Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 7. julij 2008 - Strasbourg

16. Proračun za leto 2009: prvi premisleki o PPP za leto 2009 in mandat za usklajevanje (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo o proračunskem postopku za leto 2009 (A6-0262/2008), ki ga je v imenu odbora za proračun pripravila Jutta Haug:

prvi premisleki o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandat za usklajevanje – Oddelek III – Komisija (2008/2025(BUD)).

  Jutta Haug, poročevalka. − (DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospa komisarka, kakšen bi moral biti proračun Evropske unije za leto 2009 in kakšen bi lahko bil? O tem razpravljamo od začetka leta, pri čemer bomo zdaj v Evropskem parlamentu začeli izvajati drugo fazo v proračunskem postopku, ki je letos drugačen kot v prejšnjih letih. Drugačen je, ker se želimo postopno pripraviti na spremenjeni postopek v skladu z lizbonsko pogodbo.

Po aprilski resoluciji o proračunskem okviru in prednostnih nalogah za leto 2009 smo zdaj pripravili resolucijo z naslovom „Prvi premisleki o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandat za usklajevanje“. To resolucijo smo v odboru za proračun sprejeli soglasno, zato upam, da bo soglasno podprta tudi na tem plenarnem zasedanju, zlasti ker so bili vanjo vključeni tudi predlogi in pripombe posameznih odborov.

O čem dejansko razpravljamo? To je jasno že glede na naslov. Ocenili smo predhodni predlog proračuna, ki nam ga je predložila Komisija, in imeli veliko pripomb. Menimo, da predlog ni dovolj verodostojen, jasen in pregleden. Že zdaj vemo, da se mora tudi Komisija prilagajati srednjeročnemu finančnemu okviru. Vendar zaradi tega ne sme ustvarjati presežka z uporabo ustvarjalnih proračunskih tehnik.

Take tehnike, na primer odlog financiranja večletnih programov, neupoštevanje znanih in očitnih potreb za financiranje ter odločitev, da se predvideni znesek 200 milijonov EUR ne dodeli jamstvenemu skladu, so bile kljub temu uporabljene. Po našem mnenju Komisija pri oblikovanju predloga proračuna ni upoštevala prednostnih političnih nalog, ki si jih je določila v letnem političnem strateškem načrtu. Te prednostne naloge, ki so tesno povezane s spodbujanjem trajnostne Evrope in dejanskim uresničevanjem skupne politike priseljevanja, na primer boj proti podnebnim spremembam ter spodbujanje konkurenčnosti zaradi rasti in zaposlovanja, Parlament odločno podpira.

Pričakovali smo predvsem večjo zavezanost boju proti podnebnim spremembam. Komisija trdi, da je za okolje iz proračuna namenila skoraj 14 milijard EUR, vendar ob podrobnejšem pregledu ugotovimo, da je 13 milijard EUR od teh 13,842 milijard EUR že dodeljenih evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja, kohezijskemu skladu in evropskemu skladu za regionalni razvoj. Zato bo treba zagotoviti večji znesek za to postavko.

Prav tako moramo narediti več na področju konkurenčnosti predvsem za srednje velika podjetja in zlasti mala podjetja. Prvi ukrep je bil sprejetje akta o malih podjetjih. V proračunu za leto 2009 je treba nameniti posebna sredstva za mala in srednje velika podjetja, ki morajo svoje dolgove terjati najprej po sodni poti. Zelo dobro je, da določa zakonodaja za poplačilo terjatev 30-dnevni rok, vendar je nemogoče, da mala in srednje velika podjetja ta rok uresničijo. S kritjem posojil iz teh posebnih sredstev se lahko preprečita stečaj in izguba delovnih mest, za kar si prav tako prizadevamo.

Zdaj ne bom govorila o nezadostnih proračunskih sredstvih za izpolnjevanje zahtev v zvezi s pomočjo v hrani, varnostjo preskrbe s hrano, Kosovim, Palestino in Afganistanom, tj. dejansko o celotnem poglavju 4. O tem bodo kmalu govorili kolegi.

Svetu, katerega predstavnik na žalost ni več prisoten, čeprav ne razumem, zakaj je bil prisoten pri enominutnih govorih političnega pomena in ne tudi v razpravi o proračunu, sporočam le, da je Parlament trdno odločen oblikovati politični dialog s Svetom. Hočemo izvajati evropske prednostne naloge, zato je potreben ustrezen proračun. Končno je naš evropski proračun le izraz naših politik v številkah.

(Ploskanje.)

  Dalia Grybauskaitė, komisarka. – (LT) Danes imamo edinstveno priložnost, da se seznanimo s prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta za naslednje leto in s pomisleki poslancev v zvezi s projektom Komisije. Zahvaljujem se pobudnici za predčasno razpravo, gospe Haug.

Zagotavljam vam, da se z Evropsko komisijo ukvarjamo z učinkovitim finančnim poslovodenjem in strogo finančno disciplino. Gospe in gospodje, cenimo vašo nenehno pozornost in zanimanje za te zadeve.

Ob tem vas želim opozoriti, da je predhodni predlog proračuna za leto 2009 Komisija pripravila na podlagi omejitev finančnega okvira za obdobje 2007–2013, potem ko je natančno preučila napovedi za gospodarski in socialni razvoj ter oblikovala ustrezno razliko do zgornje meje za zagotavljanje sredstev za nepredvidene izzive.

Med pripravo proračuna za prihodnje leto smo poskušali zagotoviti konkreten finančni okvir za politične prednostne naloge in velik del proračuna za doseganje zastavljenih ciljev. Največjo rast proračunskih sredstev glede na ustrezno proračunsko kategorijo lahko pričakujemo pri programih za spodbujanje gospodarskega razvoja in konkurence ter pri programih za spodbujanje svobode, varnosti in pravice.

Komisija bo kmalu vložila predlog spremembe za predlog proračuna, ki bo vseboval natančne izračune za financiranje Palestine in Kosova, da bo proračun za leto 2009 izražal cilje zunanje politike Evropske unije in njeno polno udeležbo pri mednarodnih dejavnostih. Pred predhodno razpravo o predlogu proračuna za leto 2009 v Parlamentu bo Komisija vložila predloge v zvezi z dodatnim financiranjem kratkoročnih ukrepov v državah v razvoju, ki si prizadevajo za obvladovanje vpliva rasti cen hrane, pri čemer smo pripravljeni oblikovati „finančni sklad za hrano“ v državah v razvoju.

Opazila sem, da ste zaskrbljeni zlasti v zvezi s finančnimi izdatki, ki niso vključeni v razdelek 5. Prepričani ste lahko, da predhodni predlog proračuna za leto 2009 v zvezi s tem zagotavlja dovolj natančne informacije, pri čemer bomo priskrbeli vse informacije, ki jih zahtevate v resoluciji.

Zahvaljujem se poročevalki gospe Haug za celotno prizadevanje, saj imamo tako prvič že na tej stopnji seznam pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. To bo spodbudilo pravočasno presojo možnosti za njihovo financiranje in poskrbelo za učinkovito izvajanje projektov, ki jih bo odobril Parlament.

Že naslednji teden ali raje ta teden se bomo srečali s tremi strankami in prihodnji teden bo potekalo prvo usklajevalno srečanje za pripravo na prvo branje v Svetu.

Prepričana sem, da letos ne bo sprememb v zvezi s konstruktivnim sodelovanjem, ki smo ga vajeni iz prejšnjih let, in da bomo konec leta uspešno sklenili sporazum.

  Véronique De Keyser, pripravljavka mnenja odbora za zunanje zadeve. − (FR) Gospa predsednica, na splošno nisem zadovoljna z razdelkom 4 predloga proračuna.

Sredstva v tem razdelku so ponovno nezadostna. To je v popolnem nasprotju s cilji Evropske unije, da želi biti globalni akter. Finančna sredstva v razdelku 4 so v primerjavi s proračunom za leto 2008 višja le za 1,8 %, medtem ko so za 3,1 % pod povprečnim povečanjem proračuna. Trdim lahko, da je bil znesek, ki je bil zagotovljen za zunanje odnose in razvoj, v predhodnem predlogu proračuna zmanjšan.

Ne strinjam se s pristopom Komisije, ki že zdaj predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti in rezerve za nujno pomoč za odhodke, ki so dejansko predvidljivi in načrtovani. Tako so Bližnji vzhod, Kosovo, pomoč v obliki hrane in makrofinančna pomoč očitno podcenjeni.

Za primer vzemimo Palestino. Predhodni predlog proračuna letos predlaga 171 milijonov EUR za odobritev za prevzem obveznosti in 100 milijonov EUR za odobritev plačil. Vendar smo leta 2007 na zasedenih ozemljih porabili pol milijarde. Do julija 2008 smo porabili že 365 milijonov EUR. Kaj bomo naredili naslednje leto? Ali bomo uporabili sredstva instrumenta prilagodljivosti? Ali bomo znižali že tako nizko razliko do zgornje meje?

Zaskrbljena sem zaradi vedno večje krize glede hrane in vplivov podnebnih sprememb. To mora biti prednostna naloga EU. Neverjetno se zdi, da so v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 odobrena proračunska sredstva za pomoč v obliki hrane večja le za 6,8 milijona EUR, tj. za slavne 3 %, čeprav je konec aprila 2008 Komisija prosila za dodatno plačilo v višini 60 milijonov EUR in pred kratkim za dodatnih 40 milijonov EUR. Strinjam se z ustanovitvijo svetovne zveze za podnebne spremembe ter sklada za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, vendar moramo povečati sredstva za te pobude v proračunu za leto 2009 kot dodatek k načrtovanim razvojnim obveznostim.

Zavedam se pomembnosti sveta za evropsko sosedsko politiko in našega sodelovanja s sredozemskimi državami, vendar se ne strinjam, da bi EU krila dodatne stroške v zvezi s Sredozemljem, kot to predvideva razdelek 4. Zunanja politika Evropske unije se ocenjuje v skladu z izpolnjevanjem svojih dolgoročnih obveznosti na področjih, ki potrebujejo pomoč. Proračunska strategija v razdelku 4 brez zadostnih virov ne bo uspešna.

  Maria Martens, pripravljavka mnenja odbora za razvoj. − (NL) Vse to je zelo pomembno, pri čemer je dobro vedeti, da gospa Haug dobro skrbi za vse. Sodelovanje z njo je bilo zelo prijetno. Govorim kot poročevalka o proračunu za razvojno sodelovanje, pri čemer se strinjam, da je nujno potrebno povečanje proračunskih sredstev v razdelku 4.

Poudarila bi dve vprašanji, ki sta pomembni z vidika razvojnega sodelovanja. To sta kriza glede hrane in ocenjevanje rezultatov.

Kriza glede hrane je velik problem, zato moramo prek proračuna iskati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne rešitve. Kratkoročna rešitev je pomoč v obliki hrane. Strinjam se s pobudo, ki jo je v zvezi s tem oblikovala Evropska komisija. Za dolgoročno rešitev imamo posebni program za varnost preskrbe s hrano pod instrumentom razvojnega sodelovanja. Žal so ti programi šele na začetku izvajanja in še ne delujejo. Zato je največji problem pri srednjeročnih rešitvah.

Prizadete države in EU namenjajo premalo pozornosti varnosti preskrbe s hrano in proizvodnji hrane v državah v razvoju. Imamo program za razvoj podeželja, vendar se ta pogosteje ukvarja z gradnjo cest kot s proizvodnjo hrane.

Razumem predlog Evropske komisije, da bi za to namenili neporabljena sredstva iz kmetijstva. To je težavno s proračunskega vidika in z drugih vidikov. Države, ki so namenile 0,7 % BNP za razvojno pomoč, bodo dejale, naj druge države naredijo enako, naj tudi one izpolnjujejo svoje obveznosti, tako bomo morda celo uspešnejši. Imajo dober argument, ki ga moramo upoštevati. Vsekakor je treba jasno povedati, da je denar treba nameniti za varnost preskrbe s hrano, povečanje proizvodnje in pomoč revnim kmetom v revnih državah.

Omenila bi tudi ocenjevanje rezultatov. V Evropi je vedno več kritik na račun razvojnega sodelovanja tudi v državah, ki so veliko prispevale in so mu bile vedno naklonjene. Gospa predsednica, samo dobri nameni niso dovolj, treba je dejansko izvesti ocenjevanje rezultatov. Boljši učinek, boljši rezultati. Samo tako lahko prepričamo ljudi.

  Göran Färm, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (SV) Gospa predsednica, zahvaljujem se Jutti Haug. Upoštevala je veliko mnenj odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Poudarila je na primer nekaj, kar se nam zdi pomembno, tj. določeno razhajanje med letno strategijo politik Komisije in dejanskim predlogom v proračunu za na primer podnebno in energetsko politiko.

Lani sta bili v proračunskih razpravah odbora za industrijo, raziskave in energetiko največkrat obravnavani dve pomembni področji, in sicer projekt Galileo ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Opazili smo, da se je tudi na teh področjih izvajanje začelo dobro, vendar ga bomo še naprej nadzorovali. Tako lahko letos namenimo več pozornosti energetski in podnebni politiki.

V odboru za industrijo, raziskave in energetiko imamo v zvezi s tem nekaj pripomb. Zlasti nas skrbi nezadostna razlika do zgornje meje v višini 82 milijonov EUR v razdelku 1A. Še zdaleč ne zadošča za te pomembne prednostne naloge. Razumemo, da si Svet pred proračunom za leto 2009 prizadeva zvišati razliko do zgornje meje, med drugim tudi z zmanjšanjem upravnih stroškov. To je dobro, če ne bo zato težav pri izvajanju sedmega okvirnega programa, vendar ne bo zadoščalo.

Naj vam povem nekaj samo za predstavo, o kako veliki zadevi govorimo: gospod Buzek je v zvezi z evropskim strateškim načrtom za energetsko tehnologijo govoril o 2 milijardah EUR od vključno leta 2009 le za ta načrt. Ne vem, ali je to realna ocena, vendar kaže na to, da potrebuje energetska in podnebna politika znatno več proračunskih sredstev.

V sedmem okvirnem programu ter v okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije je veliko denarja namenjenega za energetsko in podnebno politiko, vendar ne smemo pozabiti, da je bila ta vsota določena leta 2005, ko še nihče ni vedel, kakšna bo podnebna in energetska politika leta 2008.

Prav tako poteka tudi proces oblikovanja številnih skupnih podjetij, s katerimi bomo razvijali tudi gorivne celice in tehnologijo plinastega vodika. Komisija zdaj predlaga prvo dodelitev sredstev v znesku 30 milijonov. Denar naj bi vzeli iz programa za sodelovanje iz sedmega okvirnega programa in njegovega oddelka za energijo. To ne pomeni, da dobimo nova sredstva, to je le prerazporeditev.

Želimo oblikovati shemo vseh sredstev za energetsko in podnebno politiko, kar za zdaj še ni mogoče. Resno so potrebni novi finančni viri že leta 2009. Prepričani smo, da sta energetska in podnebna politika najmočnejša argumenta za temeljit vmesni pregled dolgoročnega proračuna, ki se začne naslednje leto.

  Eva Lichtenberger, pripravljavka mnenja odbora za promet in turizem. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, strinjam se z izjavami gospe Haug. Menim, da se nanašajo tudi na del proračuna, ki je namenjen prometu. Delež proračuna, namenjenega prometu, je zagotovo večji, vendar predvsem zaradi povečanja sredstev za projekt Galileo. Razlogov za to povečanje je veliko in nimajo ničesar skupnega z industrijsko politiko v Evropi.

Ne strinjam se s predhodnim predlogom proračuna, ki je pred nami, saj potrebujemo več denarja za uresničevanje pravic potnikov, saj to področje zadeva pravice evropskih državljanov. Najpomembneje je, da potrebujemo več denarja za raziskave in nove prometne strategije, da bomo lahko končno razvili način mobilnosti, ki ne bo škodoval podnebju. Vseevropsko omrežje tudi potrebuje zelo strogo spremljanje, saj bo na tem področju porabljenega veliko denarja.

  Kyösti Virrankoski, pripravljavec mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. − (FI) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Haug za dobro poročilo.

Neposredna pomoč in tržni ukrepi so najpomembnejši pri kmetijskem proračunu in imajo svojo zgornjo mejo v finančnem okviru. Odhodek je še vedno 2 027 000 000 EUR pod zgornjo mejo 42,8 milijarde EUR. To pomeni povečanje za 5 %.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja pričakuje, da se bo del razlike do zgornje meje namenil za program razdeljevanja sadja učencem, kar bi spodbujalo zdrave prehranjevalne navade. Debelost postaja vedno večji problem med mladimi.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja pričakuje ukrepe za oblikovanje sklada za prestrukturiranje sektorja mleka. V odboru smo zaskrbljeni, ker se načrtuje, da bi se ta predvidena sredstva porabila za modernizacijo kmetijstva v državah v razvoju. Za to bi morali nameniti sredstva iz razdelka 4 za zunanje ukrepe in ne iz razdelka 2.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je tudi zaskrbljen zaradi ukrepov za razvoj podeželja. Lani je 2,8 milijarde EUR ostalo neporabljenih, tako da bo Parlament natančno spremljal izvajanje programov za razvoj podeželja.

  László Surján, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala za besedo. Gospe Haug se zahvaljujem za poročilo, ki povzema mnenje Parlamenta o predhodnem predlogu proračuna. Ob poslušanju komisarkinega govora sem opazil, da sta komisarka in poročevalka tesno povezani, kar bi moralo biti dobro. Imam le eno težavo, in sicer so bile izjave gospe Haug malce kritične, medtem ko so bile komisarkine izjave pomirjujoče. S tem ni nič narobe, vendar bi rad videl dejstva, ki bodo skladna s komisarkino izjavo.

Poudaril bom dve zadevi iz tega obsežnega gradiva. Francosko predsedstvo si tako kot mi želi močno Evropo, vendar jo zdaj gradi drugje. Za to potrebujemo ustrezen proračun. Francija razume Evropo in je za njo naredila veliko. Upamo, da bo kmalu konec takšnega načina delovanja. Predsedstvo se mora zavedati, da je škoda vsakega centa, ki se nameni za programe, ki ne dobijo dovolj sredstev.

Ljudska stranka želi, da se proračunska sredstva koristno porabijo, zato je pripravljena ukrepati, da bi dosegli večjo učinkovitost, to pomeni proti slabemu izvajanju programov, korupciji ali odhodkom zaradi notranje politike.

Presežek kmetijskega proračuna se spreminja zaradi vpliva svetovnih trgov. Pojavlja se veliko zamisli v zvezi z njegovo porabo. Nasprotujem vsem hitrim in neutemeljenim odločitvam za proračun za leti 2008 in 2009. Unija ima tudi velik dolg na tem področju. Dvanajst novih držav članic bo moralo čakati deset let, preden bodo prejele enako podporo kot stare. Tako bo konkurenca na enotnem notranjem trgu deset let izkrivljena. Te nepoštene razmere so nastale zaradi pomanjkanja denarja. Če se zdaj izkaže, da je v kmetijskem proračunu še denar, je naša moralna obveznost, da popravimo ta neugodni konkurenčni položaj.

Tudi voditelji nekaterih novih držav članic podpirajo preusmeritev denarja za kmetijstvo, pri čemer ne sme nikogar od postkomunističnih voditeljev zavesti, da bi se samodejno podredil, kajti zdaj pričakujejo pokroviteljski odnos iz Bruslja in ne več iz Moskve.

Soočiti se moramo tudi s problemi Afrike, saj ima pomoč v obliki semen in gnojil v okviru kmetijskega proračuna resno ozadje. Finančna pomoč ne more nadomestiti pomanjkanja kmetijskih proizvodov.

Moja skupina bo podprla tristranski predlog spremembe o podnebnih spremembah, pri čemer bomo s pričakovanjem čakali, da se pokaže, kaj se skriva za presenetljivim upadom plačil. Hvala za vašo pozornost.

  Catherine Guy-Quint, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, ta teden Parlament odloča v težkih notranjih in zunanjih okoliščinah o političnih prednostnih nalogah proračuna. Soočamo se z veliko izzivi, pri čemer so finančne možnosti zelo omejene. Zato se zlasti strinjam s pogumnim političnim delom naše poročevalke gospe Haug. Uspelo ji je predvideti stopnje proračunskega postopka, da smo lahko določili smer delovanja naše institucije. Nov postopek zagotavlja večjo jasnost in posledično več demokracije za državljane. Tako lahko razumemo in razpravljamo o prednostnih nalogah parlamentarnih odborov in političnih skupin.

Žal moram ponovno grajati premajhno prizadevanje Sveta in nesistematična zmanjšanja v predhodnem predlogu proračuna Komisije. Opazili smo, da želi prihraniti denar pri upravnih odhodkih. To ni vprašanje določanja političnih prednostnih nalog, ampak tehničnih prihrankov, ki pogosto podvojijo zgornjo mejo v nekaterih razdelkih, kot je dejal gospod Färm v zvezi s podrazdelkom 1a. Podobno ne razumem linearnega zmanjšanja pri plačilih, in sicer za 1 milijardo EUR v primerjavi s predhodnim predlogom proračuna.

V zvezi z razdelkom 2 nimamo pripomb. Leta 2008 je ostalo več kot 3 milijarde EUR neporabljenih sredstev. Komisija predlaga za proračun za leto 2009 več kot 2 milijardi EUR razlike do zgornje meje, pri čemer bo Svet to razliko zvišal na 2,4 milijarde EUR. Na področju razvoja podeželja ter tudi na področju energetike, priseljevanja, podnebnih sprememb in mednarodne solidarnosti je potrebnih še veliko sredstev.

V obdobju, ko je vprašanje neodvisne oskrbe s hrano vedno bolj aktualno, ko je videti, da ne naredimo ničesar in bo hrana postala v Evropi razkošje, se je Svet odločil za zmanjšanje kmetijskih odhodkov. Čeprav niste spreminjali proračunskih vrstic, ki so običajno v naši pristojnosti, ste pozabili povečati sredstva na področjih, za katera ste to obljubili. Ali se vam po nedavnem neuspelem referendumu na Irskem ter v Franciji in na Nizozemskem pred dvema letoma ne zdi, da je pomembno komunicirati z državljani in jih obveščati ter da to tudi zahteva določena finančna sredstva? Pri vsakem referendumu in raziskavi javnega mnenja so vidne posledice dejstev, da državljani niso obveščeni, da nihče ne komunicira z njimi in jih ne posluša.

Ne morem razumeti ravnanja Sveta v zvezi z razdelkom 4. Ugotovitve so jasne in vedno enake. Za ta razdelek je namenjenih znatno premalo sredstev, zato ne smemo dovoliti, da dajete obljube, ki jih ne boste nikoli izpolnili. Kako lahko brez povečanja sredstev zagotovimo rešitev problemov v zvezi z razvojem večstranskih odnosov, lakoto v svetu in utrjevanjem demokracije? Predlagate celo zmanjšanje sredstev za politike, ki delujejo.

V naslednjih tednih lahko ponovno natančno pregledamo vsako proračunsko vrstico in raziščemo vse možnosti za proračunski okvir, ki bi dal Evropski uniji realističen in povezovalni proračun za leto 2009.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, gospa komisarka, zahvaljujem se gospe Haug za sodelovanje pri tem poročilu, ki ga moja skupina podpira. Podpiramo tudi nekaj predlogov sprememb, ki sta jih vložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Proračun EU je pomemben politični instrument, čeprav je skromen v primerjavi s celotnim gospodarstvom. Proračun za leto 2009 bi moral izražati tudi politične prednostne naloge. Predsedniki držav ali vlad držav članic so sprejeli program za energetsko politiko, ki ima zelo visoko zastavljene cilje, ampak ne vem, ali so v proračunu. Ne, ne moremo. Ne obsega nobenih podobnih jasnih prednostnih nalog. Predsedniki držav ali vlad so se odločili, da se mora 12 pilotnih projektov oblikovati za termoelektrarne na premog, ki zbirajo in shranijo CO2, vendar nihče ne ve, kako bodo pridobili finančna sredstva. Ali ne bi morali biti ti pilotni projekti vključeni v proračun EU? Samo vprašam.

Predsedniki držav ali vlad želijo, da se skupna begunska politika, ki ima visoke cilje, to jesen dopolni z dogovorom o priseljevanju. Kaj pa cilji agencije za zunanje meje Frontex, ki pomaga zlasti zelo občutljivim državam pri obvladovanju vala beguncev, ki bežijo pred revščino? Glede na to, kar smo slišali, ni denarja za dosego teh ciljev.

Za zunanjo politiko je vedno namenjenih premalo sredstev. Tudi letos je tako, saj je proračun za pomoč Palestini in Kosovu spet premajhen. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu predlaga prenos neporabljenih sredstev iz kmetijskega proračuna na področja, na katerih je proračunski okvir premajhen. To rešitev smo uporabili za financiranje satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Medtem ko Komisija predlaga financiranje razvojne pomoči iz kmetijskega proračuna. To ni dobra zamisel. Nastala bo prava zmeda.

Moja skupina ne more neutemeljeno sprejeti, da zdaj razpravljamo o reviziji finančnega načrta. Najprej morajo finančni ministri držav članic pokazati, kako bodo uskladili politične ambicije predsednikov držav ali vlad z zgornjo mejo v proračunskem okviru.

  Gérard Onesta, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospa Haug je ravnala prav, ko je opomnila Komisijo, kako lahko izboljša predlog proračuna v zvezi s preglednostjo upravnih odhodkov, zlasti pri agencijah, boljšem finančnem načrtovanju in ocenjevanju človeških virov.

Osredotočil se bom na odstavek v poročilu gospe Haug, ki izpostavlja pomanjkanje povezave med zahtevami za boj proti podnebnim spremembam in proračunom EU. Naš proračun znaša 1 % evropskega BDP, kar ni vredno omembe v primerjavi z 20 % BDP, ki ga Združene države namenijo na zvezni ravni.

Komisija meni, da bo 10 % tega malega deleža namenila za podnebne spremembe, kar znaša 0,1 % BDP, vendar moramo v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, Sternovim poročilom, programom ZN za razvoj in Svetovno banko za te cilje nameniti med 0,6 in 1,6 % BDP. Sternovo poročilo omenja celo 2 % BDP. Komisija tako zaostaja med 500 % in 2 000 % glede na ta mednarodna poročila.

Še ena zanimivost, in sicer lahko na primeru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja vidimo, da bi za financiranje teh projektov potrebovali približno 100 milijard USD. Vendar Komisija meni, da je to zanimivo, da bodo ustanovili svetovno zvezo za podnebne spremembe in za to namenili 20 milijonov EUR na leto v naslednjih treh letih. Tako obstaja velik razkorak med potrebnimi in dejanskimi finančnimi sredstvi. Govorim o takem razkoraku, ki bi lahko zajel ves ogljik v ozračju.

Vem, da ima Komisija malo možnosti, saj so odhodki in sredstva za vsak program vnaprej določeni, tako so vnaprej določeni tudi ukrepi, ki jih je treba financirati pri vsakem programu, in pogoji, pri čemer Svet ne odstopa od svojega stališča in celo zmanjšuje odhodke. Na srečo ima Komisija pravico do pobude, samo uporabiti jo mora. Smo pod zgornjo mejo finančnega načrta, kot je dejala gospa Guy-Quint. Razlika do zgornje meje je vsaj 2 milijardi EUR. Če ne izkoristimo te razlike, to ne bo le majhna napaka v porabi proračuna, ampak neučinkovitost pri pomoči ogroženim evropskim projektom in planetu.

(Ploskanje.)

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, gospa komisarka, na začetku svojega mandata smo si prizadevali, da bi povečali sredstva za izvajanje nalog EU. Žal Svet pri sprejetju proračunskega okvira za obdobje 2007–2013 ni povečal ravni proračuna. Zdaj lahko vidimo usodne posledice te odločitve.

V zadnjem času se je poleg nalog na podlagi lizbonske strategije izvajalo tudi več drugih skupnih projektov. Med njimi so vseevropsko prometno omrežje, evropski inštitut za tehnologijo in bolj proti podnebnim spremembam. Omenili smo že težave pri financiranju projekta Galileo, medtem ko se zdaj pojavljajo nove, ki so bistveno večje. Zakaj bi si prizadevali za visoke cilje, če nimamo denarja za njihovo financiranje. Zmanjšanje sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike in prenos teh sredstev za financiranje drugih nalog nam ne bo pomagalo, pri čemer ne vemo, kaj bo z novimi programi.

Kolegica gospa Haug je imela zelo zahtevno nalogo, če je hotela vsaj delno ugoditi našim pričakovanjem. Zato ji čestitam za izvedbo tako težke naloge in upam, da ne bo preveč predlogov sprememb.

  Esko Seppänen , v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Proračun Komisije je zelo omejen.

Poročilo gospe Haug upravičeno izpostavlja omejene razlike do zgornje meje v veliko oddelkih. Najmanj fleksibilnosti je v oddelku 4. Očitno je, da zneski, ki smo jih namenili Palestini in Kosovu, ne bodo v skladu s proračunskim okvirom. Načelno je vprašljivo, ali lahko instrument prožnosti uporabljamo za te znane potrebe, ki presegajo proračunski znesek za navedeni oddelek.

Naša skupina podpira boj proti podnebnim spremembam, pri čemer želimo, da se ta cilj v proračunu jasneje izrazi. Vendar menimo, da zneski za varnost in obrambo, ki so namenjeni za militarizacijo EU, ne spadajo v skupni proračun, čeprav bi Svet to predlagal, zlasti zdaj med francoskim predsedovanjem.

Z irsko demokratično zavrnitvijo osnutka ustave EU so nastale nove razmere, ki imajo nepredvidljiv učinek na predlog proračuna za leto 2009.

(Ploskanje.)

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Že tretje leto zapored se postopno povečuje razkorak med dolgoročnim proračunskim načrtom in realnostjo.

Vlade držav članic ne izkoristijo proračunskih virov dovolj dinamično in posledično jih hitro preusmerijo med zamrznjena proračunska sredstva. Obseg je vsako leto večji.

Težnja po polletnem povečanju plačil je vedno manjša v zvezi z BNP in tudi v absolutnem polletnem smislu. Parlament oblikuje s sprejetjem tega ukrepa prijaznejše in manj zahtevno okolje za vlade držav članic. V prihodnosti se bo to kazalo v manjšem izvajanju ključnih politik Evropske unije. Razmere so skrb vzbujajoče in prav je, da je poročevalka Jutta Haug izpostavila ta številna vprašanja.

Poudaril bi zlasti relativno in absolutno stalno zmanjšanje odhodkov pri konkurenčni in kohezijski politiki, ki naj bi podpirala gospodarsko rast in zaposlovanje. Takšen razvoj ne poveča zaupanja državljanov v politike Evropske unije. To ni dobra novica pred volilnim letom 2009.

  Reimer Böge (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, poročilo gospe Haug predstavlja naš prvi vtis o predhodnem predlogu proračuna, pri čemer bomo svoje mnenje združili z rezultati razprav na usklajevalnem plenarnem zasedanju 17. julija.

Brez lizbonske pogodbe niso določene nekatere ključne točke skupne politike, ki je usmerjena v prihodnost, ampak tudi brez te pogodbe imamo veliko dejavnikov, ki prispevajo k spreminjanju predhodnega predloga proračuna, in sicer moramo upoštevati utemeljene in očitne primanjkljaje zlasti na področju zunanje in varnostne politike ter EU kot globalnega akterja v razdelku 4, rezultate z vrhunskega srečanja G8 in sklepe z zasedanja Evropskega sveta 19. in 20. junija.

Evropski svet je v najmanj trinajstih odstavkih predstavil temeljit načrt za revizijo večletnega finančnega načrtovanja, in sicer nadaljnji razvoj Frontexa, Europola, krepitev Eurojusta, okrepitev ukrepov za obvladovanje naravnih nesreč, pilotne projekte za drugo generacijo biogoriv in tehnologijo čistega premoga, sklade za kmetijstvo v državah v razvoju, pomoč pri varnosti preskrbe s hrano in stabilizacijo, povečanje javne razvojne pomoči za 0,7 % BNP do leta 2015, trgovinsko pomoč za države v razvoju, politiko priseljevanja in nove finančne vire za boj proti podnebnim spremembam.

Zanima me, kako se bo finančni minister, s katerim se moramo pogajati, lotil vseh novosti, ki so jih predložili predsedniki držav ali vlad, ter kakšne podatke in predloge bodo predložili za utemeljitev svojih političnih sklepov.

Izpostavil bi dva dopolnilna dejavnika, pri čemer moram omeniti, da v celoti podpiram poročilo, ki ga je gospa Haug oblikovala z intenzivnim sodelovanjem tudi s strokovnimi odbori. Če Komisija razmišlja, da bo na področju kmetijstva ustvarila prihranke, ki jih bo lahko namenila za nove programe za kmete v državah v razvoju, potem lahko ljudje kar začnejo razpravljati, od kod bo dobila denar. Vendar ni prav, da so oblikovali novo pravno podlago in nato skrivaj vključili takšen projekt v razdelek 2. Če ga nameravajo financirati na tak način in če upoštevamo svoje obveznosti, je treba narediti revizijo finančnega načrta in projekt uvrstiti pod razdelek 4.

Potrebna je tudi nadaljnja razprava, ali bomo ta sredstva preprosto posredovali Združenim narodom ali Svetovni banki brez dostopa do notranjih pregledov in nekaterih zagotovil v zvezi s pravilnimi političnimi prednostnimi nalogami. Glede na naše izkušnje to ni tako preprosto.

Seveda vemo, da smo na primer za Palestino porabili trikrat več, kot piše v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009. Glede na nove izzive in politične odločitve se nam stara zvijača za financiranje skupne zunanje in varnostne politike ter novih prednostnih nalog iz sredstev iz razdelka 4, ki so namenjena državam v razvoju, ne zdi sprejemljiva, zato tega ne bomo več podpirali.

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, proračun je politični in ne računovodski instrument, pri čemer ima to poročilo veliko prednost, saj ne obravnava samo tehničnih vprašanj, ampak tudi politična.

Najpomembnejši sta, da proračun EU ni enak potrebam in ciljem EU ter da ta proračun ne prikazuje političnih prednostnih nalog EU, kot so to poudarile njene agencije.

Kaj lahko storimo? Kaj pravi poročilo? Prosimo za povečanje zelo nizke stopnje odobritve plačil. Prosimo tudi za najboljšo mogočo porabo rezerv, kot je že bilo povedano in je zelo pomembno. To pomeni, da kadar koli se lahko izognemo zapravljanju denarja za nekatere politike, ga moramo nameniti tistim politikam EU, ki ga potrebujejo

Kot sem že omenil, proračun ne izraža političnih prednostnih nalog. Izpostavil bom dva primera, ki so jih omenili že drugi.

Katere težave, s katerimi se sooča EU, so bile v preteklem političnem letu največje? Energetska politika, podnebne spremembe in težave pri oskrbi s hrano. Zneski, ki jih proračun nameni za reševanje teh političnih težav, so zelo nizki.

Drugo vprašanje je zunanja politika. Zdaj, ko se Evropa odpira in je v zagonu, spet zmanjšujemo odhodke.

Zelo pomembna je tudi komunikacijska politika. Vidite, kaj se dogaja, EU se sooča z institucionalno krizo. Potrebujemo politične pobude, za katere potrebujemo več komunikacije in denar.

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Najprej se zahvaljujem gospe Haug in komisarki. Omeniti sem hotel tudi francosko predsedstvo, vendar je njihov predstavnik že odšel.

Državam članicam je proračun všeč zaradi nizkega deleža odobritve plačil. Prepričan sem, da je 0,9 % med najnižjimi deleži, kar sem jih videl v zadnjih letih. Premisliti moramo, ali je to realno. Nič ni narobe z ohranjanjem nizkega deleža, ampak moramo biti realni, saj se bomo ukvarjali z veliko novimi prednostnimi nalogami.

Lotiti se moramo tudi razdelka 4, kot je že bilo povedano. V tem razdelku je največ sredstev namenjenih Združenim narodom. Ravno sem se vrnil z obiska na Kosovu, na katerem sem bil kot predstavnik odbora za proračunski nadzor. Kar smo tam slišali o Združenih narodih, nas ni navdalo z optimizmom. Menim, da mora Komisija ponovno temeljito pregledati politiko v zvezi s to organizacijo.

Izpostavil bi tudi proračunski razdelek 5. Zdi se mi, da je razlika do zgornje meje 121 ali 123 milijonov. Kako je to videti glede na hitro rastočo inflacijo? Štiri do pet odstotkov na leto. Kakšne posledice bo to imelo za odhodke Komisije za človeške vire, zgradbe ipd. ter kaj lahko sklepamo iz tega?

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, v tej razpravi želim opozoriti na štiri vprašanja. Znesek sredstev za obveze v proračunu za leto 2009 je 1,04 % BND, medtem ko je za plačila le 0,9 %, kar kaže na padec za 3,3 % v primerjavi s plačili leta 2008. S tako majhnim proračunom bo težko izvesti prednostne naloge, ki sta jih oblikovala Komisija in Parlament, saj jih je vsako leto več. Sredstvom iz razdelka 4 z naslovom „EU kot globalni akter“ je treba nameniti posebno pozornost, saj so le za 1,8 % večja kot leta 2008, čeprav je že več let očitno, da se to področje premalo financira. Tako skromna rast sredstev v razdelku 4 je toliko bolj vprašljiva, saj moramo tam poiskati sredstva za evropsko pomoč v obliki hrane za države v razvoju, pri čemer so cene osnovnih kmetijskih surovin narasle za več deset odstotkov v preteklih 10–15 mesecih.

Ob koncu čestitam poročevalki gospe Haug za zelo natančno poročilo, ki ponovno kaže, kako imata Komisija in Svet do oblikovanja proračuna v osnovi žal računovodski pristop.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, smo ravno v postopku določanja jasnega mandata za pogajanja o razpravi, ki jo bomo imeli prihodnji teden s Svetom.

Razumem, zakaj je veliko kolegov v svojih izjavah zahtevalo posebno dodatno prizadevanje pri vprašanjih, ki zadevajo njihovo področje (zunanji odnosi itn.), vendar verjamem, da bi zlasti letos morali ta mandat oblikovati glede na pričakovanja državljanov v zvezi s proračunom in ne glede na posebne interese ali druge zadeve, kot bi to morda pričakovali.

Osredotočiti se moramo na štiri najbolj aktualna vprašanja za državljane Evrope. Ta vprašanja so visoke cene, podnebne spremembe, konkurenčnost in okolje.

To je podlaga za oblikovanje mandata. Menim, da smo na pravi poti, če bomo to upoštevali.

Povedal bi nekaj o zamisli, ki nam jo je včeraj predstavil gospod Barroso, medtem ko bo danes ali jutri o njej govoril na vrhunskem srečanju G8, in sicer o varnosti preskrbe s hrano. To zamisel bi morali preučiti na isti način, kot oblikujemo proračun EU, to pomeni, da bi o njej morali razpravljati s Svetom kot o proračunskem načelu in se odločiti, ali bi jo na mednarodnih forumih vložili kot predlog EU.

Ob koncu bi rad povedal nekaj besed o priseljevanju. Prihajam iz države članice, ki doživlja zelo velik pritisk na zunanjih mejah, ki so tudi meje EU, zlasti na morskih mejah. Menim, da bi si morali letos zlasti prizadevati glede vprašanja agencije Frontex, zlasti v zvezi z njenim delovanjem na morju s projektom „operacija Pozejdon“ v Egejskem morju, s katero so samo lani poleti ukrepali pri približno 700 ali 800 primerih nezakonitega priseljevanja.

Potrebujemo to agencijo in končno moramo pridobiti proračunska sredstva, da bomo prvič zagotovili mehanizem za solidarnost med državami članicami pri kritju upravnih stroškov in upravne obremenitve zaradi sprejemanja priseljencev.

Tega še nimamo, ampak ga potrebujemo. To predstavlja za nekatere države članice velik pritisk, pri čemer menim, da smo odgovorni, da bo ta mehanizem deloval.

Končal bom z isto mislijo, s katero sem začel. Proračun je lahko uspešen le, če je v skladu s pričakovanji državljanov ter ne v skladu s posebnimi interesi in s pričakovanji skupin za lobiranje.

  Vladimír Maňka (PSE). – (SK) Zahvaljujem se gospe Haug za zelo dobro poročilo.

Predlog proračuna za leto 2009 omogoča izvajanje programov, ki so bili odobreni za finančno obdobje 2007–2013, ter poudarja potrebo po reševanju nujnih vprašanj in soočanju z izzivi. Na področju regionalne politike želimo izboljšati socialne in gospodarske razmere prebivalcev iz nerazvitih regij. Naš cilj je zmanjšanje neenakosti med evropskimi regijami. V primerjavi z letom 2008 so plačila pod odhodki v podrazdelku 1b manjša za skoraj 14 %. Želimo biti pripravljeni na sedanje in prihodnje izzive ter upoštevati načelo solidarnosti v celotni Skupnosti. Zato moramo poskrbeti, da bodo tudi v prihodnosti zagotovljena sredstva za kohezijsko politiko.

Zagotoviti moramo učinkovito izvajanje operativnih programov in velikih projektov, da bomo lahko prepričali državljane, da odgovorno porabljamo njihov denar. Tako bodo analize in nadaljnji ukrepi, ki jih bodo izvajale države članice, imeli ključno vlogo. Pomembno je, da ocenimo rezultate kohezijske politike za obdobje 2000–2006.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, zelo spoštujem gospo Haug, ki je zavzeto predstavila izčrpno, zahtevno in pogumno proračunsko poročilo, ki so ga v odboru za proračun izglasovali soglasno ter katerega cilj je pojasniti potrebe Parlamenta po preglednosti in jasnosti v zvezi z oblikovanjem proračuna za leto 2009.

Seveda poudarja glavne zahteve Parlamenta, in sicer politike v zvezi s konkurenčnostjo, regionalno politiko, raziskave in razvoj, razvoj, kmetijstvo, varnost hrane, ter malo manj pomembne zahteve v zvezi z zunanjo politiko in evropsko sosedsko politiko.

Poudarila bi, kako je zdaj bolj kot kadar koli prej pomembno, da se izognemo žrtvovanju proračunskih sredstev iz podrazdelka 3b. Glede na sedanje vzdušje, ko javnost ne zaupa EU in si Evropa prizadeva vzbuditi zaupanje, je zelo pomembno, da si pri tem pomagamo s kulturno, mladinsko in zdravstveno politiko. Strinjam se z gospo Haug, da so se najmanj povečala proračunska sredstva za dejavnosti, ki kažejo, kaj lahko Evropa naredi za svoje državljane.

Ob koncu bi prosila Svet in njegovo predsedstvo, pri čemer je njegov predstavnik pri tej ključni točki razprave žal odsoten, naj ne zmanjša sredstev v predhodnem predlogu proračuna pri prvem branju, kot so to počeli v preteklosti. Naše institucije morajo tesno sodelovati, pri čemer je treba upoštevati mnenje Evropskega parlamenta, saj sodeluje pri oblikovanju evropskih politik in predstavlja državljane pri ključnih političnih dejavnostih, kot je na primer sprejetje proračuna.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – (LV) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, pri razpravi o predlogu proračuna za leto 2009, ki ga je pripravila Evropska komisija, moramo najprej poudariti, da je celoten znesek obveznosti 134,4 milijarde EUR, kar pomeni povečanje za 3,1 %. Hkrati so odobritve za prevzem obveznosti nižje za 3,3 %, pri čemer se je najbolj znižal znesek za odobritev obveznosti za kohezijsko politiko EU, in sicer za 14 %. Seveda je zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti za kohezijsko politiko EU povezano z dolgotrajnimi težavami pri načrtovanju, ki onemogočajo državam članicam, da bi v celoti začele uporabljati finančna sredstva EU. Evropska komisija se mora bolj osredotočiti na uspešen začetek sprejemanja finančnih sredstev in zmanjšanje upravne obremenitve ter ne na nepremišljeno zmanjšanje odobritve plačil. Menim, da moramo to vprašanje ponovno resno obravnavati na usklajevalnem sestanku. Glede na razdelek 4 proračuna EU v zvezi z EU kot globalnim akterjem je očitno, da je znesek finančnih sredstev, ki ga predlaga Komisija, nezadosten. Ponovno moramo obravnavati razdelek 4 proračuna in upoštevati obveznosti EU na Kosovu, v Palestini in drugje, tako da bomo lahko določili dejanske zneske. Glede na novi prednostni nalogi EU, energetsko politiko in boj proti podnebnim spremembam, je sedanji znesek proračunskih virov EU za te cilje očitno prenizek. Struktura proračuna EU se lahko bistveno spremeni le na podlagi vmesnega pregleda finančnega načrta EU, pri čemer se lahko manjše spremembe naredijo prej, zlasti novim državam članicam se lahko dovoli, da izkoristijo večino sredstev EU za dosego ciljev v zvezi z energetsko učinkovitostjo in programov v zvezi z ogrevanjem domov. V zvezi z institucionalnimi vprašanji se je proračunski postopek za leto 2009 začel na podlagi predvidevanj, da bo lizbonska pogodba naslednje leto že veljavna. Položaj glede lizbonske pogodbe zdaj ni jasen, vendar je pomembno, da se strinjamo, kakšne postopkovne spremembe bo uvedla v delo institucij v zvezi s proračunom EU. Hvala za vašo pozornost.

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) Podpora enotnemu trgu je v celoti upravičena, če s tem dosežemo večje zadovoljstvo potrošnikov z varno hrano in storitvami ter z učinkovitimi načini za reševanje morebitnih težav, vse če je zagotovljena lojalna konkurenca.

Predlogi za proračun za leto 2009, ki jih je vložil odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, upošteva te smernice. Zahtevamo dodatna sredstva za financiranje omrežja za reševanje problemov notranjega trga (SOLVIT), ki kljub upravičenim pričakovanjem ni bil dovolj učinkovit pri reševanju pravnih težav, ki jih imajo državljani na notranjem trgu.

Podpiramo tudi nadaljnje financiranje projektov v zvezi s potrošniki in raziskavami trga, ki vključujejo cene, ter ukrepe za nadzor trga.

Zbrani podatki lahko pojasnijo morebitna izkrivljanja in prispevajo k oblikovanju primernih ukrepov za ureditev slabih razmer. Opazili smo, da so v večini poglavij, o katerih smo razpravljali, finančna sredstva primerna, vendar z zaskrbljenostjo vztrajamo pri določenem vidiku, tj. v celoti nepregledna sedanja struktura proračunskih izdatkov.

Tako je demokratični nadzor o dejanski porabi javnega denarja onemogočen, čeprav Parlament to vztrajno zanika.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Prvo poročilo Evropskega parlamenta o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 bi moralo izpostaviti sedanje politične prednostne naloge Evropske unije.

Menim, da je poročilo večinoma poudarjalo pomanjkljivosti v zvezi z bojem proti globalnemu segrevanju in ni dovolj temeljito obravnavalo krize v zvezi s hrano, s katero se soočajo državljani Evropske unije. Prvič v več kot tridesetih letih se soočamo s krizo v zvezi s cenami in negotovo varnostjo preskrbe s hrano, zato mora biti to del naših proračunskih prednostnih nalog.

Na te razmere se lahko učinkovito odzovemo le s skupno kmetijsko politiko. Samo tako lahko zagotovimo zadostno proizvodnjo hrane v Evropi.

Zato se ne strinjam, da bi rezerve iz naslova 2 evropskega proračuna namenili drugim področjem in ne kmetijstvu. Več let smo lahko opazovali preusmerjanje sredstev na različne načine iz prvega v drugi steber ali iz neposrednega plačila kmetom v projekte za razvoj podeželja.

Poudarjam, da projekti za razvoj podeželja ne bodo povečali proizvodnje v Evropi in ne bodo rešili sedanje krize v zvezi s hrano.

Čeprav težnja po uporabi prerazporeditev z modulacijo traja nekaj let, potrebujemo najboljše ukrepe za sedanje izzive, pri čemer so ti ukrepi med običajnimi instrumenti skupne kmetijske politike.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Szabolcs Fazakas (PSE). – (HU) Gospa predsednica, hvala za besedo. Gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalki gospe Haug za njeno izvrstno delo, s katerim je poskušala oblikovati proračun v omejenem okviru, s katerim bomo lahko izvedli naše prednostne naloge in se odzvali na svetovne izzive, s katerimi se soočamo.

Z vidika gospodarske stagnacije in inflacije, ki grozita Evropski uniji, je pomembno in pozitivno, da je največji razdelek v proračunu tisti del, ki obravnava rast, zaposlovanje, inovacije in kohezijo. Med vrsticami lahko poiščemo tudi sredstva, ki so namenjena boju proti podnebnim spremembam in konkurenčni oskrbi z energijo. Bolje bi bilo, če bi imeli ločene razdelke za vprašanja, kot so zmanjšanje emisij CO2, varčevanje z energijo in obnovljiva energija, ter tako spodbujali razvoj skupne trajnostne evropske energetske politike. Hvala.

  Brigitte Douay (PSE). – (FR) Gospa predsednica, po referendumu na Irskem je še bolj potrebno, da EU bolj upošteva in obvešča svoje državljane o tem, kar jih zadeva, vsak dan, če želimo zbuditi zanimanje volivcev za evropska vprašanja in zagotoviti osnovno soglasje v zvezi z našimi cilji in politikami, zlasti zdaj, ko je do evropskih volitev manj kot eno leto.

To je težko obdobje za proračun za leto 2009, o katerem je gospa Haug izdelala izvrstno poročilo s svojim novim pristopom v zvezi s pomembnimi vprašanji in obširnimi posvetovanji. Iz poročila se spominjam poudarkov v zvezi s področjem državljanstva in informacij, ki se bo v letu 2009 soočalo z različnimi izzivi in bo zato potrebovalo veliko sredstev iz razdelka, v katerem je razlika do zgornje meje žal nizka.

Informacije so osnovno orodje demokracije. Državljani novih in starih držav članic morajo biti bolje obveščeni o dejstvih EU in zlasti o njenem proračunu. Zato jim morajo glavne institucije posredovati jasna, relevantna in usklajena sporočila. Pomemben dejavnik pri vključevanju državljanov v evropski projekt je uvedba nekakšne blagovne znamke „Evropska unija“, ki bi bila prepoznavna v vsej Evropi in bi nagovarjala vse.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, letni proračuni so kompromis med izvajanjem strateških ciljev, ki so določeni v večletnih finančnih okvirih, ter sedanjimi političnimi in gospodarskimi razmerami ter zlasti potrebo po ukrepanju v zvezi z nepredvidenimi razmerami, ki nastanejo na trgu.

S takšnimi razmerami se soočamo danes, saj cene energije strmo rastejo, vključno z gorivom, kažejo se znaki svetovne krize v zvezi s hrano in cene živil naraščajo. Kakšne ukrepe predvideva Komisija in kolikšen znesek lahko pričakujemo iz proračuna, da se bomo lahko spopadli s temi razmerami in preprečili poslabšanje te krize?

Veliko let že oblikujemo okoljsko-energetski paket, saj je zelo pomemben. Ali je ta cilj sploh upoštevan pri finančnih prednostnih nalogah v proračunu za leto 2009? Leta 2009 bodo volitve v Evropski parlament. Morali bomo jasno povedati, kam gre davkoplačevalski denar ter koliko je ta poraba v skladu s cilji in potrebami Evrope in njenih državljanov.

  Jutta Haug, poročevalka. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvala vam za prijazne besede, spoštovanje mojega dela in vašo podporo. Vsi vemo, da je lahko delo dobro narejeno le s sodelovanjem vseh poslancev. Samo tako smo dovolj močni, da lahko v Svetu izpeljemo zadeve, za katere menimo, da so zelo pomembne.

Zlasti mi je bilo všeč, kako naju je s komisarko opisal gospod Surján kot zobnika. To je zelo dobra primerjava, saj lahko zobnika skupaj marsikaj premakneta in točno to želimo. Želimo narediti premik, hočemo se izogniti statičnemu proračunu in narediti premik v razmišljanju predstavnikov Sveta. Predsedniki držav in vlad lahko posredujejo sporočila o različnih zanimivih temah na vrhunskih srečanjih, toda na koncu morata Komisija in Parlament poskrbeti za realizacijo, kot je dejal predsednik. Seveda je tudi Svet del tega, kot eden od organov za izvrševanje proračuna, vendar imam občutek, da moramo vedno mi spodbujati Svet, da sodeluje z nami, saj Svet nikoli ne da pobude za zagon.

Ponovno smo preučili predhodni predlog proračuna, izmenjali mnenja in jasno izrazili, kaj pričakujemo od proračuna Evropske unije v naslednjem letu, in sicer pred poletnimi počitnicami. Na podlagi tega se bomo lahko pripravili na prvo branje po poletnih počitnicah.

Upam, da ga bodo tako kot danes podpirali vsi poslanci.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 8. julija 2008.

Pisna izjava (člen 142)

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. – (RO) Odbor za proračun zahteva dejansko podporo za revne regije, prosi za večji proračun kot izraz načela evropske solidarnosti. Poročilo Jutte Haug je temeljito obravnavalo proračun za leto 2009, pri čemer je izpostavilo sedanje prednostne naloge na ravni Evropske unije, boj proti podnebnim spremembam in solidarnost do revnejših regij.

Z novim pristopom bi naj bolje razumeli težave in potrebe revnejših regij ter zagotovili večjo finančno pomoč, s katero bi zmanjšali razlike ter zagotovili gospodarsko in socialno usklajenost, pri čemer bi ustrezne evropske institucije spremljale razvojni napredek.

Za Romunijo je sprememba proračuna dobra novica, zlasti v zvezi s financiranjem regij v razvoju, saj je šest od osmih regij v državi med petnajstimi najrevnejšimi regijami v Evropski uniji. pri čemer je severovzhodna regija v razvoju tudi letos zadnja v tej skupini. Torej imamo možnost, da zmanjšamo velike razlike, ki nas ločijo od regij zahodnoevropskih držav z gospodarskega, socialnega, kulturnega in civilizacijskega vidika.