Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 19. junij 2008 - Strasbourg

9.1. Burma: nadaljevanje odvzema prostosti političnim zapornikom

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Burmi.⁽¹⁾

  Mikel Irujo Amezaga, avtor. − (ES) Gospod predsednik, kot sem rekel, je glede na kampanjo za človekove pravice, mir in demokracijo v Burmi najstarejši politični zapornik 12. marca preživel svoj 78. rojstni dan v samici v zaporu Insein.

Ta zapornik je U Win Tin, ugleden novinar in vodja Nacionalne zveze za demokracijo. U Win Tin je najstarejši zapornik vesti v Burmi. V zaporu je zadnjih 19 let, od julija 1989.

Obsojen je bil trikrat, skupaj na 21 let zapora. Kakšen je njegov sedanji položaj, vemo le iz zadnjega poročila o pogojih burmanskih zapornikov, ki ga je pripravil Yozo Yokota, posebni poročevalec Združenih narodov o položaju človekovih pravic v Burmi.

U Win Tin je vztrajal pri svojih političnih idealih za ceno svobode. Januarja 2008 so ga odpeljali v bolnišnico na drugo operacijo kile.

Je eden od 1 873 političnih zapornikov Burme. Seveda želimo v tej resoluciji izraziti tudi naše obsojanje podaljšanja hišnega pripora Daw Aung San Su Či.

Moja skupina poziva k takojšnjemu ukrepanju na področju nujnega postopka politične in gospodarske reforme. Prvič, izpustitev vseh političnih zapornikov. Drugič, ponovna vzpostavitev osnovnih državljanskih svoboščin in seveda političnega dialoga med vsemi strankami.

Ponovno prosimo Svet, naj sprejme učinkovite ukrepe proti burmanski vojaški hunti, ki je postala vodilna v svetu na področju kršitev človekovih pravic.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Parlament je sprejel številne resolucije, ki obsojajo burmansko vojaško hunto zaradi večkratnih resnih kršitev človekovih pravic prebivalcev Burme. Vendar ti brezsrčni generali ne upoštevajo našega mnenja. Namesto tega še naprej izkazujejo svojo moč na zelo domišljav in moteč način.

Celo po pustošenju nedavnega ciklona so ovirali poskuse pomoči svobodnega sveta, poleg tega pa tudi izkoriščali težaven položaj svojih državljanov, ko so potrebovali pomoč, tako, da so se pojavljali v državnih medijih, ki so pod nadzorom hunte, in pri tem poudarjali, da je njihova vloga človekoljubna in dobronamerna, ter izvedli referendum o ustavi le nekaj dni po nesreči, ki jo je povzročil ciklon.

Tiste, ki nasprotujejo hunti, mučijo, ubijejo ali pridržijo. Tovrsten primer je seveda dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Su Či, ki je vodila Nacionalno zvezo za demokracijo, ko je pred 18 leti zmagala na volitvah, in 12 let preživela v priporu; nedavno se je hunta odločila, da bo njen pripor še podaljšala.

Menim, da je treba zdaj proti hunti v Burmi uvesti strožje ukrepe. Najučinkovitejši ukrep bi bilo izvajanje pritiska na Kitajsko, da je ne bi več podpirala. Če Kitajska pri tem ne bo sodelovala, bomo morali ukrepati v zvezi z našimi trgovinskimi odnosi s Pekingom in olimpijskimi igrami na Kitajskem. Verjetno nam je za uvedbo sprememb na področju svobode in demokracije v Burmi ostala le ta možnost.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, kakšna je dejansko država, se izkaže, ko gre za nudenje mednarodne pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč. Čeprav imamo v zvezi s Kitajsko lahko veliko pomislekov, vemo, da je ta država v težavnem obdobju sprejela mednarodno pomoč. Podoben odnos do mednarodne pomoči, vključno s pomočjo držav članic Evropske unije, je imela tudi Burma.

To me spominja na ameriško igro „Same Time, Next Year“ (Ob letu osorej). Odnos našega parlamenta do Burme nekoliko spominja na to igro. Vsako leto se srečamo in razpravljamo o razmerah v Burmi. V resnici ni nobenih dejanskih, pomembnih sprememb. Strinjam se z dejstvi, ki so jih predstavili prejšnji govorniki. Dejstvo, da je bila ženska, voditeljica opozicije, toliko let v hišnem priporu, v svetu velja za nezaslišano. Takšne razmere ne smejo postati sprejemljive. Upam, da bomo v tem parlamentu lahko uskladili stališča in si enotno prizadevali za zaščito demokracije v Burmi.

  Thomas Mann, avtor. − (DE) Gospod predsednik, vojaška hunta v Burmi vztraja pri poskusih osamitve svoje države in njenih prebivalcev od ostalega sveta. Septembra 2007, po tem, ko so bili protesti budističnih menihov nasilno zatrti, je bil uveden embargo na novice. Prejšnji mesec so mednarodnim organizacijam preprečili, da bi pomagale žrtvam ciklona. Humanitarni delavci so prispeli do ljudi v stiski z veliko zamudo, za nekatere prepozno.

Zdaj se pojavljajo prav tako zaskrbljujoča poročila, kot so na primer novice o priprtju žrtev ciklona, ki so prosile za pomoč služb ZN. Poleg tega so varnostne sile ustrelile ali močno poškodovale jetnike, ki so poskusili zbežati iz zapora, ki ga je uničil ciklon Nargis. EU si ni zatiskala oči. Uvedla je trgovinski embargo, čeprav to ni imelo želenega učinka. Zagrozila je z uvedbo strožjih sankcij, če se položaj človekovih pravic ne bo izboljšal. Vendar burmanski voditelji niso storili še popolnoma ničesar.

Ne zmanjšajmo svojih zahtev. Politične zapornike morajo izpustiti. Preklicati morajo več desetletij trajajoč hišni pripor Aung San Su Či. Pogumno udejstvovanje te dobitnice Nobelove nagrade bi ogrožalo vsakega diktatorja. Burmanski generali morajo končno odgovarjati za ravnanje z državljani svoje države, od katerih je še vedno veliko pogrešanih. Prvi korak predstavljata dialog s posebnim poročevalcem Združenih narodov in zagotovitev, da mu bo dovoljen obisk države. Vlade držav članic ASEAN morajo prav tako uporabiti svoj vpliv za spametovanje hunte. Treba je tudi povečati pritisk na Kitajsko, ki je verjetno edina, ki še podpira Burmo. Če je treba, morajo Svet in države članice EU zaostriti svoje sankcije. Gospod komisar, resnično pričakujemo, da boste ukrepali, ker ljudje iz Burme potrebujejo našo solidarnost.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, v Burmi želijo, da bi zgledalo, da njihov vojaški režim ohranja dobro politiko in pomembne nacionalne vrednote v nasprotju s sovražnim zunanjim svetom, ki te pozitivne vrednote ogroža. Za ščitenje teh vrednot je potrebna soglasna podpora prebivalstva.

Želim si, da bi bile te trditve resnične in da bi bili prebivalci Burme zadovoljni s svojim položajem v zadnjih 40 letih. Ampak katere vrednote zagovarja ta režim? Razmišljam o štirih zadevah. Prvič, privilegiji za vojaško kasto, zaprta oborožena skupina nadzoruje upravljanje in gospodarstvo. Ta skupina lahko obogati, ostali pa ne. Drugič, zatiranje narodnih manjšin, skupin v državi z drugačnim jezikom in kulturo, ki želijo samoupravo. Njihova ozemlja so bila v obdobju britanske kolonizacije priključena Burmi, kjer imajo status tretjerazrednih državljanov. Tretjič, tuji prihodki se pridobijo z izvozi, ki temeljijo na konkurenci prek zelo nizkih plač ali prisilnega dela. Četrtič, načrtno zavračajo posvetovanje s skupinami, ki želijo spremeniti te razmere, čeprav so enkrat zmagale na edinih svobodnih volitvah pod tem režimom.

Pri nudenju pomoči po poplavah smo ugotovili, da se ta režim zelo boji, da bi se tujci sami prepričali o slabih razmerah ali vplivali na prebivalstvo. Notranji begunci so se morali takoj vrniti v opustošene vasi, ki niso bile obnovljene, le da se je preprečil stik med nezadovoljnimi množicami. Takoj po nesreči se je prednost namenila izvedbi referenduma, glavni namen katerega je bil, da se demokratični opoziciji z lažnimi rezultati trajno odvzame pristojnosti. Za takšen režim je zaporna kazen iz političnih razlogov sredstvo preživetja. Zunanji svet se mora zavzemati za te zapornike in druge nasprotnike. To bi morale storiti Kitajska, Indija in tudi Evropa.

  Józef Pinior, avtor. − (PL) Gospod predsednik, v zadnjem času smo v Strasbourgu razmere v Burmi obravnavali skoraj vsak mesec ob četrtkih popoldan. Pred seboj imamo dve poročili v zvezi z razmerami v Burmi. Prvo je pripravila Medparlamentarna unija, drugo pa posebni poročevalec Združenih narodov o položaju človekovih pravic v Burmi. Ti poročili sta jasni. Obravnavata zaporno kazen za poslance, umore, nevzdržne razmere v zaporih za politične zapornike in katastrofalne razmere za prebivalstvo te države.

Kot Evropski parlament moramo izvajati pritisk na organe v Burmi. Da bi se stanje spremenilo v naslednjih tednih ali mesecih, je potrebno ukrepanje vseh demokratičnih parlamentov po svetu in sodelovanje držav, kot sta Indija in Kitajska, da se izvaja pritisk na organe v Burmi in se stanje lahko resnično izboljša.

Želim govoriti o usodi poslancev, ki so zdaj zaprti v Burmi, tistih, ki so bili pridržani jeseni 2007 in tistih, ki so izginili ali umrli v neznanih okoliščinah, ko so bili pridržani, ter tudi tistih, ki so bili umorjeni in tistih, ki so umrli v nepojasnjenih okoliščinah.

Poročilo poročevalca Združenih narodov je jasno. Takojšnja izpustitev Aung San Su Či bi pomenila začetek pogajanj z organi v Burmi o demokraciji in izboljšavah položaja človekovih pravic v tej državi. Zelo pomembno je, da se zagotovi svoboda političnim zapornikom in predvsem, da se jim zagotovi zdravniška pomoč, zato moramo k temu pozivati organe v Burmi.

  Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE-DE. – (LT) Danes govorimo o Burmi, o več tisoč političnih zapornikih, ki trpijo v zaporih, o Aung San Su Či, karizmatični voditeljici Nacionalne zveze za demokracijo. Stranka je pod njenim vodstvom leta 1990 zmagala na volitvah z 82 % glasov, vendar generali, ki so vodili državo, niso spoštovali volje naroda in od takrat je Aung San Su Či 13 let v hišnem priporu.

Dobitnica Nobelove nagrade je nekoč rekla, naj ljudje s svojo svobodo podprejo njihovo. Ne dvomim, da bi prebivalci Burme potem premagali moč generalov. Nesmrtni diktatorji ne obstajajo, duh svobode pa je večen.

Ko se soočamo s surovim nečloveškim obnašanjem, ne smemo ostati nepristranski. Martin Luther King je dejal: „Na koncu naše poti se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, temveč tišine naših prijateljev.“

Zato mora Evropski parlament danes razmisliti, na čigavi strani smo. Smo na strani Aung San Su Či, na strani več tisoč političnih zapornikov. Zahtevamo njihovo takojšnjo izpustitev; zahtevamo, da se v Burmi spoštujejo človekove pravice.

  Genowefa Grabowska, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, v manj kot enem letu že tretjič razpravljamo o razmerah v Burmi. Ponovno pozivamo vlado v tej državi, naj spoštuje človekove pravice in temeljne humanitarne standarde za ravnanje z zaporniki. Opozarjamo na krivice, se pritožujemo, vlagamo zahteve, tožimo o razmerah, uvajamo sankcije in ponovno – obsojamo režim v Burmi. Ta režim je imun na pritisk mednarodne skupnosti, ne upošteva pritožb, v zvezi z njimi sploh ne ukrepa. Zato sem v zadregi, ko govorim o Burmi. Opažam, da sta bila do zdaj Evropski parlament in Evropska unija neuspešna, kar velja tudi za vse ostale skupnosti, vključno z Združenimi narodi.

Zato menim, da se je čas za besede iztekel. Odločno moramo zahtevati, da se izvaja diplomatski pritisk, da se prek Sveta Evropske unije in držav članic režim prisili k ustreznemu ravnanju.

Želim pozvati k sprejetju sedme in desete točke zadevne resolucije, ki pozivata k procesu nacionalne sprave v tej državi.

  Marcin Libicki , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, diktatorski režim in režimi, ki uporabljajo nasilje, ali režimi, ki preganjajo svoje prebivalce, redko propadejo zaradi nekega splošnega diplomatskega pritiska. Seveda se strinjam z gospo Grabowsko, da je pritisk potreben. Ti režimi lahko propadejo le, ko notranje razmere postanejo takšne, da režim izgubi podporo tistih, od katerih so odvisne notranje politike. Zato bi se morala celotna diplomatska prizadevanja po eni strani usmeriti v podporo opoziciji, čeprav je šibka in skoraj nevidna, po drugi strani pa bi morale biti mednarodne politične organizacije podprte z nasiljem. Zato želim ponovno poudariti: Evropska unija mora imeti svoje sile, da lahko posreduje v primerih, kot je primer Burme.

  Urszula Krupa , v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, o težavi kršitev človekovih pravic v Burmi smo v tem mandatu Evropskega parlamenta razpravljali večkrat. Žal razprave in resolucije niso spremenile političnih in socialnih razmer v tej državi, kjer od leta 1962 v okviru enega od najbolj razvpitih političnih režimov na svetu vlada vojska.

V zadnjih 40 letih je bilo v tej državi, ki se je soočala z nesrečami, ki se niso zgodile le zaradi režima, zaprtih na tisoče ljudi, ki so bili preganjani in obsojeni zaradi politične dejavnosti. Prebivalstvo Burme je prisiljeno delati in celo otroci so prisilno vpoklicani v vojsko. Generalna sekretarka Nacionalne zveze za demokracijo je bila kot politična zapornica trinajst od zadnjih osemnajstih let v hišnem priporu in nedavno je bilo pridržanih 1 900 ljudi (ki živijo v pogojih, v katerih so kršene človekove pravice), ker so izražali željo po demokraciji v Burmi ali prosili za humanitarno pomoč, ki so jo potrebovali po ciklonu.

Režim v Burmi ne le preganja opozicijo. Poleg tega je kršil človekove pravice, ker je oviral oskrbo s humanitarno pomočjo po ciklonu, kar je ogrožalo življenja državljanov. Žrtve je tudi prisilil, da so zapustile začasna bivališča in se vrnile v svoje domove, ki so bili v nesreči uničeni. Zaradi pritožb generalnega sekretarja ZN in drugih organizacij se je povečalo število priporov in ubojev državljanov.

Seveda podpiramo resolucijo, ki ne vključuje le našega nasprotovanja preganjanju dobitnice Nobelove nagrade, ampak tudi predlaga izpustitev ostalih političnih zapornikov in izvedbo raziskave pod okriljem ZN v zvezi z obtožbami, da je vojska v času zadnje nesreče ubijala zapornike.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospod predsednik, pred enim letom je bila sprejeta zadnja resolucija Evropskega parlamenta, ki je opozarjala na dramatične notranje razmere v Burmi. Vendar vladajoči vojaški režim v smislu demokracije ni napredoval. Generalna sekretarka Nacionalne zveze za demokracijo je zadnjih 13 let v hišnem priporu. Dobitnica Nobelove nagrade Aung San Su Či, ki ji je Evropski parlament podelil tudi nagrado Saharov, je bila kljub pritiskom mednarodnih organizacij zaprta brez sojenja. 1 900 opozicijskih aktivistov je bilo zaprtih v Burmi v nečloveških razmerah. Zaskrbljujoča so tudi poročila o umorih 36 zapornikov v zaporu v Rangoonu in poškodovanju še dodatnih 70 zaradi preplaha, ki ga je povzročil ciklon, ki je letos maja opustošil Burmo.

Vladajoči režim mora takoj odpraviti vse omejitve v zvezi s svobodo govora in temeljnimi pravicami, vključno s prepovedmi mirnih političnih dejavnosti. Burma je odgovorna za zagotavljanje pomoči žrtvam ciklona in omogočanje prostega dostopa mednarodnim humanitarnim organizacijam do regij, ki jih je prizadel ciklon. Okrepitev sedanjih gospodarskih sankcij in nadzora v zvezi z dostopom hunte do pomoči EU ter večji politični pritisk ASEAN bosta zagotovo izboljšala možnosti za stabilizacijo razmer v Burmi.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Strinjam se s poslanci, ki so govorili pred menoj, da mora biti Evropski parlament do države, v kateri totalitarna predrznost moči ne pozna meja, brezkompromisen. Totalitarni režim, ki tragičen položaj svojih ljudi izkorišča za politični kapital, ni sprejemljiv in ga je treba obsojati.

Gospe in gospodje, skupaj z ZN moramo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo, da pomagamo žrtvam ciklona Nargis. Svet pozivam, naj sprejme dodatne ukrepe in prepreči dostop hunte do sredstev EU. Ker vemo, da se v Burmi stalno kršijo nekatere človekove pravice, mora EU podpirati demokratične sile v tej državi in zahtevati izpustitev vseh političnih zapornikov.

  Marianne Mikko (PSE). - (ET) Gospe in gospodje, danes, na 63. rojstni dan burmanske borke za človekove pravice in demokracijo Aung San Su Či, moramo posebno pozornost posvetiti dogajanju v Burmi.

Burma se zelo hitro oddaljuje od demokratičnih vrednot, kar je zaskrbljujoče. Dobitnica Nobelove nagrade in nagrade Saharov Aung San Su Či je v zaporu 12 let in 239 dni. Ne sme imeti obiskov, govoriti po telefonu ali prejemati elektronske pošte.

Poleg te pomembne ženske je zaradi političnih razlogov zaprtih tudi več tisoč miroljubnih protestnikov in ljudje skrivnostno izginjajo. Burmanska hunta se poslužuje nasilja.

Nedemokratično in kruto ravnanje burmanske vojaške vlade moramo obsojati. Kitajska ne sme več podpirati Burme. Aung San Su Či in druge politične zapornike je treba takoj izpustiti; to pomeni danes. Ne sme se dovoliti, da Burma nenehno kljubuje Združenim narodom in mednarodni skupnosti.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, približno 1 900 ljudi je priprtih v zelo slabih pogojih, ker so izrazili podporo uvedbi demokracije v Burmi. Številni protestniki so izginili brez sledu. Aung San Su Či je priprta že trinajst let brez obsodbe, kar je nezakonito celo v Burmi. Veliko ljudi, žrtev ciklona Nargis, je bilo priprtih, ker so zaprosili za humanitarno pomoč. Poleg tega so v Rangunu streljali na zapornike, ko je ciklon dosegel zapor. Organe v Burmi pozivamo, da odpravijo prepoved miroljubnih dejavnosti in takoj izpustijo politične zapornike. Pričakujemo, da bo izvedena preiskava v zvezi z umori političnih zapornikov med divjanjem ciklona Nargis.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, kljub velikemu zanimanju celotnega sveta ter različnih mednarodnih institucij in organizacij za dogajanje v Burmi se v državi razmere niso spremenile. Na tisoče ljudi je še vedno zaprtih v neznosnih pogojih, ker so se zavzemali za demokracijo ali ker so protestirali proti ustavnemu referendumu, rezultati katerega niso zanesljivi. V zvezi s političnimi zaporniki je vojaški režim vedno nasilnejši. Upanje, da bodo burmanski organi začeli sodelovati z opozicijo in mednarodnimi organizacijami, je vse manjše. Zato je bistveno, da čim več držav uvede učinkovite sankcije proti tamkajšnjemu režimu in izreče učinkovita opozorila.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, le osem dni po ciklonu je burmanski režim svoje državljane prisilil, da se udeležijo referenduma. Referenduma o zelo kritiziranem in spornem osnutku ustave. Izid? Smešen, značilen za komunistično obdobje: 99-odstotna udeležba; novo ustavo podprlo 93 % volivcev. O teh izidih lahko rečemo le, da so neverjetni.

Prepričan sem, da bodo režimi, kot je burmanski, nekoč zagotovo odpravljeni, pri čemer mora Evropska unija pomagati pri njihovi odpravi.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, gospe Ferrero-Waldner žal danes ni tukaj, zato bom v njenem imenu povedal nekaj pripomb o razmerah v Burmi/Mjanmaru.

Predlog resolucije Evropskega parlamenta se osredotoča na politične razmere ter zlasti na nadaljevanje odvzema prostosti političnim zapornikom. Preden povem nekaj v zvezi s tem vprašanjem, vas bom seznanil, kako se je Komisija odzvala na ciklon, ki je pred šestimi tedni uničil delto reke Ayeyarwady.

Komisija se je hitro odzvala na ciklon in zagotovila znatno pomoč: odobrili smo 17 milijonov EUR humanitarne pomoči, vključno s 5 milijoni EUR pomoči v hrani. Uporabili smo tudi mehanizem civilne zaščite, pri čemer je bilo sodelovanje z državami članicami EU, ki so se pridružile temu mehanizmu, zelo uspešno. V okviru potreb po nesreči zagotavljamo čiščenje pitne vode, ladijski promet, osnovno zdravstveno oskrbo in druge pomembne potrebe.

Humanitarna kriza še ni končana. Približno polovica preživelih, do katerih smo prišli do zdaj, tj. en milijon, še vedno potrebuje nujno pomoč. Težko je oceniti nesrečo, in sicer prizadeta območja in razporeditev pomoči, zlasti zaradi obsega nesreče in birokracije. Naši delavci na terenu v Burmi poročajo o vedno boljšem sodelovanju organov. Še naprej izvajamo humanitarne dejavnosti dokaj učinkovito. Zavedamo se, da imajo mednarodne nevladne organizacije več težav pri dostopanju do prizadetih območjih.

Države ASEAN so prevzele usklajevanje zunanje pomoči. So članice tako imenovanega „tristranskega mehanizma“, ki ga sestavljajo države SEAN, burmanska/mjanmarska vlada in Združeni narodi.

Vlada je sprejela nove „smernice“ za zunanjo pomoč. Nimamo še dokazov, ali se te smernice uporabljajo za omejevanje zagotavljanja pomoči.

Za nas so ciklon in njegove grozljive posledice le humanitarno vprašanje. Zagovarjamo koncept humanitarne pomoči „na podlagi potreb“.

Kar zadeva politične razmere v Burmi/Mjanmaru, se zdi, da je vlada odločena nadaljevati s tako imenovanim „časovnim načrtom za vzpostavitev demokracije“. Ta načrt obravnavamo kot strogo nadzorovan in počasen prehod na civilno vlado, pri čemer ima vojska še vedno glavno vlogo. Zdi se, da je vlada zavezana k izpolnitvi tega načrta, kot se ji zdi primerno ter ne glede na mnenja in pripombe od zunaj. Dejansko druge možnosti ni.

Za dosego nacionalne sprave bi bil potreben vključujoč dialog. Takšen dialog ni mogoč, dokler so politične zainteresirane strani v zaporu ali hišnem priporu. Zato se še naprej zavzemamo za izpustitev vseh političnih zapornikov. Moja kolegica gospa Ferrero-Waldner je javno izjavila, da je burmanska vlada s podaljšanjem hišnega pripora Aung San Su Čijevi znova zamudila priložnost za spravo v času nacionalne stiske.

Burmanski/mjanmarski državljani si zaslužijo vlado, ki se osredotoča na gospodarski in socialni razvoj ter na sodelovanje volivcev v političnem procesu. Zagotovo se Evropa ne sme odzvati z izražanjem ogorčenja in izoliranjem države. Burmanski/mjanmarski državljani ne smejo trpeti posledic političnega zastoja. Tega si ne zaslužijo.

Na koncu poudarjam, da bomo pozorno spremljali razmere v Burmi/Mjanmaru. Pri čemer si bomo še naprej prizadevali za izpustitev vseh političnih zapornikov ter za vključujoč dialog, v katerem bodo sodelovale zakonite politične stranke in etične skupine.

Še naprej se zavzemamo za uravnotežen pristop. Smo proti nepotrebnemu nasprotovanju. Naš končni cilj je pomagati pri mirnem prehodu na zakonito in civilno vlado. Zato v celoti podpiramo dobro delo generalnega sekretarja ZN in njegovega posebnega svetovalca za Mjanmar.

Z uravnoteženo politiko ter znatno pomočjo bodo interesi Burmancev najbolje zagotovljeni. Komisija je pozorno izbrala območja, da bi pomoč zagotovila najbolj ranljivemu družbenemu razredu. Zelo smo že povečali finančna sredstva, pri čemer upamo, da bi lahko ob usklajenem prizadevanju z drugimi donatorji namenili splošna raven financiranja znašala toliko, kot znaša na prebivalca v primerljivih državah, kot sta Laos in Kambodža. Burmanski/mjanmarski državljani si zaslužijo boljšo prihodnost.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

(1) Glej zapisnik.