Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 7. julij 2008 - Strasbourg

21. Oblikovanje političnih skupin (sprememba člena 29 Poslovnika) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0206/2008) gospoda Corbetta v imenu odbora za ustavne zadeve o spremembi člena 29 poslovnika Parlamenta – oblikovanje političnih skupin [2006/2201(REG)].

  Richard Corbett, poročevalec. − Gospod predsednik, predstavljam vam poročilo odbora za ustavne zadeve o našem poslovniku, v katerem smo preučili vprašanje najmanjšega zahtevanega števila poslancev, potrebnega za oblikovanje politične skupine v našem parlamentu.

Najnižji prag je seveda opredeljen v vseh parlamentih, v katerih se oblikujejo politične skupine. Običajno politične skupine ne moreta oblikovati en poslanec ali dva; vedno je treba opredeliti to najmanjše zahtevano število poslancev. Ker naš parlament sestavlja vedno več poslancev, moramo razmisliti, kakšno naj bo najmanjše zahtevano število poslancev za oblikovanje politične skupine v naslednji sestavi Parlamenta.

V odboru za ustavne zadeve smo to vprašanje podrobno preučili, pri čemer so bila mnenja članov odbora dokaj enakomerno razdeljena. Predlog spremembe za dvig najmanjšega zahtevanega števila poslancev, potrebnega za oblikovanje politične skupine, je na glasovanju odbora zavrnil le en član več, kot jih ga je podprlo, vendar o tej zadevi zdaj spet razpravljamo v tem parlamentu.

Obravnavali smo tudi politične skupine, ki v tem parlamentu že obstajajo, ampak po odhodu enega ali dveh poslancev število njihovih poslancev pade pod zahtevani prag, ter vprašanje, ali naj take skupine samodejno in takoj prenehajo obstajati ali naj jim v določenih okoliščinah dovolimo nadaljnji obstoj. V zvezi s tem je odbor podprl moj predlog na podlagi predloga nekdanjega sovodje skupine Neodvisnost/Demokracije gospoda Bonda, ki me je opozoril na težave, s katerimi se je soočal kot vodja skupine s številom poslancev, ki ravno dosega minimalni prag, kadar so eden, dva ali trije poslanci grozili, da bodo zapustili skupino in jo s tem uničili, če ne bodo uveljavili svoje volje glede posamezne zadeve, s čimer so skupino uspešno izsiljevali.

Odbor je razumno podprl moj predlog, da zaradi te nevarnosti manjši skupini, ki določeno obdobje že obstaja, omogočimo nadaljnji obstoj vsaj za določeno obdobje, če število poslancev pade pod zahtevano mejo po njeni ustanovitvi, in sicer do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če seveda število poslancev ni prenizko: ne moremo dovoliti obstoja skupini, ki ima le dva ali tri poslance.

Cilj je določiti razumen prag in hkrati pomagati manjšim skupinam, da se uprejo resničnemu izsiljevanju malo poslancev, ki bi lahko skupino kadar koli uničili.

Kot sem že povedal, je odbor z enim glasom zavrnil dvig praga. Vendar zdaj o tem ponovno razpravljamo. Zdaj imamo v primerjavi s parlamenti po svetu enega od najnižjih pragov za oblikovanje politične skupine. Politično skupino lahko ustanovi le 2,5 % naših članov. Če vemo, da so zaradi oblikovanja politične skupine ti poslanci upravičeni do dodatnih virov poleg tistih, ki jih dobijo navadni poslanci, tj. dodatnih finančnih sredstev za skupine, ki jih dobijo od davkoplačevalcev, dodatnega osebja in dodatnih postopkovnih ugodnosti, potem moramo o tem razmisliti.

Ali res želimo dati toliko sredstev tako majhnemu številu poslancev, ki je lahko dejansko zelo nereprezentativno? Po mojem mnenju je ta prag 2,55 % zelo nizek, zato obstaja nevarnost, da dodelimo toliko sredstev zelo majhni, nereprezentativni in celo skrajni skupini. Nekateri ljudje opozarjajo, da bi lahko zaradi tako nizkega praga politično skupino oblikovale celo skrajno desne stranke, če kdaj dobijo dovolj sedežev v Parlamentu.

Zaradi tega smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Kolikšen je minimalni prag? Sam sem predlagal dvig praga na 4 %, kar je še vedno sorazmerno malo v primerjavi z nacionalnimi parlamenti v Evropski uniji in drugimi parlamenti, vendar je morda razumno uravnotežen predlog. Nekatere manjše skupine, ki so zamisli prvotno nasprotovale, so menda zdaj pripravljene sprejeti kompromis glede zahtevanega števila poslancev za ustanovitev politične skupine; sam sem predlagal 30 poslancev, veljavni poslovnik jih zahteva 20, pri čemer smo zdaj dosegli kompromis, da je za ustanovitev politične skupine potrebnih 25 poslancev.

Zdaj kot vodja naše skupine in ne več kot poročevalec kolegom sporočam, da bo naša skupina tak kompromis podprla in se lahko o njem strinjamo vsi. Če tak predlog ni sprejemljiv in ne bo sprejet, bo naša skupina še naprej podpirala predlog za 30 in ne za 25 poslancev.

  József Szájer , v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Gospod predsednik, v moji stranki podpiramo bolj povezan Parlament, ki se bo oblikoval, če dvignemo veljavni prag za oblikovanje politične skupine.

Močnejši Parlament se bo po mojem mnenju oblikoval, ker je v interesu Evropskega parlamenta, da se oblikujejo močnejše povezave med političnimi strankami in političnimi skupinami v Parlamentu ter da bodo politične stranke na evropski ravni še močnejše.

Gospod Corbett je pravkar povedal, da je ta prag zdaj zelo nizek tudi v primerjavi z drugimi parlamenti. Zato v imenu Evropske ljudske stranke podpiramo ta predlog in se strinjamo, da mora biti ta prag prožen, vendar bi v zvezi s tem rad dodal, da bi sam za obstoj takih skupin dovolil krajše časovno obdobje.

Vendar smo dejansko ugotovili, da se s tem ne strinjajo vsi; v takih primerih si moramo po mojem mnenju v Evropskem parlamentu, v katerem obstaja veliko političnih strank in prepričanj, vedno prizadevati za doseganje nekakšnega soglasja o tej zadevi. Zato sem bil zadovoljen, da smo dosegli kompromis o obstoječih predlogih za zvišanje praga za ustanavljanje političnih skupin v Parlamentu, tako da je zdaj ta višji od obstoječega in nižji od predlaganega.

Še zadnja pripomba: menim, da bi bilo glede na število držav in najmanjše število političnih skupin bolj smiselno kot številko določiti delež v odstotkih. V tem primeru teh deležev ne bi bilo treba stalno spreminjati, kar je zlasti smiselno zdaj, ko zaradi zavrnitve lizbonske pogodbe na Irskem ne vemo, kakšna bo sestava Parlamenta leta 2009 in ali bomo morali številke ponovno spreminjati. Hvala za pozornost. Ljudska stranka priporočilo podpira.

  Jo Leinen, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, zlasti bi se rad zahvalil poročevalcu za pripravo teh poročil. Od začetka je bilo jasno, da bomo dosegli sporazum in da bo razprava o tej temi zelo težavna. Vendar moramo opozoriti, da je število poslancev tega parlamenta s 626 naraslo na 785 in da se bo, če bo začela veljati lizbonska pogodba, zelo verjetno povečalo na 751. Zato moramo pravila delovanja prilagoditi.

Delovna skupina za parlamentarne reforme obravnava številna področja, na katerih mora Parlament uvesti spremembe in ne more nadaljevati dela v skladu s starimi pravili. Ohranjanje obstoječega je vedno najlažja možnost. Zaradi ohranjanja pravnega reda Evropskih skupnosti se ni treba posodabljati ali spreminjati, vendar je v tem primeru jasno, da se je zdaj treba ukvarjati z velikostjo političnih skupin v Evropskem parlamentu.

Gospod Corbett je že povedal, da je prag v Evropskem parlamentu v primerjavi s pragi v nacionalnih parlamentih po svetu eden od najnižjih. Tudi to je lahko cilj. Kot gospod Szájer bi lahko kdo rekel: „Po mojem mnenju moramo v tem parlamentu delovati bolj povezano. Nismo več posvetovalna skupščina, zdaj smo zakonodajni organ. Sprejemamo zakone za 500 milijonov ljudi, za kar je potrebno nekaj povezanosti.“

Zato želim, da bi v tem parlamentu obstajale resnično politične skupine in ne le tehnične skupine, ki se povezujejo le zaradi denarja, medtem ko nimajo nobenih skupnih političnih stališč. Predlog, da se število poslancev, potrebnih za ustanovitev politične skupine, z 20 zviša na 30, je še vedno zmeren in nikakor pretiran. Vendar ga v odboru niso sprejeli, zato moramo iskati kompromise. Čeprav zadnji predlog predvideva prag 25 poslancev, je to vseeno napredek in najmanjši sprejemljivi naslednji korak.

Registriranih je deset političnih skupin od skrajne desnice do skrajne levice. Na naslednjih evropskih volitvah bodo lahko državljani pri odločanju o prihodnosti Evrope izbirali med veliko političnimi skupinami. Zato odločno podpiram to reformo. Raznolikost tega parlamenta se bo ohranila, pri čemer se bo hkrati mogoče okrepila povezanost med političnimi skupinami, kar je tudi cilj te reforme. Zato se vam zahvaljujem, gospod Corbett.

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, v odboru se vedno poskušajo doseči soglasne odločitve, kar nam danes ni uspelo; predlogu gospoda Corbetta odločno nasprotujem tako z načelnega kot praktičnega stališča.

Ne strinjam se, da je zaradi obstoja sedmih skupin v Parlamentu ogrožena njegova učinkovitost. Primerjava z nacionalnimi parlamenti ni ustrezna v celoti. Tu je treba poglobljeno preučiti bolj zapletena in številna javna mnenja iz 27 držav članic. Dejansko je v procesu združevanja ključno, da se lahko predstavniki vseh vrst manjšinskih mnenj organizirajo in jasno izražajo svoja stališča. Skupine prispevajo k delu Parlamenta in ga ne ovirajo.

Zaradi predloga gospoda Corbetta in tudi kompromisa bi skupina združenje za Evropo narodov in skupina Neodvisnosti/Demokracije prenehali obstajati. Čeprav se pogosto, mogoče nikoli, ne strinjam s stališči teh skupin, imata vseeno pravico izraziti svoje mnenje in nedvomno predstavljata neki del javnega mnenja.

Če prenehata delovati, bodo morali poslanci teh skupin prestopiti v večje skupine, zaradi česar se bodo pojavili zapleti in zmanjšala povezanost teh skupin. Druga možnost je, da bodo postali samostojni poslanci.

Zato vas na koncu zaradi učinkovitosti, pluralnosti, povezanosti, pravičnosti in liberalizma pozivam, da podprete stališče odbora in glasujete proti predlogom sprememb.

  Johannes Voggenhuber, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, včasih, sicer redko, imajo velike skupine v tem parlamentu zaradi česa slabo vest. Včasih to pokažejo in se zadeva obravnava v ponedeljek zvečer v Strasbourgu.

To se je zgodilo danes, ker bi se drugače javnost spraševala, zakaj se na tem zasedanju razpravlja o poročilu, ki ga je odbor zavrnil. Javnost bi mogoče zanimalo tudi, zakaj poročevalec v imenu odbora predstavlja predloge, ki jih v poročilu ni in jih je odbor z večino, in ne le z enim glasom, kot trdi gospod Corbett, zavrnil.

Javnost bi mogoče želela vedeti, da ste ta predlog vložili v nasprotju s pravili poslovnika, tj. ne zaradi glasovanja, ampak zaradi popolnoma drugačnega namena.

Poslanec Evropskega parlamenta sem od leta 1990. V tem času sem se naučil parlamentarne kulture, v skladu s katero večina v Parlamentu ne izkorišča svoje premoči, da bi si s spreminjanjem poslovnika tako, da škodi drugim skupinam, zagotovila ugodnosti in privilegiran položaj. To ste storili v tem primeru. Prekršili ste to pravilo. Kar govorite, je laž.

Velike skupine želijo preprosto preprečiti oblikovanje manjših skupin, prisiliti poslance iz vseh držav članic Evropske unije, da se pridružijo njihovim skupinam, in preprečiti izstop svojim lastnim članom, ki želijo izstopiti. Poslovnik želijo prilagoditi v skladu z lastnimi željami in interesi. S tem kršijo še eno pravilo, v skladu s katerim se je nesprejemljivo poskušati z zvijačo znebiti obstoječih skupin, kot je na primer skupina Neodvisnosti/Demokracije. V razmerah politične demokracije je to nesprejemljivo.

To postaja tradicija, gospod Corbett. Preučil sem dogajanje v zadnjih dveh letih in o tem bomo pred volitvami še razpravljali: v zadnjih dveh letih so poslanci večjih skupin vložili veliko predlogov sprememb poslovnika, katerih rezultat je vedno povečanje moči večjih skupin, zmanjšanje raznolikosti ter omejevanje pravic posameznih poslancev in manjših skupin.

Če nameravate približati Parlament ljudem, se soočiti s pomanjkanjem zaupanja med državljani in se pripraviti za predvolilno kampanjo naslednje leto na tak način, bomo mi temu odločno nasprotovali in podpirali oblikovanje demokratičnega Parlamenta.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, pluralnost in spoštovanje razlik sta pomembni vrednoti v Evropskem parlamentu. Evropska unija mora namreč izražati enotnost v raznolikosti. Zato mora tudi Parlament ne le spoštovati, ampak dejansko spodbujati politično raznolikost.

Če želimo ustrezno ščititi pravice etničnih, verskih in spolnih manjšin, moramo upoštevati tudi mnenja političnih manjšin. Z vsako manipulacijo ali politično motiviranimi spremembami poslovnika Evropskega parlamenta se bo preveč omejila vloga Parlamenta kot predstavnika vseh narodov in skupnosti v Evropski uniji. Ne zdi se nam potrebno spreminjati tistih členov poslovnika, ki zadevajo število držav, katerih predstavniki sestavljajo politično skupino. Sedanja ureditev je ustrezna. Evropski parlament je danes učinkovit, pri čemer ni smiselno spreminjati, kar je dobro, kot pravi kitajski pregovor. Glede tega je dovolj šest držav, zato jih ni treba zamenjati s sedmimi. Zaradi tega se bo samo povečalo število samostojnih poslancev, ki si med sabo pogosto v celoti nasprotujejo. Dvig praga za število poslancev, potrebnih za oblikovanje politične skupine, na 30 lahko dejansko negativno vpliva na pluralnost, svobodo mnenja in reprezentativnost evropskih institucij ter na verodostojnost predstavnikov Evropskega parlamenta.

Zaradi takih sprememb v predvolilnem letu Evropski parlament ne bo pridobil več ugleda, kar je po mojem mnenju ključno za volilno udeležbo na teh volitvah. Te spremembe ne smejo začeti veljati niti leta 2009 niti pozneje, pri čemer to govorim kot predstavnik skupine, ki je te spremembe sicer sploh ne bi prizadele.

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, poglejmo dejstva. Zgodovina evropskega združevanja, njenih vodilnih ideoloških tokov ter postopki, ki izhajajo iz petdesetletnega tesnega sodelovanja med Komisijo, Svetom in Parlamentom, se kažejo v krščanskodemokratskem in socialnodemokratskem sovladju v evropskih institucijah. Ničesar ne obsojam, ampak takšno je dejansko stanje.

V tem parlamentu pomeni kvalificirana večina s postopkom soodločanja, ki je nujna za sprejetje vsakega zakonodajnega besedila, iskanje soglasja med glavnima skupinama, kar še dodatno zmanjša izražanje različnosti in različnih mnenj. Vprašanje je preprosto: Ali hočemo te razmere še poslabšati, da bi se izognili sporom zaradi zaostritve pogojev za oblikovanje političnih skupin pred volitvami, ko bi se število poslancev na državo zmanjšalo, s čimer bi bile manjšinske skupine še v slabšem položaju, zlasti v državah z malo prebivalcev. Kako verodostojno bi bilo potem zagovarjanje pluralnosti? Kakovost demokratičnega dialoga se ne bo izboljšala s povečanjem števila neodvisnih poslancev.

Zato se naša skupina soglasno strinja z ohranitvijo sedanjih predpisov o oblikovanju političnih skupin, čeprav se ne strinjamo, ko glavni skupini zavrneta našo zahtevo v zvezi s postopki za priznavanje nesoglasja ali sprejemanje kompromisa. Večina moje skupine, vključno z menoj, je pripravljena na kompromis, da pomagamo ohraniti pluralizem v tem parlamentu, z velikim spoštovanjem do drugače mislečih, saj dejansko vsi sledimo enakim načelom. Ta načela se imenujejo demokracija.

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, ta debata ni resna. Nesmiselna je kot kafkovski proces. Ponovno bom preletela potek dogajanja, da utemeljim svoje mnenje.

Odbor za ustavne zadeve je 27. maja obravnaval osnutek poročila, ki je hotel otežiti oblikovanje političnih skupin. Poročevalec gospod Corbett je hotel povečati število poslancev z 20 na 30 in hkrati zahteval, da skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v eni četrtini držav članic, in ne v eni petini, kot velja zdaj. Ta osnutek poročila je bil zavrnjen, kar bi ponavadi pomenilo, da o poročilu ne bomo več razpravljali. Vendar je predsednik odbora gospod Leinen odboru dovolil nadaljnje glasovanje o predlogih sprememb izvirnega besedila poročila, čeprav sploh ni bilo nobenega poročila. Tako je poskrbel, da se je razpravljalo o poročilu, ki ga dejansko ni bilo več. Kršili so vsa pravila in običajne postopke, vendar to ne moti gospoda Corbetta, ki ga je podpiral predsednik odbora. Zakaj? Saj je bil leta 2004 prag dvignjen na podlagi dejstva, da je v Evropskem parlamentu zastopanih 25 držav in ne 15. Od takrat sta se pridružili dve državi, vendar to ne upravičuje tako velike spremembe pravil. To utemeljujejo z dejstvom, da je v veliko primerih v nacionalnih parlamentih prag višji, vendar pozabljajo omeniti, da ima Evropski parlament tudi zemljepisno omejitev. Kolikor vem, nacionalni parlamenti nimajo te omejitve. Zakaj torej potrebujemo tako velike spremembe členov o oblikovanju političnih skupin? Še najbolj spominja na zavezništvo med dvema največjima skupinama v Parlamentu, da bi oblikovali dvostrankarski sistem. Če bi bila paranoična, bi dejala, da je podobno zavezništvu s prikritim motivom, da bi otežili oblikovanje opozicijskih skupin, kot je tudi naša. Parlament ne sme odločati o političnih prepričanjih. To lahko počnejo le volivci. Poslanci, ki so izvoljeni na zakonitih demokratičnih volitvah, so zakoniti udeleženci političnega postopka. Imajo pravico do sodelovanja, pri čemer jim njihovega delovanja ne sme oteževati skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu ali skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

Priporočam, da vsi poslanci glasujejo proti predlogom sprememb k poročilom, ki ne obstajajo. To je moje priporočilo danes in v prihodnosti. To je preveč, če hočemo, da nas jemljejo resno kot zakonodajno skupščino.

  Frank Vanhecke (NI). − (NL) Poročevalec je dejansko sam povedal, o čem govori poročilo, in sicer govori o nadaljnji krepitvi vloge Evropskega parlamenta kot neke vrste predstavnika evrokratskega enotnega načina razmišljanja, pri čemer bi odstranili še to malo svobode, ki jo imajo manjše politične skupine. Vloga Parlamenta je torej služenje evropskim vladarjem in ne zastopanje politične raznolikosti naših prebivalcev. V kakšno nedemokratično farso se spreminja Evropa.

Znani predlog spremembe 6 pri parlamentarnih vprašanjih je le še en poseg v naše pravice. Piše, da je to pravilo treba uvesti, ker se je Komisija „že hudo pritoževala nad številom teh vprašanj in velikim administrativnim delom, ki ga od njenih služb zahtevajo“. Vendar menim, da je bolj verjetno, da bi se poslanci izrazito pritoževali zaradi vzvišenega vedenja veliko evropskih komisarjev, ki komaj odgovorijo na naša vprašanja za pisni odgovor, ne da bi zajeli bistvo, pomanjkljivo in nejasno.

Bolje bi bilo, če bi dodali disciplinski postopek za komisarje, kot da spet otežujemo poslancem delo, za katero so plačani.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospod predsednik, to je razprava o temeljnih pravilih oblikovanja Parlamenta in ugotoviti moramo, ali so predlogi o političnih skupinah uporabni. Ko sem vložil svoj predlog spremembe, mislim, da je bil moj, gospod Corbett, sem zagotovo mislil na uporabne zadeve, pri čemer sem upošteval osnovno zahtevo po 30 poslancih, kar je omogočilo predsedniku Parlamenta s soglasjem konference predsednikov, da dovoli skupini nadaljevanje dela za določeno obdobje, če pade število poslancev pod določen prag.

V odboru so se na splošno strinjali, da je to dobra zamisel, saj se tako skupina izogne možnosti izsiljevanja poslanca, da jo bo zapustil in jo tako razpustil. Zato mi je nekako všeč ta novi kompromis, ki predlaga prag 25 poslancev. To se mi zdi smiselna ideja, ki bi ublažila eno od težav, ki sem jih upošteval med pripravo predloga spremembe.

Ne smemo pozabiti, da smo bili izvoljeni, da zastopamo stališča in interese svojih volivcev v celoti. Dejstvo je, da evropski volilni spekter zajema vedno večjo raznolikost mnenj, kar je dobro za demokracijo. V tem parlamentu se povečujeta število poslancev in raznolikost stališč, ki jih prinesejo s seboj. Če želimo uspešno izpolniti svoj parlamentarni mandat, moramo imeti možnost, da v celoti izrazimo stališča svojih nacionalnih volivcev. Majhna skupina v Evropskem parlamentu lahko dobro zastopa veliko mnenj držav članic. Delati moramo konstruktivno kot Parlament in v skladu z željami ljudi, ki jih zastopamo, kar je tudi določeno v razporeditvi in sestavi naših skupin.

Strinjam se z mogočim kompromisom ter razumnim in uporabnim pristopom k temu vprašanju. Upam, da si ne bomo dovolili napačnega razmišljanja, da manjše skupine nujno pomenijo tudi več demokracije.

  Kristian Vigenin (PSE). – (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, menim, da moramo predlogu v poročilu gospoda Corbetta nameniti pozornost in je vložen ravno ob primernem času, saj z njegovim sprejetjem dejansko ne bi ogrozili nobene od sedanjih političnih skupin v Evropskem parlamentu. Podpiram učinkovitejše delovanje Parlamenta v naslednjem mandatu od leta 2009 do 2014. Večkrat smo razpravljali o posledicah teh sprememb, vendar nikoli o omejenem številu priložnosti, ki jih imajo izvoljeni poslanci v Evropskem parlamentu, da izrazijo svoje mnenje. Ker je naš parlament velik oziroma največji demokratično izvoljen parlament na svetu, je njegovo bistvo prav v parlamentarnih skupinah, političnih skupinah, ki ne zastopajo narodov izvoljenih poslancev, ampak politične težnje, ki združujejo poslance. To je tudi pomen tako velikih pooblastil in priložnosti, ki jih imajo politične skupine in njihovi voditelji pri dejavnostih Parlamenta.

Zato menim, da ni prav, da obtožujemo socialne demokrate ali krščanske demokrate, da niso demokratični. Ravno nasprotno, menim, da lahko tako zagotovimo jasnejši profil političnih skupin, ki lahko oblikujejo naslednji mandat Evropskega parlamenta in v njem dejansko delujejo. Vem, da je lahko govoriti v imenu politične skupine, ki ne bo imela težav z zadostnim številom poslancev v naslednjem mandatu Parlamenta. Menim, da bodo lahko v vsakem primeru obstoječe skupine delovale tudi v naslednjem mandatu. Naša prisotnost v tem parlamentu je najbolj odvisna od moči političnih strank, ki jih predstavljamo. O teh dveh dejavnikih ne smemo razmišljati ločeno. Zato ne smemo misliti, da se politično življenje Evrope odvija izključno v Parlamentu in je odvisno le od dveh političnih skupin, pri čemer ne smemo pozabiti na stranke, ki jih predstavljamo. Tako predlagam, da se približamo predlaganemu kompromisu in podpremo predlog gospoda Corbetta.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, v tem parlamentu se pogosto govori o odprtosti, preglednosti in demokraciji, vendar vedno ne deluje tako.

V tem primeru je bil poročevalec gospod Corbett zelo odprt in jasen v zvezi s svojimi cilji: otežiti hoče oblikovanje in delovanje manjših skupin, odvzeti jim hoče denarna sredstva in ugodnosti, do katerih so upravičene in jim omogočajo predstavljanje svojih volivcev. Gospod Corbett hoče, da politične skupine, s katerimi se ne strinja, prenehajo delovati. To je v celoti nedemokratično. Zakaj ne bi stališč evropskih volivcev predstavljale politične skupine, ki jih oblikujejo volivci, pri čemer velikost skupin ni pomembna? Zakaj ne? Ker gospod Corbett meni, da se jim tega ne sme dovoliti.

Če bi sprejeli ta pravila, bi to pomenilo prenehanje delovanja moje skupine Neodvisnosti/Demokracije. Ta skupina je bila oblikovana zaradi nestrinjanja z evropsko ustavo in je bila pri tem zelo uspešna, pri čemer je namenila denar za kampanje proti ustavi na referendumih v Franciji, na Nizozemskem in nedavno na Irskem. Zato hočejo gospod Corbett in drugi evrofili, da mi in vse podobne skupine prenehamo delovati, da ne bi bili izvoljeni po letu 2009. Vsakdo lahko vidi, kako nedemokratičen in neverodostojen je predlog gospoda Corbetta.

  Maria da Assunção Esteves (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, Parlament mora izvajati demokracijo na demokratičen način. To pomeni, da poslovnika ne moremo obravnavati ločeno, ampak skladno z moralno podlago za volilno pravico in načeli predstavljanja kot pomembno obliko zakonodajne pravice in avtonomije državljanov. Glede na to načelo menim, da je predlog spremembe gospoda Corbetta načeloma korekten, vendar mora skupina, ki pade pod minimalni prag med parlamentarnim mandatom, nujno delovati še naprej, saj volivci ponavadi demokratično volijo poslance glede na njihove politične skupine v Evropskem parlamentu.

Volivcem ni vseeno, ali izvoljeni poslanec pripada skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu ali skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Zato menim, da ta predlog spremembe ne bi smel vsebovati diskrecijske pravice za predsednika Parlamenta, dovoljenja ali dolžnosti, ampak zavezujočo pravico, pri čemer lahko obdobje delovanja skupine z demokratičnega vidika traja natančno en parlamentarni mandat. Drugače bomo v celoti omajali načela svobode, ki nas določajo.

Izpostavil bi dejstvo, da želi ta predlog posnemati nacionalne parlamente. Res so nam za zgled, vendar jih moramo v tem primeru posnemati s premislekom in pazljivo, saj lahko širjenje skupin v evropski demokraciji nadomesti pomanjkanje kakovostnega predstavljanja državljanov, zaradi česar pada Evropa iz krize v krizo.

Širjenje lahko ublaži stalno ločevanje med evropskimi državljani in njihovimi predstavniki. Več pluralnosti sproži očiten boj in politični aktivizem, zaradi katerih se doseže konsenz, pri čemer so sistematični konsenzi prav tako sporni.

Veliko skupin lahko pomaga Parlamentu spolitizirati birokratsko Evropo, saj je demokracija politična ureditev, ki daje možnost izbire.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne smemo nameniti dodatne finančne pomoči poslancem in predstavnikom, ki so proti demokraciji na evropski ravni.

  Jim Allister (NI). − Gospod predsednik, ni težko prepoznati namena tistih, ki si prizadevajo za povečanje praga za politične skupine v tem parlamentu. To je očiten poskus, da bi izrinili manjše skupine, ki ponavadi niso zelo navdušene nad evropskimi projekti, ampak dvomijo o njih. Gospod Corbett zavzeto išče politični pristop, s katerim bi lahko vsem vladal. Zato vodi nocoj ta postopek kljub demokratičnemu sklepu odbora.

Res je, da lahko vrednost in poštenost Parlamenta sodimo po tem, kako ravna s svojimi manjšinami. Glede na merila tega poročila bi gospod Corbett poskrbel, da bi ta parlament še bolj nazadoval v nedemokratično spletkarjenje velikih skupin, pri čemer se odločitve ne bi sprejemale tukaj v Parlamentu, ampak kot dogovori med dvema glavnima strankama.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL). – (DA) Gospod predsednik, ne strinjam se z osnovnim načelom, da se večja politična skladnost doseže, če smo razdeljeni v manjše politične skupine. Pridružim se lahko skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu, vendar to ne bi povečalo politične skladnosti skupine.

Prav tako se lahko pridružim skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, vendar vam zagotavljam, da to ne bi pod nobenim pogojem povečalo politične skladnosti te skupine. Torej si ta predlog ne prizadeva za politično skladnost. Prizadeva si za veliko neodvisnih poslancev, ki si ne želijo pripadati nobeni skupini, ki ima dovolj veliko število poslancev za ustanovitev skupine. To bi pomenilo, da milijoni Evropejcev ne bi imeli predstavnikov v političnih skupinah. To se mi ne zdi ustrezno. To se mi tudi ne zdi demokratičen razvoj. Gospoda Corbetta bi vprašal v zvezi s politično skladnostjo, in sicer ali njegov predlog skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu soglasno podpira ali se v skupini v zvezi s predlogom izrazito ne strinjajo.

  Íñigo Méndez de Vigo (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, nocojšnja razprava je zanimiva, saj sem slišal gospoda Corbetta, ko je dejal, da je bil navdih za njegovo poročilo gospod Bonde, ki je kot španski bojevnik Rodrigo Díaz de Vivar zmagoval v bitkah po svoji smrti. Prišla je tudi gospa Dahl, ki je zamenjala gospoda Bondeja, in primerjala poročevalca s Kafko, kar je zagotovo pozitivna primerjava, vendar se gospa Dahl ne bi smela preveč strinjati z gospodom Bondejem. Potem je gospod Batten priznal, da se je denar parlamentarne skupine uporabljal za vmešavanje v nacionalne referendume. Gospod Batten, prepričan sem, da bodo tudi kvestorji kaj pripomnili, saj je prepovedano porabljati denar skupin za takšne kampanje.

Kaj pa gospod Voggenhuber? Kaj lahko povem o gospodu Voggenhuberju, ki prihaja iz države, ki je tako dobro organizirala evropsko prvenstvo v nogometu 2008, nad katerim smo Španci zelo navdušeni? Gospod Voggenhuber nas je obtožil manipulacije in kritiziral sporazumne spremembe, pri čemer se je potem izkazalo, da jih je podpisal.

Gospod predsednik, torej bodo v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov zaradi doslednosti ter v skladu z izjavami gospoda Szájera, Kirkhopeja, Rübiga in gospe Esteves glasovali za ta predlog.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, naslov obsežnega članka, ki sem ga pred dvema tednoma napisal za časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung, je „Dovolite nam, da tvegamo drzno demokracijo“. Ljudje iz socialnodemokratskih krogov so se strinjali z menoj. Vendar ne le zato, ker je naslov spominjal na izjavo velikega Willyja Brandta. Gospod Corbett in gospod Leinen, kaj počneta tu? Zadevo postavljata na glavo, pri čemer točno vesta, kaj počneta.

Dobro se spomnim vaše izjave, ko smo razpravljali o zadnjem povečanju vstopne meje za politične skupine. Gospoda Leinena se spominjam od takrat, ko je bil še pravi demokrat. Moral bi se umakniti in temeljito razmisliti, kakšen je njegov namen. S svojim početjem uničujete demokracijo. Zgledujete se po Haiderju, Stracheju in skrajni levici, po ljudeh, ob katerih je tudi gospod Lafontaine videti kot sredinski politik. Zamislite se nad seboj. Ustavite se in pomislite ter umaknite ta predlog spremembe zaradi Evrope. Ne bodite protievropejci.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospod predsednik, imamo enotni trg in enotno valuto, torej bi bilo smiselno, da bi imeli tudi eno skupino, ki bi bila zagotovo učinkovitejša. Imeli bi samo enega govornika in vse bi bilo preprostejše. Gospod Corbett predlaga, da bi povišali prag na 30 poslancev. To je nevarno, saj jih lahko Irci, Francozi in Nizozemci pošljejo 31, kar bi povzročilo resne težave. Menim, da potrebujemo spremenljiv prag. Ostal bi na številu 30, vendar bi lahko predsednik uporabil svojo diskrecijsko pravico in povečal prag na 35 ali 40, če poslanci, ki se hočejo pridružiti, niso v celoti vključeni.

V obdobju četrte republike je bilo zelo znano odvzemanje mandatov. Na začetku zakonodajnega zbora je večina odločila, ali bodo določenemu poslancu obnovili ali odvzeli mandat. To je najboljši način. Gospod Corbett bi lahko vodil odvzemanje mandatov vsem, ki se ne strinjajo z njim. To bi lahko tudi prilagodili. Tisti, ki se ne strinjajo z njim, bi svojo plačo dali njemu ali njegovi skupini. Vendar vse to ni pomembno, saj so Irci dokazali, da lahko sprejmeš, katera koli pravila hočeš. Gospod Corbett, tukaj to ne deluje več.

  Richard Corbett, poročevalec. − Gospod predsednik, užival sem v razpravi. Všeč so mi bile zanimive domneve o tej spremembi, da zvišanje praga za oblikovanje skupine z 20 na 25 ali morda 30 poslancev pomeni konec demokracije in pluralizma v Evropi. Kakšen neverjeten nesmisel je to. Predlog je skromen. Celo število 30 je pod pragom, ki velja v večini nacionalnih parlamentov, ki se nam zdijo v celoti demokratični. Zakaj tukaj ni tako?

Nesmiselne so izjave, da je to napad na sedanje skupine. Veseli me, da je govornik skupine združenje za Evropo narodov ugotovil, da to ne bi vplivalo na njegovo skupino. Presenetilo me je, da je gospod Batten menil, da bo to prizadelo njegovo skupino. Mislil sem, da je hotel na naslednjih evropskih volitvah povečati število mest v poslanski skupini. Menim, da bodo izgubili poslanska mesta in njihova skupina ne bo več obstajala, tako da ne bodo dosegli niti sedanjega praga. Tako da sprememba ne bi v nobenem primeru vplivala na njih.

Nesmiselna je tudi domneva, da je ta sprememba namenjena le določenim stališčem, kot je na primer evroskepticizem. Evroskeptiki so vedno imeli veliko predstavnikov v tem parlamentu, skoraj vedno so imeli politično skupino in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnosti. Predstavljajo majhen, ampak pomemben delež javnega mnenja, zato morajo biti zagotovo udeleženi v naših razpravah. To se s tem predlogom ne bo spremenilo.

Ta predlog ne vključuje bistvenih sprememb. To je razumen, pameten in uporaben predlog, s katerim bi ugotovili, katera je razumna višina praga za oblikovanje politične skupine v razširjenem parlamentu.

Ta predlog ne vključuje bistvenih sprememb in ni namenjen le določenim skupinam. Veseli me, da se veliko skupinam zdi smiselno poiskati kompromis med dvema vidikoma te zadeve, in sicer pri skromnem predlogu 25 poslancev.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 9. julija 2008.