s tem zmanjševanje odvisnosti Evrope in evropskega gospodarstva od uvožene energije iz fosilnih virov. In drugič, diverzifikacija, predvsem usmeritev v obnovljive vire energije. In tukaj se strinjam z gospodom Papadimoulisom, da je treba več investirati v obnovljive vire energije, ampak več investicij spodbujajo ravno višje cene energije iz fosilnih virov. Če bo ta spet poceni, če jo bomo s takimi in drugačnimi rokohitrskimi ukrepi pocenili, bomo zmanjšali motiviranost za financiranje, za investiranje v obnovljive vire.

Ne glede na to, da obstaja široko soglasje o potrebi po dolgoročnih ukrepih, seveda ne smemo pozabiti na kratkoročne probleme, s katerimi se soočamo. Bili so omenjeni, jaz bi jih še enkrat poudaril tukaj. Visoke cene energije so poseben problem za revnejše sloje v naši Uniji, so poseben problem za ribiče, o tem bo debata v naslednji točki na dnevnem redu, so poseben problem za prevoznike. Tu je seveda smiselno preučiti in razmišljati in sprejeti ustrezne ukrepe.

Med njimi seveda ne izključujemo revizije obdavčitve v Evropski uniji. Lahko rečem, da bo Svet tukaj izrazil pričakovanje, da dobi v kratkem od Evropske komisije predloge glede tega vprašanja, glede obdavčitve energentov.

Naj končam z naslednjo mislijo. Mislim, da ta razprava poteka v zelo primernem času, dan pred začetkom zasedanja Evropskega sveta, na katerem bo ena od poglavitnih točk razprave, prav vprašanje visokih cen nafte.

 
  
MPphoto
 
 

  Andris Piebalgs, Member of the Commission. − Madam President, it has been a fascinating debate and I am very sorry that the time has passed so quickly.

As my job requires, I have been to the places where oil is being produced: the Caspian Sea, the Barents Sea, Saudi Arabia. I think one mistake we make is thinking that it is easy to produce. It costs billions, and in very difficult environments. Costs overrun, there is local damage to the environment and people are unhappy about a lot of projects. So it is very clear that, if we speak about oil issues, we should not be looking for those responsible but should try to find the appropriate responses in the European Union. If we believe that this same approach would help everybody, we should follow it.

There are no magical measures. Energy efficiency is the number one measure. Without this, the world will have much higher prices. It is very clear.

(Interjections from the floor)

Well, we are doing quite a lot. Renewable energy and also alternative energy sources like nuclear are important also to alleviate the problem. New technology investment is needed, and for the sectors it is important to address structural measures, not just subsidies: subsidy is taking from one pocket to put into another pocket. For example, regarding tonight’s fisheries debate, I would ask why fishermen cannot pass increased fuel prices on to the price of fish, because that is the basic question: what happens, what prevents it? This means that we should address sectoral measures.

On a global level I believe that it is very clear what we are trying to do, to try to remove the OPEC policy of capping supplies to the market, of not allowing, in many cases, Western companies to come with technology and knowledge to produce oil and thus create better supply. For developed nations we should lead the way in energy efficiency, and my proposal for international partnership has been adopted by the G8. But, as everybody expected oil prices to come down to USD 9 per barrel, the world was late, and now we know that we should follow this policy.

Concerning consumer protection, I believe that the Commission has always been very consistent on this. I have a lot of infringement cases where countries have not even informed the Commission, as is their duty, about public service obligations, meaning that legal documents adopted after the Commission proposal have all the necessary elements in them, and they should be implemented.

I believe that the Commission’s response and the Council’s response is measured and right. Each place in the market has its role. I know that nobody likes to defend speculators, but what is the future market’s role? It indicates where the price could go and allows investments to be made. Well, I could say, ‘Let’s tax everybody higher’ – we can increase tax to 100% for everybody, but it will mean that we lose the incentive to invest. Let us instead make the incentive to invest, let us allow positive ways to investment to be made. So that is what we need.

(Interjections from the floor)

Whether it is the companies of Saudi Arabia, Saudi Aramco, that we should tax, or Gazprom, we cannot tax them because they have national legislation on taxation. Concerning European companies, we do not have any company nowadays that has a huge windfall profit because of oil and gas.

(Interjections from the floor)

They also needed to invest in other projects as well, and if you know these companies, you should indicate them. If you know these companies that have such a beautiful life...

(Interjections from the floor)

E.ON does not work in oil. Eni works in oil but invests billions in projects, for example for South Stream, for the projects in Kashagan – they invest billions – and Libya. Each company has a role in the market.

Madam President, this is a fantastic debate. I am glad that we will have the possibility to come back to this debate, because there are no simple answers. But I believe our proposal is measured and it is the right one.

 
  
MPphoto
 
 

  La Présidente. – Le débat est clos.

Déclarations écrites (article 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE-DE), schriftelijk. De dure olie doet ons allemaal pijn, maar zeker de meest kwetsbare bevolkingsgroepen met een laag inkomen worden zwaar getroffen. De Europese Top moet morgen een krachtig signaal uitsturen dat maatregelen voor de zwaksten in de samenleving wel degelijk verantwoord zijn en nodig.

Een BTW- of accijns-verlaging is niet meteen aangewezen, dat is verstaanbaar, want het zet de olieproducenten er eventueel toe aan om nog hogere prijzen door te rekenen.

Maar misschien kan het ook anders. Misschien moet er een verschuiving van heffingen komen, waarbij met name vliegtuigtickets (vanaf het najaar bvb) wat duurder worden, via een heffing, en dat de opbrengst daarvan wordt benut om de stookoliefactuur voor de lage en middeninkomens te verlichten.

De meeropbrengst kan worden aangewend om premies te verschaffen voor het isoleren van huizen. Dat is relatief het goedkoopst en het efficiëntst.

Investeren in hernieuwbare energie en energiebesparing, dat is de opdracht, zeker voor de middellange termijn. Maar intussen moeten er wel oplossingen komen voor wie het moeilijk heeft. Europa mag niet doof blijven aan die kant.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE) , in writing. – The recent exponential rise in oil prices and subsequent crippling fuel prices are having a hugely negative impact on business and industries across the EU. Of course, this situation also has serious consequences for the average consumer. Citizens are feeling the pinch with rising food and fuel prices and reduced purchasing power.

I agree with the Commission that we must aim to reduce our consumption and dependency on oil and focus our efforts on promoting energy efficiency and developing renewable energy sources.

However, this is a long-term solution. For the moment, practical and tangible steps must be taken to ease the pressure on groups such as farmers, fishermen and members of society who are most vulnerable to these price increases. Even if short-term measures such as tax reductions are outside the scope of EU competence, the Union must be seen to take the lead and encourage national governments to implement solutions. The current situation is unsustainable and efforts must be made to tackle it.

 

12. Il-Kriżi fis-settur tas-sajd minħabba l-prezz tal-fjuwil (dibattitu)
MPphoto
 
 

  La Présidente. – L'ordre du jour appelle le débat sur:

- la question orale au Conseil sur la crise du secteur de la pêche due à l'augmentation du prix du gazole de Philippe Morillon, au nom de la commission de la pêche (O-0063/2008 – B6-0162/2008), et

- la question orale à la Commission sur la crise du secteur de la pêche due à l'augmentation du prix du gazole de Philippe Morillon, au nom de la commission de la pêche (O-0064/2008 – B6-0163/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe Morillon, auteur. − Madame la Présidente, je laisse le temps au commissaire Borg de s'installer. Cette question orale a été initiée à la demande unanime des groupes qui siègent à la commission que j'ai l'honneur de présider, et je suis heureux qu'elle vienne après ce débat très riche qui a traité des questions générales.

Mon père est né, Madame la Présidente, Monsieur le Commissaire, Monsieur le Président du Conseil, il y plus d'un siècle dans un village proche de Saint-Malo, que j'ai connu dans ma jeunesse grouillant d'une vie alimentée essentiellement par l'agriculture et par la pêche. Aujourd'hui, ce village meurt d'un cancer qui est dû à la prolifération des cellules mortes que sont les résidences secondaires et à la disparition progressive de toutes les activités qui lui permettaient de vivre autrement que pendant les six semaines de l'été.

Ce phénomène n'est pas isolé, c'est un phénomène rencontré pratiquement sur l'ensemble du littoral européen, qui a amené le commissaire Borg, auquel je rends hommage, à proposer la mise en œuvre de cette gestion intégrée du littoral, qui doit permettre une restauration, une préservation, une résurrection de la vie sur l'ensemble de nos côtes européennes. Si cette décision a amené à transformer la Direction générale de la pêche en une Direction générale "MARE", elle ne signifie pas pour autant que l'Union européenne est résolue à voir disparaître les ressources que nos pêcheurs doivent continuer à tirer de l'exploitation des océans.

Pourquoi l'Union européenne met elle en œuvre seulement deux politiques communes, la politique agricole commune et la politique commune de la pêche? Quand on s'interroge sur ce thème, la réponse est simple: pour permettre à notre continent de continuer à tirer sa suffisance alimentaire de l'exploitation à la fois du continent et du littoral. Donc, c'est ici que l'impact de l'accroissement considérable du prix du pétrole a des conséquences qui risquent d'être catastrophiques, en particulier, bien sûr, dans le secteur de la pêche. La profession, déjà fortement ébranlée par la diminution de la ressource, est en effet menacée aujourd'hui de disparaître et ceci explique, sans les excuser, les manifestations violentes de désespoir auxquelles certains de ses représentants se sont laissés aller et continuent ici et là de le faire.

C'est pourquoi je me réjouis, Monsieur le Commissaire, que votre commission exécutive vienne de proposer un certain nombre de mesures destinées à pourvoir dans l'immédiat au sauvetage des industries les plus menacées, en autorisant en particulier les États membres à s'affranchir de façon exceptionnelle et temporaire des règles imposées pour la mise en œuvre du Fonds européen pour la pêche selon les modalités qui seront discutées, Monsieur le Président en exercice du Conseil, à Luxembourg le 24 juin, lors du prochain Conseil des ministres de l'agriculture et de la pêche.

Ne perdons pas de vue la nécessité pour l'Union européenne – et pour la planète – de pouvoir continuer à tirer des océans les ressources nécessaires à sa suffisance alimentaire. Il ne servirait à rien de préserver la survie des poissons s'il n'y a plus de pêcheurs pour aller les chercher. C'est une évidence qui, à mes yeux, justifie les propositions de détail qui ne portent pas seulement sur le court terme, mais sur le moyen et sur le long terme, sur lesquelles nous travaillons ensemble, Monsieur le Commissaire, au sein de la commission de la pêche et qui vont vous être développées plus avant par l'ensemble de mes collègues et par le projet de résolution qui sera soumis au vote demain.

 
  
  

PRZEWODNICZY: MAREK SIWIEC
Wiceprzewodniczący

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej bi se želel zahvaliti spoštovanemu poslancu gospodu Morillonu za njegovo vprašanje, ki ga je postavil v imenu Odbora za ribištvo. Naj uvodoma poudarim, da se slovensko predsedstvo popolnoma zaveda resnosti problema rastočih cen goriv in tudi v tem okviru negativnih posledic, ki jih ima ta pojav na ribištvo v Evropski uniji.

Lahko vam povem, da se je prav včeraj predsednik Sveta za kmetijstvo in ribištvo minister Jarc na to temo sestal z nekaterimi svojimi kolegi ministri in z njimi razpravljal o možnih predlogih za izboljšanje trenutnih težkih razmer v ribiškem sektorju in o teh se bo razpravljalo tudi v naslednjih dneh. Naj tukaj spomnim, da takšno stanje ni specifično samo za ribiško industrijo. Visoke cene goriv škodijo praktično vsem panogam nasploh, vključno s kmetijstvom, prometom in industrijo.

Kriza je povzročila težke razmere v vseh sektorjih. Gre torej za vprašanje, ki je horizontalne narave in vsebuje raznolike elemente, povezane s konkurenčno politiko, z ukrepi državne pomoči, davčnimi in drugimi ukrepi. Kakor koli, prav zaradi izredne resnosti te problematike in pa negativnega vpliva na ribiški sektor se je slovensko predsedstvo odločilo, da to temo uvrsti na dnevni red zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v začetku naslednjega tedna, kot je tudi omenil že gospod Morillon.

To bo vsekakor dobra priložnost, da ministri podajo svoje poglede na trenutno situacijo in z gospodom komisarjem Borgom izmenjajo mnenja o najprimernejših rešitvah. Poleg tega se je predsedstvo odločilo tudi spremeniti temo neformalnega srečanja ribiških direktorjev – to bo, kot je znano, potekalo konec meseca v Sloveniji – in tako se bodo tudi direktorji držav članic za ribištvo posvetili obravnavi te pereče problematike. Vse to prihaja po tem, ko je Svet nedavno na svojih številnih zasedanjih v različnih formacijah obravnaval vprašanje naraščajočih cen energije in o čemer smo govorili pod prejšnjo točko dnevnega reda.

Še enkrat bi želel v tem kontekstu omeniti sklepe zasedanja Sveta za gospodarske in finančne zadeve. Ta je v zvezi s cenami nafte izrazil zaskrbljenost in razpravljal o mnogih načinih, kako se soočati z družbenimi in gospodarskimi posledicami visokih cen. Ugotovil je, da je treba spodbujati energetsko učinkovitost, z rabo alternativnih virov energije, povečati preglednost naftnih trgov, spodbujati konkurenco na energetskih trgih in okrepiti dialog z državami, ki proizvajajo nafto.

Svet je na istem zasedanju tudi vzpodbudil Komisijo, naj preučuje blagovne borze in razmisli o drugih odgovorih na nestanovitnost cen. Kot je predsedstvo že poudarilo v dopoldanski razpravi danes, bo to vprašanje tudi predmet razprav na zasedanju Evropskega sveta, ki se začenja jutri.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, Member of the Commission. − Mr President, I would like to thank the chairman of the Committee on Fisheries, Mr Morillon, for his question, which gives me the opportunity to address the fuel crisis.

I would like to say at the outset that I am pleased to see the existing very good relations between the Commission and the Fisheries Committee of the European Parliament moving from strength to strength.

Turning to the specific question, I am aware of the difficulties the fishing sector is going through as a result of the steep increase in the price of fuel. This increase constitutes a crisis which is structural and long-lasting and which takes on a very particular – I would be tempted to say even unique – dimension with regard to fisheries. Let me say why.

For many years, the EU fleet has suffered from a vicious circle of overcapacity, over-fishing, and declining profitability. At the same time, fishermen have been unable to benefit from reduced supply and rising retail prices for fish products. As a result, margins in many segments are wafer-thin, making the sector more vulnerable than others to a drastic rise in costs, such as we have seen with the price of oil.

The Commission understands the need for coordinated action at EU level to avert a serious crisis for the industry, and to ensure that the problem is not simply displaced but really tackled head-on. This means not only providing the possibility of emergency relief, but also committing to finally addressing the underlying issue of overcapacity, which is undermining all our attempts to get the industry back on a sustainable and profitable footing.

For these reasons, as Mr Morillon pointed out, the College yesterday approved in principle the contents of an emergency package of measures to tackle the immediate social and economic hardship triggered by the dramatic rise in the price of oil while also tackling the underlying structural problems of the European fleet. I believe that it is vital to focus aid on the fleets which are most dependent on fuel and thus most affected by the current overcapacity.

We therefore propose that Member States can set up Fleet Adjustment Schemes (FAS), under which limitations on access to permanent cessation – i.e. scrapping – premiums will be lifted. Additional aid for temporary cessation would be available for vessels involved in these Fleet Adjustment Schemes and partial decommissioning aid would be granted to operators who replace larger old vessels with smaller, more energy-efficient ones. There would also be provisions to allow for temporary reductions in employees’ contributions to social security payments.

More specifically, temporary cessation aid would be available for all vessels for up to three months throughout the remainder of 2008, on condition that the vessels in question be included in a restructuring plan. Such aid will be tailored to ensure that it supports stock recovery and/or marketing conditions, whenever possible.

Based on further economic analyses, possible modifications to the de minimis regime for fisheries will also be considered, so that the ceiling of EUR 30 000 per three years would be applied per vessel, rather than per firm – though with an overall cap of EUR 100 000 per firm.

A number of specific initiatives to promote the value of fish at the first point of sale are also envisaged, and the Commission is planning to set aside an additional EUR 20-25 million from the CFP budget to fund ad hoc projects in this area, in addition to the funds available under the EFF. Further measures are planned to encourage the shift to energy-saving technologies, cushion the socioeconomic impact of the crisis, and facilitate the reprogramming and the disbursement of EFF funds.

The above measures will consist of temporary derogations from the rules of the European Fisheries Fund so as to support faster adaptation of the EU fleet to the present situation and provide temporary relief during the transitional phase.

I will be presenting this package to the Council of Fisheries Ministers in Luxembourg on 24 June with the intention of adopting a formal proposal on this subject as early as July. Given the exceptional situation being faced by the fisheries sector I trust I can count on the support of both the Council and the Parliament to adopt the said measures as speedily as possible.

 
  
MPphoto
 
 

  Carmen Fraga Estévez, en nombre del Grupo PPE-DE. – Señor Presidente, el Grupo del Partido Popular Europeo ha impulsado este debate, convencido de que nuestra Institución no podía seguir dando muestras de indiferencia, ante la gravedad de la crisis.

Creo que teníamos razón, ya que ayer mismo, y por primera vez, la Comisión ha anunciado una serie de medidas que este Parlamento venía demandando desde hacía años, algunas de las cuales coinciden plenamente con las recogidas en la propuesta de resolución común.

Como indicamos en ella, el gasóleo ha subido para los pescadores más de un 300 % en los últimos cinco años y más de un 38 % desde enero, mientras que los precios se mantienen al nivel de hace 20 años, con descensos en algunos casos de hasta un 25 %, debido a la entrada masiva de importaciones, en muchos casos procedentes de la pesca ilegal.

Mi Grupo ha insistido en que no hay sector que pueda sobrevivir en estas condiciones y por eso ha querido reunir hoy a todos, al Consejo y a la Comisión, para que nos informen al respecto y podamos debatir el paquete de medidas.

Nos alegramos muy especialmente de que entre las medidas figure por fin la elevación de las ayudas de minimis a 100 000 euros, aunque hubiéramos preferido que se otorgaran por barco, y no por empresa, como ha pedido este Parlamento y como expresamos en la resolución común.

Estamos muy de acuerdo con las reducciones de las cotizaciones sociales, con el anuncio de flexibilización del Fondo Europeo de la Pesca (FEP) para que todos los que quieran puedan optar a la reestructuración de las empresas o a la sustitución de los motores por otros más eficientes o a ayudas adicionales, como usted ha indicado, para la paralización temporal.

Creemos, sin embargo, señor Comisario, que hay otra serie de medidas que hubieran merecido el mismo énfasis y el mismo nivel de desarrollo que aquéllas dirigidas a la reestructuración del sector, y me refiero a las medidas del mercado, como son la reforma de la OCM, para que los pescadores tengan un mayor papel en la formación de los precios, o medidas más concretas sobre el etiquetado y, sobre todo, medidas que demuestren una clara voluntad del Consejo y de la Comisión en la lucha contra la pesca ilegal.

Aplaudimos, por tanto, unas medidas que están en el buen camino, pero tenemos que preguntarnos si no se podría haber evitado que el sector llegara a esta situación agónica de haber reaccionado mucho antes.

 
  
MPphoto
 
 

  Rosa Miguélez Ramos, en nombre del Grupo del PSE. – Señor Presidente, yo también me alegro y me congratulo de las medidas que ha anunciado la Comisión y me parece que, en algunos casos, van incluso más allá de lo que pide este Parlamento en su propuesta de resolución. El hecho de que, en este Pleno tan cargado de asuntos, hayamos encontrado un hueco para debatir esta cuestión da idea de la importancia que esta Cámara le concede.

En estos tiempos un tanto revueltos, opino que los europeos deberíamos afrontar esta crisis unidos a través de un mecanismo eficaz y ecuánime, como podría ser la tan reivindicada flexibilización del Fondo Europeo para la Pesca (FEP), lo que permitiría adoptar medidas de urgencia a nivel comunitario.

Soluciones nacionales como las propuestas por algunos Estados miembros sólo contribuirían a provocar situaciones de desigualdad.

Esperamos, señor Comisario, que en la reunión del Consejo de Ministros del lunes próximo, la Comisión sea capaz de concretar aún más, y de acordar con el Consejo de Ministros, cómo se va poder utilizar el FEP para ayudar a los segmentos de flota más afectados.

Asimismo, parece urgente investigar de una vez por todas el mecanismo de formación de precios.

 
  
MPphoto
 
 

  Elspeth Attwooll, on behalf of the ALDE Group. – Mr President, we need to stress the fact that a very high proportion of our fishermen are engaged in running small businesses. They have a limited right to fish. To exercise this right, they have to invest in boats, fishing gear and safety equipment. This can involve the repayment of substantial loans. They also need to pay for licences and, in certain cases, may do so for quota too. They then incur considerable running costs, such as for labour, repairs and, of course, fuel.

The rules on quota and days at sea may require them to travel long distances to acquire a saleable catch. Particularly in the case of bad weather, they may fail to do so. When they are successful, they still do not have control over the price of fish caught. In most cases they are dependent on what can be raised at auction. So they simply do not have the means of compensating for rising costs.

The resolution sets out various practical means of assistance. That can be through the de minimis rule and its upward revision. I would urge all Member States to make use of the opportunities to which the rule gives rise, so as to maintain a level playing field.

Urgent, too, are steps to curb IUU fishing, not just to help maintain the price of legally caught fish, but for stock conservation. This is true, too, of improving labelling requirements. Other measures suggested, including restructuring but going beyond that to energy efficiency and alternative energy sources, also serve environmental purposes. In adopting them, we can bring benefits for our beleaguered fishermen and our endangered planet alike.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Aubert, au nom du groupe Verts/ALE. – Monsieur le Président, Monsieur le Commissaire, comme vous l'avez rappelé, cette crise structurelle est profonde et durable. Il s'agit donc de trouver des solutions durables et pas seulement pour le secteur de la pêche, mais pour l'ensemble des secteurs concernés.

Il faut dire aussi que cette crise est le résultat d'années d'aveuglement sur la dépendance, justement, des pêcheries au pétrole - et un pétrole bon marché -, et sur la fuite en avant vers ce qu'on a appelé la course aux armements, avec des bateaux de plus en plus puissants, qui vont de plus en plus loin et qui peuvent ramener de plus en plus de poisson. C'est bien ces questions-là qu'il nous faut également traiter.

Le problème du gazole cher est indissociable de toutes les autres questions qui touchent le secteur de la pêche - la gestion de la ressource halieutique, la formation des prix, le commerce mondial, la lutte contre la pêche illégale -, et il est difficile de traiter cette question isolément du reste.

Les subventions, les aides que la Commission propose et qui me paraissent aller dans le bon sens ne sont acceptables, notamment pour nos concitoyens, que si elles sont conditionnées à une réorientation en profondeur des politiques de la pêche et des pratiques de pêche. Pour notre part, nous regrettons que la résolution commune de compromis ne conditionne pas justement les aides et les subventions possibles à cette réorientation et à la nécessité de mettre un terme à la surcapacité des flottes et d'aller dans le sens d'une meilleure gestion de la ressource halieutique et de la protection des écosystèmes marins. C'est d'ailleurs la condition même de la viabilité économique, sociale, des entreprises de pêche. Enfin, nous souhaitons que les États membres assument pleinement leurs responsabilités, qu'ils cessent de faire de la démagogie en promettant de l'argent qu'ils n'ont pas sans proposer de perspectives durables aux pêcheries.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro, em nome do Grupo GUE/NGL. – Este debate realiza-se porque os pescadores, incluindo os portugueses, se mobilizaram por medidas desde há muito propostas para dar resposta ao aumento do preço dos combustíveis, gasolina e gasóleo e à crise socioeconómica do sector, face à atitude de indiferença, nomeadamente da União Europeia.

O nosso grupo parlamentar apresentou a sua própria resolução, que mantém, onde reafirmamos as nossas propostas, algumas há muito adoptadas pelo Parlamento Europeu, e avançamos com novas medidas de resposta às necessidades do sector.

Medidas que asseguram o apoio às embarcações que utilizam a gasolina, à semelhança do que acontece para o gasóleo, o estabelecimento de um preço máximo ou de um desconto adicional para o combustível, nomeadamente de 40 cêntimos por litro, a melhoria do preço de primeira venda, sem repercussões nos preços ao consumidor final, a necessidade de que os custos de produção sejam uma das variáveis na definição dos preços de orientação, o assegurar do justo rendimento das tripulações.

Impõem-se decisões que respondam ao aumento do preço dos combustíveis e à formação do preço do pescado em primeira venda – os dois principais factores na origem da agudização da crise que o sector enfrenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeffrey Titford, on behalf of the IND/DEM Group. – Mr President, the massive fuel oil price increases we are talking about today may well be the straw that breaks the camel’s back for many British fishermen. They are already worn down by the endless regulations and quota cuts spewing out from this institution and bringing their industry to its knees.

Now they are in the invidious position of being unable to put to sea in order to catch the meagre amounts of fish they are still allowed to land, because the cost of fuel makes it unprofitable before they start. The British Government has for many years abandoned them and has done so again in respect of fuel subsidies to help them through their present crisis.

Some of the fishermen in my area have been forced to seek a legal review of their situation because under the CFP they are supposed to be guaranteed a living from fishing.

The UK Independence Party believes the CFP is an unmitigated disaster that Britain should pull out of, to regain control of its own waters while it still has some fishermen left.

 
  
MPphoto
 
 

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Mr President, I am very glad that the Commissioner has today addressed the much wider crisis in this sector, which has been compounded by the steep rise in diesel cost. As Mr Titford just said – and I rarely agree with him, but I do in this case – in some fishing nations the huge cost of fuel has followed in the wake of dwindling quotas and falling prices for fish. The situation is so bad that some crew in the UK now are earning less than GBP 100 a week, and that is driving hundreds of them to leave the industry at exactly the time that we need more young recruits joining the industry. Many vessels, as everyone in this Chamber knows, can no longer afford to put to sea. They lose money on every trip they make. Angry fishermen are blockading ports; striking lorry drivers are refusing to carry freight: and that means the markets for fish are being completely disrupted at the most productive time of the year.

But I am greatly encouraged by the provisions and the proposals that Commissioner Borg has unveiled to us this afternoon. Those Member States who submit proposals for fleet adjustment schemes or for the complete restructuring of their fisheries sector can receive aid from the European Fisheries Fund, and this will go a long way to alleviating the acute crisis affecting the sector at the present time.

I am deeply ashamed that the British Government is refusing to accept this aid, refusing to apply for this co-financed aid. It is atrocious that our fishermen should end up fishing in the same water for the same species as fishermen from other neighbouring nations who will be receiving this aid. That further distorts the market.

So we need to support the creation of a smaller, more fuel-efficient fleet that is better matched to fishing possibilities. I think what the Commission is proposing will achieve that.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Casaca (PSE). – Eu creio que, nesta crise, nós temos que entender que a alta do preço dos combustíveis é o catalisador de uma situação que já estava muito longe de ser saudável e que apresentava já numerosos factores de grande preocupação.

Trata-se também – e creio que é fundamental realçar – de uma crise de dimensão europeia, e não é legítimo que haja uma situação de tentar responder-lhe a nível nacional.

Em terceiro lugar, queria felicitar o Sr. Comissário e a Comissão pelo plano que acaba de apresentar. Parece-me que são medidas adequadas, quiçá ainda não as suficientes, mas que apontam para a resolução do problema nas suas origens, nos factores estruturais que a condicionam.

Espero que prossiga por este caminho, porque acho que é o caminho mais indicado.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – Monsieur le Président, de tous les ports de pêche de l'Union, deux revendications s'expriment avec force: le gazole à un prix unifié au niveau de l'Union de 40 centimes le litre et une gestion concertée des quotas.

Ces justes revendications sont vitales pour la pêche artisanale et ses emplois. La flambée du prix du pétrole et la préservation des ressources halieutiques sont de vrais problèmes. Le libre marché s'avère incapable de gérer les conséquences de la hausse du prix du pétrole. Gavées de profits, les compagnies pétrolières répondent par la spéculation à la demande croissante en pétrole des pays émergents, espérant ainsi faire sauter la banque. En réduisant les taxes qui ne font que progresser et en taxant les profits faramineux des compagnies pétrolières, on arrive sans aucune difficulté à répondre à la demande des pêcheurs sans verser de subventions, particulièrement aléatoires.

Par ailleurs, les pêcheurs n'acceptent plus d'être traités comme des délinquants de la mer par une Commission qui couvre les véritables forbans de la mer que sont les pavillons de complaisance et les trusts de la pêche industrielle. Nul n'est plus attaché qu'eux à la préservation des ressources halieutiques. Le système doit être complètement réformé, la Commission devant travailler démocratiquement avec les professionnels de la pêche plutôt qu'imposer sa dictature par la gouvernance de ses pseudo-experts.

 
  
MPphoto
 
 

  Ιωάννης Γκλαβάκης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, καλωσορίζω τον κ. Επίτροπο και τον Πρόεδρο.

Τα τελευταία 5 χρόνια η αλιεία υφίσταται τις συνέπειες της αύξησης της τιμής των καυσίμων. Από το 2004 η τιμή των καυσίμων αυξήθηκε 240%. Η Επιτροπή και το Κοινοβούλιο της Ευρωπαϊκής Ένωσης υιοθετούν μέτρα αντιμετώπισης του προβλήματος, αλλά μέχρι τώρα δεν βελτιώθηκε η κατάσταση. Aντίθετα, χειροτέρεψε.

Από την αρχή του έτους 2008 έχουμε μια αύξηση της τάξεως του 40%. Πολλοί ψαράδες, Γάλλοι, Ιταλοί, Πορτογάλοι, Έλληνες, Ισπανοί, άρχισαν να δένουν τα καράβια τους. Γιατί τα δένουν; Διότι το κόστος αλίευσης είναι μεγαλύτερο από την τιμή που πουλάνε τα ψάρια τους.

Ανησυχώ, και ανησυχώ βαθύτατα, διότι φοβάμαι ότι θα διαλυθεί, θα πληγεί μια κοινωνική ομάδα που τηρεί τις παραδόσεις, που είναι ωραία κοινωνική ομάδα, και αναφέρομαι στους αλιείς μας. Πρέπει να τους σώσουμε από αυτήν την καταστροφή που έρχεται. Πρέπει να λάβουμε μέτρα. Με όλα τα μέτρα τα οποία ανέφεραν οι συνάδελφοι, μέτρα αντιμετώπισης της παράνομης αλιείας και όλα αυτά, συμφωνώ και επαυξάνω. Θέλω επίσης όμως να συμπληρώσω κάτι πολύ σημαντικό. Πρέπει να ενεργοποιηθεί το Ευρωπαϊκό Ταμείο Αλιείας, να εξασφαλισθούν πόροι και με αυτά τα χρήματα να βοηθήσουμε τους αλιείς μας για να μπορέσουν να επιβιώσουν. Διαφορετικά θα βρεθούμε σε πολύ δύσκολες μέρες.

 
  
MPphoto
 
 

  Σταύρος Αρναουτάκης (PSE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Επίτροπε, αγαπητοί συνάδελφοι, μετά την ανεξέλεγκτη άνοδο των τιμών των καυσίμων βλέπουμε να αναπτύσσεται ένα κίνημα, αλλά και μία κραυγή διαμαρτυρίας και απόγνωσης από τους αλιείς πολλών κρατών μελών. Δεν είναι πλέον δυνατόν να παραμένουμε αμέτοχοι παρατηρητές σε αυτές τις δυναμικές κινητοποιήσεις. Είναι απαραίτητο να λάβει η Ευρωπαϊκή Ένωση άμεσα μέτρα, ώστε να ανακουφίσει αυτήν την επαγγελματική τάξη, η οποία δοκιμάζεται χωρίς μάλιστα να έχει άλλες επιλογές ή τρόπους αντιμετώπισης.

Αν η Ευρωπαϊκή Ένωση δεν δώσει άμεσες λύσεις, τίθεται πλέον και πολιτικό πρόβλημα για την αποτελεσματικότητά της στην αντιμετώπιση εκτάκτων περιστάσεων, όπως είναι αυτή που περνάμε σήμερα. Θα πρέπει επιτέλους να σταματήσει η μετακύλιση ευθυνών από την Επιτροπή στα κράτη μέλη και αντιστρόφως και, εν πάση περιπτώσει, κάποιος πρέπει να αναλάβει την ευθύνη και την πρωτοβουλία και αυτός δεν είναι άλλος, σύμφωνα με το ευρωπαϊκό μας όραμα, από την Ευρωπαϊκή Ένωση. Ευρωπαϊκές πολιτικές, κύριε Επίτροπε! Και θεωρώ ότι οι προτάσεις σας είναι προς την σωστή κατεύθυνση.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis Visser (PPE-DE). – Mijnheer de Voorzitter, de visserijsector bevindt zich in zwaar weer vanwege de hoge brandstofprijzen. Alleen al in 2008 steeg de prijs van gasolie met meer dan 38%. Voorlopig zijn er geen tekenen dat er een einde komt aan de stijging van de prijs. In mijn land, Nederland, zijn zo'n 15 schepen van de boomkorvloot al opgelegd, omdat iedere visreis resulteert in verlies. Maar de sterk gestegen prijzen zijn niet alleen verantwoordelijk voor de dramatische situatie. Ook de import van grote hoeveelheden vis tegen lage prijzen van buiten de Europese Unie zijn medeverantwoordelijk voor deze situatie. Grote hoeveelheden yellowtail flounder en pacifische schol worden in Nederland geïmporteerd en soms verkocht als tong en schol. Hiermee wordt oneerlijke concurrentie aangegaan met de door de Nederlandse vissers gevangen tong en schol. Er moet meer controle plaatsvinden op het gebruik van de namen van deze vissoorten.

Daarnaast dient er een transitie plaats te vinden van de Nederlandse vloot. De huidige schepen zijn te groot en te afhankelijk van fossiele brandstoffen. Eigenlijk zouden alle schepen vervangen moeten worden door kleinere multi-purpose schepen met duurzame visserijmethoden.

Helaas heeft de Europese Commissie maar een tijdelijke vergunning afgegeven voor vijf schepen van het type elektrische pulskorvisserij voor de tong. We zouden graag meer willen.

De sector heeft financiële middelen nodig om te kunnen overleven en hier moet op korte termijn aan worden gewerkt. Ik ben blij met de voorstellen van de Europese commissaris. Misschien zijn er ook mogelijkheden middels de CO2-besparing van de visserijsector. Het is goed om daar nog eens naar te kijken. De Nederlandse vissersvloot is verantwoordelijk voor ongeveer 1% van de totale CO2-uitstoot. We willen deze met 20% terugdringen. Als je kijkt naar de prijs van de CO2 van 25 euro per ton, dan zijn hier mogelijkheden. Zeker als je bedenkt dat met een sanering die vloot verdwijnt en dat er dus een volledige reductie is van de CO2-uitstoot. Er zou kunnen worden gerekend met een afschrijving van zeven jaar. Ik hoop dat de Commissie verder gaat met de voorstellen. Het Parlement zal ze graag steunen, maar misschien kunt u dit ook meenemen.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Mr President, the common fisheries policy has failed miserably and has contributed to the sharp decline in Europe’s fish stocks. It is not fit for purpose.

The recent rise in marine fuel prices – an increase of over 240% on 2004 levels, according to the Commission, over 30% in recent months – has only exacerbated the already well-documented devastation of our fisheries and fishing industry in Europe.

While we all agree that certain urgent short-term measures need to be taken at EU and Member State level to alleviate the plight of fishermen, skippers and their crews – such as appropriate levels of state aid, perhaps reduction in tax on fuel over a certain price, financial support for tying-up and greater control of imports garnered from illegal fishing, to name but a few options – we as policymakers must also look to the future. It is time for us to consider new options in any medium- to long-term restructuring plan, as well as the necessary decommissioning grants to match fleet capacity to available resources.

What about a market-based approach with a tradable quota system, rather than continuing the practice of overbearing regulation, which has simultaneously decimated the fishing industry and precipitated the serious decline in fish stocks? The present CFP perversely incentivises the immoral and unsustainable practice of discarding accidental by-catch and juveniles, as it is illegal to land them. We discussed this recently in the Schlyter report. This problem is compounded by illegal imports, unreported and unregulated fishing, as discussed at the last part-session.

According to some experts, such as Thorvaldur Gylfason, Professor of Economics at the University of Iceland, a fee-based trading policy, determined by an independent authority, could make every kilo of sustainable fish valuable so that there would be no inducement to discard fish or land it illegally. Would the Commission and the Council not agree that a tradable quota system, informed by economic and environmental rationale with an ecosystem-based management, could, on the one hand, preserve valuable marine resources for present and future generations while, on the other hand, offering some solace to the productive and efficient fishermen who are crying out for reform?

Yes, we need short-term emergency measures for the present marine fuel crisis, together with medium- and long-term restructuring, informed by environmental and economic rationale, instead of making criminals of our most productive and efficient fishermen who lie awake wondering, as one Irish fishermen’s spokesman said: ‘Will it be the boat or the house that will go first?’

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna (PPE-DE). – Señor Presidente, a iniciativa de mi Grupo, y con el apoyo de todos, debatimos la grave crisis del sector pesquero y lo hacemos, además, separadamente de la crisis general del petróleo, porque, si bien el precio del gasoil ha agravado esta crisis, no ha sido más que la gota que ha colmado el vaso.

La crisis es más profunda y requiere tratamiento urgente. Para salvar al sector, la Comisión, el Consejo y los Estados miembros, de común acuerdo, deben adoptar un programa que cumpla estos diez mandamientos, decálogo que deduzco de este debate.

A saber: uno, más control de las importaciones ilegales; dos, más control de las importaciones legales; tres, reforma de la OCM para revalorizar los precios al pescador en primera venta; cuatro, reorientación de las ayudas del Fondo Europeo de la Pesca; cinco, reprogramación de los programas operativos estatales; seis, pagar y subir las ayudas de minimis por barco —la Comisión parece haberlo entendido, enhorabuena, pero hay que mejorar esa propuesta porque todavía no va exactamente como queremos—; siete, adopción de ayudas fiscales; ocho, adopción de ayudas sociales; nueve, más transparencia y garantías al consumidor, etiquetado y trazabilidad; y diez, campañas de promoción del consumo y apoyo al sector.

Estos diez mandamientos se resumen en dos: pagar y ayudar más a nuestros pescadores y penalizar a los infractores.

Señor Comisario, señor Presidente del Consejo, o hacemos esto ya o nos cargamos, literalmente, el sector pesquero de la Unión Europea. Sé que el Comisario Borg está concienciado y está haciendo lo que puede, pero creo que debemos ayudar a mejorar esa propuesta. Espero que el Consejo la próxima semana también lo haga y que aprovechemos la Presidencia francesa, que está liderando esta reforma, para poderla llevar a cabo.

Aprovechemos las oportunidades, porque el tiempo apremia.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE). – Senhor Presidente, Senhor Comissário, caros Colegas, o futuro das pescas está ameaçado por duas vias. Por um lado, pela sustentabilidade dos recursos e, por outro lado, pela sobrevivência dos pescadores. E temos que garantir também por duas maneiras o futuro. Por um lado, limitando a pesca e, por outro lado, ajudando os pescadores a sobreviverem e a pescarem melhor.

Parece que a Comissão, finalmente, está ciente destes problemas, e alguns governos, como o português, que estava completamente autista em relação a esta matéria, começam a acordar para o desastre.

É bom lembrar que em alguns países, como Portugal, 85% da frota é artesanal, e desta, cerca de metade é a gasolina, razão pela qual é preciso também pensar nesta matéria e também clarificar algumas medidas para que todas sejam usadas por igual e que todos os governos não tenham desculpas.

Por outro lado, devíamos pensar em alargar também nesta matéria alguns apoios que existem para a marinha mercante, como em relação à taxa social única. De resto, não servem de nada medidas estruturais nem de futuro, se não assegurarmos o dia de amanhã para os pescadores, e é isso que está em causa.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies (ALDE). – Mr President, the rise in oil prices affects everyone. So why is the fishing sector being singled out for special treatment? Why do we not just subsidise everyone?

Local inshore fishermen will suffer least from this increase in prices while the deep-sea operators will suffer the most. These are the people operating huge vessels, travelling great distances, employing relatively few people but hoovering up the fish in vast quantities, bringing about the mass extinction of the fish in the seas.

Our response to the rise in fuel prices should be to free up the market and let the laws of supply and demand take effect. The very last thing we should do is provide subsidies that will help make fish extinct – it is the policy of madness. When all the fish have gone we should remember that we did our best to make it happen.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain (UEN). – A Uachtaráin, ba mhaith liomsa fáilte a chur roimh an bpacáiste atá molta ag an gCoimisiún. Ach ba mhaith liom a rá – mar tagaim as Éirinn – nár thug an Comhbheartas Iascaigh Eorpach riamh cothrom na Féinne in Éirinn. Agus bhí a fhéithshliocht sin ar an vóta a bhí againn an tseachtain seo caite.

Tá sé in am anois ag an Aontas Eorpach a thaispeáint gur féidir leo cabhair a thabhairt in am an ghátair don tionscal iascaireachta, mar tá sé i ndroch-chaoi. Agus is iad na hiascairí beaga na daoine is mó atá ag fulaingt anseo.

In Éirinn, tá 11% d’fharraigí na hEorpa againn ach níl againn ach níos lú ná 4% de na cuótaí. Níl an polasaí ag obair. Ach tá sé tábhachtach go ndéanfadh an tAontas Eorpach anois cur le chéile agus a thaispeáint gur féidir leis cabhrú le hiascairí in am an ghátair. Agus iarraim go ndéanfaí chuile shórt chun an pacáiste seo a chur chun cinn agus é a bheith le feiceáil go n-oibríonn sé.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Mr President, there is much about the Commissioner’s package to welcome, but for me the key issue is delivery. How do you get common standards of delivery across the EU amongst the Member States, with some, like mine, the United Kingdom, ever-reluctant to take any financial assistance steps, even when they are permitted?

Could I ask the Commissioner today not to be neutral on that, but to expressly call upon all Member States to do what they are now permitted to do under his package and no longer to sit on their hands in this regard?

Otherwise we will continue to have an even less common fisheries policy, compounding inequality and delivering more disaster for the sector.

Related to that point – because some love to pass the parcel between national governments and the Commission – could the Commissioner identify within the new package exactly those measures which are wholly dependent on Member State contributions and any, if there are any, which are free of that?

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! Rybołówstwo to bardzo specyficzny sektor naszej gospodarki. Podmioty gospodarcze są bardzo rozdrobnione i rozproszone. Często są to przedsiębiorstwa rodzinne, lokalne, które mają ograniczone wielkości połowowe, nie mają więc możliwości zwiększenia produkcji, aby przy zwiększonych kosztach osiągnąć zadowalający dochód. Można powiedzieć, rosną koszty, to muszą rosnąć ceny ryb, ale te relacje mają swoją granicę, ile, jaką cenę może zapłacić konsument? Co z ich racją?

Dla przeciwdziałania trudnej, bieżącej sytuacji proponuję przyznać określone dopłaty do paliw dla rybaków, dopłaty uzależnione od cen oleju. Rybacy i ich rodziny nie mają możliwości dodatkowych zarobków w innej działalności. Reasumując, polityka rybacka wymaga nowego podejścia.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke (PPE-DE). – Mr President, in July 2007 I went to Castletownbere in West Cork, which is in the south-western part of Ireland, and met with the fishing community there. At that time they were in deep trouble. Since that time oil prices have increased dramatically. In fact, over the last five years oil has increased in Ireland by over 300%. At the same time the cost of fish or the price they are getting has not increased.

It is not just about people working on trawlers and people owning trawlers, it is about coastal communities. They are the people that are affected, and this is extremely important.

I welcome the proposals from the Commission, but I also think there should be further proposals in relation to dealing with the whole issue of discarded bycatches, and I think that has not been dealt with and needs to be dealt with immediately.

We need to make it more efficient and make it more cost-effective, but we also need to make sure that people are able to make a living from it: not only the people involved in the industry, but also people living in coastal communities.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – Eu queria pedir que, no próximo dia 24, haja também boas notícias para a pesca artesanal, para a pesca costeira em Portugal.

Como o colega Duarte Freitas já aqui referiu, ouvimos falar muito de gasóleo, de apoios ao gasóleo, mas 85% das embarcações em Portugal trabalham no sector da pesca artesanal e mais de metade trabalham a gasolina. São pequenas embarcações com motores fora de borda. Não têm quaisquer benefícios que se aplicam ao gasóleo, têm sido completamente esquecidos e é indispensável que seja estabelecido um regime homólogo paritário ao gasóleo para a gasolina usada na pesca.

Eu fui à pesca com pescadores de Esposende, na passada sexta-feira, e pude testemunhar o momento de sacrifício enorme que eles atravessam. A Comissão não chegará a estes pescadores se não adoptar medidas também para a pesca artesanal no próximo dia 24.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Tudi v svoji sklepni izjavi bi želel poudariti dejstvo, da se Svet zaveda težavnega položaja ribiškega sektorja v Evropski uniji, vendar je treba ločiti dva vidika: eno so specifične značilnosti ribiškega sektorja in drugo so visoke cene goriv, ki, kot je bilo že rečeno, prizadenejo številne, praktično vse sektorje, seveda tudi ribiškega.

Svet je zelo aktiven pri iskanju rešitev: potekajo intenzivna posvetovanja, ki bodo kulminirala naslednji teden na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, iščejo se kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni ukrepi, katerih cilj je ohranitev evropskega ribištva, premostitev sedanje težavne faze, ohranitev tako obalnega kot ribištva na odprtem morju.

Lahko vam zagotovim, da sem pozorno spremljal to razpravo in da bo predsednik Sveta za ribištvo podrobno seznanjen s stališči, ki so bila podana v tej razpravi, vključno s prvimi vašimi odzivi na predloge in načrte, ki jih je predstavil komisar.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, Member of the Commission. − Mr President, I would firstly like to thank everyone for their comments, for the various points that they have raised and also for the general expression of support for the package that the Commission intends to propose.

I would like to say that this is not the end of the whole process but just the beginning. We still need to steer these proposals through Council and Parliament and I would repeat that we need your full support in order to get these proposals through as rapidly as possible, especially in those parts which would require legislative amendment.

What I have presented represents, in my view, the limits of flexibility in addressing the short-term crisis, with a view to putting in place a medium- and longer-term perspective of restructuring, in order to regain sustainability of resources and the profitability of the sector. I agree that these measures should not be seen in isolation but also within the context of the ongoing discussions concerning IUU, discards, eco-labelling and various other measures which we are in the process of having adopted.

With regard to IUU for example, I hope that on Tuesday of next week a decision will be taken in Council on the proposed regulation to effectively combat IUU fishing, on which the European Parliament has given overwhelming support.

I would like to say to Mr Davies that we are not proposing to throw money at the problem, but to provide assistance with a view to restructuring – as I said, to regain sustainable fishing and profitable fishing. I would invite Mr Davies to examine what we would be proposing and, if he has any specific comments to make, I would certainly welcome them. Yes, we will work to enable the proper market mechanisms to operate rather than continuing to allow a few huge operators to dominate the market when setting fish prices.

In response to what Mr Allister said, the package makes it more attractive for Member States to take up what is available under the European Fisheries Fund, and therefore we hope that Member States will fully engage. We will be discussing this in next week’s Council in order to implement effectively these measures that we are proposing.

I will just go very briefly through the measures that are envisaged.

First of all, we are looking at the emergency measures, where we are proposing assistance for temporary cessation for fishing vessels (and this also goes in the direction of sustainability) for a maximum period of three months in addition to what is already in the European Fisheries Fund, and not linked exclusively to biological reasons. Such a measure may finance cruise costs and fixed costs of vessels. This measure will only apply in cases where there is an explicit commitment that the enterprises benefiting from it will be included in a restructuring plan within a period of six months.

A second provision relates to the increase in the EFF aid intensity for fuel-saving equipment. We are proposing that the mandatory private financial participation will be at a lower rate and will therefore be at 40% of its present level.

We are also proposing to extend further a number of socioeconomic measures which are eligible under EFF. On de minimis aid we are looking at making provisions so that if, on an economic analysis, it proves to be feasible, then our proposal would be to extend the de minimis aid from EUR 30 000 per enterprise to EUR 30 000 per vessel but with a maximum cap of EUR 100 000 per enterprise.

The longer-term measures would relate to EFF premiums for permanent cessation of fleets in restructuring, so that we would lift any limitations on access to permanent cessation premiums; and additional aid for temporary cessation, so that beyond the first three months that I mentioned, we will be proposing that there will be an additional three months to be taken during the period of restructuring, where vessels will be necessarily laid up because of the restructuring process. This would be up to the period of 1 January 2010, and for an additional three months if the restructuring needs to go beyond 1 January 2010. So it would be a maximum of six months beyond the three months given as an emergency aid.

We are also providing for increasing the aid intensity for modernisation schemes. Today the private financial participation is 60% and 80% for gear and engine replacement respectively. We are proposing to reduce the private financial participation to 40%. We are doing this because we realise that the private sector – the private entrepreneurs, the fishermen – are not in a position to be able to significantly part-finance any restructuring out of their own pockets. We are trying to make it as easy as possible for fishermen to undertake restructuring by providing the lion’s share of the expense that will be incurred.

We are also allowing for the granting of partial decommissioning. In other words, if there is a group of vessels and that group of vessels represents, say, 100 000 tonnes, and they undertake to decommission 50 000 or 60 000 tonnes, leaving 40 000 tonnes by virtue of which they want to construct new vessels, then for the amount partially decommissioned – for the 50 000 or 60 000 tonnes – they would be given decommissioning aid. Obviously that would mean that the size of the fleet would be reduced. You would have a newer fleet but this would mean that the compensation would have been paid for the amount by which it had been reduced.

We are also proposing social aid in the form of decreased social security contributions. In other words, what we are proposing is that there will be the possibility for the contributions payable by fishermen, and not the contributions payable by the enterprises employing them, to be exempted on condition that the remuneration of the fishermen is not reduced and on condition that the fishermen remain in receipt of the same social benefits under any existing schemes.

With regard to market measures – a point mentioned by Mrs Fraga – I would like to state that there are various measures which we are proposing: increasing fishermen’s bargaining position vis-à-vis the processing industry and distributors by joining forces with larger POs or local marketing associations; establishing a price monitoring system to better understand the factors determining market prices; improving predictability of sourcing for EU-origin products for the industry; promoting quality initiatives like labelling and better handling and processing; promoting information to consumers; health and nutrition; responsible fishing; market audit assessment; developing tools to analyse the value chain and prices; and verifying the correct implementation of the monitoring of labelling measures and IUU.

We are also making available from our own funds – from other fisheries funds – for the first year, EUR 20-25 million in order specifically to launch other projects in cooperation with the sector in the area of market monitoring, labelling etc. We are prepared to reopen discussions with Member States – even though we have just concluded them – on the existing operational programmes in order to ensure that the European fisheries funds are focused more on these restructuring programmes. We are facilitating the use of the European Fisheries Fund. For example – just to mention one point in addition – it is proposed to double the EFF pre-financing amount paid by the Commission after the adoption of the operational programmes from the current 7% to 14% of the total EFF contribution.

I have two final points. Mrs Fraga said that we could have done more before. I would like just to introduce a nuance to this. We could have acted differently before. We could have avoided incentivising and encouraging over-capacity and not thrown precious public money at unwarranted huge increases of capacity way beyond what the stocks of our fish can reasonably sustain.

Concerning Mrs Doyle’s remarks – that the CFP has failed miserably – I simply do not agree. It is because of the CFP that we can put forward proposed common solutions as we are doing now, instead of witnessing individual Member States joining in a race downhill in the direction of the total destruction of fishing.

 
  
MPphoto
 
 

  Przewodniczący. − Otrzymałem sześć projektów rezolucji(1) złożonych zgodnie z art. 108 ust. 5 Regulaminu.

Zamykam debatę.

Głosowanie odbędzie się w czwartek, 19 czerwca 2008 r.

Oświadczenia pisemne (art. 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (NI), na piśmie. Jest to bardzo ważna debata zarówno dla wszystkich państw nadmorskich, jak i dla konsumentów. Jak przypominały osoby biorące udział w debacie, wszyscy żyliśmy w poczuciu, że ceny ropy naftowej nigdy nie wzrosną . Oczywiście stało się to po wielu latach zaniedbań i braku wyobraźni instytucji do tego powołanych. Dziś samo wypływanie kutrów i łodzi w morze stało się nieopłacalne, ceny ryb nie rekompensują nakładów. Wielu rybaków może odejść z zawodu, co może rozregulować tą całą gałąź gospodarki. Wydaje mi się, że mało kto słuchał głosów rybaków, dopiero gdy doszło do tego kryzysu, obudziło to sumienia wielu, a przecież problemy sektora zaczęły się wiele lat temu. Ciągle brakuje całościowej debaty na temat tego sektora, debaty rzeczowej i szczerej. Musimy natychmiast rozwiązać ten głęboki kryzys i zadbać o sektor rybołówstwa.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN), per iscritto. In quattro anni il prezzo del gasolio in Italia è aumentato del 240% a causa della forte speculazione delle compagnie petrolifere. Ciò impedisce alla flotta peschereccia, in particolare quella artigianale, non solo di svolgere la propria attività ma addirittura di recuperare gli elevati costi di gestione. Le marinerie europee sono al collasso e il caro gasolio erode i pochi margini economici a disposizione dei pescatori.

La Francia e l'Italia hanno annunciato un'iniziativa in comune per ottenere dall'Unione europea risorse aggiuntive. In particolare, l'idea è di raddoppiare la soglia nazionale degli aiuti de minimis al settore. Si tratterebbe, comunque, di una misura insufficiente per ovviare alle gravi difficoltà in cui si trova il settore della pesca, peraltro già provato da una crisi .

Il commissario europeo per la Pesca, Joe Borg, ritiene che degli aiuti rapidi siano possibili ma sostiene anche che, a lungo termine, la soluzione della crisi del settore risieda nella ristrutturazione della flotta: più piccola e meno consumatrice di energia.

Se la proposta di utilizzare imbarcazioni meno divoratrici di gasolio è condivisibile, permane comunque l'urgenza di trovare soluzioni eque che aiutino i pescatori a superare la grave crisi e che sottraggano numerose famiglie al rischio di uno spaventoso impoverimento.

 
  

(1)Patrz protokół


13. Preparazzjoni tal-Laqgħa Għolja UE/Russia (26-27 ta' Ġunju 2008) (dibattitu)
MPphoto
 
 

  Przewodniczący. − Kolejnym punktem porządku dziennego są oświadczenia Rady i Komisji dotyczące przygotowania szczytu UE/Rosja (26-27 czerwca 2008 r.)

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo sem vesel, da vam danes lahko predstavim priprave na vrh EU-Rusija, že enaindvajseti vrh EU-Rusija, ki bo potekal konec tega meseca, 26. in 27. junija, v mestu Hanti-Mansisk, v zahodni Sibiriji.

Predsedstvo ocenjuje, da je ta prihajajoči vrh velika priložnost, predvsem za obe strani, Evropsko unijo in Rusko federacijo, da odpreta novo poglavje v svojih medsebojnih odnosih. Predvsem moramo biti pripravljeni izkoristiti morebitni pozitivni zagon, ki bi ga lahko v odnose med Evropsko unijo in Rusijo prinesel novo izvoljeni ruski predsednik Medvedev.

Osrednji cilj vrha je seveda začetek pogajanj z Rusko federacijo o novem okvirnem sporazumu. Predsedstvo je zelo veselo, da je Svet 26. maja sprejel pogajalski mandat za nov sporazum. Predsedstvo si je namreč v preteklih mesecih skupaj s Komisijo na najvišji ravni močno prizadevalo za razrešitev preostalih problemov na strani Evropske unije.

Med pogajanji, ki bodo zdaj sledila, pogajanji za novi sporazum, si bo Evropska unija prizadevala še bolj poglobiti sodelovanje z Rusko federacijo na vseh področjih, ki so v skupnem interesu, in se hkrati, obenem, soočiti tudi s tistimi vprašanji, kjer se naša stališča, stališča Evropske unije in ruska stališča, razlikujejo. Poleg omenjenega bo srečanje na vrhu, kot ponavadi, tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju štirih skupnih prostorov. Dovolite mi, da zelo na hitro izpostavim trenutne glavne značilnosti pod posameznih prostorih.

Kar zadeva prvi, skupni gospodarski prostor, se bomo na vrhu zavzeli za uporabo mehanizma zgodnjega opozarjanja na področju energije. Ponovno bomo izpostavili, da je za tuje naložbe v Rusiji izredno pomembna vzpostavitev predvidljivih in ustaljenih pravil. Poleg tega namerava Evropska unija poudariti, da se uradna pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini lahko začnejo takoj, ko bo Rusija dokončno pristopila k Svetovni trgovinski organizaciji.

Kar zadeva dolgotrajni problem zaračunavanja taks za prelete čez Sibirijo, se bo Evropska unija še naprej zavzemala za podpis obstoječega sporazuma.

V okviru drugega skupnega prostora, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice, namerava Evropska unija izraziti zaskrbljenost zaradi stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Rusiji, zlasti ob izvedbi nedavnih volitev. Naj dodam, da tukaj predsedstvo v celoti deli svojo zaskrbljenost z Evropskim parlamentom. Vrh bo tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju sporazumov o vizumskih olajšavah in o ponovnem sprejemu.

V okviru tretjega skupnega prostora, to je zunanje varnosti, bo Evropska unija prednostno izpostavila, da so za nadaljnje sodelovanje znotraj skupnega sosedstva potrebna konkretnejša dejanja. Še zlasti bomo poudarili, da si mora Rusija prizadevati za rešitev spora v Pridnestrju in v Gruziji. Ob tem želimo pozdraviti sodelovanje Rusije v operaciji EUFOR v Čadu ter se dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju v okviru evropske varnostne in obrambne politike.

Kar zadeva četrti skupni prostor, raziskave, izobraževanje in kulturo, pa bomo na vrhu lahko pozdravili prvo srečanje stalnega partnerskega sveta za raziskave, ki je potekalo maja v Sloveniji. Nenazadnje bo vrh, poleg vsega omenjenega, tudi priložnost za preučitev aktualnih mednarodnih vprašanj, kot so zamrznjeni konflikti, Bližnji vzhod, Iran, Afganistan in drugo.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj zaključim z naslednjim: pomemben poudarek na vrhu bo posvečen tudi prizadevanju obeh strani za stabilen in demokratičen razvoj držav v skupni soseščini. Za reševanje problemov, ki so v evropskem in ruskem interesu in ki zadevajo obe strani, zlasti glede zamrznjenih konfliktov, je konkretno sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo v okviru skupnega sosedstva bistvenega pomena.

S tem bom končal in bom z zanimanjem prisluhnil vaši razpravi.

(aplavz)

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, with a new Russian President in office, as has just been said, and also with our mandate finally in place to negotiate a new agreement with Russia, I think we have an opportunity to redefine this essential partnership with our largest neighbour based on a number of common interests. Getting the EU-Russia relationship right is one of the most important challenges in European foreign policy: we all know that.

The launch of negotiations will be the centrepiece of the first EU-Russia Summit with President Medvedev in Khanty-Mansiysk at the end of June. Right after that the negotiators will begin the first session of their work.

The new agreement between the EU and Russia gives us the chance to update the legal framework underpinning our relationship so as to reflect the substantial changes in both Russia and the European Union, because we have changed a lot since the current partnership and cooperation agreement was negotiated in the 1990s. I believe it will also help us to unlock the potential of our relationship, because there is huge potential, and to pursue the interests of our Member States much more vigorously.

The hallmarks should be: results-orientated political cooperation, deep economic integration, a level playing field for our energy relations enshrining the principles at least of the Energy Charter Treaty, and ever closer relations in the field of freedom, security and justice, as well as a progressive opening of our educational and scientific systems to each other.

At the same time, we should continue to implement the cooperation with Russia under the four common spaces, which the President-in-Office of the Council has just mentioned, and their road maps. They indeed comprise a wide range of actions giving concrete expression to this strategic partnership.

The new agreement should also provide the legal framework to build on these for the future.

The summit will also be an opportunity to hear at first hand where President Medvedev sees Russia’s priorities with the European Union. I think we always have to look to what he has said, for example in an important Financial Times interview where he said he wants more rule of law in Russia and he also wants a greater modernisation of the Russian economy. Of course, we will judge him by his deeds.

While there will certainly be, at the beginning, strong continuity of policies in Russia, the new President has stressed his commitment to the rule of law and the modernisation of the Russian economy, and I think we should encourage him to match all his words with clear action, and with action that should happen soon.

While we pursue our common interests with Russia, we must nevertheless remain clear and firm on democracy and human rights. We will continue to remind Russia of the commitments that we have both signed up to, notably, for instance, with the Council of Europe and also the OSCE.

We are often close partners with Russia in tackling international challenges, for example as members of the Middle East Quartet – most probably we will again be in Berlin next week – but we also need, as our colleague has said, to see a Russia that pursues a positive agenda with its other neighbours; so it is true that we are concerned that recent Russian moves in Georgia could undermine stability in the region. Therefore during my visit to Moscow some 10 days ago I had a very long conversation with Foreign Minister Lavrov in which I discussed this important issue.

We should gradually establish with Russia a continuous high-level non-confrontational dialogue covering all the aspects of conflict resolution, including peace-keeping and peace mechanism aspects, since Russia indeed will clearly remain an essential actor in any peace efforts regarding the frozen conflicts.

On the other hand, it is natural that Tblisi is seriously concerned about maintaining its territorial integrity and in the summit discussion on frozen conflicts we will certainly firmly underline that Georgian and Ukrainian sovereignty and territorial integrity must be respected; but I think we also need to be pragmatic, realistic and have an inclusive approach from the Georgian side.

In my regular contacts with both Georgia and Russia, I am indeed urging pragmatism and an end to the setting of mutually exclusive conditions: these will not work.

In conclusion, the EU-Russia Summit is a chance to embark on a constructive relationship with the new administration, defending our values and promoting our common interests. I look forward to your input and to the discussion in the House.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock, on behalf of the PPE-DE Group. – Mr President, EU-Russia relations rank as one of the top challenges for the EU and opinions vary widely within this Parliament whether to wield the big stick and confront the bear or speak softly with a mixture of carrot and stick in dealing with Russia under its new President Medvedev, which rather aptly means ‘bear’ in Russian.

Nevertheless, we must give him the benefit of the doubt on his helpful comments about improving the rule of law, human rights and the fight against corruption – with the EU being more engaged in the strategic partnership and new PCA with what is still the largest country in the world, which now projects renewed confidence due to its mineral-resource-driven trillion-dollar economy.

Priorities for the summit must include energy security as a reliable trading partner for oil and gas but also, with Russia’s imminent accession to the WTO, legal certainty for Western natural resource companies in their foreign direct investments in Russia.

Russia must be leant on to respect the sovereignty and territorial integrity of its near neighbours and within the UN help resolve the problems in the Middle East as well as nuclear proliferation in Iran and North Korea.

Russia plays a key role in the Western Balkans, including resolving the Kosovo question, and should not fear expansion of NATO to include Ukraine and Georgia and could even help improve the repressive political climate in neighbouring Belarus.

There is much to talk about at the Khanty-Mansiysk summit. Let us hope that the new Putin-Medvedev double act will be coming in a genuine spirit of reconciliation with the European Union and not hoping that the ‘no’ vote in Ireland means an end to an EU common front for the 27 Member States vis-à-vis Russia.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Marinus Wiersma, on behalf of the PSE Group. – Mr President, I would like to react to what was said by the President-in-Office and the Commissioner. We also hope that, with a new President in Russia and, finally, a mandate for negotiations on a new contractual arrangement with Russia, we will now enter into a more positive period of cooperation with the Russians.

Over the last 10 years we have seen enormous growth in the interdependence between the European Union and Russia. For that reason, I think it is good to work with them with a clear mandate to define more concretely the work we want to do in the four areas of common spaces as we have been developing over the last few years. Of course, we also want to use the new possibilities to continue – and maybe to intensify – to be partners in the international arena.

We also have to work on creating a secure and transparent framework for energy relations, including, of course, trade, but also improving the investment climate in Russia, where admittance and entry into the WTO could be very helpful.

I also think we have to work together to enable ourselves to work on the problems in the shared neighbourhood. We have already talked about Transnistria and the Caucusus, but we also have to look at how we can find a kind of compromise in the near future on the issue of Kosovo.

We also have to create necessary and effective mechanisms to deal with human rights violations and also – to say it more positively – to help promote the rule of law in Russia.

I would like to make two final remarks. I would like to emphasise, as we have done many times before, that, in order to make these negotiations successful from our side, we have to speak with one voice. I would also like to say – and I have said it before – that we also have to remain somewhat pragmatic. Our leverage is limited: Russia is not a candidate country; it does not want to join the European Union; it is following its own course. It wants to cooperate and not integrate. I think we should take that into account in our dealings and talks with them in the years to come.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Onyszkiewicz, w imieniu grupy ALDE. – Panie Przewodniczący! Zbliżający się szczyt Unia Europejska – Rosja będzie pierwszym spotkaniem przywódców krajów Unii Europejskiej z nowymi władzami Rosji wyłonionymi po ostatnich wyborach. Będzie to więc znakomita okazja, by uzyskać większą wiedzę na temat kierunków rosyjskiej polityki, a także sposobów jej uprawiania.

Nieco światła na to, jaka ta polityka pewnie będzie rzuciło przemówienie prezydenta Miedwiediewa wygłoszone w Berlinie. Można w nim znaleźć szereg obiecujących sformułowań dotyczących walki z korupcją, dotyczących rządów prawa, tyle tylko, że podobnie wypowiedział się jego poprzednik, prezydent Putin na początku swej prezydentury, a jaka była i jest rzeczywistość dobrze wiemy. W przemówieniu tym została też zawarta jednak także inna niż byśmy pewnie chcieli wizja świata. Według niej Unia Europejska, a raczej kraje Unii Europejskiej są redukowane do roli wyłącznie gospodarczego partnera Rosji, która działania polityczne chce realizować w znacznie szerszej przestrzeni od Vancouver do Władywostoku.

Jest jeszcze drugi, wart podjęcia temat, znacznie bardziej szczegółowy, ale pilny. To relacja Rosji z Gruzją. W Abchazji, części Gruzji, w wyniku porozumienia z 1994 r. stacjonują wojska rosyjskie z mandatów Wspólnoty Niepodległych Państw, a więc ugrupowania krajów postsowieckich. Wszystko wskazuje na to, że nie pełnią roli rozjemczej, a są po prostu stroną w konflikcie między abchaskimi separatystami i rządem Gruzji. Świadczy o tym dowodnie zestrzelenie przez samolot rosyjski bezzałogowego gruzińskiego aparatu latającego. Ostatnio jednostronną decyzją wyłącznie władz rosyjskich siły te zostały bardzo istotnie wzmocnione.

W tej sytuacji byłoby rzeczą ogromnej wagi, aby w rozwiązywanie tego konfliktu włączyła się Unia Europejska, jako rzetelny, godny zaufania czynnik.

 
  
MPphoto
 
 

  Rebecca Harms, im Namen der Verts/ALE-Fraktion. – Herr Präsident! Ich bin etwas irritiert darüber, dass in den Präsentationen der Verhandlungen, der bevorstehenden Gespräche, nicht stärker darauf eingegangen worden ist, dass Europa bei diesen meiner Meinung nach ziemlich entscheidenden Gesprächen mit dem neu gewählten Präsidenten Medwedew zu vielen Themen ja gar nicht einstimmig oder geeint auftreten kann. Das gilt als erstes für den gesamten Bereich der Energiepolitik. Es ist ein großes Problem, dass wir zwar viel über die Abhängigkeit von Importen von sowohl Gas als auch Öl aus Russland diskutieren, dass wir aber überhaupt nicht wirklich zu einer gemeinsamen Strategie bei diesen Importen kommen, sondern dass nach wie vor die großen Mitgliedstaaten, einzelne Mitgliedstaaten, ihre eigenen Strategien verfolgen und es bisher überhaupt noch nicht zu einer wirklich gemeinsamen europäischen Strategie zur Versorgungssicherheit – was die Verträge mit Russland angeht –gekommen ist.

Dasselbe gilt in einem anderen, sehr sensiblen Themenbereich. Ich finde es ganz gut, dass außer dem Thema Georgien jetzt auch noch die Einzelkonflikte angesprochen worden sind, dass wir, wenn wir Georgien sagen, auch von Abchasien und Ossetien sprechen. Mir fehlt in der Einleitung von Rat und Kommission einfach eine Aussage dazu, wie man nach der Entscheidung zum Kosovo jetzt über diese so genannten frozen conflicts mit Russland verhandeln will. Wir als Parlament sollten darüber etwas mehr wissen, und als Mitglied der Delegation, die zuletzt in Moskau war, hätte ich das sehr große Interesse, dass Sie für die Nichtregierungsorganisationen in Russland, die sehr unter einem furchtbaren Gesetz leiden, etwas tun und das auch bei Ihren Gesprächen zum Thema machen.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan, w imieniu grupy UEN. – Panie Przewodniczący! Od jakiegoś czasu obserwujemy bulwersujący obyczaj kolekcjonowania byłych premierów państw Unii Europejskiej przez rosyjski Gazprom. Najlepszym tego przykładem jest były kanclerz Niemiec Gerhard Schröder, który najpierw podpisał z Rosją umowę o budowie gazociągu Nord Stream, by potem objąć stanowisko w radzie nadzorczej spółki. Podobne działania widzimy na południu Europy, przy kolejnym projekcie rosyjskiego koncernu, gazociągu South Stream. Chciałbym tu podkreślić, że żadna z zachodnich spółek energetycznych nie jest tak ściśle powiązana z państwem jak Gazprom z Kremlem. W przypadku jego projektów mamy do czynienia z zimną polityczną kalkulacją, kiedy normalne zasady rynkowe po prostu nie działają.

Najwyższy czas, by Unia Europejska to sobie uświadomiła i podjęła kroki, by zapobiec sytuacji, gdy sponsorowana przez państwo firma zamienia gazociągi w narzędzie politycznego nacisku. Energetyczna dominacja Rosji nieuchronnie doprowadzi do kolejnego wzrostu cen energii w Europie. Rosja będzie mogła również wymusić jeszcze większe koncesje polityczne za dostawę gazu i ropy.

Unia Europejska bez wątpienia musi budować dobre relacje z Rosją, aczkolwiek by je budować skutecznie musi pokazać jedność, jedność, której w tej chwili nie mamy. Chciałbym, by nadchodzący szczyt Unia – Rosja był dowodem solidarności Unii Europejskiej wobec energetycznej ekspansji Rosji.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Remek, za skupinu GUE/NGL. – Vážení přítomní, vítám, že se nakonec podařilo překonat překážky, kterými některé členské státy blokovaly zahájení rozhovorů s Ruskem o nové dohodě o partnerství a spolupráci. To, že po 18 měsících v předvečer summitu dostala konečně Komise mandát k jednání, může přinést oběma stranám prospěch. Ale nedělejme si iluze. Když budeme jednat o tak složitých problémech jako třeba energetická spolupráce, klimatické změny nebo bezpečnostní otázky takovým způsobem, že po sobě budeme halasně vystřelovat ze zákopových pozic nejrůznější často nesplnitelné podmínky, prakticky ultimáta, nedostaneme se nikam. Pořád ale jsou mezi námi někteří, kteří to nechápou. Pak ale logicky jako v šachové hře může nastat „pat“. Jenomže my vzájemně potřebujeme novou rovinu vztahů na úrovni 21. století a je tu pro ni šance. Řekl bych, že občanům Evropské unie prospějeme nejvíce tím, že ji využijeme.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski, on behalf of the IND/DEM Group. – Mr President, ‘Russia is a riddle wrapped in a mystery inside an enigma,’ Churchill once said. The European Union has agreed on what it wants from Russia. The question is, how fast?

Energy politics turns Germany blind to Polish and Lithuanian demands. Nord Stream, Depal – it looks like all pipelines from Russia lead over the heads of central European countries. This is not a pipe dream, as the perestroika guy, Gorbachev, said. The Economist admits that the Baltic pipe was conceived in secret. Lithuanian demands for firmer terms concerning energy seem, therefore, relevant. Many Eurocrats fumed about that to strengthen the view of neurotic post-Communist countries.

On the other hand, Germany’s economy minister threatens that his country will not let the EU Commission dictate decisions in the backrooms in Brussels. He definitely did not mean human rights, I guess.

The initiative of the ‘Eastern Partnership’ launched by Poland and Sweden may be spectacular. Bravery is good, but brains are better.

The partnership between the EU and Russia is uneasy. It will not be successful without Poland, which is Russia’s natural neighbour by land, water and air. It is something that all sides obviously need to take into consideration, especially today when the Treaty of Lisbon was pulled down and its falling bricks may damage whatever stands in its way. Good resolutions are useless attempts if they interfere with sovereign nations.

‘Perhaps there is a key to Russia. That key is Russian national interest,’ Churchill added. The opinion that ‘nothing is impossible in Russia but reform’ seems to be no longer true. Whatever the approach, the EU needs to cooperate with Russia, and vice versa.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI). – Monsieur le Président, mes chers collègues, les relations avec la Russie, comme l'a dit M. Wojciechowski, l'orateur précédent, sont extrêmement délicates et marquées d'ambiguïté. Je comprends l'attitude, en particulier de nos collègues d'Europe centrale et orientale et des pays baltes, qui ont eu gravement à souffrir de la domination russe à travers la domination soviétique, à travers un système implacable d'oppression des peuples qui, aujourd'hui, a heureusement disparu et régressé. Je crois qu'il faut saisir cette occasion pour nouer des relations plus amicales avec le grand peuple russe qui est indiscutablement un peuple européen et qui en est aujourd'hui un peu la sentinelle, car la Russie est confrontée aux mêmes problèmes que nous; elle est confrontée aux problèmes de la dénatalité, et l'immense espace que représente la Sibérie pourrait être très attractif pour le milliard et demi de Chinois qui considèrent qu'une partie de ce territoire leur a été arrachée.

Je pense que les malentendus qui peuvent exister et subsister avec la Russie et dont nous espérons qu'ils se dissiperont au sommet du 14 novembre prochain sont en partie aussi de notre responsabilité. Nous avons arrimé notre char à celui de la politique américaine, nous avons réintégré – je parle pour la France – l'Organisation du traité de l'Atlantique Nord, l'OTAN, qui était une réponse au Pacte de Varsovie. Au moment où ce Pacte de Varsovie a disparu, je pense que cela peut aussi légitimement susciter la méfiance de la Russie à notre égard et je souhaiterais voir ces malentendus se résorber de façon bilatérale.

 
  
MPphoto
 
 

  Elmar Brok (PPE-DE). – Herr Präsident, Frau Kommissarin, Herr Ratspräsident! Nachdem einige Kolleginnen und Kollegen, die gegen den Vertrag von Lissabon sind, eine einheitliche Politik gegenüber Russland eingefordert haben, möchte ich Sie daran erinnern, dass in Moskau nach dem Votum in Irland Champagnerflaschen geöffnet worden sind, weil die Schwäche Europas dadurch erneut unter Beweis gestellt wurde und sie wieder mit einzelnen Ländern allein fortfahren können.

Ich bin froh darüber, dass jetzt das Partnerschafts- und Kooperationsabkommen ausgehandelt werden kann, in dem wir eben die kritischen Fragen wie Energiesicherheit, für die wir erst durch den Vertrag von Lissabon die Kompetenz bekommen werden, wie auch Fragen der Menschenrechte behandeln können.

Ich bin sicher, dass die slowenische Ratspräsidentschaft bei dem Gipfel genauso wie Bundeskanzlerin Merkel europäische Interessen vertreten wird und auch Frau Merkel in Sotschi für Menschenrechte und die politischen Interessen eintreten wird. Ich glaube, dass dies gelingt, und wir müssen Herrn Medwedew daran erinnern, was er gesagt hat, nämlich dass ein Staat an der Entwicklung von Demokratie und Rechtsstaatlichkeit gemessen wird. Und was er gesagt hat, sollten wir ernst nehmen.

Wir sollten aber auch deutlich machen, dass wir gemeinsame Interessen mit Russland haben, nicht nur in Energiefragen, wo wir Sicherheit zustande bringen müssen. Russland ist nämlich Mitglied des Sicherheitsrates. Wie können wir die Verbreitung der Massenvernichtungswaffen stoppen, wenn wir nicht das Sicherheitsratmitglied Russland an unsere Seite kriegen, etwa in der Iran-Frage, im Nahen Osten und manchen anderen Bereichen? Deswegen sollten wir das klar machen. Aber gleichzeitig darf Russland über Gasprom nicht zu viel Macht bekommen. Da müssen sie sich genauso der Wettbewerbskontrolle unterwerfen!

Gestatten Sie mir eine letzte Bemerkung: Wenn wir mit Russland gemeinsame Interessen im Rahmen einer strategischen Partnerschaft anstreben, muss klar sein, dass es Politik von Near Abroad und Einflusszonen nicht mehr geben kann. In einem Europa der unabhängigen Staaten muss jedes Land nach dem Abkommen von Helsinki das Recht haben, einem Bündnis beizutreten oder nicht. Kein anderes Land hat ein Vetorecht gegen eine unabhängige Entscheidung eines anderen Staates in Europa. Auch dies muss klargemacht werden.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda (PSE). – Herr Präsident! Es gibt viele Kolleginnen und Kollegen in diesem Haus, die aus Ländern kommen, die mit der Sowjetunion eine schlechte Erfahrung hatten. Die Frau Kommissarin und ich kommen aus einem Land, das sowohl schlechte als auch gute Erfahrungen mit der früheren Sowjetunion hatte. Das Russland von heute erinnert in manchen Dingen an die Vergangenheit der Sowjetunion, aber es ist auch ein neues Russland, und es hat ein neues Potential.

Es gilt nun, mit aller Kraft daran zu arbeiten, dass wir eben ein neues Russland bekommen, das nicht mehr an diese Vergangenheit der Sowjetunion erinnert. Dazu bedarf es zweier Dinge: einer klaren, eindeutigen Haltung und der Dialogbereitschaft mit diesem neuen Russland. Ob es um das Kosovo-Problem geht: Wir haben eine andere Haltung als Russland, aber dennoch müssen wir mit Russland darüber reden, um die Probleme lösen zu können. Ob es um die Nachbarschaft geht: Wir haben ein anderes Angebot an die Nachbarschaftsländer. Russland hat oft noch immer dieses imperialistische Gehabe gegenüber den Nachbarschaftsländern.

Wenn wir den Ländern helfen wollen, dann müssen wir zum Beispiel Georgien und alle anderen Länder klar unterstützen, aber gleichzeitig auch mit Russland darüber reden, wie wir zu einer friedlichen Lösung der Konflikte kommen – ob es nun um Abchasien oder um Südossetien geht.

Was die Energiefragen betrifft, müssen wir schauen, dass wir eigene Ressourcen bekommen, dass wir zum Beispiel eine Nabucco-Pipeline bekommen, damit wir auch in einer stärkeren Verhandlungsposition gegenüber Russland sind. Dennoch müssen wir mit Russland bezüglich Energie- und anderer Fragen verhandeln. Daher schließen meine Fraktion und ich nicht aus, dass wir beides brauchen – eine klare, eindeutige Haltung und eine eigenständige Politik – und trotzdem aus dieser starken Haltung heraus Verhandlungen und Gespräche mit Russland. Ich hoffe, dass wir da zum Ziel kommen.

 
  
  

PRESIDÊNCIA: MANUEL ANTÓNIO DOS SANTOS
Vice-Presidente

 
  
MPphoto
 
 

  Henrik Lax (ALDE). – Energifrågan blir viktig på toppmötet. EU behöver gas från Ryssland, och Ryssland behöver exportintäkterna från Europa. Toppmötet kan bli avgörande för om Nord Stream-gasröret från Ryssland till Tyskland genom Östersjön ska bli verklighet.

Detta projekt kan allvarligt störa Östersjöns sårbara ekosystem, men det allvarligaste hotet mot detta projekt är dock bristen på förtroende mellan Ryssland och länderna kring Östersjön. Om gasröret ska förverkligas behövs klara förtroendeskapande åtgärder från två håll, från Ryssland och från Tyskland. Ryssland måste bl.a. ratificera Esbokonventionen som reglerar ansvarsfördelningen i transnationella projekt som kan ha miljökonsekvenser för grannländer, och Ryssland måste sluta upp med allt tal om att den ryska flottan och militären ska delta i byggandet av röret. Det kommer aldrig att tillåtas, åtminstone inte på Finlands territorialvatten. Tyskland i sin tur måste för det första erkänna att projektet berör alla EU:s medlemsländer kring Östersjön och är en gemensam EU-angelägenhet. Tyskland måste visa solidaritet med Polen och de tre baltiska länderna, och övertyga dem att de inte blir diskriminerade i sin energiförsörjning p.g.a. projektet. Tyskland måste leva upp till det förslag till resolution som vi nu diskuterar, där det sägs att EU ska agera enat gentemot Ryssland i energiprojekt av omfattande storlek. Gasröret får inte leda till att EU:s inre marknad sätts på spel. Det är EU och inte ryska Gazprom som ska sätta reglerna för energihandel på den inre marknaden.

 
  
MPphoto
 
 

  Ģirts Valdis Kristovskis (UEN). – Kolēģi! Komisāres kundzes uzruna ļauj pieņemt, ka Parlamenta rezolūcija ir izcils politkorektuma paraugs; varbūt pat tāds kā reveranss jaunajam Krievijas prezidentam Medvedevam. Tomēr joprojām paturēsim prātā, ka Putins – prezidents un Putins – premjers ir viena un tā pati persona, kas realizē "skaldi un valdi" politiku tieši pret Eiropas Savienības dalībvalstīm. Un tieši šādā situācijā ir svarīgi, lai partnerattiecību līgums būtu veiksmīgs. Eiropas Savienība nedrīkst parādīt vājumu. Sarunās jādemonstrē dalībvalstu vienotība un solidaritāte kā spēks. Ir jāmazina līdzšinējā Krievijas nekonsekvence un jāsekmē integrēta tirgus un brīva pieeja infrastruktūrai un investīcijām Krievijā. No Krievijas jāprasa gatavība nodrošināt Pasaules Tirdzniecības organizācijas prasības. Jāstiprina Eiropas Savienības vienota nostāja stratēģiskajos jautājumos pret valstīm, kurās pastāv nedemokrātiski režīmi. Eiropas Savienībai jāapliecina, ka tā turpina būt demokrātijas un kopējo vērtību citadele.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (NI). – Panie Przewodniczący! Syberyjskie spotkanie przedstawicieli Unii Europejskiej i Rosji powinno być spotkaniem przyjaciół, którzy szukają realnego porozumienia. Jeśli chcemy poprawy naszych stosunków, to powinniśmy naszego partnera traktować poważnie. Tylko chociażby na tej sali słyszałem, że Unia Europejska będzie chciała pouczać Rosję, co do reguł demokratycznych, a to przecież w Brukseli mamy deficyt demokracji. Przecież nawet na tej sali podważało się wyniki referendum w Irlandii.

Słyszałem na tej sali, że są Państwo zaniepokojeni sytuacją w Gruzji. Czyż to nie są Himalaje hipokryzji? Jednego dnia narusza się integralność terytorialną Serbii uznając Kosowo, a dzisiaj mówi się do Abchazów zabierając im możliwość niepodległości, że są krajem, gdzie się stosuje inne reguły? Muszą Państwo wiedzieć, że to Stalin zabrał Abchazję i wtłoczył ja do Gruzji. Dzisiaj nie możemy wkraczać w ten świat, którego nie rozumiemy. Wydaje mi się, że aby rozmawiać z Rosją, trzeba poznać nie tylko historię, ale i mentalność Rosjan. Dzisiaj musimy dostrzec, że Rosja jest dobrze rządzona. Ludziom w Rosji żyje się coraz lepiej, a Rosja staje się krajem demokratycznym. Niczym nie uzasadniony, mentorski ton urzędników brukselskich wywołuje w Moskwie jedynie uśmieszek irytacji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – Voorzitter, mevrouw de commissaris, alleen als je met elkaar spreekt, voorkom je misverstanden. Dat met elkaar spreken gaat nu intens gebeuren, want we gaan de dialoog aan met de Russische Federatie, wanneer we over het partnerschaps- en samenwerkingsverdrag gaan spreken. Het is goed dat de onderhandelingen nu gaan beginnen. Er is in de afgelopen tien jaar, zowel in Rusland als in de Europese Unie ongelooflijk veel veranderd, maar we zijn ook meer dan ooit afhankelijk van elkaar geworden. Daarom zijn goede bindende afspraken over energie, maar ook over klimaatverandering voor beiden noodzakelijk. Voorzitter, bij die afspraken mogen we ook een aantal klassiekers niet vergeten. Hoewel sommige collega's misschien twijfels hebben, moeten we nu juist inzetten op gemeenschappelijke waarden, zoals versterking van de rechtsstaat, bestrijding van corruptie alsook het belang van een onafhankelijk maatschappelijk debat in Rusland zelf.

Voorzitter, de onderhandelingen zullen niet eenvoudig zijn. Een nieuw akkoord hoeft, wat mij betreft, geen encyclopedie te worden, maar het moet wel een aantal heel essentiële onderwerpen voor beide partners bindend vastleggen.

Voorzitter, we kunnen niet wachten tot het akkoord er ligt, want er moeten ook op een aantal andere punten nu al positieve geluiden uit het Kremlin komen; ik maak me echter ook zorgen over een aantal ontwikkelingen. Ik noem hier Tsjetsjenië, ik noem hier de zaak TNK versus BP en ook Abchazië. Ik zou van het voorzitterschap willen weten, wat u nu precies bedoelt met joint action.

 
  
MPphoto
 
 

  Кристиан Вигенин (PSE). – Уважаеми г-н Председател, уважаема г-жо Комисар, уважаеми колеги, позволете ми да започна с това, че светът днес е много по-различен и блоковото противопоставяне остана в историята. Много се промени и Русия. Русия през юни 2008 г. е съвсем различна от Русия през юни 2000 г., например. Европейският съюз е изправен пред предизвикателството да изгражда и развива нов тип отношения, които нямат аналог. Трябва да изграждаме тези отношения с ясното разбиране, че нас ни обединява много повече отколкото ни разделя. Има много проблеми, които можем да решим само в сътрудничество с Русия. Те засягат и глобални въпроси като промените в климата, борбата с глада и пандемиите, тероризма. Има други, които имат регионален характер, но са от огромно значение за Европейския съюз: енергийната сигурност, търговско-икономическите връзки, отношенията с общите съседи. Има и въпроси, които ни разделят: човешките права, свободата на словото, разбирането за демокрация и демократична система. Но трябва да бъдем достатъчно прагматични и да развиваме нашия диалог неконфронтационно, като се концентрираме върху общите цели.

Факт е, че в последните години се натрупа недоверие, но сега имаме шанс да започнем нов диалог с новия стопанин на Кремъл. Бих искал да обърна внимание на ролята на Русия в Западните Балкани. Смятам, че имаме нужда от много активен диалог, за да ангажираме Русия в решаването на проблемите в региона, да я убедим да подкрепи усилията на Европейския съюз за гарантиране на дългосрочната стабилност, включително чрез мисията на EULEX в Косово. Бих искал предстоящата среща на върха да се занимае и с ролята на Русия в Черноморския регион и да каже, че от нас зависи дали към нас ще се прилага политиката "разделяй и владей".

 
  
MPphoto
 
 

  István Szent-Iványi (ALDE). – Elnök úr! Biztos asszony! Medvegyev elnök beiktatási beszédében hitet tett a demokrácia mellett, és legfontosabb feladatának tekintette a jogállamiság helyreállítását. Ha erről nem csak beszél, hanem ezt meg is valósítja, akkor valódi esély van a kapcsolatok érdemi javítására. Nincsenek eltúlzott várakozásaink, de nyitottak és bizakodóak vagyunk. Alapvető érdekünk, hogy Oroszország stabil és kiszámítható partner legyen, hozzájáruljon a befagyott konfliktusok feloldásához, a nukleáris proliferáció megakadályozásához. Mi partnernek tekintjük Oroszországot, de nekik is el kell dönteniük, hogy partnert látnak bennünk, vagy egymással szembefordítható, kijátszható riválist. Üdvözöljük az új partnerségi megállapodás szándékát, ennek a megállapodásnak ki kell terjednie az energetika területére, és tartalmaznia kell az energiacharta alapelveit is. Európának határozottan és egységesen kell fellépni a tárgyalásokon, ha valódi eredményeket akar elérni.

Pozitív jelzésnek tekintem, hogy a csúcstalálkozóra Chanti-Manysi központjában kerül sor, ezzel egyidejűleg itt rendezik meg a finnugor népek világkongresszusát is. Remélem, hogy nem egy egyszeri gesztusról van szó, amit a finnugor népeknek tesznek, hanem valódi szándékról a finnugor népek helyzetének javítására, jogainak biztosítására. És itt kérem meg a biztos asszonyt és a Bizottságot, hogy gyorsítsa föl a finnugor népeket segítő „preparatory action” előkészületi munkálatait, mert úgy látjuk, hogy ezen a téren nagyon nagy a lemaradás. Köszönöm.

 
  
MPphoto
 
 

  Inese Vaidere (UEN). – Godātie kolēģi! Krievijas Ārlietu ministrija ir izstrādājusi aptverošu stratēģiju, kā Eiropas Savienībā, īpaši Baltijas valstīs, izmantot tautiešus, lai nostiprinātu savu politisko un ekonomisko ietekmi. Nupat prezidents Medvedevs parakstījis ukazu, atceļot iebraukšanas vīzas Krievijā Latvijas un Igaunijas nepilsoņiem, būtībā atzīstot viņus par savējiem. Līdz ar to nepilsoņi, kuriem, lai saņemtu pilsonību, tik vien kā nepieciešams nedaudz apgūt vietējo valodu, iegūst daudz lielākas privilēģijas nekā pilsoņi un mazāk stimulu pilsonības iegūšanai. Šāds akts – tāpat kā aicinājums piešķirt viņiem pašvaldību vēlēšanas tiesības – ir būtisks šķērslis nepilsoņu integrācijai. Krievijas tā saucamā kontrolētā demokrātija izpaužas preses, vārda un pulcēšanās brīvību pieaugošos ierobežojumos. Krievijas īstenie demokrāti gan Cilvēktiesību komitejā, gan arī vizītes laikā Maskavā lūdza vairāk mūsu atbalsta. Tomēr rezolūcijā iecerētais pragmatisms ir licis mūsu principus aizmirst, kaut gan praktiski viss ekonomikas pieaugums Krievijā balstās uz mūsu maksājumiem par energoresursiem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Bobošíková (NI). – Dámy a pánové, Evropská unie, čímž myslím Rada, by měla jasně definovat, jak si představuje své vztahy s Ruskem. Zda budou např. o dodávkách plynu, Kosovu, svobodě slova a lidských právech vyjednávat jednotlivé členské státy odděleně nebo zda je možné najít alespoň elementární shodu na některých společných zájmech. Domnívám se, že je ve prospěch občanů, aby Unie postupovala vůči Rusku jednotně, což se bohužel neděje. Měli bychom tlačit na vytvoření stabilnějšího podnikatelského a politického klimatu v Rusku, které by zahrnovalo méně dovozních bariér a vytvořilo větší prostor pro investory z Unie. Členství Ruska ve Světové obchodní organizaci by tomu určitě napomohlo. A samozřejmě v rámci takového partnerství důrazně a vzájemně vyžadovat dodržování základních lidských práv a svobod. Je nutné, aby se Unie jako silné uskupení a Rusko jako velmoc přestaly chovat jako dvě města, která spojuje jen úzká silnice a plynovod. Měly by lépe integrovat své ekonomiky a uzavřít partnerství z rozumu, nikoliv sňatek z lásky.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Mr President, when welcoming the words of President Medvedev on the importance of civil rights and rule of law, the EU should make it absolutely clear that the credibility of his statements can be measured only by showing, first of all, full respect for the verdicts of the European Court of Human Rights and contributing to the reform of this body.

The most important starting point in aspiring to better relations is unity amongst the EU Member States. We especially stress the need to give priority to the long-term benefits of a joint position over the possible short-term advantages of bilateral deals on single issues.

These priorities are especially relevant in the field of economics and energy, where the principles of transparency and reciprocity can be the only basis for long-term cooperation, together with equal access to markets, infrastructure and investment.

 
  
MPphoto
 
 

  Reino Paasilinna (PSE). – Arvoisa puhemies, arvoisa komissaari, edessäni on venäläisistä liikemiehistä tänä vuonna julkaistu tutkimus. Yllättäen heillä on samantapaisia ajatuksia kuin meillä. Minkälaisen Venäjän he haluaisivat vuonna 2020? 50–70 prosenttia heistä haluaa, että venäläiset ovat vapaita, toiseksi koulutettuja, kolmanneksi aktiivisia, neljänneksi lakeja kunnioittavia ja viidenneksi, että heillä on hyvä terveys. Nämä eivät millään muotoa ole pahoja tarkoituksia. Rikkautta toivoi vain 30 prosenttia kyseisistä liikemiehistä. Ei siis ole enää kysymys pelkästään oligarkeista, niin kuin me muistamme.

Venäjän tarkoituksena on modernisoitua, ja kyseinen tavoite on yhteinen niin valtion johdolle kuin kansalaisillekin. Haastateltujen liikemiesten huolenaiheet ovat meille tuttuja, 70 prosenttia heistä on sitä mieltä, että väestön ikääntyminen on suuri huolenaihe, samoin kuin meillä. Korkeasta korruptiosta voidaan todeta, että meillä se on alhaisempi, mutta siellä hyvin yleistä. Tuomioistuinten riippumattomuus ja kansalaisoikeudet ovat yli 50 prosentin mielestä tärkeitä. Koulutuksen huono taso on huolenaihe. Puutteelliseen infrastruktuuriin ja vaikeaan byrokratiaan me voimme tarjota esimerkkejä ja apua. Siksi olen sitä mieltä, että meillä on mahdollisuus nyt, kun olemme riippuvaisia Venäjän energiasta, antaa osaamistamme maan modernisaation edistämiseksi, joka on heidän päämääränsä.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Mr President, Commissioner Ferrero-Waldner spoke of the importance of getting the relationship between the EU and Russia right.

One area that is particularly important, it seems to me, is the question of civil society. Does she envisage the possibility of launching some specific programmes or projects that we might begin to consider in terms of university exchanges, cultural and artistic exchanges, and, if so, what?

I think it is worth repeating our disappointment in this context. The British Council offices in St Petersburg and Ekaterinburg were closed, against all normal diplomatic practice.

It is also worth reflecting on the energy relationship. As a good customer, we are in a strong situation. Gazprom has quite clearly failed to convince this Parliament, in the Committee on Foreign Affairs, in the Committee on Industry, Research and Energy, and in the Committee on Petitions. They need to think again. We need a good relationship where we are not naive, where we do not rely on wishful thinking and where our Russian partners and colleagues are not suspicious, and do not feel threatened or that they need to show aggression.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Severin (PSE). – Mr President, the next European Union-Russia summit will take place between a Russian Federation on the rise – be it only provisionally – and an EU not only affected by the Irish ‘no’ on the Lisbon Treaty but, moreover, by the lack of a clear vision on how to get out of this crisis.

Russia itself is a divisive issue in the European Union. Actually, it divided us into ideologists and pragmatics; into confrontational geo-strategists and conciliatorists; into old Cold War fighters and new utilitarian opportunists.

On the other hand, a major problem is that Russia does not have a European Union policy but prefers to deal with each member of the Union separately. We will not be able to change this situation before we put in place a true common European policy for Russia. We must tell Russia that, in order to be able to do good business with us and benefit from the mutual opening of the markets, one needs an institutional and political interoperability guaranteeing the separation between economic policies and geo-political strategies.

Therefore, a common space of justice, freedom and security characterised by transparency, accountability and openness is needed.

 
  
MPphoto
 
 

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – Señor Presidente, la relación de la Unión Europea con Rusia debe ser constructiva, pero también exigente. Es, como nosotros, miembro del Consejo de Europa, por lo que debe respetar sus principios y valores.

Celebro que el Presidente Medvédev haya resaltado recientemente la importancia de los derechos humanos y del imperio de la Ley.

La Unión Europea y Rusia tienen un gran potencial de relación y ahora nos encontramos ante el reto de la negociación del nuevo acuerdo de colaboración y cooperación, que permitirá avanzar más rápido en los llamados «cuatro espacios comunes».

Quiero destacar la importancia de uno de estos espacios: las relaciones económicas. Más de la mitad del comercio ruso se realiza con la Unión. La creación de un mercado integrado, con normas más transparentes y no discriminatorias, intensificará y diversificará las relaciones económicas y comerciales entre Rusia y la Unión Europea. Además, es imprescindible aumentar la seguridad jurídica en Rusia.

Señorías, Moscú es un actor clave en el plano internacional. Miembro permanente del Consejo de Seguridad, su cooperación es necesaria para lograr la paz y la estabilidad en Europa y en el mundo.

Por nuestra parte, necesitamos una actitud unitaria de los 27 en las relaciones con Rusia. Todos los analistas, recientemente Mark Leonard, en un interesante estudio, subrayan que la ausencia de una posición unitaria perjudica a la Unión...

(El Presidente interrumpe al orador)

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – Tisztelt Elnök úr! A közelgő csúcs több mint másfél éves patthelyzetet old föl, és remélhetőleg érdemi előrelépés lesz az EU-orosz kapcsolatokban. Az Uniónak szüksége van Oroszországra, de ne essünk tévedésbe, Oroszországnak legalább akkora szüksége van Európára, gazdasági partnerként és energiafogyasztóként. Kölcsönösen függünk egymástól energetikai téren és számos kérdésben. Ezért eltúlzottnak tartom az orosz befolyás növekedésétől való félelmeket, bár számos orosz vezetői nyilatkozat ennek alapot is ad. Az Európai Unió és az Oroszország közötti stratégiai viszony továbbfejlesztése érdekében kulcsfontosságú a kölcsönös vízummentesség mielőbbi elérése, ez kell a kapcsolatok előrelépéséhez. Végezetül az Európai Parlament finnugor fóruma elnökeként megismételném Szent-Iványi kollégám kérését, hogy támogassák a finnugor népeket az EU csúcson részt vevő uniós államfők. Köszönöm a figyelmet.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Herr Präsident! Auch ich bin der Meinung, dass die Pipeline zwischen Deutschland und Russland nur gebaut werden soll, wenn die anderen EU-Mitgliedstaaten, die betroffen sind, dem zustimmen. Aber dann dürfen diese Mitgliedstaaten auch nicht mit einer anderen Macht, nämlich mit den USA, über Raketen oder über Visa verhandeln. Dieses Europa wird gegenüber den USA und gegenüber Russland nur dann eine starke Stellung haben, wenn es endlich geschlossen handelt.

Ich möchte ganz klar sagen, dass es unsere Aufgabe ist, den Russen zu sagen, dass es in ihrem existenziellen Interesse ist, mit uns eine gute Partnerschaft zu pflegen. Dazu gehört aber, dass sie andere Staaten nicht bevormunden, bloß weil sie sie einmal okkupiert hatten, wie die Ukraine oder Georgien, die souveräne Staaten sind, die souverän über ihr Schicksal zu entscheiden haben.

Wenn Herr Medwedew in Berlin erklärt hat, er will eine Verbesserung der Beziehungen, so kann er auf zwei Gebieten beginnen. Erstens, bei der Rechtsstaatlichkeit, das heißt z.B., etwas in Sachen der Jukos-Häftlinge zu tun. Und zweitens – ganz wesentlich: Hören Sie, Herr Medwedew, bitte auf mit der Blockade der größten Friedensmission in der Geschichte der EU, der Kosovo-Mission!

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – Panie Przewodniczący! Złożone relacje między Unią Europejską a Rosją wymagają sprawnie prowadzonych i spójnych działań dyplomatycznych. Zbliżający się szczyt Unia Europejska - Rosja wzbudza wiele emocji, gdyż negocjowane mają być porozumienia o bardzo dużym znaczeniu zarówno dla Rosji, jak i Unii Europejskiej. Unia musi m.in. zadbać o zapewnienie Europie bezpieczeństwa energetycznego, gdyż w dobie wciąż rosnących cen surowców i energii ma to strategiczne znaczenie zarówno dla całej gospodarki Unii Europejskiej, jak i dla poszczególnych gospodarstw domowych.

W przeddzień szczytu Unia Europejska - Rosja musimy uzmysłowić sobie, jak ważne dla przyszłości Unii jest, aby mówiła ona jednym, spójnym głosem na arenie międzynarodowej. Z tego względu szkoda, iż niepewne jest wejście w życie traktatu lizbońskiego, bowiem zawiera on uregulowania, które będą czyniły z Unii Europejskiej solidnego partnera w stosunkach międzynarodowych. Cieszę się, że Unia Europejska pomogła Polsce w sporze z Rosją w sprawie eksportu naszych produktów i wierzę, że także Polska w kolejnych latach będzie pomagać w rozwijaniu pozytywnych stosunków między Rosją a Unią Europejską.

 
  
MPphoto
 
 

  Josef Zieleniec (PPE-DE). – Summitu EU-Rusko se poprvé zúčastní prezident Medveděv. Jeho nástupu by měla Unie využít k posunutí vzájemných vztahů k pragmatickému, realistickému, strategickému partnerství. Toto partnerství je přitom z dlouhodobého hlediska důležitější pro samotné Rusko. Prezident Medveděv dává prioritu právnímu státu, jak říká, a modernizaci ekonomiky. A zde Evropu potřebuje. Také v mezinárodních a obchodních vztazích potřebuje Rusko stabilnějšího a solidnějšího partnera, než jsou Čína či Írán. Od Evropské unie Rusku nehrozí žádné nebezpečí. Naopak může Rusku pomoci udržet statut klíčového hráče, který by jinak postupně vlivem jednostranně orientované ekonomiky a demokracie ztrácelo. Strategické partnerství však může stát pouze na symetrickém dialogu rovného s rovným. Z ruské strany musí jeho příkladem být ukončení malicherného rozdělování Evropy a přístup k Unii jako k celku. Krátkozraké půtky a provokace vznik reálného partnerství s EU zbytečně oddalují a měly by se vzít v úvahu záležitosti dlouhodobého významu pro jednání o nové smlouvě o partnerství a spolupráci s EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – Strategické partnerstvo EÚ – Rusko je dôležitým faktorom pri zabezpečovaní diverzity a bezpečnosti dovozov energetických zdrojov do EÚ. Zároveň je potrebné prízvukovať, že táto dohoda je dôležitá nielen pre EÚ, ale aj pre Rusko, keďže až 60% vývozu ruskej ropy smeruje do EÚ.

Podľa môjho názoru je potrebné, aby európski lídri prízvukovali Rusku, že by nemalo používať dodávky energie ako nástroj politického nátlaku nielen voči členským štátom EÚ, ale ani voči štátom bývalého Sovietskeho zväzu, predovšetkým voči Ukrajine.

V súčasnosti vyjednávajú členské štáty dodávky ropy a plynu z Ruska bilaterálne. Pri návšteve Štátnej dumy Ruskej federácie v apríli 2007 som sa presvedčila, že aj Rusko má eminentný záujem rokovať v oblasti energetiky s EÚ ako s celkom.

Na záver by som chcela podobne ako môj kolega Elmar Brok vysloviť svoje obavy, že po neúspešnom írskom referende k Lisabonskej zmluve sa môže oslabiť postavenie EÚ ako strategického partnera, keďže kompetencie EÚ v oblasti spoločnej energetickej politiky sú zakotvené práve v Lisabonskej zmluve.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – Arvoisa puhemies, Euroopan unionin ja Venäjän välisen yhteistyösopimuksen tekeminen toivottavasti onnistuu pian. On tärkeää, että EU:lla ja Venäjällä on suora, toimiva ja rehellinen suhde. Kumppanuuden on oltava reilua ja molempia osapuolia hyödyttävää.

Pragmaattisesta lähestymistavasta huolimatta EU ei saa unohtaa, eikä se ole unohtanutkaan, ihmisoikeuksia, vaan sen on pyrittävä aktiiviseen ihmisoikeusvuoropuheluun Venäjän kanssa.

Energiaturvallisuus on tärkeä aihe koko Euroopassa, ja kun puhutaan energiasta, puhutaan yleensä myös Venäjästä ja EU:n ja Venäjän välisestä yhteistyöstä. EU haluaa turvata energiansaannin ja samalla vähentää riippuvuuttaan EU:n ulkopuolisesta energiasta. Toivottavasti huippukokouksessa käytävä keskustelu on avoin, rehellinen ja ennen kaikkea tuloksekas.

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Horáček (Verts/ALE). – Herr Präsident! Als Herr Swoboda gesprochen hat, hat mich das daran erinnert, dass Swoboda auf Deutsch Freiheit heißt. Da kommt es mir in den Sinn, dass wir natürlich Freiheit brauchen. Menschenrechte und Freiheit sind die wichtigsten Säulen der EU, und wir brauchen das auch für den Dialog mit Russland.

Weil dieser nächste Dialog aber in Sibirien stattfindet, kam mir dann gleich auch in den Sinn, dass Tschita auch in Sibirien liegt und dass da die Jukos-Häftlinge Platon Lebedjew und Michail Chodorkowski und andere inhaftiert sind. Deshalb bitte ich Sie, sich dafür einzusetzen, dass sie freikommen. Aber nicht nur das, auch dass in Russland Meinungs- und Pressefreiheit herrscht und dass die NGO auch frei arbeiten können. Das alles ist für unsere gesamteuropäische Zukunft sehr wichtig.

 
  
MPphoto
 
 

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – Panie Przewodniczący! Jesteśmy wspólnotą szanującą prawo jako jeden z fundamentów naszej tożsamości. Powinniśmy domagać się jej poszanowania także od naszych partnerów politycznych i gospodarczych. Wzywam przedstawicieli Unii Europejskiej, aby poruszyli na szczycie temat pełnego przestrzegania przez Rosję wyroków Europejskiego Trybunału Praw Człowieka.

Stworzyliśmy ten trybunał nie po to, by był instytucją fasadową, której woli ulegają tylko popełniający przeciw wolności drobne i czasem dyskusyjne wykroczenia. Jest on powołany, aby oprawcy, gwałciciele i mordercy zawahali się przed zadaniem kolejnej krzywdy wiedząc, iż może spotkać ich za to zasłużona kara.

Dlatego też Federacja Rosyjska musi jak najściślej współpracować z trybunałem, a jego orzeczenia muszą być przez Rosjan respektowane. Logicznym jest, iż państwo, które nie dotrzymuje umów nie może być traktowane jako wiarygodny partner. Działania Rosjan pozostają w rażącej sprzeczności z deklaracjami – jesteśmy wiarygodnym dostawcą surowców energetycznych. To jest jedno z ulubionych zdań rosyjskich dyplomatów. Jeśli tak wiarygodnym jak w sprawie Czeczeni, Politkowskiej czy Litwinienki, to Unia Europejska zostanie zapamiętana przez historyków jako najbardziej naiwna instytucja w historii.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM). – Mr President, I raise an issue on behalf of Mrs Marina Litvinenko, whose husband, Alexander Litvinenko, was murdered in London in December 2006. The murder weapon was polonium-210, a radioactive material, 97% of which is manufactured in the Avangard nuclear facility in Russia. The murder has all the hallmarks of a highly sophisticated assassination, such as those carried out by the Russian security services. The chief suspect in the case, Mr Andrei Lugovoi, is a Member of the Russian Parliament and cannot be extradited under the Russian Constitution.

If I may address myself to Mrs Ferrero-Waldner directly: Mrs Litvinenko asks that the Council and the Commission raise the issue of Mr Litvinenko’s murder with President Medvedev during the summit. Mrs Litvinenko wants the murder of her husband to be solved and those concerned brought to justice. The summit is an ideal opportunity to move that process forward. Please assist her.

(Applause)

 
  
MPphoto
 
 

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Mr President, I continue in the vein of the previous speaker’s remarks. The Russian Government should do everything in its power to prove that it did not order the terrorist assassination of a British citizen – which also means a European citizen – Alexander Litvinenko. As the Russian Government has failed to prove that it is not giving the orders and even refuses due cooperation with the British investigating authorities, this shows, consequently, that Russia’s official involvement in the murder is politically proved.

The new Russia, as many say, is repeatedly acting like a terrorist state, and at the summit in Khanty-Mansiysk the EU must call on President Medvedev to put a stop to such practices.

The mothers of Beslan, trying to find out who ordered the attack on the school and the use of bazookas and heavy machine guns against everybody there, including their children, should not have court cases initiated against them. The EU must at least support those weaker than itself, the British Government and the Beslan mothers.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Bom zelo kratek glede na pozno uro. Mislim, da je bil gospod poslanec Severin, ki je rekel – bom citiral v angleščini – "Russia is a divisive issue in the European union". Ne glede na to mislim, da sem v današnji razpravi v tem Parlamentu slišal predvsem dva elementa zelo širokega soglasja, zelo širokega.

Prvič, da potrebujemo dobre odnose med Evropsko unijo in Rusko federacijo. S tem se seveda lahko samo strinjam. Ruska federacija, kot je bilo rečeno nekajkrat, je svetovna sila, eden od ključnih igralcev na mednarodnem prizorišču, kot je rekel gospod Millán Mon, in poleg tega tudi naša soseda. Skratka, obsojeni smo na sobivanje z Rusko federacijo, to sobivanje pa bo kvalitetno le, če bo temeljilo na partnerstvu in sodelovanju. To predsedstvo je odločeno gojiti dialog v smeri poglabljanja tega partnerstva in sodelovanja, dialog, ki vključuje vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani, tudi tista, glede katerih se ne strinjamo in o čemer sem govoril v svojem uvodnem nastopu.

Drugi pomemben element zelo širokega soglasja, ki ga zaznavam tukaj v tem prostoru, je pomen, ki ga poslanke in poslanci pripisujete skupnim stališčem Evropske unije. Tukaj se ne bi mogel strinjati bolj. Področje, kjer je bilo to še posebej izpostavljeno in največkrat izpostavljeno, je področje energetike. Dejstvo je, da nobena posamezna država članica v ločenih pogovorih z dobavitelji, kot je Ruska federacija, ne more dobiti tako dobrega dogovora, kot ga lahko dobi Unija kot celota. In zato je skrajni čas, da v resnici zaživi skupna zunanja evropska energetska politika.

V tem kontekstu so bili omenjeni tudi plinovodi, naftovodi. Naj rečem samo to: če bi mi v Evropski uniji bili sposobni doslej že vzpostaviti pravi, realni notranji energetski trg, bi bilo popolnoma vseeno, kje poteka kakšen plinovod ali naftovod.

Naj končam z naslednjim: slovensko predsedstvo se zelo veseli dejstva, da se naše predsedovanje končuje ravno z vrhom EU-Ruska federacija, z vrhom, ki tokrat zaradi določenih novih okoliščin, novega predsednika v Rusiji in mandata, ki ga je po dolgotrajnih pogajanjih vendarle uspelo doseči, vrha, ki torej zaradi teh novih okoliščin veliko obeta, in upamo, da bodo ta pričakovanja uresničena.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, I think that the key in our relationship is mutual interdependence, which many speakers have mentioned. On the one hand, it is in our interests to have a good relationship with Russia, a strategic partner and a neighbour, as our President rightly said. However, it is also important that Russia should be a partner in the solution of problems and not a partner for problems, and that is the other part of it.

I have listened very carefully and I have taken note of all your comments. I will not be able to answer all your questions and comments now, but let me make a few general and more specific remarks.

Firstly, Russia is today a very important energy partner and, as a result of getting the negotiating mandate for the new agreement, we already have a common EU position on energy, because we have a common mandate. It was not easy to get the mandate, but now we have it and this is the framework of our negotiations. Therefore, it was very important to get it. As I said before, we want to enshrine the principles of the Energy Charter in the new agreement. The EU-Russia relationship is based on that – it is not a one-way street. We are an important market and a source of investment, just as Russia is a very important supplier to us. So, again, this interdependence is there and we have to have the same principles: reciprocity, transparency and non-discrimination.

One of the objectives of the European Union energy policy is to diversify routes of supply and sources of energy to increase competition and security in the EU energy market. This is not an anti-Russian policy. I think Russia will remain a key supplier to us, but any rational consumer spreads risks, particularly with energy prices skyrocketing. Given our growing interdependence on imports, particularly gas, the volume of Russian gas that we would like to buy is likely to grow, so we need a clear policy of diversification.

Let me turn to trade in general. It is very important that Russia becomes a member of the WTO. This is important not only for Russia but also for us. We will continue, therefore, to work actively in Geneva and bilaterally to get a deal. I think Russia needs membership of the WTO to modernise its economy, and with this President I am sure that is possible, as it was also possible with President Putin, who, himself, supported this issue.

Let me quickly mention NGOs and human rights issues: we are in regular contact with Russian NGOs and we reflect their concerns in our talks with the Russian authorities. We are ready to raise specific cases, where necessary, and we continue to support them financially through our European Instrument for Democracy and Human Rights.

On the question of human rights in general: we hold human rights consultations with the Russians. Indeed, we speak about specific cases, human rights defenders, and sometimes about judicial cases. Our particular concerns relate to the situation in the Northern Caucasus. I only have five minutes and I could speak at length about the Northern Caucasus, Georgia, Abkhazia, South Ossetia and also on Nagorno-Karabakh and Moldova, so please do not take it that we did not know. This will be very important and is important.

I also wanted to say on the issue of the British Council that the EU has supported the UK Government in its dispute with Russia concerning the British Council offices in St Petersburg and Yekaterinburg. I think we now have a good dialogue on cultural cooperation with Russia, which I hope will provide an opportunity to emphasise the value of these contacts. We will, of course, consider whether anything more can be done.

Concerning the Finno-Ugric minorities: as you know, we are working on the implementation of the preparatory action for EUR 2.5 million, which Parliament put into the budget for this year and we see in this context implementation of the Council of Europe convention on minority rights, to which Russia is also a party. I think it should also cover national minorities in Russia.

Concerning university exchanges: I would just say that we promote such exchanges with Russia through, on the one hand, the Erasmus Mundus and the Tempus Programmes. We will be increasing our cooperation in those programmes in the coming years. In addition, Russia has also shown great interest in being a member of the Seventh Research and Development Framework Programme, which perhaps in future will be a very important sign for SIGMA. We have a European Studies Institute and we – both Russia and the European Union – might go on to work with this Institute and maybe even double our input.

A last general word before concluding: the official launch of this new agreement is, as I think everybody here would agree, a very important occasion and it is an opportunity. There is huge potential and I totally agree with our presidency that this will be a very important occasion.

We know that the negotiations will not be easy. They have to be comprehensive and because they are comprehensive – because we have a huge mandate – they will be somewhat complex and they will not be finished soon. However, this solid mandate also shows that we have a unity there. The unity of the mandate is there. It was very difficult to get it, but now that we have it, let us move forward and I urge you to back us on that.

Finally, as we all know, the relationship has to be strategic. Let us, therefore, take a step back from the daily irritants and the news from the wires and let us look at the broader historical context of Europe and Russia, as well as at the many interests we have in common. We have to find a way to manage our divergences while, at the same time, keeping a door open for dialogue. There is an opportunity. We have to take it, and together I am sure we will get a solid partnership out of that.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Comunico que recebi seis propostas de resolução(1)apresentadas em conformidade com o nº 2 do artigo 103º do Regimento.

O debate está encerrado.

A votação terá lugar na quinta-feira, 19 de Junho de 2008.

Declarações escritas (artigo 142º)

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), în scris. Summitul EU/Rusia ce se va desfasura pe 26/27 iunie la Khanty-Mansiik, Siberia, marcheza un dublu inceput : pe de-o parte este primul contact pe care Uniunea Europeana il are cu noul presedinte rus, Dimitry Medvedev, iar pe de alta parte se are in vedere negocierea unui nou Acord de Parteneriat care sa constituie cadrul dezvoltarii relatiilor intre Uniunea Europeana si Rusia.

Avand in vedere ca 40% din gazele naturale importate de europeni provin din Rusia, aceasta din urma trebuie sa faciliteze investitiile UE prin adoptarea unei legislatii transparente si deschiderea sistemului sau de conducte care sa permite companiilor europene sa cumpere gaz direct de la producatorii din Asia Centrala.

Uniunea Europeana nu trebuie sa ramana indiferenta la soarta celor ce traiesc in zone de conflict; impreuna cu Rusia si ceilalti actori implicati trebuie sa gasim o cale de solutionare a conflictelor « inghetate » precum cel din Moldova sau cele din Caucaz.

Sper ca Acordul de Parteneriat sa fie un cadru in care relatiile dintre Uniunea Europeana si Rusia sa evolueze; insa nu trebuie sa uitam ca obiectivul nostru nu e semnarea unui Acord de Parteneriat, ci includerea in acest acord a clauzelor care sa duca la democratie, securitate si cresterea nivelului de trai in Europa, de la Caucaz pana la Atlantic.

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE), kirjalikult. Lp eesistuja, sel nädalal toimub Hantõ-Mansiiskis Euroopa Liidu ja Venemaa järjekordne tippkohtumine, millele järgneb samas soome-ugri rahvaste 5. maailmakongress. Soomeugrilaste hulka kuuluvad ka selle piirkonna põliselanikud, põhjapõdrakasvatajad handid ja mansid, kes sellele Siberis, soode ja tundrate keskel asuvale paigale on nime andnud.

Sellele maailmakongressile läheb ka Euroopa Parlamendi viieliikmeline delegatsioon – kuuluvad ju ungarlased, soomlased ja eestlased samuti soome-ugri rahvaste hulka ja nendegi algkodu on Siberis. Ma loodan, et meil õnnestub sellega tähelepanu tõmmata väikerahvastele, kelle keel on hävimisohus ja tuhandete aastate vanust kultuuri asendamas esindusüritused.

Euroopa Liit peab oma väärtustele truuks jääma ja neid kaitsma, mitte laskma end pimestada piirkonnas, kust pärineb suurem osa Vene energiaressursist. Sealsed naftajõed on viinud vastuollu põliselanike traditsioonilise eluviisi ja inimkonna järjest suureneva vajaduse nafta järele.

 
  

(1)Ver Acta


14. Ħin tal-mistoqsijiet (mistoqsijiet lill-Kunsill)
MPphoto
 
 

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-0161/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

 
  
  

Pergunta nº 1 do Deputado Robert Evans (H-0342/08)

Assunto: Passageiros com mobilidade reduzida

Que diligências e medidas de controlo empreendeu o Conselho, a fim de assegurar que as disposições constantes do meu relatório sobre os direitos das pessoas com mobilidade reduzida no transporte aéreo(1), que entraram em vigor no ano transacto, sejam devidamente aplicadas em todos os Estados-Membros?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pravila za zaščito in zagotavljanje pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo. Ta uredba je bila sprejeta leta 2006, deli uredbe so se začeli že uporabljati julija 2007, preostali del pa se bo uporabljal od julija letos.

Naj poudarim, da je za nadzor nad pravilnim izvajanjem te uredbe zadolžena Evropska komisija in ta lahko sprejme ustrezne ukrepe. Ti lahko vključujejo tudi pravna sredstva, s katerimi se zagotovi, da se pravo Skupnosti na tem področju pravilno uporablja. Zato Svet skratka ni pristojen za odgovor na to vprašanje.

Kljub temu pa bi poudaril, da se Evropska unija zaveda pomembnosti področja zaščite in zagotavljanja pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Kot je zaznati v praksi, se uredba, ki sem jo omenil, že izvaja in predstavlja pomembno olajšanje pri potovanju invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Thank you to the Presidency but obviously I am aware of all the legislation because I was the rapporteur who steered it through this House.

In fact it is the national agencies who are responsible. I do not know the situation in all the countries but in the United Kingdom it is the Civil Aviation Authority. So these are national agencies and it is the responsibility of the national governments, which is why I posed the question to the Council.

In a week when Europe is clearly struggling to convince all its half a billion citizens of the real value of the European Union, this is a worthwhile initiative. This is very important legislation to support disabled people and passengers of reduced mobility so I urge the Minister to go back to the Council and say to all his 26 colleagues on the Transport Council and the members that they should enforce this legislation.

 
  
MPphoto
 
 

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – Na sequência da pergunta do meu colega Robert Evans gostaria de saber do Conselho a disponibilidade para reforçar os direitos dos passageiros de mobilidade reduzida no sector marítimo. Digo isto porque a Comissão defendeu esta possibilidade anteriormente, por exemplo na comunicação de 2005 sobre os direitos dos passageiros, e o Parlamento tem vindo a trabalhar neste sentido, designadamente no âmbito das competências e das discussões sobre o pacote Erika III.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). – Ich habe eine Frage, Herr Minister! Mir ist zu Ohren gekommen, dass es bei der Behandlung von Passagieren mit eingeschränkter Mobilität bei den Fluglinien doch zu einigen Unterschieden kommt und dass insbesondere so genannte Billiglinien hier etwas weniger gut abschneiden als andere Fluggesellschaften. Mich würde interessieren: Sind dem Rat ebenfalls solche Tatsachen bekannt, oder sind das eher einzelne Wahrnehmungen?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede dodatnega vprašanja gospoda Fernándeza: seveda ne morem izključiti možnosti, da bi se nekaj podobnega uvedlo tudi za potovanje invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo na morju. Seveda je to stvar, ki jo mora predvsem preučiti Komisija, ki bi morala potem priti s predlogom. Je pa seveda ideja vredna razmisleka. To bi bil moj odziv tako na pamet.

Gospod Leichtfried je omenil nizko cenovne prevoznike. Naj poudarim, da se uredba, ki sem jo omenil in ki se nanaša na olajšanje potovanja invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prometu, nanaša na vse prevoznike in tu ni nobene razlike. Kršitve se bodo seveda obravnavale enakovredno, ne glede na to, ali gre za nizko cenovne ali druge vrste prevoznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 2 da Deputada Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0346/08)

Assunto: Política comum de imigração e trabalho clandestino

De que modo avalia a Presidência os progressos realizados, durante os seis meses do seu exercício, no sentido de uma política comum de imigração, tendo em vista lutar contra o trabalho clandestino?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede politike priseljevanja in dela na črno je v tem mandatu, se pravi v času našega, slovenskega predsedstva, predsedstvo nadaljevalo pogajanja v Svetu in z Evropskim parlamentom o osnutku direktive, ki določa sankcije zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji.

Ta direktiva prepoveduje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji in to predstavlja seveda enega od načinov boja proti nezakonitemu priseljevanju. V ta namen direktiva določa minimalne skupne sankcije in ukrepe, ki jih morajo uporabljati države članice zoper delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki so na ozemlju držav članic nezakonito.

Pristojna telesa Sveta v tem času nadaljujejo s preučevanjem predloga, vzpostavljeni so bili tesni stiki z Evropskim parlamentom z namenom, da bi obe instituciji dosegli skupno stališče. Delo še ni končano, lahko pa rečem, da je predsedstvo zadovoljno z napredkom, ki je bil dosežen doslej.

 
  
MPphoto
 
 

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Υπουργέ, σας ευχαριστώ για την απάντηση. Είναι γνωστό, όμως, ότι οι χωρίς δικαιολογητικά και νόμιμα έγγραφα εισερχόμενοι στο ευρωπαϊκό έδαφος κάτοικοι τρίτων χωρών, μετά την κράτηση τους, παρέχουν υπηρεσίες σε διάφορους εργοδότες, έτσι ώστε να εξασφαλίσουν τα κόμιστρα και τη δυνατότητα να μεταβούν σε ευρωπαϊκές χώρες όπου θα τους αναγνωρισθεί το δικαίωμα παραμονής. Πώς αντιμετωπίζεται η παράνομη παροχή εργασίας όταν είναι εν μέρει δικαιολογημένη και κατοχυρωμένη;

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ko bo omenjena direktiva sprejeta, bo verjetno možno tudi ukrepati v omenjenih primerih in upamo, da bo to čim prej. Gre vsekakor za ravnanje, ki meri na to, da se zaposluje osebe, ki so na ozemlju držav članic Evropske unije nezakonito in to bo seveda v nasprotju z direktivo, ko in če bo ta sprejeta. Ponavljam, Svet pričakuje, da bo to čim prej, in ocenjujemo tudi, da je bil v tem polletju dosežen precejšen napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 3 da Deputada Marian Harkin (H-0350/08)

Assunto: Segurança dos doentes

A UE tem desempenhado desde há décadas um papel activo em prol da mobilidade dos trabalhadores. O Conselho reconhece que a segurança dos doentes é uma questão importante que não foi devidamente tratada pelas directivas comunitárias? O Conselho concorda que para garantir a segurança dos doentes no conjunto da UE é necessário criar um sistema de intercâmbio de informações entre os Estados-Membros e as respectivas autoridades de tutela dos profissionais de saúde?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za vprašanje spoštovani poslanki Harkin. Gre za pomembno vprašanje, to je potrjeno tudi v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki smo ga pripravili skupaj z Nemčijo in Portugalsko. V njem smo poudarili, da je področje varnosti bolnikov pomembno področje.

V ta namen je delovna skupina za varnost bolnikov pri skupini na visoki ravni za zdravstvene storitve in zdravstveno varstvo pripravila priporočila za izboljšanje varnosti bolnikov v Evropski uniji. V okviru teh priporočil je kot eno izmed glavnih področij izpostavila izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja.

V priporočilih je navedeno tudi, da je potrebno vzpodbujati multidisciplinarno izobraževanje o varnosti pacientov in to na vseh ravneh izobraževanja zdravstvenih delavcev. Omenjena delovna skupina je priporočila tudi, da se kot ena od poti za doseganje varnosti bolnikov uporabi ena sama združena krovna mreža, to je tako imenovani EUNetPass, ki bo podpirala države članice in bo omogočala sodelovanje na področju varnosti pacientov na ravni Evropske unije.

Komisija je financirala dva projekta na evropski ravni, ki naj bi doprinesla k boljšemu razumevanju stanja in oblikovanju smernic za prihodnje delo na področju varnosti bolnikov. Gre za projekta MARQuIS – "Methods of Assessing Response to Quality Improvement Strategies" – in SIMPATIE – "Safety Improvement for Patients in Europe".

Varnost bolnikov je bila tudi na dnevnem redu Sveta ministrov v juniju. Ta mesec, 10. junija, je Svet sprejel sklepe s področja antimikrobne rezistence. V teh sklepih podpira razvoj strategij v smeri odgovorne uporabe antimikrobnih dejavnikov. Razširjenost bakterij, odpornih na protimikrobna zdravila, je namreč največkrat posledica neustrezne uporabe v celotnem zdravstvenem sistemu.

Pomembne so tudi aktivnosti v zvezi s preprečevanjem nadaljnjega pojavljanje odpornih patogenov. Te aktivnosti zajemajo vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora med državami članicami, poleg tega pa je treba o tem bolje osveščati zaposlene v zdravstvu.

Na zadnjem zasedanju ministrov za zdravje, na omenjenem zasedanju junija, je Komisija podala informacijo o svežnju na področju varnosti bolnikov. Gre za "Pacient Safety Package" in v zvezi s tem je Komisija sporočila, da namerava do konca leta 2008 predložiti posebno sporočilo o varnosti bolnikov ter predlog priporočila o varnosti bolnikov in preprečevanju ter nadzoru okužb. Takoj ko bodo ti dokumenti na voljo, bo predsedujoča država članica seveda opozorila Svet nanjo.

Na koncu naj še omenim direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ta zelo natančno ureja področje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev zaradi zaščite državljanov Evropske unije in opredeljuje področje sodelovanja med državami članicami na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – I thank the President-in-Office for his reply. I am pleased to hear of the progress that has been made in the last six months, in particular with the patient safety working group.

My particular concern here was that, while we have the mobility of health-care workers, we do not have in place at EU level a recognised structure that provides for formal collaboration between the regulators of health care professionals and health services.

Would the Minister not agree that we need to put in place, at EU level, a recognised structure that provides for formal collaboration between these regulators? Because without that coherence and without that structure, individual regulators cannot guarantee patient safety; so I would like to hear his comments on that.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Just a supplementary to that: we also have the mobility of patients throughout the European Union, people who go on holidays and have operations done – with some dreadful consequences.

How is this to be tackled so that people, first of all, are aware of the problems and, then, that they are prevented by having properly qualified health-care professionals that are tracked throughout the system?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede organizacije na ravni EU sem omenil mrežo EUNetPass, ki je eno od priporočil, ki jih je podala omenjena delovna skupina za varnost bolnikov, in sicer, da bi bila ta mreža EUNetPass ena od poti, ki jih je lahko več, ampak ena od poti za doseganje varnosti bolnikov.

Zakaj gre pri tej mreži? Gre za mrežo za izmenjavo informacij, nudi podporo priporočilom o varnosti pacientov na različne načine, gre predvsem za platformo za sodelovanje in mreženje med državami članicami in mednarodnimi organizacijami na področju varnosti pacientov. Ta mreža razvija pozitivno kulturo varnosti, uvaja izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev ter uvaja poročevalske mehanizme in učenje na primerih. Je pa to ena od poti, seveda so možne tudi druge, tudi takšne, kakršne so bile omenjene z vaše strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 4 do Deputado Bernd Posselt (H-0352/08)

Assunto: Subsidiariedade e adesão à UE

Em vários Estados-Membros, mas sobretudo nos países candidatos à adesão, as forças políticas e os meios de comunicação social afirmam com frequência que a introdução do "casamento homossexual" ou da união de facto registada, bem como a liberalização do aborto e da eutanásia são inevitáveis em virtude do direito e do acervo comunitários.

Pode o Conselho indicar claramente se e em que medida estas afirmações correspondem à realidade ou se estas questões são exclusivamente da competência nacional ou abrangidas pelo princípio da subsidiariedade?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj povem, da Skupnost, in verjamem, da gospod poslanec Posselt to ve, ni pristojna, da bi državam članicam naložila obveznost, da morajo v nacionalno zakonodajo uvesti tako imenovane istospolne zakonske zveza oziroma registrirana partnerstva. Skupnost lahko zgolj sprejme predpise, ki urejajo sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic, recimo predpise o sodnih odločbah, ki jih priznava oziroma uveljavlja ena država, sprejete so bile pa v drugi državi.

Skupnost lahko sprejme tudi predpise o reševanju kolizije zakonov v primerih s čezmejnimi elementi. Obstoječi predpis Skupnosti – gre za Uredbo Bruselj 2A – se sicer ne nanaša na urejanje istospolnih partnerskih skupnosti. Kot je znano, imajo države članice zelo različno urejene zakonodajne rešitve v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz istospolnih partnerskih skupnosti, nekatere pa tovrstnih skupnosti sploh nimajo zakonsko urejenih.

Glede na to, da uvedba istospolnih zakonskih zvez ali registriranih partnerstev v skladu s pravnim redom Skupnosti ni obvezna, bi države članice težko dosegle konsenz za spreminjanje obstoječih predpisov v smeri, da bi se ti nanašali tudi na istospolne partnerske skupnosti. Prav tako naj pojasnim, da Skupnost ni pristojna za urejanje vprašanj na področju splava in evtanazije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Ich danke dem Rat für diese wichtige Klarstellung, denn das Thema hat ja auch in Irland eine große Rolle gespielt. Ich möchte nur noch eine kurze, klare Zusatzfrage bezüglich Kroatien stellen. Gilt das auch für Kandidatenländer, dass diese ihre Gesetzgebung in diesen Fragen nicht ändern müssen, sondern sie weiter souverän sind, weil dies auch in Bezug auf Kandidatenländer keine EU-Zuständigkeit ist?

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – I thank the Council for its reply and I agree that all these matters – same-sex marriages, civil partnerships etc. – should be within the remit of Member States only. However, one of the issues that arose during the Lisbon debate in Ireland was the issue of the Charter of Fundamental Rights. I just want to ask the Minister whether he has a view as regards the Charter of Fundamental Rights, which was annexed to the Lisbon Treaty. At that time it was claimed in Ireland that this Charter could facilitate the introduction of same-sex marriages, abortion, euthanasia etc. I just want to ask the Minister if he has a view on that.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – My question is along the same lines as Marian Harkin’s question. One Member of this House circulated a leaflet saying that if the Lisbon Reform Treaty was passed in Ireland euthanasia and abortion would be introduced – a leaflet which contained a syringe, if you don’t mind! The same Member had the audacity to stand up in this House today and talk about truth and honesty.

I want the Minister to tell this House clearly that, in the event of the Lisbon Treaty being passed, it is clear that it would not introduce abortion and euthanasia in any Member State.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatna vprašanja. Najprej vprašanje gospoda poslanca Posselta, ali vse to skupaj pomeni, da državam kandidatkam – pa naj gre za Hrvaško ali katerokoli drugo – ni potrebno spreminjati njihove zakonodaje na področju istospolnih skupnosti, splava ali evtanazije, je odgovor DA. Ni jim potrebno. Ni jim potrebno, ker ne gre za materijo, ki bi sodila v pristojnost Skupnosti. Torej v teh primerih se ne preverja zakonodaje države kandidatke, ker ne gre za pristojnost Skupnosti, kateri se kandidatka želi pridružiti.

Glede listine o temeljnih pravicah na dodatno vprašanje gospe Harkin in gospoda Mitchella je moj odgovor naslednji:

Lizbonska pogodba vsebuje člen, ki uvaja pravno zavezujočo naravo Listine o temeljnih pravicah, ki je sicer poseben dokument. Ampak ne glede na to lahko zatrdim, tukaj na tem mestu, javno, da uveljavitev lizbonske pogodbe ne bi prinesla nobeni državi članici nobenih obveznosti glede vprašanj, kot so splav, evtanazija in istospolne skupnosti. Gre za zadeve, ki niso v pristojnosti Skupnosti in to se z uveljavitvijo lizbonske pogodbe ne bi spremenilo. Še vedno bi te zadeve, ta vprašanja, ta področja, ostala v pristojnosti države članice, vsake posebej.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 5 do Deputado Dimitrios Papadimoulis (H-0358/08)

Assunto: Crise alimentar mundial

O aumento explosivo do preço dos bens alimentares de base tais como o arroz, o trigo, o milho, etc. provocou uma crise alimentar e agitação social em muitos países em desenvolvimento, registando-se igualmente um importante aumento dos preços dos produtos alimentares na Europa.

A que causas atribui o Conselho os aumentos dramáticos dos preços internacionais dos bens alimentares de base? Que medidas irá tomar para incentivar a produção de produtos de base ou, eventualmente, para evitar outras produções (por exemplo os biocombustíveis)?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet se v celoti zaveda pomembnosti vprašanja cen kmetijskih proizvodov in hrane na svetovnih trgih. Predsedstvo meni, da je za reševanje tega problema potreben celovit pristop, takšen, ki bo vključeval vse relevantne sektorje, da bi zagotovili učinkovit in dolgoročen politični odziv Evropske unije. Glede na različne vidike tega vprašanja smo v zadnjem času, v relevantnih sestavah Sveta, organizirali številne razprave z namenom, da bi prispevali k takšnim celovitim rešitvam.

Tako je recimo Svet 19. maja podrobno razpravljal o dejavnikih, ki vplivajo na sposobnost kmetijskega sektorja, da zagotovi zadostno oskrbo s hrano. Pri tem je opozoril, da je treba preučiti dolgoročne trende na področju ponudbe in povpraševanja. Razprava, katere cilj je bil prispevati k skupnemu in trajnostno usmerjenemu političnemu odzivu Evropske unije, se je dotaknila vseh glavnih vidikov, ki so pomembni za kmetijski sektor in za skupno kmetijsko politiko.

Svet je že sprejel odločitev o številnih ukrepih za blažitev pritiska na cene hrane na trgih Evropske unije. Ti ukrepi bodo predvidoma ugodno vplivali tudi na mednarodne trge. Svet je sprejel tudi nekaj hitrih ukrepov, kot so recimo odprava zahteve po obvezni prahi za leto 2008, povečanje mlečnih kvot in začasna opustitev uvoznih dajatev za žita.

V okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike bo Svet poleg tega razmislil o nadaljnjih ukrepih. Ti so na primer trajna odprava zahteve po obvezni prahi, postopno ukinjanje sistema mlečnih kvot, odprava sedanjih premij za energetske rastline in njihovo nadomestitev za spodbujanje proizvodnje biogoriv druge generacije – se pravi gre za biogoriva, ki so proizvedena iz stranskih proizvodov in ne tekmujejo s proizvodnjo hrane.

Svet se je konec maja osredotočil na razvojno razsežnost te problematike in ugotovil, da takšne razmere, sedanje razmere, močno obremenjujejo države v razvoju, zlasti pa najšibkejše družbene segmente teh držav.

Na svoji seji 3. junija je Svet preučil tudi finančne posledice in morebitne rešitve na področju visokih cen hrane. Opozoril je na kratkoročne ukrepe, ki jih je že sprejel, zlasti na področju kmetijstva, poudaril je pomen krepitve tržne naravnanosti kmetijstva, zagotovitve trajnostne proizvodnje biogoriv, povečanje rasti srednjeročne in dolgoročne produktivnosti v kmetijstvu tako v Evropi kot v državah v razvoju.

Na zasedanju Evropskega sveta, ki se začenja jutri, pa bodo obravnavane tudi politične posledice visokih cen hrane. Skratka, naj zaključim, vprašanje, ki ga je zastavil spoštovani gospod Papadimoulis, je v zadnjih mesecih in tednih redno na dnevnem redu Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Δημήτριος Παπαδημούλης (GUE/NGL). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Προεδρεύοντα διαβάσατε ένα διπλωματικό κείμενο με τη γνωστή γενικολογία και τη ξύλινη γλώσσα των διπλωματών. Σας ερωτώ: αύριο στη Σύνοδο Κορυφής, πέρα από ευχολόγια, θα πάρετε κάποια συγκεκριμένα μέτρα και ποια για κανόνες και ρυθμίσεις που να περιορίζουν την κερδοσκοπία στα καύσιμα και στα τρόφιμα; Θα στηρίξετε τα χαμηλότερα κοινωνικά εισοδήματα; Θα επανεξετάσετε τη διαρκή συρρίκνωση της αγροτικής πολιτικής; Και τελικά, το "όχι" των Ιρλανδών λίγες μέρες πριν πιστεύετε ότι είναι άσχετο από την ακρίβεια και την καθημερινότητα;

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – This is a global issue and what we do in the health check on agriculture in Europe is important but it is small. What sort of dialogue have we with the US, where 25% of their corn is eaten by cars rather than cattle? Surely that is a huge issue which needs to be addressed.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospodu Papadimoulisu bi želel pojasniti, da Evropski svet ne sprejema konkretnih ukrepov. Evropski svet daje smernice za delovanje. Konkretni ukrepi se sprejemajo na ravni Sveta in tukaj je Svet aktiven in deluje. Omenil sem, naštel sem, vrsto ukrepov, ki jih je Svet že sprejel. Naštel sem tudi vrsto ukrepov, ki jih bo Svet predvidoma obravnaval, pa jih še ni. Tako da ne morem sprejeti očitka, da so to samo besede, ker sem govoril o konkretnih ukrepih, že sprejetih in tistih, ki še bodo obravnavani na ravni Sveta, predvsem Sveta za kmetijstvo pa tudi Sveta za gospodarske in finančne zadeve.

Vprašanje Združenih držav Amerike in njihovega načina pridobivanja biogoriv. Seveda je to predmet dialoga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. To je tudi eno od vprašanj, ki so redno obravnavana, vprašanje biogoriv. Stališča so seveda različna, stališča so v širokem spektru. Dejstvo je, da je treba upoštevati, da so alternativa za biogoriva fosilna goriva. In zdaj je treba tudi s tega vidika presojati, kaj je bolj problematično in kaj ne.

Evropska unija se zaveda potencialnega vpliva pridelave biogoriv na cene hrane. Prav zato je Svet nedavno sprejel ukrepe za spodbujanje uporabe oziroma pridelave biogoriv druge generacije, se pravi tu gre za tista biogoriva, katerih proizvodnja ne tekmuje s proizvodnjo hrane.

Obenem je v teku izdelava trajnostnih kriterijev za proizvodnjo biogoriv, ki bodo, ko bodo sprejeti, veljali tako za proizvodnjo biogoriv v sami Uniji kot tudi za uvožena biogoriva.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 6 do Deputado Jim Higgins (H-0359/08)

Assunto: Progressos registados em matéria de segurança rodoviária

Um dos principais objectivos da actual Presidência do Conselho consistiu na melhoria da segurança rodoviária a nível do Conselho. Assim sendo e uma vez que a actual Presidência se aproxima do termo do seu mandato, poderá o Conselho indicar os domínios em que se registaram, respectivamente, os maiores e os menores progressos, bem como as razões justificativas?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V okviru zakonodaje o varnosti v cestnem prometu je slovensko predsedstvo nadaljevalo obravnavo predloga direktive Parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Organiziralo je tudi vrsto tehničnih sestankov s poročevalcem Evropskega parlamenta v želji, da bi z Evropskim parlamentom lahko dosegli dogovor v prvi obravnavi naslednji mesec.

Med prizadevanji slovenskega predsedstva za večjo prometno varnost na cestah bi želel omeniti tudi delo, ki je bilo opravljeno v zvezi s predlogom uredbe o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Ta predlog prinaša izboljšave sprednjih avtomobilskih delov, ki jih morajo upoštevati proizvajalci, da bi bile ob morebitnem trku vozila s pešcem poškodbe pešca čim manjše.

Slovensko predsedstvo je začelo z obravnavo omenjenega predloga v delovnih telesih Sveta in uspešno izvedlo sestanke s poročevalcem Evropskega parlamenta. V kontekst prizadevanj za večjo varnost na cestah bi lahko uvrstili tudi napredek v zvezi s sprejetjem cestno prometnega paketa. Naj omenim, da je Svet za promet 13. junija 2008 dosegel politično soglasje glede omenjenega paketa.

V okviru tega paketa, bi želel posebej izpostaviti predlog Uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Zelo pomembno se nam zdi, da ta predlog opredeljuje med drugim tudi seznam najtežjih cestno-prometnih prekrškov. V primeru da je storjen takšen prekršek s strani prevoznika, to lahko privede do izgube dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Na ta način bo preko posebnih nacionalnih registrov, ki bodo uvedeni s to uredbo, olajšan tudi nadzor nad temi prevozniki in postal bo bolj učinkovit, kar bo gotovo imelo pozitiven vpliv na varnost v cestnem prometu.

Naj omenim še predlog uredbe o pravilih za dostop do trga, ki je tudi del tega paketa. Ta uvaja zmanjšanje števila prevozov s praznimi tovornimi vozili, višji nivo poklicne usposobljenosti voznikov, racionalizacijo trga, zvišanje kakovosti storitev in s tem tudi posredno vpliva na povečanje varnosti v cestnem prometu.

Ta mesec je predsedstvo začelo tudi z obravnavo predloga direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. Gre za predlog, ki ga je Komisija predložila aprila letos.

Glede na razpoložljiv čas in glede na število predlogov Komisije na področju varnosti v cestnem prometu – število predlogov, ki so trenutno v obravnavi v Svetu – je naša ocena, da je bil na področju varnosti cestnega prometa dosežen precejšen napredek. Seveda bo pa celovita ocena rezultatov možna šele po končanem obdobju našega predsedovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE). – A Uachtaráin, molaim Uachtaránacht na Slóivéine mar gheall ar an mbéim a chuir sí ar shábháilteacht bóithre. Tá i bhfad níos mó meabhraíochta anois ag údaráis na mBallstát éagsúil céimeanna a thógáil chun polasaí praiticiúil a ghlacadh chun timpistí bóithre a laghdú, chun an méid timpistí marfacha a laghdú agus chomh maith leis sin an méid daoine a bhíonn gortaithe ar ár mbóithre a laghdú.

Fáiltím mar shampla roimh thuarascáil Ferrari a ghlac an Pharlaimint inniu, chun níos mó cosanta a thabhairt do throithigh agus do lucht rothaíochta. Ba mhaith liom a fháil amach ón gComhairle, an bhfuil aon rud eile ar féidir linn a dhéanamh – agus níos mó céimeanna a dhéanamh – chun na bóithre a dhéanamh níos sábháilte?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Ratspräsident! Ich möchte an diese Frage anschließen. In dieser Woche haben wir hier im Haus einige einschlägige Berichte zum Thema Straßenverkehrssicherheit auf der Tagesordnung: Der Bericht Ferrari ist genannt worden, morgen Gurmai, heute Nacht Markov. Ist das Ergebnis unserer Arbeit aus der Sicht der Präsidentschaft zufriedenstellend, oder hätte sich die Präsidentschaft mehr gewünscht?

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Mr President, I would like ask the Minister if he is happy that, whereas there is sufficient and advanced testing for driving with alcohol, the same advanced testing is not there for driving with illegal drugs. Could he try to ensure that there is renewed interest in this particular issue, because it seems to be becoming a more common practice?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje gospoda Higginsa: Kaj bi lahko še naredili? Glavna stvar, ki jo lahko naredita tako Svet kot Parlament, je, da pospešita postopke, ki so že v teku in da sprejmeta odločitve, ki so že pripravljene, vsekakor še v tem mandatu Evropskega parlamenta. Prva stvar, ki bo prišla na dnevni red, upajmo že meseca julija, je omenjena direktiva o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Je pa še več drugih ukrepov, ki sem jih naštel in ki so že v postopku, in želel bi si, da bi dobro sodelovanje med Evropskim parlamentom in Svetom privedlo do hitrega sprejetja.

Vprašanje gospoda Racka mislim, da zahteva bolj političen odgovor. Ne bomo zadovoljni, vse dokler bodo v cestnem prometu v Evropski uniji ljudje umirali. In dokler bo to tako, bomo morali iskati nove ukrepe, dodatne ukrepe, da število smrtnih žrtev in poškodovanih zmanjšamo, pri čemer je idealno število nič.

Droge so seveda podoben problem kot alkohol. Mislim, da zaslužijo enako obravnavo kot alkohol. Gre za sposobnost upravljanja z vozili in mislim, da ne bi smele države članice delati kakršnihkoli razlik med eno ali drugo vrsto droge, kar alkohol v bistvu tudi je, s to razliko, da gre pač za legalno drogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − A pergunta 7 não é admissível.

Pergunta nº 8 do Deputado Jörg Leichtfried (H-0365/08)

Assunto: Novo sistema de portagens na Eslovénia

A partir de 1 de Julho de 2008, a Eslovénia irá aplicar um novo sistema de portagens. Após esta data, por uma simples viagem de automóvel em território esloveno, que até agora custava cerca de 7 euros, os condutores terão de adquirir obrigatoriamente uma vinheta semestral no valor de 35 euros (o que corresponde ao quíntuplo do preço até à data praticado) ou, então, uma vinheta anual no valor de 55 euros. Isto parece ser uma medida discriminatória, que contraria claramente princípios europeus.

Terá o Conselho conhecimento destes desenvolvimentos? Que providências tenciona o Conselho tomar para contrariar esta medida e como se explica que tenha sido possível chegar a esta situação?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Moram ponovno poudariti, da sem tu na tem mestu kot predstavnik Sveta in Svet ni obravnaval vprašanja, ki ga postavlja gospod Leichtfried. Ampak tako kot sem že rekel, mislim da na prejšnjem zasedanju Evropskega parlamenta, ko sem dobil podobno vprašanje. Glede na dejstvo, da zadevno državo članico nekoliko bolje poznam, lahko odgovorim, vendar s tem ne želim tvegati očitkov, da prestopam meje svojih pristojnosti, v katerih se tukaj pred vami pojavljam.

Torej poizkusimo, dovolite mi nekaj dodatnih pojasnil. Novi sistem cestninjenja v Sloveniji, ki bo začel veljati 1. julija, se pravi nakup vinjet, se nanaša le na vozila z največjo dovoljeno maso pod tritisočpetsto kilogramov. Se pravi, gre za kategorijo vozil, za katero veljavna zakonodaja Skupnosti o cestnih pristojbinah ne določa ne določa kakšnih skupnih pravil, kot je to primer pri vozilih, katerih največja dovoljena masa presega tritisočpetsto kilogramov. Torej ta sistem cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, ne sodi na področje uporabe zakonodaje Skupnosti, ki sem jo omenil.

Morda še pomembnejši poudarek: vinjetni način cestninjenja, ki ga uvaja Republika Slovenija, je začasen. Veljal bo le za prehodno obdobje do uvedbe elektronskega oziroma satelitskega cestninjenja, ki bo predvidoma, predvidoma, uvedeno leta 2009, najprej za tovorna vozila in potem za osebna vozila.

Vzemite, prosim, gospod poslanec, moj odgovor kot gesto, željo, da vam podam pojasnila. Ne spreminja pa moj odgovor dejstva, da sem tukaj v nekem drugem svojstvu, ne v svojstvu predstavnika Republike Slovenije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). – Wir haben da scheinbar unterschiedliche Rechtsmeinungen. Ich bin der Ansicht, dass dieses System diskriminierend für EU-Bürger von außerhalb Sloweniens ist. Herr Minister, besteht die Möglichkeit, dass die Europäische Kommission ein Vertragsverletzungsverfahren gegen Slowenien einleitet? Die ersten Schritte dazu sind scheinbar gesetzt. Jetzt will ich meine Frage an Sie richten: Würden Sie nicht als Ratspräsident der Republik Slowenien raten, vielleicht eine Zehn-Tages-Vignette einzuführen, um hier Frieden herzustellen und dafür zu sorgen, dass ein derartiges Vertragsverletzungsverfahren vielleicht gar nicht zustande kommt?

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Minister, Sie haben schon das letzte Mal auf diese Frage geantwortet, das sei eine Übergangsregelung. Übergangsregelungen sind normalerweise für ein, zwei, drei Monate denkbar. Das, was sich hier abzeichnet, ist für mehrere Jahre eine eindeutige Diskriminierung von nichtslowenischen und daher auch anderen EU-Bürgern. Kommissar Tajani hat gestern Nacht noch ausdrücklich bestätigt, dass es bereits ein Schreiben der Generaldirektion Verkehr gibt, die diese Diskriminierung aufklären will.

Wäre es nicht wirklich an der Zeit, mit einer raschen Maßnahme dafür zu sorgen, dass schon in diesem Sommer die Touristen die Chance haben, zu günstigen Preisen durch Slowenien zu fahren? Wir fahren gerne dorthin.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zaenkrat ni ugotovljeno, da bi v tem primeru šlo za diskriminacijo. Če bo, bo nastala nova situacija, o kateri pa ne želim špekulirati. Trenutno pa ni videti, da bi bili očitki o diskriminaciji upravičeni, ker je sistem vinjet identičen tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za vse ostale. Ampak pri tem bi želel res končati, poudarjam, tu med vami sem kot predstavnik Sveta, Svet o tem ni razpravljal. Vzemite to kot gesto dobre volje, da se vendarle spustim v to razpravo in vam skušam dati ta pojasnila v najboljši veri.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

 
  
  

Antes de dar por encerrada a sessão, queria fazer uma referência. O Sr. Ministro Janez Lenarčič usou da palavra pela última vez perante nós na condição de representante do Conselho. Ele estará presente, seguramente, na sessão extraordinária de Bruxelas, mas acompanhando o Primeiro-Ministro do seu país e, portanto, não usará da palavra nessa altura. Queria agradecer ao Sr. Ministro Janez Lenarčič e à Presidência eslovena a cooperação que teve com o Parlamento Europeu, nomeadamente no período de questões colocadas ao Conselho, a que eu presidi.

Sei também que o Sr. Ministro Janez Lenarčič irá desempenhar, a partir de Julho, um alto cargo numa organização internacional sedeada em Varsóvia ligada aos direitos humanos. Quero apresentar-lhe os meus cumprimentos, as minhas felicitações e desejar-lhe muita felicidade. Creio, aliás, que nessa qualidade poderá ter oportunidade de voltar a contactar com o Parlamento Europeu várias vezes e, portanto, nomeadamente, quando se tratar da fiscalização de processos eleitorais, uma vez que se trata de uma organização ligada ao ESCE. Portanto, desejo um bom futuro ao Sr. Ministro e, mais uma vez, agradeço a sua presença aqui, a prontidão das suas respostas e a qualidade dessas mesmas respostas.

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão, suspensa às 19 horas, é retomada às 21 horas)

 
  
  

PRESIDENZA DELL'ON. MARIO MAURO
Vicepresidente

 
  

(1) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A6-2005-0317+0+DOC+PDF+V0//PT&language=PT.


15. Kompożizzjoni tal-kumitati u tad-delegazzjonijet: ara l-Minuti

16. It-trasport intern ta' oġġetti perikolużi (dibattitu)
MPphoto
 
 

  Presidente. − L'ordine del giorno reca la raccomandazione per la seconda lettura della commissione per i trasporti e il turismo relativa alla posizione comune definita dal Consiglio in vista dell'adozione di una direttiva del Parlamento europeo e del Consiglio relativa al trasporto interno di merci pericolose (06920/3/2008 – C6-0160/2008 – 2006/0278(COD) (Relatore: Bogusław Liberadzki) (A6-0227/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki, sprawozdawca. − Panie Przewodniczący! Chciałem powitać w naszym gronie, w nowym charakterze, pana komisarza Tajani. Komisarzu, głosowałem za Panem i myślę, że zrobiłem dobrze.

Dyrektywa o transporcie lądowym ładunków niebezpiecznych stanowi aktualizację de facto czterech decyzji Komisji i scala je w jeden akt prawny. Obejmuje swoim zakresem transport ładunków niebezpiecznych drogami śródlądowymi, który dotychczas nie podlegał przepisom unijnym. Wniosek ten przenosi również do prawa wspólnotowego międzynarodowe przepisy dotyczące transportu ładunków niebezpiecznych, ale rozszerza je na transport krajowy. Oczekujemy, że jako efekt osiągniemy wyższy poziom bezpieczeństwa, a także poprawę intermodalności transportu ładunków niebezpiecznych.

Niech mi będzie wolno przypomnieć, iż w pierwszym czytaniu Parlament przyjął 42 poprawki. W tych 42 poprawkach istota sprowadzała się do tego, iż państwa członkowskie, które nie mają systemu kolejowego nie muszą dokonywać transpozycji i wdrażania niniejszej dyrektywy. Po drugie, wprowadzono trwający do dwóch lat okres przejściowy przeznaczony na dostosowanie się do efektywnego stosowania tych przepisów. Po trzecie, wprowadzono zasady, iż państwa członkowskie mogą ustanowić szczególne wymagania dotyczące krajowego i międzynarodowego transportu ładunków niebezpiecznych na ich terytorium uwzględniając specyfikę zarówno pojazdów drogowych, wagonów, statków żeglugi śródlądowej. Mogą także określać trasy i specjalne rodzaje transportu oraz ustanawiać zasady dotyczące transportu ładunków niebezpiecznych na swoim terytorium w pociągach pasażerskich.

Komisja i Rada zgodziły się z tymi poprawkami. Rada uznała za celowe wniesienie dwóch nowych poprawek. Po pierwsze, proponuje się dodatkowy ustęp w art. 1, który pozwala państwom członkowskim na regulowanie lub wprowadzanie wręcz zakazu wyłącznie ze względów innych niż bezpieczeństwo w czasie transportu, przewozu ładunków niebezpiecznych na ich terytorium. I po drugie, Rada proponuje nowy ustęp 8, który przewiduję, że Komisja zapewnia państwom członkowskim wsparcie finansowe na potrzeby tłumaczenia na języki urzędowe tych państw umów dotyczących międzynarodowego przewozu drogowego ładunków niebezpiecznych, Regulaminu międzynarodowego przewozu kolejami ładunków niebezpiecznych i „Europejskiego porozumienia w sprawie międzynarodowych przewozów materiałów niebezpiecznych śródlądowymi drogami wodnymi”.

Jako sprawozdawca popieram te dwa przedłożenia Rady i wnoszę o ich uchwalenie. Na zakończenie chciałbym wyrazić dużą satysfakcję z efektywnej, sprawnej i bardzo kooperatywnej współpracy zarówno z Komisją, jak i z Radą.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Tajani, Membro della Commissione. − Signor Presidente, onorevoli deputati, prima di intervenire in merito alla direttiva di cui è relatore l'on. Liberadzki, vorrei ringraziare il Parlamento che quest'oggi mi ha dato la sua fiducia come Commissario europeo incaricato della responsabilità dei trasporti. È un ringraziamento che faccio ai pochi parlamentari presenti, ma anch'io tante volte mancavo alle riunioni serali. Grazie per la fiducia che mi avete dato, grazie per la partecipazione soprattutto ai parlamentari della commissione trasporti.

Devo dire che sono un po' emozionato. Parlo per la prima volta cambiando non di tanto la posizione in quest'Aula – ho cambiato quattro posti – però certamente è un grande onore per me essere qui e credo che sia importante per questo Parlamento avere un parlamentare europeo – perché tale mi ritengo sempre nel cuore – a sedere sul banco dei Commissari.

Mi scusi, signor Presidente, per questa digressione, ma ho ritenuto giusto, prima di iniziare l'intervento, ringraziare ancora una volta il Parlamento per quello che mi ha dato in questi anni e per la fiducia che mi ha voluto affidare e confermare stamane.

Monsieur le Président, Mesdames et Messieurs les membres du Parlement, je ne peux qu'être très bref dans ce débat, malheureusement. Lors de la première lecture de ce texte, maintes modifications ont été adoptées par le Parlement européen et confirmées par le Conseil dans sa position commune. Le texte actuel, qui permet une adoption de la proposition au stade de la deuxième lecture, ne propose pas que des ajouts techniques. La commission des transports et du tourisme les a soutenus de façon unanime et la Commission est absolument d'accord avec ceux-ci. Ces précisions de la deuxième lecture permettent de peaufiner la proposition relative au transport des marchandises dangereuses. Le texte est ainsi rendu plus clair sur ces détails, ce dont je me félicite.

Je voudrais également, à cette occasion, remercier en particulier M. Liberadzki, le rapporteur, pour l'efficacité de son travail sur cette proposition. Je le remercie pour la confiance qu'il m'a accordée aujourd'hui et j'espère collaborer avec lui, comme avec tous les députés à partir d'aujourd'hui et jusqu'à la fin de la législature.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer, im Namen der PPE-DE-Fraktion. – Herr Präsident! Ich möchte zunächst dem Berichterstatter für seine Arbeit und auch für seine immerwährende Gesprächsbereitschaft danken.

Die Richtlinie über die Beförderung gefährlicher Güter enthält internationale Bestimmungen zum grenzüberschreitenden Verkehr und weitet den Anwendungsbereich auf den innerstaatlichen Verkehr aus. Sie fasst vier Richtlinien und vier Entscheidungen zusammen und vereinfacht die Vorschriften. Das ist ein erfreuliches Beispiel europäischer Gesetzgebung, das auch wirklich einmal Bürokratie abbaut und den Grundsatz der besseren Rechtsetzung wahrt.

Die Regelung über Gefahrguttransporte ist wichtig für den Verkehr. Rund 110 Milliarden Tonnenkilometer gefährlicher Güter werden jährlich innerhalb der EU geleistet. Ein sicherer Transport dieser Güter ist aus Verkehrssicherheits- und Umweltaspekten unverzichtbar. Die Vorschriften gewährleisten ein einheitlich hohes Sicherheitsniveau im grenzüberschreitenden und innerstaatlichen Verkehr. Dies wirkt sich positiv auf den Verkehrsbinnenmarkt aus. Außerdem bedeuten einheitliche Bestimmungen für die Verkehrsträger eine Erleichterung des Transports und verbessern so die Intermodalität. Multimodale Transportvorgänge werden gefördert.

Insbesondere erfreulich ist aus meiner Sicht die Ausweitung des Anwendungsbereichs auf die Binnenschifffahrt. Es gelten künftig gleiche Sicherheitsvorschriften für alle Binnenwasserstraßen der Gemeinschaft. Dies wird zu besseren Arbeitsbedingungen an Bord und zu mehr Sicherheit bei der Beförderung führen. Gleichzeitig wird es dem Umweltschutz dienen und die Kosten senken. Hierdurch dürften sich die Einsatzmöglichkeiten und Marktaussichten für die Binnenschifffahrt verbessern. Dies wiederum entlastet die Straßen und dient somit dem Umweltschutz.

Der Gemeinsame Standpunkt des Rates, der vom Verkehrsausschuss ohne Änderungsanträge angenommen wurde, enthält zwei Ergänzungen zu dem in erster Lesung zur Abstimmung gestellten Parlamentsbericht. Die eine Ergänzung enthält eine Vorschrift, die den Mitgliedstaaten ermöglicht, Gefahrguttransporte in ihrem Hoheitsgebiet aus Gründen zu regeln, die nicht mit der Sicherheit der Beförderung im Zusammenhang stehen. Diese Vorschrift hat lediglich deklaratorischen Charakter und dient der Klarstellung. Wir hatten einige Auseinandersetzungen darüber.

Des Weiteren sieht der Gemeinsame Standpunkt eine finanzielle Unterstützung der Mitgliedstaaten durch die Kommission für Übersetzungen der internationalen Übereinkommen über Gefahrguttransporte auf der Straße, der Schiene und mit Binnenschiffen und natürlich auch für deren Änderungen vor. Diese Ergänzung sah ich zunächst kritisch, das gebe ich zu. Die Europäische Kommission aber versicherte mir, dass ein solches Vorgehen unabdingbar sei, um die Qualität der Übersetzungen sicherzustellen und so eine adäquate Durchführung der Vorschriften zu ermöglichen. Im Übrigen sei es auch preiswerter.

Alles in allem sind alle Ergänzungen aus unserer Sicht akzeptabel, und so ist endlich ein Abschluss dieses wichtigen und insgesamt unstrittigen Dossiers möglich.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck, au nom du groupe ALDE. – Monsieur le Président, Monsieur le Commissaire, mes chers collègues, à mon tour de saluer votre présence ce soir. C'est en quelque sorte votre baptême du feu et j'apprécie tout particulièrement, en tant que Française, que, lors de l'audition lundi soir et, ce soir également, vous vous exprimiez en langue française avec talent. C'est un réel plaisir. Permettez-moi aussi de remercier à mon tour notre collègue Liberadzki pour les discussions qu'il a conduites au sein de la commission des transports et du tourisme dans le cadre de l'étude de cette proposition de directive sur le transport des marchandises dangereuses.

Comme on vient de l'expliquer, notre Parlement s'est déjà prononcé sur ce projet de directive en septembre 2007 et à mon tour de me réjouir qu'un accord ait pu être trouvé avec le Conseil et la Commission, et finalement de considérer que l'examen de ce texte ce soir n'est, en quelque sorte, qu'une pure formalité. Mais je voudrais en profiter, puisque nous sommes en quelque sorte entre nous, pour souligner que ce texte constitue à mes yeux un progrès important vers un meilleur encadrement des conditions de transport des marchandises dangereuses à l'intérieur de nos frontières et que la question du transport de marchandises, et notamment des marchandises dangereuses, constitue un problème important pour nos concitoyens et par rapport au développement durable.

Le volume actuel des marchandises dangereuses transportées dans l'Union constitue 10% de l'ensemble des marchandises transportées, ce qui est très important. Cela représente 110 milliards de tonnes par kilomètre par an, dont 58% par la route, ce qui est énorme, 25% par le chemin de fer et 17% par les voies d'eau intérieures.

Cette directive, qui vise à moderniser les dispositions existantes a aussi et surtout, peut-être, en ces temps de difficultés, le mérite de fusionner en un seul acte législatif quatre directives. Cela constitue un pas évident vers plus de transparence et il est très important que l'ensemble des Européens trouve de la lisibilité dans nos décisions.

Enfin, je me réjouis également que le secteur de la batellerie ait été intégré à la directive. Le mode de transport par voie d'eau doit être davantage pris en considération puisqu'il constitue un mode de transport respectueux de l'environnement et qu'il peut aussi constituer l'une des réponses à notre souhait constant de rééquilibrage des modes de transport en Europe. Là également, cette fusion en un seul acte législatif permettra une plus grande lisibilité et une plus grande transparence des règles applicables dans le contexte actuel où nous appelons de nos vœux une plus grande intermodalité des transports. Je me réjouis de cette avancée, notamment pour les acteurs du secteur des transports, à l'heure où les travaux de l'Europe ne sont pas toujours suffisamment bien expliqués et où ils sont malheureusement parfois incompris par nos concitoyens.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva Lichtenberger, im Namen der Verts/ALE-Fraktion. – Herr Präsident, Herr Kommissar, sehr geehrte Kolleginnen und Kollegen! Es ist ja nicht gerade ein Gedränge hier, aber das Thema wäre wichtig genug dafür. Die zweite Lesung zu den Gefahrguttransporten veranlasst mich wieder und nun noch einmal, auf ein gravierendes Problem hinzuweisen, nämlich dass jede Richtlinie ist so gut wie ihre Kontrolle.

Wir haben eine leicht wachsende Zahl von Gefahrguttransporten auf allen Verkehrsmitteln zu verzeichnen. Wir haben leider auch eine steigende Nachlässigkeit zu verzeichnen, wie mir die Kontrollpersonen mitteilen, was zum Beispiel die Deklaration der Güter betrifft. Eine falsche Deklaration eines gefährlichen Gutes bei seinem Transport kann, wenn es einen Unfall gibt, im wahrsten Sinne des Wortes, tödliche Folgen haben. Wenn zum Beispiel die Feuerwehr nicht erkennen kann, welches Löschmittel sie aufgrund des beförderten Gutes verwenden muss, kann es zu fatalen Konsequenzen kommen. Nur weil der Landeschemiker zufällig auch Feuerwehrmann war, ist meine Fast-Heimatstadt Innsbruck in diesem Sinne ganz nahe an einer gigantischen Katastrophe vorbeigegangen. Also, bitte die Kontrolle im Auge behalten! Das ist das Zentrale, das ist das Wichtige. In diesem Zusammenhang auch mein Appell an die Mitgliedstaaten.

Eine Verbesserung sehe ich durchaus durch die Aufnahme der Binnenschifffahrt. Gerade in einem Fluss können bei einem Unfall mit chemischen Gütern die ökologischen Schäden extrem lange andauernde Folgen haben und extrem fatal wirken.

Was ich wichtig finde, ist dass die Vorschreibung der Strecken nach wie vor deutlich enthalten und verstärkt ist. Gerade wenn es um Gefälle und Steigerungsstrecken geht und unter Umständen die Verkehrsdichte auch noch sehr hoch ist, gerade zu bestimmten Jahreszeiten oder zum Ferienbeginn, muss es möglich sein, große Gefahren hier fern zu halten. Ich meine, hier wäre auch die Ausdehnung der Begleitpflicht für besonders gefährliche Güter, also ätzende oder explosive Güter notwendig und richtig. Hier müssten wir noch einen Schritt weiter kommen, weil die anderen Beteiligten im Verkehr da schließlich dann mitgefährdet sind und im Falle eines Unfalls große Schwierigkeiten entstehen würden. Bei den Kontrollen zeigt sich leider, dass oft auch der Fahrzeugzustand nicht besonders gut ist.

Deswegen schließe ich mit einem Appell: Kontrolle sichert die Wirksamkeit dieser Richtlinie.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček, za skupinu GUE/NGL. – Dovolil bych si pozdravit nového pana komisaře. Vážený pane předsedo, milé kolegyně, vážení kolegové, ať už chceme nebo nechceme, uvnitř Evropské unie se musí přepravovat nejen běžné náklady, ale i náklady nebezpečné. Podíl nebezpečných nákladů v nákladní dopravě dnes tvoří zhruba 8 % a je dobře, že tato zpráva se snaží sjednotit požadavky dosud používaných čtyř směrnic, a to na základě platných mezinárodních dohod. Harmonizace přepravy zboží zvláště u multimodální přepravy je naprosto nezbytným a logickým krokem, který má pozitivně ovlivnit vnitřní trh Evropské unie. Bezpečnosti dopravy lze dosáhnout nejlépe sjednocením předpisů. Tyto předpisy musí jasně vymezovat značení nákladu stejně jako odlišovat různé třídy nebezpečnosti přepravovaného zboží.

Domnívám se oprávněně, že tato technická směrnice je potřebná, a souhlasím s kolegyní Lichtenbergerovou, že je třeba opravdu pečlivě zkoumat, jestli obsah odpovídá popisu. Rada přijala všechny pozměňovací návrhy schválené Parlamentem v prvním čtení. Společný postoj obsahuje pouze dvě drobné změny. Jde o požadavek přispět na překlad směrnice do národních jazyků a o možnost členských států rozhodnout o neuplatňování ustanovení přílohy III ve specifických případech. Směrnice přispívá k jasnému výkladu legislativy, k jejímu zjednodušení u železniční, silniční i vnitrozemské lodní dopravy. Já se domnívám, že v řadě případů není lodní doprava ta nejnebezpečnější, naopak, že nejnebezpečnější bývá doprava na silnicích. Skupina GUE/NGL bude tedy hlasovat pro tento návrh.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Mr President, I would like to thank first of all my friend and colleague Bogusław Liberadzki for his work on this important dossier. I would also like to congratulate our new Commissioner on his debut this evening. I will be honest with Mr Tajani: I did not vote for him earlier today. I did not vote against him, I did not abstain, I just did not participate in the vote. I should like Mr Tajani to understand it was nothing personal, it was more a protest against the system and against Italian procedures.

Nevertheless, I respect his appointment and I am sure in the months ahead his will be looking to do everything he can to convince me and others of his great merits and qualities and indeed competence in the role that he brings to this House.

In the last few days I think the Irish voters showed us that far from all Europeans are fully signed up or are clear about the role and benefits of the European Union, about European cooperation and why Europe-wide regulations are necessary in the first place.

However, I think all of these people, people who voted ‘no’ as well, will expect their national governments and indeed the European Union to look after them. Whilst this particular subject may not be top of the list of ones that come to their mind, in fact the inland transport of dangerous goods is a serious issue, a serious responsibility and one that it behoves all of us to look after.

Only now, with this directive, do we actually have Europe-wide regulations that cover the transport of dangerous goods as they move from one country to another across the continent.

Mr Liberadzki was quite right to point out that in many countries there were no regulations internally or nationally. So this report will put responsibility on national governments. But any legislation is only as good as its enforcement. So in his quest to gain my full confidence, I hope Mr Tajani, by his good offices, will be doing everything he can to encourage Member States to ensure that this legislation is properly monitored, enforced, and modified if necessary, and that strong action is taken against those who contravene this directive.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău, în numele grupului PSE. – Domnule Preşedinte, domnule comisar, doresc şi eu să vă felicit şi să vă urez succes în activitatea pe care o să o desfăşuraţi şi vreau să vă spun că aşteptăm foarte multe de la dumneavoastră.

Doresc să îl felicit pe colegul Liberadzki pentru raportul domniei sale, care face parte din procesul de simplificare a legislaţiei şi reuneşte practic şi actualizează textul a patru directive într-una singură. Legislaţia europeană existentă anterior nu acoperea transportul naval al bunurilor periculoase, acesta fiind guvernat de reguli stabilite de diferite acorduri multilaterale la care statele membre au aderat.

Este important, deci, că vom avea o legislaţie comunitară cu reguli comune pentru toate statele membre, pentru transportul produselor periculoase, pentru toate modurile de transport. Existenţa acestor reguli comune permite transferul produselor periculoase dintr-un mod de transport în altul. Suplimentar faţă de prevederile acestei directive, statele membre pot introduce în legislaţia naţională cerinţe specifice pentru vehicule, vagoane şi nave dedicate transportului naval pe apele interioare.

Amendamentele propuse de Consiliu introduc două noi elemente: primul introduce şi permite statelor membre să reglementeze sau să interzică strict din alte motive decât cele de siguranţă transportul intern al mărfurilor periculoase pe teritoriul lor. Cel de al doilea amendament impune Comisiei să sprijine financiar statele membre pentru traducerea în limbile lor oficiale a acordurilor europene pentru transportul produselor periculoase în sistem rutier, feroviar şi naval.

Consider, însă, că toate statele membre trebuie să desfăşoare şi campanii de informare pentru informarea celor interesaţi cu privire la prevederile noii directive. Respectarea acestor reguli este esenţială însă. Autorităţile responsabile trebuie să se asigure că transportul mărfurilor periculoase se desfăşoară doar cu respectarea regulilor şi restricţiilor comune stabilite.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Präsident! Herr Vizepräsident der Kommission, herzlichen Glückwunsch in Ihrer neuen Funktion! Wir werden wahrscheinlich beim Thema Verkehr noch öfter miteinander im Gespräch sein, ich freue mich darauf. Herzlichen Dank auch an den Berichterstatter – er hat dafür gesorgt, dass wir einen guten Rechtstext haben. Jetzt müssen wir sicherstellen, dass dieser Rechtstext in den Mitgliedstaaten möglichst rasch umgesetzt wird, und, noch wichtiger – das ist heute schon gesagt worden –, wir müssen die entsprechenden nationalen Gesetze und Vorschriften dann vor Ort anwenden. Hier brauchen wir Engagement und Aufmerksamkeit vonseiten der Behörden, die dafür zuständig sind. Wir brauchen keine Nonchalance und kein Augenzwinkern derer, die die Überwachung durchführen sollen.

Wichtig ist auch – und das ist gesagt worden –, dass die Deklaration der Gefahrgüter so erfolgt, dass dann tatsächlich die Überwachung und die Begleitung in entsprechender Weise vorgenommen werden können. Dann werden wir mehr Sicherheit auf den Straßen und auch auf den Binnenwasserstraßen haben.

 
  
MPphoto
 
 

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – Panie Przewodniczący! Prawie rok temu, jadąc autostradą, byłem świadkiem wywrócenia cysterny z gazem płynnym. Nie można było nigdzie wyjechać, powstał ogromny korek drogowy. Wszyscy w napięciu czekaliśmy, czy nie wybuchnie. Tak dzieje się każdego dnia na drogach Unii. Dobrze się stało, że nareszcie uregulujemy tę kwestię, że będzie bezpiecznie na drogach i torach. Jest to następna dyrektywa, która ma zwiększyć bezpieczeństwo naszych obywateli, zmniejszyć liczbę wypadków i stworzyć jednolite przepisy prawne.

Dziękuję Panu, Panie Pośle Liberadzki, za pana wkład pracy dla dobra nas wszystkich.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Tajani, Membro della Commissione. − Signor Presidente, onorevoli deputati, io credo che si sia fatto un buon lavoro nell'approvare un testo legislativo che contribuisce e contribuirà a dare maggiore sicurezza ai cittadini europei lungo le strade dell'Unione.

I carichi pericolosi – lo sappiamo bene – possono rappresentare dei rischi. Ecco perché è giusto che l'Unione europea si impegni al fine di garantire la sicurezza di tutti quanti i cittadini, perché ripeto – l'ho detto nel corso dell'audizione dell'altroieri sera – una delle mie priorità è la tutela del diritto dei cittadini. Ogni iniziativa che la Commissione prenderà sarà per garantire la tutela dei cittadini e dare risposte concrete alle istanze dei cittadini.

Questa sera, nel corso del dibattito, è emersa forte la volontà di questo Parlamento di contribuire all'approvazione di una norma che permetterà ai cittadini di viaggiare sulle strade in maniera più sicura. L'impegno della Commissione sarà certamente quello di vegliare, come per tutte quante le altre norme, sull'applicazione da parte degli Stati membri. La Commissione è guardiana dei trattati e per quanto mi riguarda intendo adempiere in maniera scrupolosa a questo mio dovere. Quindi, anche per quanto riguarda la norma che stiamo approvando in queste ore, farò di tutto perché venga applicata e controllerò affinché tutti gli Stati membri dell'Unione, nell'interesse superiore dei cittadini europei, la applichino.

La ringrazio, signor Presidente, e ringrazio ancora il relatore per l'ottimo lavoro svolto e per la capacità di aver saputo, anche in seconda lettura, dare un contributo per rendere migliore e più chiaro il testo legislativo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki, sprawozdawca. − Panie Przewodniczący! Niech mi będzie wolno podziękować sprawozdawcom-cieniom, zwłaszcza pani Sommer i pani Griesbeck, także Robertowi Evansowi, pani Ţicău za wasze wypowiedzi, za współpracę i za wsparcie.

Dwa zdania odnośnie uwagi pani Lichtenberger dotyczącej kontroli realizacji przepisów. Rzeczywiście ten dwuletni okres przejściowy jest po to, by państwa członkowskie mogły się przygotować do skutecznego egzekwowania tego nowego stanu rzeczy. Chciałbym bardzo wyraźnie podkreślić, iż dotychczas tylko osiem spośród 27 państw członkowskich zaakceptowało jednocześnie wszystkie trzy międzynarodowe akty, czyli ADR, RID oraz ADN. Stąd zastosowanie w pełni tych regulacji, zarówno w sprawach międzynarodowego transportu, jak i przeniesienie na krajowe przewozy, jest celem i sądzę, że jesteśmy na dobrej drodze.

Jeszcze raz bardzo dziękuje Panie Komisarzu za takie zrozumienie i na Pana ręce składam podziękowanie dla pańskich współpracowników. To była przyjemność pracować i z Komisją i z Radą.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − La discussione è chiusa.

La votazione si svolgerà giovedì 19 giugno 2008.

Dichiarazioni scritte (articolo 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Magor Imre Csibi (ALDE), in writing. This future directive is a big step forward towards protecting our safety and our environment, as it introduces European rules for transport of dangerous goods not only by road and rail but also by inland waterways.

Accidents in inland waterways can have an extensive impact and serious consequences such as water poisoning, extinction of wildlife and human health problems. All the more reason to try to reduce the risks by creating common rules for this mode of transport as well.

Furthermore, I strongly support the inclusion of a provision that Member States can regulate or prohibit transport of dangerous goods for reasons other than safety. If we take the case of cyanide, an extremely toxic material, 14% of the cyanide releases into the environment were caused by transport accidents. These figures highlight the vulnerability of cyanide transport and underlines the need for stronger environmental and safety standards. I therefore encourage Member States to take the strictest possible measures to regulate transportation of cyanide and, where necessary, to prohibit bulk transportation of cyanide on their territory. Sometimes minimising the transport of hazardous goods is just the safest way to minimise the risks.

 

17. Ġestjoni tas-sikurezza ta' l-infrastruttura tat-toroq (dibattitu)
MPphoto
 
 

  Presidente. − L'ordine del giorno reca la relazione di Helmuth Markov, a nome della commissione per i trasporti e il turismo, sulla proposta di direttiva del Parlamento europeo e del Consiglio sulla gestione della sicurezza delle infrastrutture stradali (COM(2006)0569 – C6-0331/2006 – 2006/0182(COD)) (A6-0050/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Tajani, Membro della Commissione. − Signor Presidente, onorevoli deputati, siamo ancora a discutere di un tema che riguarda la sicurezza dei cittadini sulle strade d'Europa.

Io credo che si debba insistere su questo argomento. Oggi pomeriggio ho avuto una riunione con i funzionari della mia Direzione generale, proprio perché si possa valorizzare l'impegno della Commissione e moltiplicare l'impegno della Commissione nel settore della sicurezza stradale.

I dati degli ultimi mesi, purtroppo, non sono confortanti e rischiano di mettere a repentaglio l'obiettivo che ci siamo prefissi di dimezzare il numero delle vittime sulle strade. Ecco perché noi dobbiamo continuare a lavorare. Io mi rallegro che si possa oggi arrivare alla conclusione, ancora una volta, di una normativa che riguarda la sicurezza stradale e quindi la sicurezza di tutti quanti i cittadini europei.

Nel Libro bianco del 2001, voluto dalla sig.ra Loyola de Palacio, sulla politica europea dei trasporti, la Commissione ha proposto l'ambizioso obiettivo di dimezzare il numero delle vite sulle strade entro il 2010. Questa iniziativa è stata accolta positivamente dal Parlamento ed è stata sempre sostenuta dal Parlamento.

Dicevo che, purtroppo, i risultati non sono stati nell'ultimo anno, dopo una serie di dati estremamente positivi negli scorsi anni, così positivi come avremmo voluto. E siamo tutti quanti consapevoli, certo, che la stragrande maggioranza degli incidenti sono legati principalmente ad errori umani o all'imprudenza.

Tuttavia, anche le condizioni della rete stradale, associate ai crescenti volumi di traffico, contribuiscono spesso in maniera decisiva a determinare incidenti. È stato dimostrato, infatti, che le condizioni dell'infrastruttura stradale giocano un ruolo determinante in un incidente su tre. Per questo motivo, oltre alle iniziative mirate al miglioramento del comportamento degli utenti e del livello di sicurezza dei veicoli, l'infrastruttura dovrebbe essere il terzo pilastro di ogni programma sulla sicurezza stradale che si basi sul principio dell'approccio integrato.

La proposta di direttiva sulla gestione della sicurezza delle infrastrutture stradali offre una buona combinazione di misure preventive e correttive. Le procedure introdotte dalla direttiva mirano ad assicurare l'integrazione della sicurezza in tutte le fasi della pianificazione, della progettazione, della costruzione, ma anche della gestione e del funzionamento dell'infrastruttura stradale. La direttiva non intende, certo, insegnare agli ingegneri civili come costruire le strade e non rappresenta certamente un incentivo alla costruzione di nuove strade. È piuttosto uno strumento che mira ad estendere a tutti gli Stati membri procedure che sono già in uso, a volte, con modalità differenti. Il valore aggiunto di un intervento a livello europeo sta nel generalizzare e diffondere tali best practices agli Stati membri che ancora non le applicano.

L'on. Markov e i suoi colleghi della commissione trasporti hanno lavorato intensamente sulla proposta contribuendo a migliorarne il risultato. Il testo della proposta ha subito delle modifiche durante il suo percorso attraverso le istituzioni. Molti obblighi amministrativi e di invio di informazioni sono stati rimossi, con lo scopo di alleviare l'onere burocratico della proposta. Gli allegati, che elencano gli elementi da considerare per le procedure introdotte dalla direttiva, sono stati resi non obbligatori. Alcune definizioni sono state riviste per renderle consistenti con le pratiche già esistenti in alcuni Stati membri. Tuttavia, gli elementi principali della proposta iniziale sono rimasti immutati e il testo attuale è dunque accettabile da parte della Commissione.

Una volta adottata, la direttiva sarà il primo strumento dell'Unione europea diretto all'infrastruttura stradale nella sua interezza e sarà uno strumento particolarmente importante e potente. Mi permetto di ricordare, ancora una volta, che questa direttiva, se applicata sulla rete transeuropea, potrà salvare più di 600 vite ed evitare circa 7.000 incidenti ogni anno.

È evidente che la direttiva avrà anche un importante impatto sociale ed economico. Darà il via ad un processo di lunga durata. L'obiettivo che ci poniamo è quello di cambiare l'approccio culturale alla sicurezza in fase di progetto, costruzione e manutenzione delle strade. In tal senso, si tratta di una direttiva che guarda il futuro e che può valere per i prossimi 50 anni.

Grazie ancora, on. Markov, per il lavoro che ha svolto e grazie ancora per la vostra attenzione.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Grazie signor Commissario, l'Aula ha certamente compreso che la Commissione intende dimezzare il numero delle morti, non quello delle vite.

 
  
MPphoto
 
 

  Helmuth Markov, Berichterstatter. − Herr Präsident, Herr Kommissar, sehr verehrte Kolleginnen und Kollegen! Nach mehr als eineinhalb Jahren Verhandlung haben sich alle Fraktionen im Parlament, der Rat und die Kommission schließlich auf einen Kompromiss für eine Richtlinie über das Management für die Sicherheit der Straßenverkehrsinfrastruktur in der EU verständigen können.

Der wichtigste Punkt dieser Einigung ist, dass alle Beteiligten anerkennen, dass die Sicherheit der Straßeninfrastruktur ein elementarer Eckpunkt für die Verbesserung der Sicherheit auf Europas Straßen ist. Neben dem grundsätzlichen Ziel, den Verkehr von der Straße auf die Schiene umzuleiten, sind selbstverständlich sowohl Fahrerverhalten und Fahrzeugsicherheit als auch die Einhaltung von Sozialvorschriften im Transportverkehr entscheidende Komponenten.

In diesen Bereichen gibt es immerhin einige, wenn auch nicht immer hinreichende europäische Regelungen. Hinsichtlich der Infrastrukturplanung und Instandhaltung fehlen bislang solche gemeinsamen Regeln. Das ist eigentlich unverständlich, denn seit wann hören Straßen an Ländergrenzen einfach auf? Sollten nicht alle Fahrer auf diesen Straßen sicher sein können, dass sie auf guten Straßen fahren?

Trotz dieser Argumente hatte der Ausschuss für Verkehr und Fremdenverkehr den ursprünglichen Vorschlag der Kommission mit dem Hinweis auf die Subsidiaritätsrechte der Mitgliedstaaten mit einer sehr knappen Mehrheit von einer Stimme vollständig abgelehnt. Sowohl im Rat als auch im Parlament gibt es unterschiedliche Auffassungen darüber, wie tiefgreifend und verbindlich eine gemeinsame Richtlinie sein sollte. Daher war es notwendig, Kompromisse zu suchen, die hinter dem ursprünglichen Kommissionsvorschlag und auch hinter meinem ersten Berichtsentwurf zurückgehen.

Mir persönlich wäre es lieber gewesen, einheitliche, verbindliche, aber natürlich nicht ausschließliche Kriterien dafür aufzustellen, wie Straßen in der EU, und nicht nur die transeuropäischen Netze, geplant, gebaut, verkehrsregelungsmäßig abgesichert, regelmäßig auf Sicherheitsaspekte kontrolliert und gegebenenfalls ausgebessert werden sollten. Dasselbe hielt ich hinsichtlich der Analyse der Gefährdungssituation – Stichwort: Unfalldatenaufnahme – für sinnvoll.

Der jetzt vorliegende Vorschlag ist leider nur – aber immerhin – ein allererster Schritt in die sichere Richtung. Die Mitgliedstaaten werden mit diesen Empfehlungen hoffentlich gute Erfahrungen machen und eventuell zu einem späteren Zeitpunkt selbst ein einheitlicheres Vorgehen wünschen. Insbesondere im Erwägungsteil des Berichts lässt sich erkennen, dass es sich hier um eine Testphase handeln wird, die engere Kooperation in Zukunft keineswegs ausschließt.

Zu den wichtigsten Inhalten des Berichts. Erstens: In allen Phasen der Planung, des Baus und des Betriebs der Straßen wird der Sicherheitsaspekt mit einbezogen.

Zweitens: Insbesondere Streckenabschnitte mit hoher Unfallhäufigkeit sollen besonders intensiven Prüfungen unterzogen und Fahrzeugführer darauf entsprechend hingewiesen werden. Hinzu kommt, dass ähnliche Beschilderungen – unter anderem an Baustellen – angestrebt werden, damit diese sowohl tagsüber als auch nachts rechtzeitig gut erkennbar sind.

Drittens: Unabhängiges, entsprechend ausgebildetes und regelmäßig geschultes Personal ist an Planung und Prüfung entscheidend beteiligt. Es gibt keine Verpflichtung zur detaillierten Harmonisierung der Ausbildung in den unterschiedlichen Mitgliedstaaten, dennoch soll auf Kompatibilität der Ausbildungs- und Trainingsinhalte geachtet werden.

Viertens: Ebenso können diejenigen Mitgliedstaaten, die bereits ein umfassendes Sicherheitsmanagement durchführen, bei ihrem System bleiben, sofern damit im Ergebnis die Anforderungen der Richtlinie erfüllt werden können.

Fünftens: Die Richtlinie bietet zudem viele sinnvolle Beispiele für Methoden und Kriterien, die auf Sicherheitsprüfungen und Gefahren- bzw. Unfallanalysen Anwendung finden können. Sie betont erneut die Notwendigkeit ausreichender, sicherer Parkplätze.

Sechstens: Schließlich wird darauf hingewiesen, dass zur stetigen Verbesserung der Straßenverkehrssicherheit neue technische Möglichkeiten gefunden und angewandt werden sollten.

Die Kommission ist in der Position, den Austausch von best-practice-Erfahrungen mit dem Sicherheitsmanagement auf Straßen außerhalb der TEN, die mithilfe von europäischen Mitteln gebaut wurden, zu fördern. Der Kompromiss stellt sicher, dass das Parlament bei entscheidenden Änderungen und Weiterentwicklungen der Bestimmungen der Richtlinie adäquat einbezogen wird. Der gefundene Kompromiss, über den als Block I abgestimmt wird, sollte hier im Plenum Zustimmung finden.

Für die intensive Zusammenarbeit, auch wenn sie mit mir vielleicht nicht immer ganz einfach gewesen war, möchte ich den Schattenberichterstattern und den Kollegen von Kommission und Rat sehr herzlich danken und hoffe, dass damit diese Richtlinie einen guten Weg beschreiten wird.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer, im Namen der PPE-DE-Fraktion. – Herr Präsident! Herr Kommissar, auch ich möchte Ihnen jetzt endlich zu Ihrem Amtsantritt gratulieren. Herzlichen Glückwunsch, alles Gute! Ich verbinde diese Gratulation aber auch mit der Hoffnung, dass wir in Zukunft keine unsinnigen Gesetzesentwürfe aus Ihrem Hause mehr auf den Tisch bekommen. Vor einem Jahr haben wir im Verkehrsausschuss den Kommissionsvorschlag zum Sicherheitsmanagement für die Straßeninfrastruktur abgelehnt, weil er uns zu bürokratisch war und keinen Zusatznutzen aufwies.

Ich vertrete weiterhin die Auffassung, dass die Richtlinie eigentlich überflüssig ist und keinen Mehrwert bringt. Die Straßenverkehrsinfrastruktur in den Mitgliedstaaten ist sehr unterschiedlich, und eigentlich sollten wir nur die Mitgliedstaaten unterstützen, die Nachholbedarf haben, aber dafür brauchen wir keine Richtlinie für alle. Statt einer Richtlinie sollten besser Leitlinien erlassen werden, die auf bereits existierender guter Praxis in den Mitgliedstaaten basieren.

Deswegen würde ich es lieber sehen, wenn wir die Richtlinie komplett ablehnten, aber wir bekommen in diesem Hause dafür keine politische Mehrheit, und auch der Rat will an einer inhaltsentleerten Regelung festhalten. Deshalb haben wir jetzt einen Kompromiss auf der Grundlage des Berichts aus dem Verkehrsausschuss gefunden. Dieser Kompromiss enthält im Wesentlichen kleinere Änderungen wie sprachliche Verbesserungen und Änderungen der Anhänge, in denen die Verfahren des Sicherheitsmanagements konkreter aufgeführt sind.

Straßenverkehrssicherung ist natürlich für uns ein wichtiges Thema, aber auf EU-Ebene wurde bereits viel zur Verbesserung der Straßenverkehrssicherheit getan, zum Beispiel in Bezug auf Lenk- und Ruhezeiten, Zusatzspiegel bei LKW, Tunnelsicherheit etc. Das sind Bereiche, in denen Regelungen auf EU-Ebene sinnvoll sind. Hier kann auch noch mehr getan werden, aber nur, wenn es einen Mehrwert für die Verkehrssicherheit bringt. Aufgrund des Subsidiaritätsprinzips ist das aber nicht der Fall für die Straßeninfrastruktur. Da wir aber nun den Kommissionsvorschlag sehr abgeschwächt haben, kann auch ich ihm trotz der genannten Einwände zustimmen.

Die Richtlinie verpflichtet nun die Mitgliedstaaten lediglich dazu, vier Verfahren für das Sicherheitsmanagement der Straßeninfrastruktur einzuführen. Dies betrifft nur Straßen des transeuropäischen Netzes, und aufgrund der Unverbindlichkeit der Anhänge gestalten die Mitgliedstaaten die erforderlichen Verfahren eigenständig. So haben die Mitgliedstaaten ausreichenden Handlungsspielraum, um ihre teilweise bereits existierenden, gut funktionierenden Verfahren beizubehalten. Es gibt also keine neuen Verpflichtungen für diejenigen, die bereits ein gutes Management haben.

Des Weiteren haben wir die von der Kommission geplanten umfangreichen Berichtspflichten gestrichen, und schließlich haben wir die vom Berichterstatter geforderte Ausweitung des Anwendungsbereichs der Regelung auf Autobahnen verhindert. Alles andere würde einen Verstoß gegen das Subsidiaritätsprinzip darstellen.

Im Endeffekt handelt es sich bei der Regelung nun um Leitlinien im Gewand einer Richtlinie. Es ist auch das erste Mal, dass ich dieses erlebe. Aber damit haben wir ein Ergebnis, das meine Fraktion von Anfang an gefordert hat, und wir können dem gut zustimmen.

Gestatten Sie mir zum Abschluss eine Bemerkung zum Änderungsantrag 70. Hier bitte ich darum, die englische Fassung zur Grundlage zu nehmen. Die deutsche Fassung zumindest ist fehlerhaft, und die anderen Sprachfassungen müssen wahrscheinlich auch überprüft werden.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki, w imieniu grupy PSE. – Panie Przewodniczący! Niech mi wolno będzie na początku wyrazić satysfakcję, iż Pan, Panie Komisarzu, podtrzymał stanowisko swojego poprzednika. Oczywiście tak jak pan Markov, który włożył bardzo dużo pracy, jak pani Sommer mówiła, ta dyrektywa była zagrożona w bardzo zasadniczy sposób – być albo nie być. Należałem do tych, także i moja grupa polityczna, którzy chcieli i chcą tej dyrektywy, między innymi dlatego, iż chcemy jej używać jako skutecznego instrumentu oddziaływania na kraje szczególnie z ostatnich dwóch rozszerzeń jeśli chodzi o sposób, technologię, metody, tempo, harmonogram modernizacji swojej infrastruktury z punktu widzenia bezpieczeństwa – mamy do tego bardzo ważne przesłanki. Jeżeli w Polsce mamy zbliżoną ilość wypadków drogowych jak w Niemczech, to znaczy, że w Polsce dzieje się źle i podobnie w krajach nowych. Dlatego też kompromisy i poprawki, które były prezentowane, będziemy popierać. Wnioskuję o liczne poparcie. To nie jest tylko kompromis kosmetyczny w stosunku do przedłożonej wersji. To jest ważny kompromis, myślę, satysfakcjonujący wszystkich.

Jeszcze raz dziękuję Panu Helmuthowi Markov za jego współpracę. Nie był Pan ciężkim współpracownikiem, tak jak Pan deklarował. Cieszę się, że możemy otrzymać ważny instrument podnoszący bezpieczeństwo ruchu drogowego.

 
  
MPphoto
 
 

  Paweł Bartłomiej Piskorski, w imieniu grupy ALDE. – Panie Przewodniczący! Przyłączam się do bardzo ciepłych powitań dla Pana Komisarza i do życzeń jak najlepszej pracy i współpracy z nami.

Dzisiaj pracując nad dyrektywą dotyczącą bezpieczeństwa ruchu dobrze wpisujemy się w pewien ciąg, który w czasie tej sesji Parlamentu w Strasburgu jest nam dany. Wczoraj pracowaliśmy nad tematem bezpieczeństwa ruchu pieszych i ruchu rowerowego, dzisiaj mówiliśmy o przewożeniu towarów niebezpiecznych, teraz mówimy o bezpieczeństwie dróg, jutro będziemy mówili o projekcie dotyczącym inteligentnego samochodu.

To są dobre wiadomości dla obywateli Unii Europejskiej, ponieważ pokazują, że Parlament Europejski zajmuje się rzeczami konkretnymi, mogącymi zmienić ich bezpieczeństwo w ruchu drogowym. Te dobre wiadomości napotykają oczywiście jeszcze cały szereg zapytań. Po pierwsze, musimy zdawać sobie sprawę, że to jest ciąg wydarzeń, że żadna z tych dyrektyw bądź innych aktów prawnych nie rozwiązuje problemu sama w sobie, że naszą wolą jest poprawianie systemu, naszą wolą jest to, żeby z roku na rok wypadków było mniej, aby ich skutki były coraz mniejsze. Ale implementacja tych dokumentów jest bardzo istotną kwestią, zwłaszcza dla krajów nowych, dla tych krajów, w których infrastruktura drogowa jest bardzo istotnie zaniedbana, w których ta dyrektywa będzie pożyteczna. I to bardzo wyraźnie należy powiedzieć, że nie jest to przeregulowanie prawa europejskiego, tylko to jest pożyteczna z tej perspektywy dyrektywa. Może zapewnić to standard, który rządy będą musiały implementować.

Komplementuję również naszego sprawozdawcę, pana Markowa. Ten tekst jest pozytywny, dobry i jak mówię, wpisuje się w pewien ciąg naszych prac tu w Parlamencie Europejskim na temat poprawy bezpieczeństwa drogowego naszych obywateli. Bardzo serdecznie dziękuję i mam nadzieję, że Parlament Europejski w tych sprawach nie poprzestanie na tym akcie.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva Lichtenberger, im Namen der Verts/ALE-Fraktion. – Herr Präsident! Herr Kommissar, Sie haben in Ihrem Kommentar zu dieser Richtlinie davon gesprochen, dass die Statistiken dort, wo es um Tote im Unfallgeschehen geht, eine Verschlechterung zeigen, und zwar erst im letzten Jahr – vorher habe es eine Verringerung der Anzahl der Toten gegeben. Das hat wahrscheinlich wenig mit Infrastruktur zu tun, denn es ist nicht anzunehmen, dass sich innerhalb eines Jahres der Zustand der europäischen Straßen so rapide verschlechtert, dass plötzlich viel mehr Leute verunglücken müssen.

Sie merken schon an meiner Einleitung, dass ich dieser Richtlinie etwas skeptisch gegenüberstehe. Auch ich hätte geglaubt, man hätte mit Leitlinien durchaus das Auslangen gefunden. Mir ist der Zusatznutzen, den diese Richtlinie bringt, noch nicht klar. Ich werde mir in der Umsetzung sehr genau anschauen, was denn da wirklich geschieht.

Womit ich immer wieder Probleme habe, ist, dass es aus meiner Sicht ein Ungleichgewicht gibt, wenn es um die Verkehrssicherheit geht. Auf der einen Seite, wenn es um technische Maßnahmen geht, sind wir sehr schnell im Vorschreiben – auch wenn es zum Teil einfach um eine Verteuerung geht, deren Nutzen für die Sicherheit sich nicht ganz erschließt. Auch bei der Infrastruktur sind wir großzügig und machen sehr umfangreiche Vorschreibungen. Wenn es aber um den Menschen geht, der im Unfallgeschehen immer noch zentral ist, gibt es ganz große Zurückhaltung in diesem Haus, über das Thema überhaupt reden zu wollen.

Ich glaube nach wie vor: Wenn ein Fahrer es nicht schafft, sich den Umweltbedingungen anzupassen, wird es für ihn überhaupt sehr schwierig werden, denn das Wetter können wir noch nicht europäisch normieren, und das Wetter hat gerade auf das Unfallgeschehen immer wieder große Auswirkungen. Ich warte auf die Umsetzung. Ich werde das Ganze sehr genau beobachten.

 
  
MPphoto
 
 

  Leopold Józef Rutowicz, w imieniu grupy UEN. – Panie Przewodniczący! W krajach o rozbudowanym transporcie wypadki drogowe są najczęstszą przyczyną śmierci i inwalidztwa obywateli. Dyrektywa o zwiększeniu bezpieczeństwa infrastruktury drogowej w transeuropejskiej sieci jest dokumentem, który ograniczy ilość wypadków. Dokument jest przepisem potrzebnym, kompleksowo ujmującym zagadnienia bezpieczeństwa dróg od projektu do eksploatacji. Zgłoszone poprawki mają charakter merytoryczny. Ze zgłoszonych poprawek proponuję wykreślić poprawkę do art. 5 ust. 1 zwiększającą okres kontroli niebezpiecznych odcinków sieci drogowej z okresu rocznego na okres trzyletni. Takie zwiększenie nie jest zasadne w okresie wprowadzenia dyrektywy. Dyrektywa ma charakter kompleksowy i zgodnie z założeniami przez lepszy nadzór bezpieczeństwa istniejących, budowanych, remontowanych i projektowanych dróg, powinna obniżyć się o połowę liczba wypadków śmiertelnych do 2010 roku.

Z zapisów dyrektywy mogą skorzystać państwa członkowskie przy organizacji nadzoru nad drogami krajowymi i regionalnymi w walce o zmniejszenie ilości wypadków na drogach w Unii Europejskiej, które rocznie są przyczyną śmierci ok. 40 tysięcy osób i stanowią główną przyczynę zgonów osób w wieku poniżej 45 lat. Konieczne są również działania w zakresie lepszego stanu, poprawy jakości pojazdów, infrastruktury, szkolenia, propagowania bezpieczeństwa jazdy itd.

Gratuluję sprawozdawcy Helmuthowi Markov dobrego sprawozdania i udziału w redakcji dyrektywy. Popieramy dyrektywę.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček, za skupinu GUE/NGL. – Jedním z důležitých úkolů, které si Evropská unie stanovila v roce 2001 v silniční dopravě, je snížení počtu úmrtí na evropských silnicích do roku 2010 na polovinu, tj. z 50 000 na 25 000 za rok. Dosavadní výsledky nejsou příliš uspokojivé. V roce 2005 zahynulo na silnicích 

41 500 osob. Je tedy nutné přijmout nějaká nová opatření. O bezpečnosti na silnici rozhoduje nejen bezpečnost dopravních prostředků a kvalita výcviku řidiče, ale i stav infrastruktury, tj. bezpečnost konstrukce vozovky a její odpovídající značení. Většina dosud přijatých opatření se soustřeďuje naprosto cíleně na bezpečnost vozidel, některá z nich se snaží ovlivnit výcvik řidiče a eliminovat ty, kteří mohou být ostatním účastníkům silničního provozu nebezpeční, např. bodovým systémem.

Na úrovni Evropské unie se pro metodiku zlepšení dopravní infrastruktury zatím mnoho neudělalo. Je tedy třeba co nejrychleji rozšířit tzv. nejlepší praxi. Protože za nejdůležitější komunikace jsou považovány ty, které byly zařazeny do sítě TEN-T, je i zpráva zaměřena do této oblasti. Myslím si, že z hlediska dlouhodobého jsou cílené investice do úpravy infrastruktury a značení silnic včetně aplikace informačních technologií naprosto nezbytné, a to nejen na hlavních silnicích a nejen v nových státech. Vedle využití prvků pasivní a aktivní bezpečnosti u nových vozidel a systému eCall se jedná perspektivně o prvek, který může nejvíce ovlivnit bezpečnost v silniční dopravě. Přijetí zprávy skupina GUE/NGL vřele doporučuje.