Dobesedni zapisi razprav

Torek, 8. julij 2008 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008), (A6-0180/2008), Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008), Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, zelo sem razočarana, ker v priporočilu gospe Westlund za drugo obravnavo ni bilo mogoče uvesti prepovedi azobarvil. To je dejansko zelo žalostno, ker označevanje ne zagotavlja varnosti. Parlament je zdaj izgubil nadzor na tem področju ter se preprosto vdal, pri čemer žal ni uporabil previdnostnega pristopa. To je vredno obžalovanja.

Prav tako smo razočarani, ker nismo mogli vključiti in urediti gensko spremenjenih aditivov, kar bi resnično sporočilo, kako resno obravnavamo vprašanje varstva potrošnikov. Vendar je najbolj obžalovanja vredno, da nismo uspeli zaščititi otrok pred azobarvili. Zaradi skrb vzbujajočih ugotovitev southamptonske študije je jasno, da moramo pozivati k prepovedi, ki jo potrebujemo.

Kaj drugega dejansko navaja previdnostno načelo kot to, da moramo sprejeti sklepe, če obstaja znak tveganja? V tem primeru sklepi jasno kažejo k prepovedi. Še več, medtem ko splošna prepoved nepreklicno ni uspela, je obžalovanja vredno, da še vedno nismo uspeli prepovedati proizvodov, ki so namenjeni zlasti otrokom.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0180/2008)

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker podpiram ta pristop.

Strinjam se z usklajevanjem uporabe aditivov za živila v aromah po vsej EU. Ena uredba o aditivih za živila bo pomagala spremljati, posodabljati in prilagajati veljavno zakonodajo na tem področju ter prispevati k večji varnosti hrane.

Zelo me skrbi tveganje, ki ga predstavljajo takšni aditivi in arome za zdravje, in tudi vpliv na otroke, pri čemer nekatere številke E škodujejo njihovi inteligenci ter lahko povzročijo tudi alergije in druge bolezni.

Medtem ko potrebujemo večjo preglednost in boljše označevanje živil, moramo biti pozorni na raznoliko prebivalstvo, ki živi v Evropi in je navajeno na uporabo sestavin z vsega sveta, kot so zelišča in začimbe, pri katerih celotna vsebina morda ni lahko dostopna. Zato moramo zagotoviti, da ne bomo omejili izbire potrošnikov, pri čemer moramo ljudem dovoliti, da še naprej uporabljajo zelišča in začimbe, ki jih uporabljajo že več stoletij.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, to poročilo je zelo pomembno za naše vsakdanje življenje. Ljudje hočejo zdravo in varno hrano. Zato je pomembno, da so postopki za izdajanje licenc za uporabo aditivov za živila, encimov in arom pregledni. Da okrepimo varstvo potrošnikov, zlasti tistih, ki so preobčutljivi na nekatere snovi, jih je treba v celoti obvestiti o tem, v katerih primerih se te snovi uporabljajo v živilih. Zato je pomembno, da so informacije na oznaki preproste in jih lahko razume povprečni potrošnik, vključno s potrošniki z alergijami. Pooblaščeni in pristojni organi morajo na podlagi znanstvenih spoznanj in ocene tveganja določiti, ali bodo dovolili uporabo snovi, ki okrepijo okus, videz ali hranilne lastnosti proizvodov. Skladnost s temi smernicami in zahtevami je treba spremljati, pri čemer mora biti predmet stalnih nadzorov za dobro potrošnikov na enem skupnem trgu.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Podpiram zadevni predlog za zagotovitev pravilnega in jasnega označevanja živil, vključno z aromatičnimi aditivi.

Prav tako v celoti podpiram cilj, in sicer varstvo zdravja potrošnikov. Za izpolnitev tega cilja je seveda treba preprečiti, da bi proizvodi z nevarnimi toksikološkimi učinki prišli na trg. Prav tako pomembno je javnost, zlasti ranljive skupine, zaščititi pred negativnimi posledicami čezmerne uporabe nekaterih aromatskih sestavin, kot sta debelost ali motnja okusa pri otrocih.

Menim, da ti predlogi povečujejo kakovost uredbe ter krepijo njen notranji smisel in praktičnost rešitve. To velja zlasti za stališče odbora, da najvišje dovoljene vsebnosti nekaterih sestavin ne smejo veljati v primeru, če sestavljena živila vsebujejo le zelišča in začimbe, katerim niso dodane arome, ampak so v njih te sestavine naravno prisotne.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Uskladitev zakonodaje, ki ureja uporabo encimov pri predelavi hrane, je v interesu celotne Evropske skupnosti.

Naš glavni cilj je zagotoviti visoko raven varnosti hrane, da zaščitimo zdravje ljudi. Hkrati je treba zagotoviti enake razmere za vse proizvajalce in tako podpreti pravično trgovino na področju aditivov za živila.

Odločno podpiram določbe v zvezi z varstvom potrošnikov. Uporaba encimov za živila ne sme zavajati potrošnikov glede kakovosti, narave, svežosti ali hranilne vrednosti proizvodov. Potrošnike je treba obvestiti o fizičnem stanju živil ali posebnih postopkih, ki jim je bila izpostavljena. Informacije o encimih in aditivih za živila morajo vključevati primeren opis ter morajo biti jasno čitljive, pri čemer morajo biti tako preproste, da jih potrošniki lahko razumejo.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Peter Liese (A6-0220/2008)

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Evropski svet in Evropski parlament sta se skupaj odločila, da do leta 2020 zmanjšata emisije ogljikovega dioksida za 20 %, pri čemer mednarodni sporazumi dejansko določajo zmanjšanje za 30 % in nato 60 % ali 80 % do leta 2050.

Vsi onesnaževalci, industrije in celo ljudje, v imenu gospodinjstev, si morajo zelo prizadevati za izpolnitev teh ciljev. Če bi živeli v popolnem svetu, v katerem bi bila goriva, ki so nam na voljo, neomejena in poceni ter v katerem ne bi bilo vedno večjih okoljskih problemov, ne bi glasoval za sedanjo zakonodajo.

Zanjo ne bi glasoval, ker jasno omejuje, pri čemer je neugodna za nove države članice in madžarsko letalsko družbo. Vendar ne živimo v popolnem svetu, saj se zaloge goriv manjšajo, cena narašča, pri čemer moramo danes storiti nekaj, da zaustavimo podnebne spremembe.

Čeprav vem, da ta zakonodaja pomeni težke razmere za letalske družbe novih držav članic, sem torej glasoval zanjo, ker menim, da je treba v interesu prihodnosti izpolniti cilje, ki smo jih skupaj sprejeli. Podnebne spremembe moramo zaustaviti.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, poročevalcu gospodu Petru Lieseju, ki je pri delu s Svetom uspel uveljaviti večino tistega, kar je Parlament predlagal že na prvi obravnavi novembra lani, čestitam za delo. Rezultat je vsebinsko celovito besedilo, ki v celoti velja za vključitev letalstva v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, pri čemer do konca leta 2012 odpravlja sedanji sistem zagotavljanja prednosti zračnemu prometu glede na zemeljski promet. Poleg tega je predlog resolucije prijazen do novih podjetij, ker je na dražbi 15 % pravic, pri čemer širi sistem v zvezi z leti iz Evrope in v Evropo. Če nadaljujem z razmišljanjem iz lanskega novembra, poudarjam, da moramo preostali svet prepričati o nujnosti urejanja, če hočemo zmanjšati emisije. Menim, da bomo kmalu uspeli podpisati sporazum z Združenimi državami in drugimi državami. Strinjam se z omejitvijo izjem. Ne vem, zakaj leti voditeljev držav ali monarhov (v nasprotju z leti v reševalne namene) ne bi bili predmet istih pravil o varstvu okolja.

  Christoph Konrad (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi več različnih razlogov nasprotujem skupnemu stališču o vključitvi letalskih dejavnosti v trgovanje s pravicami do emisij.

Letalstvo predstavlja manj kot 5 % vseh emisij v prometnem sektorju, pri čemer v tem smislu do neke mere uporabljamo simbolno politiko. Poleg tega kot Evropejci nismo mogli poiskati svetovnega pristopa k temu vprašanju, kar pomeni, da bodo naši ukrepi evropske letalske družbe in letališča postavili v nepravičen in neugoden položaj. Kot je jasno, poleg tega nismo uspeli izvesti primerne analize stroškov in koristi.

To pomeni, da ukrepi, o katerih smo se danes strinjali, niso smiselni ali potrebni, pri čemer smo ustvarili razmere, ki niso primerne in so dejansko v nasprotju z lizbonsko strategijo. Dejansko nismo okrepili položaja Evrope, ampak smo ga otežili, pri čemer smo to naredili enostransko, zaradi česar nasprotujem skupnemu stališču. Bolje bi bilo, če bi več vložili v infrastrukturo in ustvarili skupni evropski zračni prostor. Tako bi lahko prihranili stroške, kar bi bilo veliko bolj koristno kot ukrepi, ki smo jih danes sprejeli.

– Poročilo: Richard Corbett (A6-0197/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, skupaj z večino konservativcev menim, da je nujno treba reformirati ta parlament.

V življenju sem imel čast služiti tukaj ter v spodnjem domu in lokalnih organih v Združenem kraljestvu. V teh drugih organih, tj. lokalnih organih in nacionalnem parlamentu, obstaja več demokracije in sodelovanja kot tukaj v tem parlamentu.

Videti moramo vključitev poslancev tega parlamenta v postopke v razpravah. Tukaj ni razprav, prerekanj, gorečnosti in zanosa, pri čemer je težava dobronamernega poročila gospoda Corbetta to, da bo predsedniku tega parlamenta podelil še več pristojnosti. To ni prav. Če se zavedamo prihodnosti, bi morali poslancem podeliti več pristojnosti, medtem ko bi jih morali predsedniku nekaj odvzeti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, večina poslancev tega parlamenta se spotika od ene do druge reforme gospoda Corbetta, pri čemer vsaka od njih pomeni manj demokracije in manj pravic za poslance tega parlamenta. Vendar se trdi nasprotno. Ljudje še vedno hočejo več razprav, medtem ko se hkrati odpravljajo razprave o samoiniciativnih poročilih, pri čemer jih zamenjujejo pisne izjave. Vendar beseda parlament izhaja iz besede „parlare“ in ne iz „hranjenja zapisnikov“. To počnejo birokrati. Ljudje govorijo o več časa za zakonodajno delo. To bi lahko počeli ob četrtkih in petkih. Težava je, da tega ne izkoristimo. Zato nimamo dovolj časa za zakonodajno delo.

Resnična parlamentarna reforma, pri čemer se strinjam z gospodom Sumbergom, bi bila nekaj popolnoma drugačnega. Sami sebi odvzemamo pravice, krajšamo čas za govore in ne moremo več vlagati predlogov sprememb, kar pomeni, da se odrekamo lastni sposobnosti sklepanja kompromisov. Odslej bodo potekale le ideološke razprave o togih besedilih.

To je nedvomno črn dan v zgodovini tega parlamenta, v katerem sem delal približno 29 let, in sicer 15 let kot uslužbenec in novinar ter 14 let kot poslanec Parlamenta. Parlament je sam sebi že dovolj škodil. Celo odbor za zunanje zadeve je zdaj izgubil veliko svojih pristojnosti in možnosti. To globoko obžalujem.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Pod krinko reform za bolj učinkovito delovanje Parlamenta Corbettovo poročilo uvaja veliko ukrepov, ki s tem niso povezani. Nasprotno se spreminja Poslovnik, ki bo preprosto določal omejitve v zvezi z običajnimi parlamentarnimi dejavnostmi. Najosupljivejši primer je predlog spremembe Poslovnika 110(4), ki bo omejil število običajnih pisnih vprašanj na tri na mesec. Poročevalec v obrazložitvi dokazuje, da bo ta omejitev preprečila tako imenovano zlorabo pravice poslancev do postavljanja vprašanj.

Predložitev pisnih vprašanj je eno od najpomembnejših sredstev, s katerimi kot poslanci Parlamenta opravljamo svojo nadzorno vlogo. Domnevanje, da lahko to vodi do zlorabe, je dejansko žalitev vsakega poslanca Parlamenta, ki svojo dolžnost jemlje resno. Ta značilen primer socialdemokratskega dlakocepstva je v vsakem primeru nevreden tega in dejansko vsakega parlamenta.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Ta parlament resnično odpravlja vse ovire za okrepitev podobe evrokracije kot neke vrste totalitarne doktrine, ki ne dopušča več nobenega nasprotovanja. Tokrat se izrazito posega v pravico poslancev Parlamenta do postavljanja vprašanj Komisiji.

Komisija, ta velikan z 10 000 javnimi uslužbenci, ki veliko preveč posega v vse mogoče zadeve, se očitno zelo pritožuje nad obremenjenostjo zaradi teh parlamentarnih vprašanj. To je predrznost institucije, kot je Komisija, ki razkriva očiten prezir vsake oblike demokratičnega nadzora tako, da komaj odgovarja na parlamentarna vprašanja, pri čemer običajno odgovori popolnoma neustrezno in vedno nesmiselno. Dejstvo, da Parlament klečeplazi pred mogočneži evrokracije, je preprosto sramotno.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, lahko se vprašate, zakaj pojasnjujem glasovanje o večini zadev tukaj. Tako je preprosto zaradi zadev, kot so Corbettove reforme. Kot posameznik z nekoliko drugačnimi stališči od velike skupine, iz katere prihajam, sem skoraj izključen iz govorov med glavno razpravo, kar je zagotovo razlog za to, da moramo tukaj spodbuditi več demokracije in več manjših skupin ter dodeliti pristojnosti posameznim poslancem.

Vedno ko vidim Corbettovo poročilo, se mi zdi, da je v resnici Richard Corbett Evropskemu parlamentu to, kar je bil v Gospodarju prstanov Grima kralju Theodenu. Vedno ko pravi, da bomo imeli več demokracije, naredimo korak nazaj. Zdaj je v tem parlamentu nekaj resnično narobe. To je neugodno, protidemokratično in popolnoma narobe. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, pred nekaj meseci je nekaj poslancev, vključno z mano, nameravalo uporabiti veljaven parlamentarni postopek, da bi odložili glasovanje o ustavi v obliki lizbonske pogodbe. Takrat je predsednik prezrl Poslovnik in omejil obrazložitev glasovanja. Pozneje si je prek odbora za ustavne zadeve dodelil samovoljna pooblastila.

Zdaj poskuša Corbettovo poročilo še bolj omejiti demokratične pravice poslancev do postavljanja vprašanj Komisiji in Svetu. Kako lahko ta parlament trdi, da odpravlja tako imenovani demokratični primanjkljaj, če protidemokratične sile omejujejo pravice poslancev? Seveda je preizkus vsake demokracije strpnost do drugačnega mnenja ali mnenja manjšine. Vprašati se moramo, kaj bo sledilo. Kdo nas bo ustavil, medtem ko drsimo po spolzkem terenu v imenu tako imenovane učinkovitosti? Morda imamo raje prikrito diktatorstvo kot demokracijo. Prosim, odprite oči: borimo se za demokracijo.

– Poročilo: Jutta Haug (A6-0262/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, morda je presenetljivo, da se glede tega nisem strinjal s konservativci, pri čemer smo na koncu zavzeli stališče, da imamo o tem poročilu različna mnenja, čeprav se vsi strinjamo z odločnim proračunskim nadzorom, saj smo dejansko predolgo prenašali revizorje, ki niso hoteli potrditi finančnih poročil Evropske unije. Zakaj? Ker se stalno nanaša na lizbonsko pogodbo.

Tistim, ki imajo vpliv na te zadeve, moramo sporočiti: lizbonska pogodba je neveljavna. Irci so z demokratičnim glasovanjem pametno zavrnili to pogodbo, pri čemer mora prevladati odločitev ljudi, čeprav bodo v Bruslju in tukaj v Strasbourgu delali, se dobrikali ter spletkarili, da bi Irce prepričali, naj si premislijo, pri čemer se je Irska v tem primeru zavzela za Evropejce. Naj velja njihov glas.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, kot vam lahko povedo kolegi poleg vas, poskusim prevzeti besedo vedno, kadar govorimo o proračunskih zadevah.

Letos sem z veseljem sodeloval z Jutto Haug, poročevalko o proračunu. Nazadnje, ko je obravnavala proračun, sem vložil le nekaj manj kot 500 predlogov sprememb v zvezi z njenim proračunom za obravnavo v odboru, pri čemer je nekaj predlogov napredovalo do plenarnega zasedanja. Z njo je dobro sodelovati, pri čemer razume veliko težav, ki jih imam s tistimi dejavniki lizbonske pogodbe, za katere je že narejen proračun, domnevno na pravni podlagi finančnega načrta, s katerim se je strinjal Svet, čeprav sem prepričan, da to ni prav. Razume, da imam težavo z veliko nevladnimi organizacijami, ki se financirajo iz proračuna Komisije in pritiskajo nanjo, naj naredi več stvari v nenavadnem simbiotskem odnosu, ki ne sme več obstajati, pri čemer ve, da imam zelo poseben odnos do gibanja v zvezi s posebnimi olimpijskimi igrami, ki mora v prihodnosti koristiti evropski proračun.

Glede vsega tega zelo spoštujem poročevalko, vendar me zanima, ali kdor koli drug tukaj namenja pozornost proračunu, razen nekaterih navdušencev iz le nekaj odborov tega parlamenta.

– Poročilo: Marcin Libicki (A6-0225/2008)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Kot veste, je pred več kot pol leta več sto tisoč državljanov EU našemu parlamentu predalo peticijo v zvezi z vplivom plinovoda Nord Stream na okolje, pri čemer so danes, več kot pol leta pozneje, prejeli odgovor Evropskega parlamenta in se seznanili z njegovim stališčem glede te pomembne zadeve.

Hvala vsem, ki ste glasovali za ta dokument, hvala gospodu Libickemu in gospodu Beazleyju ter tudi drugim kolegom poslancem za njihov prispevek k pripravi tega dokumenta. Resnično se zahvaljujem vsem poslancem, ki so s svojimi glasovi najprej jasno pokazali, da potrebuje Evropska unija plin in nato da so državljani EU, ki živijo blizu Baltskega morja, odgovorni za ohranitev morja za prihodnje generacije.

  Victor Boştinaru (PSE). - (RO) Najprej se zahvaljujem vsem poslancem, ki so danes glasovali za Libickijevo poročilo. To ni poročilo o strahu pred Rusijo ali plinom, ampak se nanaša na dejstvo, da Evropski parlament ne more zanikati in se ne meniti za pritožbe podpisnikov peticije glede občutljivega političnega vprašanja.

Vprašanje skupne energetske politike je treba rešiti na ravni Evropske skupnosti. Vseeno morajo biti dvostranski sporazumi do takrat vključeni v verodostojno notranjo politiko na področju energije, s čimer se zagotovi izpolnjevanje dveh bistvenih ciljev:

1. rezultat vseh pogajanj mora koristiti vsem državam članicam;

2. tako se lahko izognemo ranljivosti držav članic, ki so vključene v dvostranske sporazume s tretjimi državami.

Menim, da so to zahteve za vse energetske strategije Evropske unije in da je to velik izziv, ki ga mora Evropski parlament obravnavati v naslednjem obdobju.

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Tudi mene vznemirja zaskrbljenost več deset tisoč državljanov, ki v svoji peticiji opozarjajo na tveganja, ki spremljajo gradnjo največjega plinovoda na dnu plitvega Baltiškega morja.

Njihova peticija je vodila v javno obravnavo in poročilo Evropskega parlamenta, ki je poudarilo potrebo po vključevanju drugih držav, zlasti EU, v postopek odločanja. Težave izhajajo iz ekoloških tveganj, ki obstajajo zaradi obsežnih pokopališč bojnih ladij in streliva na dnu morja, ter tvegane kemične metode, s katero se mora pred začetkom uporabe očistiti plinovod.

Ne bom izrazila svojega mnenja o nadomestni poti, ki bi peljala čez kopno, vendar trdno verjamem, da morata Evropska komisija in Svet prevzeti vlogo usklajevalcev nalog ter v interesu Baltiškega morja in drugih držav stalno zahtevati, da vlagatelji prevzamejo polno odgovornost za morebitno ekološko škodo. Komisija in Svet morata zahtevati tudi neodvisno presojo vpliva in presojo nadomestne poti po kopnem.

Severna pot oskrbe s plinom iz Rusije je pomembna. Zato je bistveno, da EU podpiše sporazum z Rusijo glede pogojev za spremljanje gradnje plinovoda in njegovo varno delovanje. Navsezadnje Rusija še ni ratificirala konvencije iz Espooja. Žal še nimamo skupne energetske politike ali standardov EU. Jasno vidimo, da namesto dvostranskega sporazuma med Nemčijo in Rusijo Evropejci potrebujejo sporazum EU ter privolitev baltskih držav v gradnjo. Parlament zdaj v zvezi s tem pošilja jasno politično sporočilo.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v celoti podpiram poročilo gospoda Libickega. Predlogi sprememb ne prinašajo koristi, ampak le slabijo sklepe. Plinovod je nevaren za okolje, morje in države ob Baltiškem morju. Drugo vprašanje je cena gradnje, ki je nekajkrat višja, kot če bi podjetje Nord Stream zgradilo plinovod po kopnem. Te dodatne stroške bodo morali plačati prebivalci Nemčije in Evrope, ker bodo stroški gradnje prišteti ceni vsakega kubičnega metra prodanega plina. Kdo bo s tem zaslužil? Lobisti, gradbeno podjetje in ruski politiki. Za ta denar bi lahko zgradili nekaj jedrskih elektrarn, ki bi zmanjšale porabo plina in emisije CO2.

Naša odgovornost je, da pazimo na varnost in sredstva ljudi v Evropski uniji. To je naša moralna odgovornost, pri čemer naj gospodu Matsakisu povem, da nasprotujem gradnji plinovoda prek Baltiškega morja.

  Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, zelo sem vesel, da je ta parlament skoraj soglasno sprejel poročilo o vplivih načrtovane gradnje tako imenovanega baltskega plinovoda, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo preko naravnega okolja Baltiškega morja.

Baltiško morje je značilno celinsko morje s plitvim morskim območjem in omejeno izmenjavo vode s svetovnimi oceani. Poleg tega je na dnu Baltiškega morja potopljenega veliko kemičnega orožja, kar lahko povzroči ekološko katastrofo med gradnjo na tem območju, ki je z evropskega vidika zelo pomembno.

Vendar je v tem poročilu izpostavljeno še eno pomembnejše vprašanje. Energetske naložbe, ki vključujejo države članice EU, morajo biti predmet kombinacije pozornosti in skrbi Evrope ter celotne EU in njenih državljanov, in ne le ene države, v tem primeru Nemčije. Misliti moramo zlasti na evropsko solidarnost ter zagotoviti varnost preskrbe z energijo za Evropo v celoti. To se danes tukaj ne dogaja.

Upam, da bo to poročilo Evropskega parlamenta poslalo jasno sporočilo Svetu in Komisiji ter zlasti vladi Nemčije, da o baltskem plinovodu ne smeta odločati le dve državi, ampak morajo to razumeti in se s tem strinjati ta parlament in vse države članice.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za to pomembno poročilo gospoda Libickega, ker je severnoevropski plinovod projekt, ki lahko vpliva na osem držav članic Evropske unije. Zato mora Unija oblikovati lastno stališče do tega projekta. Za to so bistvene zanesljive in neodvisne raziskave ter analize, ki določajo ekološka tveganja in uvajajo primerne mehanizme za spremljanje dejavnosti na tem področju. Danes potrebujemo skupno in enotno energetsko politiko, pri čemer ne smemo drug drugega kriviti zaradi poskusov zavarovanja lastnih nacionalnih interesov na račun Skupnosti v celoti. V zvezi s tem moramo oblikovati skupno stališče, ki upošteva energetska in okoljska vprašanja ter vprašanja glede varnosti posameznih držav članic. Evropa mora biti enotna zlasti glede tega vprašanja.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki zdaj služi kot predsednik svetovalnega odbora sistema baltskega plinovoda, si je za ta projekt prizadeval že, ko je bil še predsednik vlade. Brez vednosti voditeljev evropskih sosed se je z Moskvo hladnokrvno strinjal glede podrobnosti operacije, pri čemer je s tem vzbudil zgodovinske strahove ter utemeljena ekološka in gospodarska vprašanja, na katera ni mogoče zadovoljivo odgovoriti.

Zato jasno povem, da je ta projekt mogoče uresničiti le, če se sosednje evropske države in partnerice EU s tem strinjajo, pri čemer je treba njihove strahove in skrbi obravnavati resno. Sprejemanje takšnih odločitev brez vednosti voditeljev sosednjih držav je neevropsko in zato nesprejemljivo. Poleg tega, pri čemer mi lahko poljski in češki poslanci verjamejo, velja isto za ostala vprašanja, kot sta protiraketno območje in izdajanje vizumov.

Vse strani se morajo zamisliti in priznati, da moramo v Evropi glede zunanjih zadev ohraniti solidarnost na teh bistvenih področjih politik, ker nas bodo mednarodni partnerji le tako obravnavali resno. Kot nemški poslanec tega parlamenta sem zato glasoval za Libickijevo poročilo in proti nepremišljeni gradnji baltskega plinovoda.

  Rainer Wieland (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, končno imamo besedilo, ki ga lahko upravičeno sprejmemo. Vendar obžalujem, da še vedno obstaja nekaj težav v zvezi s skladnostjo. Najbolj obžalujem dejanja zlasti tistih, ki so se danes pritoževali, da zaslon ni deloval.

Pred štirimi tedni smo v odboru videli, kako se je glasovanje brezobzirno nadaljevalo, čeprav 22 jezikov ni bilo na voljo. Zlasti zato nasprotujem postopku, ki smo ga poiskali. Vse to je povezano z gospodarskimi zadevami in zgodovinskimi vprašanji, pri čemer zagotovo vključuje energijo ter verjetno tudi okolje. Vendar je okolje predstavljeno kot monštranca, pri čemer je resnično pomembno to, da je odbor Evropskega parlamenta za okolje, ki bi dejansko moral ukrepati prvi, zavrnil predložitev kakršnega koli mnenja.

Postopek, za katerega smo se odločili, ni bil pravi. Sestaviti bi morali boljše besedilo. Zato in zlasti zaradi postopkovnih temeljev ter različnega obravnavanja peticij v odboru na koncu nisem glasoval za poročilo.

– Poročilo: André Brie (A6-0269/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, svoj glas o tem vprašanju bom obrazložil preprosto zato, da izpostavim nekaj. Danes se v Afganistanu Združene države, Združeno kraljestvo in ena ali dve drugi državi zelo trudijo. Upirajo se največji grožnji za Evropo po drugi svetovni vojni, in sicer grožnji mednarodnega terorizma.

Težava je, da obstaja nekaj evropskih držav, ki tega ne počnejo. Da, so v Afganistanu. Da, nekaj njihovih sil je tam, vendar moram odkrito povedati, da breme napadov prevzemajo britanske in ameriške čete, pri čemer izražam spoštovanje hrabrosti zlasti britanskih čet ter mladim možem in ženam, ki so za to žrtvovali svoja življenja.

V Evropi se moramo naučiti, da ne smemo ugoditi tistim, ki nas hočejo uničiti. To bi se morali naučiti v tridesetih letih 20. stoletja in v zvezi s sovjetskim komunizmom, vendar se tega žal še nismo naučili, pri čemer je pomembno, da bi se.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, veliko se nas zaveda težav, ki jih zloraba heroina prinaša posameznikom, njihovim družinam in skupnostim v svetu ter tudi v Evropi. Evropa je na ravni Skupnosti uporabila veliko jasnih politik za boj proti zlorabi heroina, pri čemer ima v svetu na več načinov vodilno vlogo pri tem, kako obravnavati težavo s pomočjo zdravljenja in drugih takšnih programov.

Vendar zdaj 90 % heroina, ki pride na ulice Evrope, prihaja iz Afganistana. Menim, da politike, ki jih zdaj podpiramo, dejansko ne delujejo. Odprto gospodarstvo v Afganistanu in uporništvo se medsebojno krepita. Droge financirajo talibane, medtem ko brezvladje in nasilje, ki izhajata iz tega, spodbujata gojenje maka. Narejenih je bilo veliko poskusov v zvezi s prepričevanjem kmetov, naj namesto maka gojijo druge poljščine, vendar žal niso bili uspešni.

Ni presenetljivo, da v Afganistanu, zlasti v Helmandu in Kandaharju, še vedno obstajajo makova polja, saj je ta donosen posel za kmete vreden približno 500 milijonov USD na leto ter približno 3,5 milijarde za tihotapce in predelovalce. Z neučinkovitim obravnavanjem te težave pri izvoru in ker nismo zagotovili trajnih alternativ za pridelovalce opija, smo razočarali državljane Afganistana in Evrope. Zdaj se Afganistan žal razvija v še eno mamilarsko državo, pri čemer poglejte vse težave, ki prihajajo iz Kolumbije, v kateri je bil takšen razvoj dovoljen.

Vem, da to ni preprosto. Vem, da je v Afganistanu za vse ljudi, ki se poskušajo spoprijeti s tem, to zelo težko, vendar menim, da politike, ki jih zdaj podpiramo, v resnici ne delujejo. Ne poznam rešitve. O tem sem veliko bral in vem, da obstajajo ljudje, ki tvegajo lastna življenja, da poskusijo rešiti to težavo.

Menim, da je v Evropi vedno več težav v zvezi s heroinom. Na Irskem so organi letos zasegli rekordno količino heroina, pri čemer so nedavna poročila pokazala veliko težavo v državi v zvezi z mladimi ženskami, ki imajo težave z zlorabo heroina. Kot nekdanji minister, odgovoren za droge, menim, da je v vseh državah članicah EU in tudi drugih državah, ki obdajajo Afganistan, za učinkovit boj proti nezakonitemu trgovanju z drogami potrebnega več usklajevanja.

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ker bi morali biti slepi, da ne bi videli, da v Afganistanu obstaja leglo nasprotnikov demokratičnemu svetu. Demokratični svet se poskuša braniti pred terorističnimi napadi, ki so se zgodili v različnih velikih državah po svetu, in se zdaj, ko si je zagotovil nekaj zmag nad teroristi, bori proti organizaciji, ki jo je treba izbrisati z obličja zemlje, pri čemer se po odločilnem porazu, ki ga je utrpela v Iraku, poskuša ponovno organizirati v Afganistanu. Zato mora Evropa v zvezi s tem podpirati Združene države.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, odličen strateg zunanje politike Franz Josef Strauss (20. obletnica njegove smrti bo 3. oktobra letos) je vedno trdil, da če si narobe zapneš gumbe na suknjiču, moraš vse odpeti, da jih lahko potem pravilno zapneš. Ker smo uporabljali neustrezno politično strategijo, so točno takšne zdaj razmere v Afganistanu. Svoja prizadevanja smo usmerjali v manjšine Severnega zavezništva in nismo upoštevali pristojnosti predstavnikov večinskega prebivalstva, tj. Paštunov. Zato politika in demokracija tam ne delujeta.

Če ne uspemo pridobiti večine predstavnikov paštunske skupnosti na stran Zahoda, demokracije in zavezanosti k našim načelom, v Afganistanu ne bomo uspeli, kar se zdaj zdi malo verjetno. Zato pozivam vse, ki jih to zadeva, naj sprejmejo nov politični pristop v Afganistanu ter ne enačijo Paštunov in Talibanov. To bi bila velika napaka. Potrebujemo novo, bolj razlikovalno politično strategijo.

Kot Evropejci dobro poznamo težave v zvezi z narodnostjo, morda celo bolje kot ostali. Izkušnje s tega področja moramo pametno in okoliščinam primerno uporabiti v Afganistanu.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem tolmačem, ker so prisotni tako dolgo in brez odmora za kosilo sledijo našim obrazložitvam glasovanja. Če ne bi razpravljali o poročilu gospoda Corbetta, bi lahko vsi šli na kosilo veliko prej.

Najprej naj povem, da se strinjam z gospodom Eoinom Ryanom. Menim, da je jasno izpostavil eno od največjih težav v Afganistanu. Prav tako sem nameraval obravnavati iste zadeve kot kolega David Sumberg. Ne razumem, kako so lahko nekateri tako nespoštljivi tudi, ko govorimo o tej zadevi; pomislimo, koliko držav članic je poslalo svoje vojaške enote na bojišče v Afganistan. Imam veliko volivcev, dva od njih sta nedavno izgubila življenje v Afganistanu in zagotavljam vam, da nihče ne želi izpostavljati čet nevarnostim, vendar je to za nas resnično nujna zadeva.

Sovražim splošni protiamerikanizem na tem področju. Zagotovo ne razumem protivojaške naravnanosti tega področja; nekateri ljudje, ki svojega dela ne opravljajo uspešno, kritizirajo varnost tega področja, medtem ko drugi dejansko tvegajo svoje življenje, da bi se razmere izboljšale za vse nas.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Jacek Saryusz-Wolski (A6-0271/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljskega kolega Jacka Saryusz-Wolskega, ki predlaga, da se na prvi obravnavi postopka soodločanja odobri predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva. Glede na potrebe financiranja je bilo pomembno pojasniti sedanje določbe o skladih Skupnosti, ki jih upravljajo finančni posredniki, ker je sedanje besedilo v zvezi z možnostjo nadaljnjega ponovnega vlaganja tovrstnih skladov dvoumno. Poleg tega se zdi, da je smiselno pooblastiti Evropsko investicijsko banko (EIB), da v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo ponovno vloži sredstva iz prejšnjih operacij. Ker prejšnje uredbe niso omogočale ponovnega vlaganja sredstev, se „vrnjena sredstva“ vračajo v proračun Skupnosti. Z vloženim predlogom spremembe se lahko Evropski investicijski banki omogoči ponovno vlaganje takšnih sredstev v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, dokler se Komisija ne odloči za končanje operacije.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Podprl sem sprejetje splošnih določb v zvezi z ustanovitvijo Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva.

Menim, da se mora ta instrument razvijati ter da morajo finančne in proračunske prednostne naloge Evropske unije napredovati v smeri vzhodne razsežnosti sosedske politike, ki mora vključevati tudi Republiko Moldavijo in Ukrajino.

Sprejetje poročila sem podprl, da bi več govorili o rešitvi v zvezi z evropskim poslanstvom in vključitvi Republike Moldavije v EU, kar je seveda povezano z demokratičnim napredkom na področju svobode sredstev javnega obveščanja, reform sodstva, zagotovitve temeljnih državljanskih pravic ter zagotovitve pravic opozicijskih strank v volilni tekmi leta 2009.

– Poročilo: Neil Parish (A6-0270/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Spregovoriti želim o svojem stališču v zvezi z vzpostavitvijo skupnih meril, ki bodo jasno opredeljevala programe dodelitve sredstev, pripravljene neposredno v okviru skupne kmetijske politike. Prav tako želim govoriti o vzpostavitvi pomoči, pravic ter dolžnosti kmetov in rejcev.

Predlog je bil pripravljen, da bi se dokončno izoblikovala merila, da bodo države članice pooblaščene za posredovanje pomoči rejcem, ki pridelujejo govedino in teletino.

Ta sistem se v tehničnem smislu imenuje „vezani“ in ker je Malta nasprotovala izvajanju v celoti nevezanih plačil, sem glasoval za, saj je zadeva v nacionalnem interesu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ljudje se ne počutijo varne glede hrane zaradi BSE, škandalov v zvezi z mesom in ostalih zadev, v katerih se EU ni vedno izkazala kot uspešna. Dejstvo, da bavarski organi res več let niso bili seznanjeni s tem, da je policija pridržala italijanske zločince, ki so trgovali s pokvarjenim sirom, in da sodelovanje, kar zadeva nedavni škandal z vinom, ni bilo uspešno, poudarja te resne pomanjkljivosti evropskega sistema poročanja, ki ga je treba takoj urediti.

Sedanja kriza v živilskem sektorju tudi jasno kaže, da je kmetijska samozadostnost pomembna za vse države. Zato moramo zagotavljati večjo podporo za naše male kmete in zlasti za naše ekološke kmete. Potreba po povečanju kmetijskega pridelka se ne sme uporabiti kot izgovor za prikrito splošno odobritev genske tehnologije po celotni EU. Če javnost zavrača gensko spremenjena živila, mora EU vztrajati pri tej odločitvi in ne popustiti interesom nekaj večjih podjetij.

– Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0290/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Popravljanje ladij je tradicionalna dejavnost Malte. Delo v ladjedelnicah je nevarno. Ladjedelništvo in gradbeništvo sta dejavnosti, pri katerih je največ možnosti za nesreče. V gradbeništvu je bil napredek v zvezi z uporabo delovne varovalne opreme počasen, v ladjedelništvu pa je bilo veliko pozornosti posvečene zaščiti in varnosti pri delu.

Zdaj so ladjedelnice na Malti na največji preizkušnji. Nacionalistična vlada jih hoče za vsako ceno privatizirati. Zdi se, da se druge možnosti ne bodo upoštevale. Zdi se, da ne nameravajo razpravljati o diverzifikaciji, nišnih dejavnostih ali specializaciji, kot je obnavljanje potniških ladij za križarjenje.

In to ne glede na dejstvo, da sta laburistična stranka Malte in splošni sindikat delavcev vladi sporočila, da sta pripravljena sodelovati pri reševanju težav v zvezi z ladjedelnicami. Dobiček teh ladjedelnic ne krije le njihove preskrbe, ampak tudi preskrbo malteške industrije, visoko usposobljenih trgovcev. Njihova popolnost je nedosegljiva.

Njihovi uspešnosti sem bil priča, ko me je predsednik vlade proti koncu zadnjega mandata laburistične vlade pooblastil kot odgovornega za ladjedelnice. Ker je moj oče v petdesetih letih 20. stoletja delal v ladjedelnici, so se me sedanje težave na nek način osebno dotaknile.

– Poročilo: Dariusz Rosati (A6-0232/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila poljskega kolega Dariusza Rosatija sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki v skladu s posvetovalnim postopkom spreminja predlog direktive Sveta o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. V skladu s členom 171 Pogodbe ES lahko Skupnost ustanovi skupna podjetja ali kakršno koli drugo strukturo, ki je potrebna za učinkovito izvajanje raziskav Skupnosti, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti; v prihodnosti bo to zelo verjetno počela vse pogosteje. Zato je bilo smiselno določiti primeren davčni okvir za tovrstna podjetja, tako da se obravnavajo kot mednarodni organi. Poleg tega je bilo Bolgariji in Romuniji v okviru njunega pristopa tako kot ostalim novim državam članicam dovoljeno uporabljati sistem odstopanja v zvezi z davčno oprostitvijo za mala in srednja podjetja ter sistem DDV, ki velja za mednarodni potniški promet. Zaradi preglednosti in doslednosti je treba te izjeme vključiti v direktivo o DDV.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka v senci moje skupine sem glasovala za poročilo gospoda Rosatija o predlogu spremembe nekaterih določb v zvezi s skupnim sistemom davka na dodano vrednost. Menim, da predlogi sprememb direktive o DVV, ki jih predlaga Komisija, uvajajo pomembne poenostavitve in izboljšave.

Jasna opredelitev področja uporabe sistema DDV za dobavo zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in hlajenja bo državam članicam omogočila uporabo nižjih stopenj DDV za oskrbo z blagom, ki ga predvideva zadevna direktiva. Menim, da je treba v sedanjih razmerah, ko cene energije hitro naraščajo, državam članicam z znižanjem neposrednih davkov omogočiti, da preprečijo prekomerne dvige cen energije. Ta ukrep prispeva k lajšanju inflacijskega pritiska, ki negativno vpliva na gospodarske razmere in potrošniško moč.

Moram tudi poudariti, da lahko države članice, ki želijo znižati svojo stopnjo DDV za dobavo energije, to storijo v okviru sedanjih direktiv, zlasti v zvezi z minimalnimi stopnjami. Na tem področju ne potrebujemo nobene evropske zakonodaje; evropske vlade, ki želijo hitro ukrepati, imajo na voljo vsa potrebna sredstva.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram priporočila v poročilu gospoda Rosatija. Nadaljnja pojasnitev elementov direktive o DDV, kot je pravica do odbitka, bo koristila malim in srednjim podjetjem, ki bi se po starih določbah morala soočati z nepotrebno birokracijo. Zato sem glasoval za predlagane spremembe v tem poročilu.

– Poročilo: Bogusław Sonik (A6-0221/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen poročila je pospešiti Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje („Protokol SEA“). Komisija je v imenu Evropske skupnosti podpisala protokol SEA 21. maja 2003, na peti ministrski konferenci z naslovom „Okolje za Evropo“, ki je potekala v Kijevu v Ukrajini maja 2003.

Cilj Protokola SEA je jamčiti visoko stopnjo varovanja okolja in zdravja, tako da se zagotovi, da sta ta vidika upoštevana pri ukrepih in instrumentih, namenjenih zagotavljanju trajnostnega razvoja.

V tem smislu namerava Evropska skupnost izvajati člen 13 protokola o strateški presoji vplivov na okolje h konvenciji iz Espooja s postopki za presojo vplivov, določenimi v sporočilih o presoji vplivov, v katerih so uravnoteženo obravnavani gospodarski, družbeni in okoljski vidiki trajnostnega razvoja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Boguslawa Sonika „Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje“ bomo podprli. Ko se spodbuja trajnostni razvoj, je treba upoštevati skrb za okolje in zdravje. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Poročilo: Ewa Klamt (A6-0246/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ko je bil oktobra 2004 podpisan sporazum o pridružitvi Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, pristop Lihtenštajna ni bil mogoč, ker ni bilo sporazuma o obdavčitvi prihrankov (ta sporazum je bil sklenjen šele leto pozneje).

Glede na to, da je več desetletij veljala politika prostega gibanja oseb med Švico in Lihtenštajnom, bi bilo treba v ta sporazum vključiti tudi Lihtenštajn.

Zato podpiram to pobudo, ki prek protokola, priloženega zadevnemu sporazumu, povezuje to državo s schengenskim območjem. Lihtenštajn bo moral sprejeti in uporabljati celoten schengenski pravni red, razen določb novih zakonov ali ukrepov, ki so povezane z uveljavljanjem nalogov za iskanje in/ali zaseg dokazov v okviru preiskav ali postopkov zaradi kršitev na področju neposredne obdavčitve (ki se po nacionalni zakonodaji Lihtenštajna ne kaznujejo z zaporno kaznijo).

Strinjam se s stališčem poročevalke Ewe Klamt, da mora Evropski parlament privoliti v sklenitev protokola kot v primeru sporazuma, s katerim je povezan zadevni protokol. Vendar je treba Evropskemu parlamentu omogočiti dostop do več informacij o tekočih mednarodnih pogajanjih, da bo lahko ustrezno in enotno izvajal svoje pristojnosti.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, da sem izrazil svoje nasprotovanje neuspehu Komisije in Sveta pri reševanju težav v zvezi z davčnim rajem v Evropi. Seveda Lihtenštajn ni edini davčni raj v Evropi, vendar je mogoče te majhne države prepričati, da začnejo ukrepati, le s političnim pritiskom. Vendar smo do teh držav in njihovih državljanov zelo popustljivi, čeprav so zaradi njihovih bančnih pravil in tajnosti države članice vsako leto prikrajšane za milijarde evrov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Doslej sta Švica in Lihtenštajn z EU ohranjala privilegirano partnerstvo prek različnih dvostranskih sporazumov, kar bi zagotovo lahko priporočili vsem državam, ki želijo ohranjati svojo suverenost in identiteto. Dejstvo, da je bilo sodelovanje Lihtenštajna v schengenskem programu pogojeno s sporazumi v zvezi z obdavčitvijo dohodka od prihrankov, za EU ni pozitivno. To spominja na grožnjo Schengen-Dublin, namen katere je bilo večje zavedanje Švicarjev v zvezi s tem.

Ni prav, da se z več milijoni pomoči in različnimi varljivimi obljubami privabi nove članice ali države prisili k večji zavezanosti EU ter se jim tako onemogoči, da bi zunaj Skupnosti ravnale po lastni presoji.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0268/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja uredba določa enotno obliko za vizume, vendar ni pripeljala do enkratnega številčenja vizumov v državah članicah.

Da je posamezni vizum, ki ga je državljanu tretje države izdala ena od držav članic, prepoznaven, je navedena številka. Kljub nekaterim razlikam med državami članicami do zdaj to ni bilo tako pomembno, ker se vizum pregleduje le vizualno s preverjanjem strojno berljivega dela.

Vendar ko začne delovati vizumski informacijski sistem (VIS), je treba preverjanje na zunanjih mejnih prehodih opravljati s številkami vizumske nalepke in prstnimi odtisi upravičenca.

Zato je treba številčenje vizumov spremeniti, da bo številka vizumske nalepke enkratna, s čimer se bo zagotovilo, da bo med postopkom preverjanja mogoče najti le ustrezni dosje prosilca za vizum, s katerim se bodo na meji preverili njegovi prstni odtisi.

Zato podpiram ta predlog, da se zagotovi enkratno številčenje vizumskih nalepk za VIS ter da se tako jamči, da bo ta sistem za izmenjevanje informacij o vizumih ob vstopu v veljavo lahko deloval čim bolj pravilno in tako zmanjšal tveganje neupravičenega dostopa do osebnih podatkov.

– Poročilo: Christian Ehler (A6-0254/2008)

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo in upam, da bo podaljšanje sporazuma o znanosti in tehnologiji med Evropo in Indijo pridobilo nov pomen, ker do zdaj potencial sodelovanja na področju znanosti ni bil v celoti izkoriščen. Do zdaj je bil to le papirnati sporazum in upam, da bo novi sporazum zagotovil dejanske ukrepe na obeh straneh.

Znanost in tehnologija predstavljata ključni element strateškega partnerstva med EU in Indijo in eno od najbolj obetajočih področij za sodelovanje, od katerega obe strani pričakujeta prednosti.

Okrepitev sedanjega sporazuma je pozitivna, vendar mora ta novi sporazum obravnavati ključne izzive, s katerimi se soočamo, zlasti podnebne spremembe, varnost oskrbe z energijo in epidemije. Obstaja resnična priložnost za vlaganje sredstev v raziskave in razvoj, da se doseže skupne rešitve.

Na koncu želim poudariti, da ta sporazum ne omogoča le sodelovanja na področju glavnih svetovnih vprašanj, temveč tudi pomembne spremembe za prebivalce Indije, ki še vedno nimajo dostopa do osnovne tehnologije. Evropa bi lahko s prenosom dela svoje sedanje tehnologije pripomogla h gospodarskemu in socialnemu razvoju Indije.

– Poročilo: Diana Wallis (A6-0277/2008)

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glede na zmedo med glasovanjem naj pojasnim, da sem želela podpreti obdržanje imunitete gospoda Witolda Tomczaka, zato je moj glas treba šteti kot glas proti poročilu.

– Poročilo: Giuseppe Gargani (A6-0222/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker je ta predlog protisloven, smo se glasovanja vzdržali. Nekateri vidiki so pozitivni, zlasti morebitne spremembe statuta Sodišča Evropskih skupnosti, da bi se Evropskemu parlamentu zagotovila pravica do predložitve svojih pripomb Sodišču v vseh primerih, ko postanejo njegove posebne pravice neposredno ali posredno vprašljive, z namenom, da sodelovanje Evropskega parlamenta, ko ta formalno ni stranka v postopku, ne bi bilo prepuščeno diskrecijski pravici Sodišča. Vendar bi drugi vidiki dejansko lahko okrepili federalizem, zato se s tem predlogom ne strinjamo.

Poleg tega menimo, da je temeljnega pomena, da Evropski parlament spoštuje suverenost držav članic in potemtakem tudi nacionalnih sodišč. Čeprav se strinjamo, da je vzpostavitev politike sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi sodišči lahko pomembna, moramo vztrajati pri zahtevi, da se to sodelovanje ne uporablja za izpodbijanje nacionalnih pravic, vključno s suverenostjo nacionalnih sodišč, in načela subsidiarnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Garganija raziskuje možnosti Evropskega parlamenta za zaščito svojih posebnih pravic pred nacionalnimi sodišči. Zdaj Parlament ne more zagovarjati svojih odločitev pred nacionalnim sodiščem. Strinjam se s tem samoiniciativnim poročilom, ki skuša najti načine za bolj usklajeno izvajanje politike med državami članicami.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Danes je Parlament glasoval za zdravje in varstvo potrošnikov EU. Varstvo potrošnikov in zdravje naših državljanov sta osrednji temi tega svežnja glede hrane, ki zadeva uredbo v zvezi z aditivi, encimi in aromami, za katero je glasovala velika večina Parlamenta.

Aditivi, encimi in arome se bodo odobrili, preden bodo dodani hrani. To je koristno tudi za industrijo, ker je pristop v smislu usklajenosti in jasnosti v državah članicah EU doslednejši. Živilska barvila v proizvodih bodo jasno navedena. Za potrošnike sta pomembni dve zadevi, in sicer podatki v zvezi z nesposobnostjo prenašanja nekaterih snovi (na primer azobarvil) ter zavajajoče oznake v zvezi z vrsto proizvoda, svežostjo, kakovostjo sestavin, naravnostjo in hranilno vrednostjo. Kar zadeva arome za živila, je zaželeno, da je hrana čim bolj naravna. Parlament je glasoval za zaščito pred kakršnim koli omejevanjem uporabe zelišč in začimb. Ta zelišča in začimbe so se uporabljali več stoletij in niso imeli škodljivih učinkov.

Nove znanstvene ugotovitve raziskave iz Southamptona, ki dokazujejo škodljivost nekaterih snovi aditivov v živilih za otroke, jemljem resno in pričakujem, da bo Komisija to podprla.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s predlogom Ase Westlund za uredbo, ki bi vzpostavila skupni postopek odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila. Boljša preglednost postopka odobritve za takšne sestavine bi dodatno podprla varstvo potrošnikov po Evropi. Potrošnik mora biti opremljen z vsemi orodji, ki so potrebna za ozaveščeno odločitev glede živil, ki so nam na voljo. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0180/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo proti predlogom sprememb 14–19. To je odločitev z druge obravnave. Države članice v Svetu ministrov so nasprotovale označevanju in prepovedi azobarvil, vendar so bile na koncu prisiljene sprejeti kompromisno rešitev glede označevanja. To je velika zmaga in upamo, da je ne bo ogrozilo glasovanje za populistične predloge sprememb, ki ne omogočajo resničnega izboljšanja stanja.

Švedski socialdemokrati smo si prizadevali za prepoved v zvezi z azobarvili in si bomo še naprej, vendar ne nameravamo nadaljevati s populističnimi pobudami ali populističnim glasovanjem, s čimer bi lahko po nepotrebnem ogrozili zdravje otrok.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. — (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Westlund sem podprl, ker se strinjam s poročevalko, da je treba zakone v zvezi z umetnimi aditivi za živila okrepiti. Menim, da si moramo bolj prizadevati za to, da bodo potrošniki jasno obveščeni o konzervansih v kupljenih živilih.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V postopku odobritve aditivov za živila si moramo prizadevati za večjo preglednost in okrepiti varstvo potrošnikov, zlasti tistih, ki ne prenesejo določenih snovi. Prav tako je treba v postopku odobritve uporabe vsakega aditiva poleg številnih drugih dejavnikov upoštevati tudi varstvo okolja.

Kot je bilo dogovorjeno na prvi obravnavi, je treba pojasniti, kaj je za potrošnika zavajajoče, ter kot dejavnik, ki ga je ob odobritvi uporabe aditiva treba upoštevati, vključiti varstvo okolja.

Predlogi sprememb, sprejeti na drugi obravnavi, so dejansko namenjeni okrepitvi omenjenih vidikov v končnem besedilu, dodatni okrepitvi varstva potrošnikov in varstva okolja ter pojasnitvi pogojev za odobritev aditivov.

Ko bo zadevna uredba začela veljati, bodo aditivi tem zahtevam morali ustrezati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Westlund o aditivih za živila. Nedavna raziskava Univerze Southampton je ta parlament opozorila na možne nevarnosti azobarvil, ki se uporabljajo za obarvanje nekaterih sladkarij in pijač. Tudi zaradi omenjenih nevarnosti v zvezi z označevanjem je zelo pomembno, da se potrošniki zavarujejo pred škodljivimi učinki teh aditivov, kot je na primer hiperaktivnost pri otrocih. Vseevropska uredba o tovrstnih aditivih je nujna in poročevalki čestitam za poročilo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Azobarvila se dodajajo živilom in pijačam, da se spremeni njihov izgled. Vendar je tveganje za zdravje državljanov zaradi njihove uporabe nepotrebno. Raziskava Univerze Southampton je pokazala, da so azobarvila nevarna za otroke, ker lahko povzročijo hiperaktivnost in povečajo tveganje za učne težave. Podpiram pobudo evropskih proizvajalcev na Danskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu, da bi postopoma in prostovoljno odpravili uporabo azobarvil za živila.

Varstvo potrošnikov in zlasti varstvo otrok, ki so najranljivejša skupina, je za Evropski parlament prednostna naloga. Zato se strinjam s poročilom gospe Åse Westlund, ki vključuje nov pristop k evropski politiki na področju varovanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni, zlasti pri otrocih.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Resnično podpiram poskuse tega poročila, da bi se označili proizvodi, v katerih so aditivi, ki vsebujejo azobarvila. Menim, da bi bil postopek označevanja pošten kompromis, če bi imeli potrošniki pri uporabi in uživanju tovrstnih aditivov v svojih družinah možnost izbire.

Vedno bolj jasno je, da azobarvila prispevajo k slabšemu zdravstvenemu stanju in morebitnim vedenjskim težavam. Prav je, da zdaj ukrepamo in si prizadevamo za najboljše možne standarde.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008 in A6-0180/2008)

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Da zaščitimo zdravje, zlasti zdravje otrok, je treba aditive za živila ustrezno označiti in uporabo nekaterih odpraviti. Strinjam se s poročiloma Åse Westlund in ji zanju čestitam.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo obravnava kot posebej pomembne tiste vidike, katerih cilj je zagotovitev varnosti hrane, pri čemer se upoštevajo interesi potrošnika, od katerih je najpomembnejši, da je hrana čim bolj naravna.

Dobro znano je, da niso vse arome, ki so s toksikološkega stališča neoporečne, koristne za potrošnike, zato je treba zagotoviti pravico potrošnikov do izbire.

V postopku odobritve arom se na primer „razumna tehnološka potreba“ združuje z drugimi strategijami EU, kot je boj proti debelosti, ker dodajanje premočnih arom lahko prikrije slabo kakovost pripravljene hrane.

Svet in Parlament imata različni stališči glede nekaterih živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih oziroma njihovih najvišjih vrednosti, navedenih v Prilogi III.

Vemo, da je sporno načelo, da bi morali proizvajalci začimb in zelišč v primeru vsakega zelišča posebej ovreči zakonsko podmeno škodljivosti. Bolj smiselno bi bilo, če bi postopek potekal v obratni smeri. To vprašanje bo še naprej sporno.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom Mojce Drčar Murko o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih. Verjamem, da poročilo ščiti koncepte o varnosti hrane in varstvu potrošnikov. Pomembno je, da se evropski potrošniki ne zavajajo glede arom v živilih, ki jih uporabljajo. „Naravna aroma“ mora pomeniti natančno to in podpiram priporočila poročila glede zagotavljanja tega. Glasoval sem za zadevno poročilo.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo zadeva uredbo, katere cilj je določiti pravila in postopke za odobritev encimov za živila, razen tistih, ki veljajo za aditive za živila. Evropska komisija pravi, da si je industrijska panoga močno prizadevala za usklajeno zakonodajo. ki bi vključevala postopek odobritve encimov za živila v Skupnosti, saj pomanjkanje zakonodaje EU na tem področju vodi v nepošteno trgovinsko prakso.

Parlament vztraja pri tem, da se v besedilu ohrani vrsta pomembnih predlogov sprememb osnutka uredbe, ki ga je predlagala Komisija, sprejetih na prvi obravnavi. Zato ponavlja svoje mnenje, da bi moralo imeti previdnostno načelo osrednjo vlogo v vsaki oceni tveganja in ga je zato treba v temu predlogu poudariti. Parlament je tudi okrepil določbe o zaščiti potrošnikov, da se zagotovi, da se potrošniki v zvezi z encimi za živila ne zavajajo glede vrste, kakovosti in sestave proizvodov, zaradi česar je bil ta koncept ponovno uveden.

Poleg tega encimi za živila niso in ne morejo biti gensko spremenjeni mikroorganizmi. Preprečiti moramo pridobivanje encimov za živila iz gensko spremenjenih organizmov. Če pa bi se to zgodilo, je treba pojav jasno opredeliti in ne zavajati potrošnikov. Treba je zagotoviti visoko stopnjo varnosti hrane.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospe Doyle skuša uskladiti nadzor nad encimi za živila. To, da morajo industrija in države članice obveščati Komisijo o kakršnem koli vprašanju varnosti v zvezi z encimi, je pozitiven znak za zagotovitev najvišjih možnih standardov o varnosti hrane v Uniji. Zato sem glasoval za poročilo.

– Poročilo: Peter Liese (A6-0220/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Glasovanja sem se vzdržal, ker sem želel poudariti, da to poročilo ne upošteva razlike med otoškimi državami in celino.

Malta nima železniške povezave s celino, ampak le morsko in zračno. Poleg tega je gospodarstvo Malte zelo odvisno od turizma, saj Malto vsako leto obišče več kot milijon ljudi z zrakoplovi in skoraj pol milijona z morskimi plovili. Zaradi zakonodaje, ki vstopa v veljavo, so se na primer stroški za družine iz Združenega kraljestva zvišali za 160 funtov.

Pomembno je nadzorovati emisije, vendar je pomembno tudi razlikovati med različnimi pričakovanji in dejanskim stanjem držav v EU. Načelo enotnosti je v primeru posebnih okoliščin diskriminatorno.

  Christine De Veyrac (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem poročilo Petra Lieseja o vključitvi letalstva v sistem za trgovanje z emisijami, ker menim, da je kompromis, ki sta ga sklenila Parlament in Svet, uravnotežen in realen.

Nedvomno je treba hitro in učinkovito ukrepati, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in zlasti vpliv prometa na globalno segrevanje.

Vendar je bilo treba za uspeh te zakonodaje okoljske zahteve uskladiti z mobilnostjo državljanov.

Prizadevanja za letalski sektor morajo biti dovolj velika, da niso potrebni kompromisi o znižanjih v drugih sektorjih, vendar dovolj usklajena, da ne ovirajo rasti industrije.

Z zakonodajo, ki smo jo sprejeli, se strinjam, ker upošteva te zahteve.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo Petra Lieseja o priporočilu za drugo obravnavo predloga o vključitvi letalstva v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ker menim, da je dvig globalne temperature bistveno in nujno omejiti na +2 °C.

Letalski sektor se širi. Emisije ogljikovega dioksida iz zrakoplovov so se od leta 1990 povečale za 87 % in predvideno je, da se bo njihova vrednost do leta 2020 podvojila. Zato so potrebni ukrepi, da se na mednarodni ravni jasno sporoči, da si EU prizadeva za boj proti podnebnim spremembam, vendar je treba upoštevati tudi sklenitev mednarodnega sporazuma pred konferenco v Københavnu leta 2009.

Doseženi kompromis vključuje veliko pozitivnih vidikov, kot so: sistem izvzetja, uveden za najbolj oddaljene regije; uporaba dohodkov, ustvarjenih z licitiranjem pravic do emisij v boju proti podnebnim spremembam; in ukrepi za boj proti krčenju gozdov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Predlog, o katerem smo glasovali v Parlamentu, je že kompromis, čeprav nezadovoljiv, o prvotnem predlogu Komisije in ne upošteva težav držav v neugodnem gospodarskem položaju, zlasti najbolj oddaljenih regij. Vemo, da je treba zmanjšati onesnaževanje, vendar je treba tudi upoštevati težave, s katerimi se soočajo države s šibkejšim gospodarstvom.

Kompromis, o katerem smo glasovali danes, ne preprečuje vseh negativnih posledic sistema za trgovanje, vendar zmanjšuje številne od njih, tako da prestavlja datum začetka veljave prvotnega predloga Parlamenta ter zmanjšuje obseg licitacije in pritisk na šibkejša podjetja.

Pogajanja glede izvzetja za najbolj oddaljene regije so postala zelo pomembna tema v tem parlamentu, ker prvotni predlog Komisije, kot veste, ni upošteval nobenih izjem za zadevne regije. To je pomenilo, da naj bi vse lete iz teh regij ali vanje kril splošni sistem.

V besedilu, ki je bilo končno sprejeto, se je ohranila možnost izvzetja, vendar njen obseg ni tako širok, kot bi moral biti. Zato vztrajamo, da se iz tega sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov ne izključijo le leti med otoki, temveč tudi leti med otoki in celino.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Jasno je, da je treba za vsako ciljno obdobje v sistemu Skupnosti, ki vključuje letalstvo, v odvisnosti od uporabljenega referenčnega obdobja za ciljno obdobje v letalstvu, cilj za letalstvo postaviti glede na povprečna prizadevanja, ki so zahtevana v vseh drugih sektorjih z omejenimi viri v vseh državah članicah. Če letalski sektor ne bi sodeloval v tem sistemu, bi bilo več dodatnih dolgoročnih stroškov.

Za to poročilo sem glasoval, ker sem prepričan, da je v Skupnosti potreben celosten pristop k sistemu za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Ker letalstvo prispeva h globalnemu vplivu človekovih dejavnosti na podnebne spremembe, je običajno, da v tem sektorju veljajo pravično obravnavanje ter pravila in določbe, ki so usklajeni na ravni Skupnosti.

(RO) Jasno je, da je treba za vsako ciljno obdobje v sistemu Skupnosti, ki bo vključevalo letalstvo, v odvisnosti od uporabljenega referenčnega obdobja za ciljno obdobje v letalstvu, cilj za letalstvo postaviti glede na povprečna prizadevanja, ki so zahtevana v vseh drugih sektorjih z omejenimi viri v vseh državah članicah. Če letalski sektor ne bi sodeloval v tem sistemu, bi bilo v dolgoročnem smislu več dodatnih stroškov.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Končnega glasovanja o poročilu gospoda Lieseja sem se vzdržal. Menim, da Evropska unija pristopa enostransko zunaj kjotskega protokola, kar izključuje letalski in pomorski sektor. Čeprav obstajajo številni razlogi za obravnavanje vpliva podnebja na dva najpomembnejša sektorja mednarodne trgovine, Evropska unija ne more enostransko spremeniti večstranskega sporazuma, hkrati pa na primer zahtevati, da Združene države ratificirajo kjotski protokol. Predlogi EU v zvezi z letalstvom bi bili kvečjemu primerni za obdobje po kjotskem protokolu, tj. leta 2013, in še to po mednarodnem sporazumu v Københavnu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − S poročilom gospoda Lieseja o vključitvi letalstva v evropski sistem za trgovanje z emisijami se strinjam. Parlament mora pojasniti svojo vlogo v boju proti podnebnim spremembam in sprejeti ambiciozno zastavljeno okoljsko zakonodajo. Zdi se, da so sklepi, ki smo jih dosegli v razpravah s Svetom, korak v pravo smer. Zdi se, da je dražba 15 % emisij v letalstvu, ki naj bi se leta 2013 povečala, zadovoljiv kompromis.

Čeprav podpiram priporočila tega poročila, mora Parlament v sistemu za trgovanje z emisijami EU še naprej ambiciozno postavljati cilje v zvezi z emisijami v letalstvu in pri načrtovanju splošnega pregleda sistema za trgovanje z emisijami upoštevati predloge gospoda Lieseja. Glasoval sem za to poročilo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Emisije plinov iz zrakoplovov so se od leta 1990 podvojile in še naprej naraščajo. Če se EU resnično namerava soočiti s podnebnimi spremembami, mora na tem področju pridobiti vodilno vlogo v svetu. Ni dovolj, da o tem le govorimo; sprejeti moramo zakonodajne ukrepe. Menim, da je direktiva, katere namen je vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, pozitiven korak.

Poročilo gospoda Petra Lieseja je uravnotežena in realna rešitev, je kompromis med varovanjem okolja na eni strani in zagotavljanjem konkurenčnosti evropske letalske industrije na drugi strani. Ne smemo diskriminirati evropskih letalskih družb, zlasti ne tistih iz novih držav članic EU, ki si prizadevajo, da bi dohitele splošen trend. Zato morajo pravila zdrave gospodarske konkurence v enaki meri veljati za letalske družbe iz tretjih držav. Treba je skleniti mednarodni sporazum in zato se mora EU pogajati z Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko.

Prav tako se moramo zavedati, da je v nekaterih primerih mogoč le letalski prevoz, ki povezuje EU z oddaljenimi regijami. Veliko prispeva k razvoju turizma in zato ne sme veljati splošno prepričanje, da je letalski prevoz znak razkošja.

Menim, da bo skupno stališče Evropskega parlamenta in Sveta prispevalo k čistim zrakoplovom in uvedbi nove tehnologije v letalsko industrijo, zato sem glasovala za zadevno poročilo.

  Frédérique Ries (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Če danes sprejmemo direktivo, katere namen je vključitev zračnega prometa v evropski sistem trgovanja z emisijami, ostaja Evropska unija v boju proti podnebnim spremembam uspešna.

Ni mogoče, da se ne bi strinjali s tem poročilom med Evropskim parlamentom in Svetom, ki bo zagotovil postopno in realno zmanjšanje toplogrednih plinov od leta 2012 za vse lete iz Evrope in v Evropo.

Zlasti se strinjam s sprejetjem dveh posebnih ukrepov, ki na srečo kažeta, da Evropa še vedno pogosto sprejema zelo uravnoteženo zakonodajo, ki upošteva vključene manjše strani: čarterski zrakoplovi, raziskovalna letala in mali letalski prevozniki bodo lahko nadaljevali z leti brez zaskrbljenosti v zvezi z zavezujočimi določbami v direktivi; iztržki, ustvarjeni z dražbo 15 % pravic do emisije CO2 se bodo uporabili za raziskave in razvoj v letalskem sektorju.

To je še pomembnejše, ker če je edina rešitev za EU inovacija, bodo morali biti strojniki zelo iznajdljivi, da se bo onesnaženje, ki ga povzročajo letala, zmanjšalo v času, ko se stopnja zračnega prometa povečuje za 5 % na leto.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Danes bom podprl poročilo gospoda Lieseja, ker je uravnoteženo in praktično, čeprav nekoliko zapleteno.

Treba je priznati, da mora biti civilno letalstvo vključeno v sistem trgovanja z emisijami; okoljevarstveniki morajo priznati, da ljudje želijo uporabljati letalski prevoz in da letalska industrija veliko prispeva h gospodarski blaginji številnih naših regij in nacionalnih gospodarstev.

Še vedno menim, da so v tem sporazumu prisotne težave. Še vedno menim, da lahko ukrep stoodstotne dražbe do leta 2020 malim in regionalnim letalskim prevoznikom povzroči resne težave.

Vendar je to kompromisna rešitev. Še vedno menim, da bodo države zunaj EU ovirale uveljavitev zadevne uredbe v zakonodajnem in drugih smislih, zlasti Združene države in Rusija, s čimer bo sklenitev svetovnega sporazuma otežena. Vendar je to le začetek in Komisiji moramo čestitati za njen pogum in pripravljenost.

Letalska industrija se zdaj bori predvsem zaradi visokih cen goriva, zaradi česar je bil potreben kompromis o sistemu za trgovanje z emisijami. Vem, da niso zadovoljni letalski prevozniki; vem, da niso zadovoljni okoljevarstveniki. Torej so naši poročevalci morda imeli prav.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Če želi EU doseči podnebni cilj 20-odstotnega znižanja emisij CO2 do leta 2020, mora biti v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov vključen tudi letalski sektor. Emisije v letalstvu so se v zadnjih nekaj letih zvišale za skoraj 90 %.

Hkrati letalstvo ne plačuje trošarine za letalsko gorivo in DDV za letalske vozovnice. Zato so zakonodajni ukrepi nujni. V poročilu je uvedba sistema za trgovanje predvidena leta 2011, in sicer za vse lete z evropskih letališč in na evropska letališča. Od leta 2012 bo morala biti stopnja toplogrednih plinov tega sektorja za 1,5 % nižja. Predlagana stopnja pravic na dražbi je veliko previsoka. Menim, da mora letalski sektor na začetku na dražbi ponuditi 25 % pravic. Ne nazadnje cilj ni samo trgovanje, ampak zmanjšanje emisij.

Parlament je tudi izrazil mnenje o uporabi iztržkov dražbe. Želi, da se ta denar porabi za znižanje davkov za okolju prijazne oblike prevoza in vlaganje sredstev v raziskave tehnologije za zrakoplove, ki manj onesnažujejo. Ta kompromis ni popoln, vendar pomeni napredovanje, zato lahko Zeleni doseženi sporazum podpremo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Vključitev letalskih dejavnosti v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov je dobrodošla.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Žal mi je, da niso bile najbolj oddaljene regije v celoti izvzete iz vključitve civilnega letalstva v sistem za trgovanje z emisijami, čeprav bi bile zaradi oddaljenosti do tega upravičene.

Vendar me veseli, da smo z odločnim prizadevanjem napredovali.

Zato sklenjeni sporazum posebej upošteva sredstva za zmanjševanje ali celo odpravo težav v zvezi z dostopom in konkurenčnostjo, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Poleg tega bodo leti v najbolj oddaljenih regijah po nemirnih razpravah predmet odstopanja in to nanje ne bo vplivalo. Veseli me, da so najbolj oddaljene regije vključene v klavzulo o reviziji, ki zadeva oceno učinka sistema za trgovanje z emisijami na zračni promet.

Zlasti se zahvaljujem Evropskemu parlamentu, ki je od samega začetka upošteval mojo prošnjo za posebno obravnavanje najbolj oddaljenih regij; to stališče bodo sčasoma prevzele države članice. Jacquesu Barrotu, evropskemu komisarju, ki je bil prej odgovoren za promet, želim čestitati za njegovo zanesljivo podporo.

Na koncu naj povem, da končni sporazum ni vključeval nobenega predloga, ki bi koristil najbolj oddaljenim regijam, kar bi zlasti omogočalo uporabo iztržkov dražbe pravic za odpravo težav, ki so značilne za najbolj oddaljene regije.

– Poročilo: Richard Corbett (A6-0197/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo britanskega kolega Richarda Corbetta o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili. Strinjam se z vsebino poročila, da mora delo Parlamenta potekati na preprostejši, enostavnejši in hitrejši način. Kljub temu je treba poslancem omogočiti, da Komisiji in Svetu postavijo pisna vprašanja, čeprav se strinjam, da je pomembno preprečiti zlorabo tega sistema. Strinjam se, da se poslancem, ki se udeležijo seje, zagotovi več možnosti za govor. Mislim, da pomeni zamisel, da bi imelo 40 poslancev, tako kot poslanske skupine, možnost predstaviti nadomestno rešitev, tudi napredovanje v demokratičnem smislu.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo glasovali proti poročilu o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta.

Tako smo se odločili, ker lahko samoiniciativna poročila, ki so povezana z zakonodajno dejavnostjo, pomembno vplivajo na redno delo. Zato je treba poslancem Evropskega parlamenta omogočiti, da lahko na plenarnem zasedanju vplivajo na tovrstna poročila v skladu s postopkom, ki velja za zakonodajna poročila.

Čeprav je potreben pregled postopkov za pisna vprašanja, menimo, da je najpomembnejše zaščititi neodvisnost in pravico držav članic do postavljanja vprašanj drugim institucijam v zvezi z njihovimi odločitvami in odgovornostjo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti temu poročilu, ker je njegov osrednji namen oslabiti demokratično in pluralistično delovanje Evropskega parlamenta. Z izhodiščem, ki sploh ni resnično – obstoj reformne pogodbe, želi večina tega parlamenta zmanjšati pravice poslancev in jim preprečiti samoiniciativno ukrepanje, povečati moč predsednika Evropskega parlamenta in tako zmanjšati pluralizem parlamentarne razprave.

Ta želja po odvzemu moči demokraciji in sposobnosti poslancev za ukrepanje je jasna tudi iz vzpostavitve smernic o postopku za pisna vprašanja, ki se postavijo Svetu in Komisiji.

Vendar je ta odločitev le en element splošnejše protidemokratične smernice, ki jo zagovarja večina tega parlamenta, zlasti večje politične skupine (PPE in PSE). Še en temeljni element je zahteva po novih in strožjih merilih za sestavo političnih skupin, ki jo moramo prav tako zavrniti in ji odločno nasprotovati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Predlogi gospoda Corbetta o spremembi poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili omogočajo uspešnejše in učinkovitejše delovanje Parlamenta. Glasoval sem za priporočila gospoda Corbetta.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Kot demokrata me v zvezi s poročilom gospoda Corbetta presenečata zlasti dva predloga sprememb, ker ne verjamem, da sta mišljena resno.

Del demokratičnih pravic poslanca v praktično vsaki demokratični državi je, da lahko izvoljene voditelje sprašuje o njihovih pristojnostih in odgovornostih.

Omejevanje števila in vsebine teh vprašanj je bolj podobno zamisli o zasliševanju na sodišču kot pa zamisli o pravilih demokratično legitimne institucije, zato je treba predlog v celoti zavrniti. Tako lahko glasujem le proti poročilu.

– Poročilo: Jutta Haug (A6-0262/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo nemške kolegice Jutte Haug o prvih premislekih o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandatu za usklajevanje, ki zagotavlja okvir za premislek o strukturi prihodnjega proračuna EU. Predhodni predlog proračuna za leto 2009 znaša 134,395 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti, kar ustreza 1,04 % BND in je 3,1 % več kakor v proračunu 2008, ter 116,7 milijonov EUR odobritev plačil, tako da znaša razlika do zgornje meje za obveznosti 2,6 milijona EUR in za plačila 7,4 milijona EUR. Glede na potrebo po Evropi z rezultati ne morem razumeti, zakaj je stopnja odobritev plačil tako nizka. Poleg prednostnih nalog bo treba zagotoviti, da se dodelijo ustrezna sredstva za kohezijsko politiko, financiranje evropske politike za mala in srednja podjetja ter zunanje ukrepanje. Končno bo zelo pomembno upoštevati večje evropske infrastrukture (prometna omrežja, energija, prostor, voda, nove tehnologije, zdravstvo itd.), katerim se vedno namenja premalo sredstev kljub dejstvu, da predstavljajo glavno oporo konkurenčnosti Evrope v okviru svetovne gospodarske in socialne konkurence.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glede na načrtovan časovni razpored za ratifikacijo lizbonske pogodbe, naj bi imela Parlament in Svet leta 2009 enake pravice, kar zadeva oblikovanje zakonov in proračunske zadeve, dodeljevanje novih pristojnosti Evropski uniji in uvajanje temeljnih sprememb v dosedanji proračunski postopek.

Zato je še pomembnejše, da ima Evropska unija sredstva, ki so potrebna za izvajanje sedanjih politik in dejavnosti na različnih področjih, ter da je hkrati dovolj prilagodljiva za soočanje z novimi političnimi izzivi. Zato je predlagana nenavadno nizka stopnja sredstev za plačila v začetni predlog proračuna (116 736 milijonov EUR), kar je 0,9 % BNP, ali znižanje za 3,3 % glede na leto 2008, zelo presenetljiva. Prav tako so zaskrbljujoča proračunska znižanja, ki jih je predlagala Evropska komisija za informacijske kampanje, ki so bile že pred časom načrtovane za leto 2009, za volitve v Evropski parlament ali možen začetek veljave lizbonske pogodbe.

Prednostna naloga v okviru usklajevalnega sestanka o proračunu mora biti zagotovitev ustrezne stopnje sredstev za plačila in informacijsko politiko Unije. Prav tako je pomembno, da se Komisiji predstavijo predlogi o financiranju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, da se prepreči njihovo financiranje s sredstvi iz rezerv večletnih finančnih okvirov. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo imela Evropska unija dovolj finančnih virov za soočanje z novimi izzivi na področju „konkurenčnosti za rast in zaposlovanje“ ter da se ne bodo zmanjšala sedanja sredstva za pomembne programe, ki se že izvajajo.

  Roger Knapman (NI), v pisni obliki. − Menim, da moja država v nobenih sedanjih ali v prihodnosti mogočih okoliščinah ne sme financirati nobenih proračunskih programov EU. Menim, da so evropska služba za zunanjepolitično delovanje in vsi ostali vidiki lizbonske pogodbe v celoti neumestni. Zato, čeprav je dobrodošla kakršna koli zamuda pri financiranju takšnih programov, ne morem podpreti predloga spremembe, ki načeloma odobrava, da se mora evropska služba za zunanjepolitično delovanje skupaj z ostalimi novimi proračunskimi programi iz pogodbe financirati v času, ko pogodbo ratificira vseh 27 držav članic. Ne glede na to, ali je ratifikacija vseh držav verjetna ali ne, je še vedno mogoča, zato ne morem podpreti predloga spremembe, ki določa nekatere okoliščine, v katerih bodo predlagatelji priznali evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in druge nove proračunske programe iz lizbonske pogodbe kot načeloma upravičene.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo gospe Haug o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandatu za usklajevanje. To poročilo določa prednostno nalogo Parlamenta za naslednje leto. Glede na izrazito povišanje cen hrane in proizvodnih stroškov na ravni kmetije se zlasti strinjam s pozivom za primerno odzivanje na zahteve za pomoč v obliki hrane in varnost hrane.

Upam, da bo to odzivanje premišljeno, primerno ter da bo vključevalo resno zastavljen naložbeni program v kmetijskem sektorju v državah v razvoju in znotraj EU.

Zato sem glasovala za predlog spremembe 15, ki upošteva mejo v razdelku 2.

Vendar ni mogoče odobriti prizadevanj za vključitev mehanizmov za prenos neporabljenih sredstev skupne kmetijske politike v druge proračunske postavke.

Leta 2007 se je neporabljen denar skupne kmetijske politike uporabil za financiranje projekta Galileo. To ne sme postati pravilo.

  Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Tega predloga spremembe ne morem podpreti, ker v celoti nasprotujem vzpostavitvi in financiranju službe za zunanjepolitično delovanje in drugih tovrstnih programov, ki so odvisni od ratifikacije lizbonske pogodbe. Seveda je zelo pomembno, da programi, ki so vzpostavljeni v okviru t. i. lizbonske pogodbe, nimajo pravne podlage dokler pogodbe ne ratificira vseh 27 držav članic; vendar v celoti zavračam vse tovrstne programe in menim, da jih sploh ne bi smeli vzpostaviti ali financirati.

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospe Haug zahteva večja pooblastila za področje proračunskih pogajanj s Svetom. Iz tega je mogoče sklepati, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za stroškovne postavke, ki jih je predlagala Komisija. Zdi se, da si Evropski parlament pri financiranju ne določa omejitev. Mislim, da je ta pristop neustrezen. Izhodiščna točka mora biti splošen okvir, za katerega smo se dogovorili; potrebne prednostne naloge pa je treba nato vzpostaviti med različnimi stroškovnimi postavkami.

V sedanjih večletnih finančnih okvirih je potrebne več prilagodljivosti. Zato podpiram zamisel, da se presežki, ki so nastali na strani kmetijstva, uporabijo za druge namene.

– Poročilo: Marcin Libicki (A6-0225/2008)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot poročevalka o pobudi sinergija Črnega morja želim podpreti poročilo gospoda Libickija, ker je tema, ki jo obravnava, strateška ter presega območje Črnega morja in področje varstva okolja. Dejansko smo razpravljali o zadevi, ki je skupna regiji Baltskega morja in regiji Črnega morja ter vpliva na celotno Evropo: varnost oskrbe z energijo in evropska politika v tem smislu.

Ob upoštevanju vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti je bistveno, da njihova diverzifikacija predstavlja temeljno načelo evropskega koncepta varnosti oskrbe z energijo. Prav tako je pomembno razviti jasno evropsko politiko na področju energije, ki bi temeljila na solidarnosti in usklajenosti, da bi se izognili sklenitvi dvostranskega sporazuma, ki bi lahko vplival na interese držav članic in zlasti uničil večje, na evropski ravni priznane projekte, kot je projekt Nabucco.

Zato ponovno pozivam Komisijo in Svet, naj podvojita prizadevanja za uspešno izvajanje projekta Nabucco ter jasno oblikovanje skupne energetske politike. Tako stanje v baltski regiji kot stanje v črnomorski regiji kažeta, da je nujno začeti s konkretnimi in odločnimi ukrepi.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da glasujemo za poročilo gospoda Marcina Libickija o načrtovanem plinovodu skozi Baltiško morje, čeprav smo želeli, da bi bil poziv za raziskavo glede nadomestne poti po kopnem odločnejši. Vendar menimo, da je Parlament postavil jasno mejo, kar zadeva presojo vpliva na okolje, ki jo podpiramo in se z njo strinjamo. Pričakujemo, da se bodo nadaljnje odločitve sprejemale na podlagi obsežne in neodvisne raziskave. Območje Baltiškega morja je občutljivo in je že pod velikim okoljskim pritiskom. Če bo izdano dovoljenje za izgradnjo plinovoda, je najpomembneje, da bo vpliv na okolje čim manjši.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. — (PL) Gospod predsednik, posledica gradnje plinovoda Severni tok bi lahko bil poseg v skladišča orožja zadnje vojne. V morju je približno od 40 000 do 60 000 MT kemičnega orožja in točno mesto nahajanja tega orožja ni znano. Posledica posega v ta skladišča bi lahko bila zelo velika ekološka katastrofa.

To poročilo sem podprl, ker se strinjam s poročevalcem, da je nesprejemljivo, da se tako daljnosežen čezmejni projekt obravnava kot dvostransko vprašanje Rusije in Nemčije. Zaščita Baltiškega morja in prebivalstva baltskih držav mora biti ena od glavnih prednostnih nalog EU.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Strinjam se s stališčem, ki ga je Evropski parlament sprejel v zvezi z gradnjo plinovoda, ki bi povezal Rusijo in Nemčijo.

Evropska unija potrebuje celostno, skupno in skladno energetsko politiko ter dolgoročno strategijo, da se zagotovi energetska neodvisnost držav članic.

Evropska unija bi morala okoljska in geopolitična vprašanja v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic namesto z dvostranskimi pogodbami, sklenjenimi med nekaterimi državami članicami in Rusijo. Le tako lahko Evropska unija doseže stabilen položaj v pogajanjih z Rusijo, pri čemer se viri energije ne bodo spremenili v dejavnik političnega pritiska in bo EU lahko postala enakovredna partnerica Rusiji.

Tako bomo lahko odgovorili na upravičeno zaskrbljenost romunskih državljanov v zvezi s stalnim naraščanjem cene plina in elektrike, pri čemer bodo Romuni in njihov življenjski standard utrpeli pomembne negativne socialno-gospodarske posledice.

Hkrati bi lahko rešitev v obliki skupne evropske energetske politike dopolnila nesposobnost desno usmerjenih voditeljev v Bukarešti za spodbujanje energetskih interesov Romunije v odnosu z Rusijo.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Marcina Libickija. To je pomembno poročilo. Vendar vas želim opozoriti, da ne drži, da Evropski parlament to temo obravnava zaradi peticije državljanov. Kolega gospod Bogusław Sonik je razpravo o severnoevropskem plinovodu predlagal že več mesecev pred prejetjem peticij.

Presenečen sem, da temu poročilu tako nasprotujete. Pogosto razpravljamo o ekoloških vprašanjih in temu nihče ne nasprotuje. Vendar v tem določenem primeru nekatere države članice ne želijo, da se razišče vpliv projekta na naravno okolje. Zakaj? Odgovor je preprost: za nekatere države in politike je ta projekt pomembnejši od okolja. Morda bi morali ravno zato obravnavati politično in ekonomsko ozadje načrtovane naložbe. Poznam argument, da je to zasebni projekt. Vendar ne smemo pozabiti, da so v podjetju, ki naj bi gradilo ta plinovod, zaposleni nekdanji politiki. Rusija nima težav z izkoriščanjem zasebnih projektov za uresničevanje političnih ciljev.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu predlogu sprememb, ker dejansko spreminja bistvo prvotnega besedila. Prvotna različica besedila poziva k preučitvi nadomestnih možnosti za obstoječi projekt plinovoda, tj. takih, ki bi bile vsaj trikrat cenejše in ne bi močno ogrožale okolja. S predlogom sprememb, ki zaradi potrebe po zemeljskem plinu zanemarja okoljsko zakonodajo in skrbi državljanov, se ne morem strinjati. Poleg tega poudarjam, da je prvotni namen tega plinovoda obiti sedem drugih držav ob Baltiškem morju, da bi s plinom oskrbeli le eno ali dve državi članici, torej argumenta po zadovoljevanju vedno večjih potreb po zemeljskem plinu ne moremo jemati resno.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Odločno podpiram predlog iz poročila odbora, da se izdela presoja vplivov plinovoda Nord Stream na okolje. Vendar poročilo ne obravnava le tega: pomembni so tudi vidiki v zvezi z energetsko politiko. Energetske politike ne moremo oblikovati neodvisno od podnebne politike. V osnovi sta povezani, tako kot davčna politika in proračun ali pravo in pravosodje.

Za uresničevanje posameznih vidikov energetske politike so potrebni finančni ali drugi podobni instrumenti. V belih knjigah o temah s področja energetike v Uniji in v državah članicah Unije se stalno zahteva čiste, neodvisne in konkurenčne oblike energije, vendar deluje le tržni mehanizem za izpolnjevanje zadnjega merila, tj. konkurenčnosti.

Še vedno ne vidim nobenega tržnega mehanizma, namenjenega zmanjševanju naše odvisnosti od energije, zlasti zemeljskega plina iz Rusije. Ta teden bo evropski energetski forum razpravljal z državami članicami OPEC. Državam OPEC dejstvo, da je nepogrešljiv kartel s prevelikim vplivom na naše gospodarstvo, koristi.

Odvisnost od energije zaradi napak prejšnjih generacij raste in nam škoduje. Ko se odločamo o rešitvah za prihodnost, tudi v zvezi s plinovodi in drugimi oblikami ekonomske odvisnosti, moramo ta dejavnik upoštevati. Ali zagotavljamo trajnostni razvoj, ko želimo gospodarstvo z nižjimi emisijami ogljika, in ali napredujemo v pravi smeri?

Podnebne spremembe so resnične in stroški energije se zvišujejo. Zaradi vedno večje odvisnosti od zemeljskega plina sosednja država Evropske unije pridobiva moč, ki jo je pred dvajsetimi leti izgubila.

Nedvomno nočemo ponoviti napak naših političnih predhodnikov. V kratkem času moramo veliko narediti.

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram stališče poročevalca gospoda Marcina Libickija, da je lahko zaradi izvedbe projekta „Baltiški plinovod“ ogroženo okolje v osmih državah članicah Evropske unije, tj. Nemčije, Švedske, Finske, Latvije, Litve, Estonije, Danske in Poljske. Poleg tega lahko zvišanje cen zaradi stroškov gradnje plinovoda negativno vpliva na potrošnike.

Pomembna točka je nadomestni predlog za gradnjo severnoevropskega plinovoda na kopnem v državah članicah Evropske unije. Tako bi bile izpolnjene vse strateške in ekonomske zahteve iz sklepa 1364/2006/EC. Nadomestni predlog je varnejši z vidika okolja in tudi cenejši.

Zlasti podpiram izdelavo neodvisnih poročil in presojo vplivov gradnje plinovoda na okolje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Tako obsežen projekt, kot je plinovod Nord Stream, terja popolno in temeljito presojo povezanih posledic za okolje. Pred začetkom izvedbe projekta moramo zagotoviti, da izpolnjuje stroga okoljska merila. O poročilu Marcina Libickija o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo, sem glasoval v skladu s temi stališči.

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Danes bomo glasovali o zelo pomembnem poročilu o vplivu načrtovane gradnje t. i. baltiškega plinovoda, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo, na naravno okolje Baltiškega morja. Načrtovani projekt je eden od številnih projektov na področju plinske infrastrukture, ki je potrebna za zadovoljevanje vedno večjih potreb EU po zemeljskem plinu. Vendar je treba nameniti posebno pozornost številnim dejavnikom v zvezi z izgradnjo tega plinovoda.

Zaradi tega najdaljšega in najplitvejšega plinovoda na svetu so resno ogroženi biotska raznovrstnost in naravni habitati ter varnost ladijskega prevoza v tej regiji, če sploh ne omenjamo potopljenih 80 000 ton streliva iz druge svetovne vojne. Kot član odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter poročevalec o konvenciji iz Espooja poudarjam, da mora vsaka tovrstna naložba s čezmejno razsežnostjo temeljiti na predhodnem temeljitem posvetovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi. Pozorni moramo biti na presoje kakršnih koli nadomestnih možnosti, kot so kopenske poti, pri čemer moramo upoštevati stroške gradnje in okoljsko varnost.

Zaradi vedno večje odvisnosti EU od majhnega števila energetskih virov in dobaviteljev moramo podpreti pobude, katerih cilj je zagotoviti raznolikost; razmisliti moramo, ali je rusko podjetje Gazprom, ki je lastnik 51 % delnic konzorcija Nord Stream, v tem pogledu res najboljša rešitev.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Veseli me, da glasujemo o poročilu o vplivu načrtovanega plinovoda v Baltiškem morju na okolje, ki ga je pripravil odbor za peticije. Poslanci Evropskega parlamenta morajo biti obveščeni o posledicah tega predloga.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Poročilo gospoda Marcina Libickija podpiram zaradi resne ekološke nevarnosti za Baltiško morje v primeru gradnje plinovoda, zaradi poskusa, da bi se izognili obveznemu pridobivanju soglasij vseh obalnih držav, ter zaradi neobstoja neodvisne in pozitivne presoje vplivov plinovoda na okolje. V energetski politiki Evropske unije je zlasti pomembno ohranjati načelo solidarnosti.

Glede na načrte za plinovod bodo države EU politično odvisne od Rusije, ki bo z naravnimi viri izsiljevala kupce. Poleg tega opozarjam, da se zaradi gradnje plinovoda v morju zvišajo tudi cene zemeljskega plina, saj gradnja v morju stane veliko več kot gradnja na kopnem.

– Poročilo: André Brie (A6-0269/2008)

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Delavska stranka v Evropskem parlamentu to parlamentarno poročilo podpira. Ob padcu talibanskega režima leta 2001 je šolo obiskovalo samo 900 000 otrok. Zdaj šolo obiskuje 6 milijonov otrok, številka pa še raste. Pet milijonov beguncev se je vrnilo v svoje domove, dostop do zdravstva pa ima 82 % prebivalstva, kar je devetkrat več kot leta 2002. Hkrati tudi nas tako kot vse v tem parlamentu skrbi zaradi varnostnih problemov, zaradi katerih ljudje ne morejo normalno živeti.

Vendar smo se glasovanja o poročilu vzdržali, ker v več točkah ne izraža dejanskih razmer v Afganistanu. Navedbe v točki D so nepravilne, ker se pošiljanje novih sil Nata v Afganistan nadaljuje, pri čemer sta Velika Britanija in Nemčija pred kratkim napovedali, da bosta povečali število svojih vojakov v Afganistanu. Prav tako se ne strinjamo z opisom razmer v zvezi s količino proizvodnje opija iz odstavka 32. V poročilu so spregledana prizadevanja afganistanske vlade v zvezi z uresničevanjem njihove dolgoročne nacionalne strategije za nadzor drog, zaradi katere se je zmanjšalo število provinc, v katerih pridelujejo opij.

Končno v okviru nadaljnje podpore Evropske unije reformi sektorja pravosodja in varnostnih služb v državi podpiramo nadaljevanje sodelovanja z afganistanskimi organi kazenskega pregona.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE) , v pisni obliki. – (RO) Stabilizacija Afganistana je eden od ključnih varnostnih izzivov za mednarodno skupnost in boj proti terorizmu. Če zahodnim državam ne uspe, v prihodnosti morda ne bodo več želele sodelovati v intervencijah za preprečevanje in reševanje konfliktov ter v operacijah za ohranjanje miru. Po drugi strani bodo morda tudi prebivalci Afganistana, ki v konfliktnih razmerah živijo že trideset let in katerih država je bila pogosto instrument zunanjih akterjev za doseganje lastnih ciljev, končno uživali trajni mir.

Vojaške operacije so potrebne, ampak ne zadostne za stabilizacijo Afganistana. Pomembno rešitev v tem procesu bi bilo treba iskati na diplomatski ravni, pri čemer je ključno sodelovanje z Iranom, Indijo in Pakistanom, zlasti v obmejnih regijah, kjer delujejo uporniške skupine. Zato je zelo pomembno, da se krepijo demokratične strukture, mednarodna skupnost pa se mora s povečanjem vloge političnega sistema in demokratičnih akterjev na lokalni in regionalni ravni boriti proti marginalizaciji afganistanske vlade.

V Afganistanu Evropsko unijo dojemajo kot humanitarno organizacijo, vendar mora Evropska unija, če želi imeti pomembnejšo vlogo, upoštevati, da revščine in nestabilnosti ni mogoče odpraviti z orožjem in nasiljem, ampak z ukrepi za povečanje blaginje prebivalcev Afganistana. V upanju, da se bo to zgodilo, sem glasovala za sprejetje poročila gospoda Brieja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržal. Poročilo gospoda Brieja o stabilizaciji Afganistana preveč poenostavlja zapletene razmere na terenu. Evropski parlament mora pozorno spremljati dogajanje v Afganistanu, pri čemer menim, da mora biti njegovo delo konstruktivno in usmerjeno k vzpostavitvi stabilne afganistanske države. Nisem prepričan, da lahko na podlagi poročila oblikujemo izvedljive rešitve tega zapletenega konflikta, v katerem naše čete stalno in resnično napredujejo.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozitivni rezultati nedavne konference donatorjev pomoči v Parizu dokazujejo, da sta EU in mednarodna skupnost pozorni na razmere v Afganistanu.

To poročilo, ki je nastalo v ključnem trenutku za prihodnost države, izpostavlja izzive, s katerimi se sooča EU pri učinkovitem sodelovanju v procesu stabilizacije Afganistana. Poudarja pretekla prizadevanja za obnovo z namenom krepitve institucij in izboljšanja življenjskih razmer. V zvezi s tem so spodbudni podatki o znatnem znižanju umrljivosti otrok in znatnem povečanju števila otrok, ki obiskujejo šolo.

Za uspeh v Afganistanu bo potrebno boljše usklajevanje različnih strategij med donatorji pomoči. Varnost mora nedvomno ostati prednostna naloga, vendar morajo prebivalci Afganistana tudi videti, kako pomoč koristi njim. Potrebno je zgraditi dodatno osnovno infrastrukturo, na primer ceste, šole, bolnišnice itd.

Za uspešnost stabilizacije je pomembno tudi, da se prebivalcem Afganistana da na voljo orodja, da sami poskrbijo za svojo prihodnost. S tega vidika veliko obeta afganistanska nacionalna razvojna strategija, ki jo morata mednarodna skupnost in Evropska unija podpirati.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Po mojem mnenju je poročilo o razmerah v Afganistanu in predlogih za stabilizacijo razmer v tej državi nedosledno in preveč poudarja pomembnost vojaških akcij in vloge Nata v regiji. Po eni strani je v poročilu zapisano, da vojaške aktivnosti talibanov afganistanske suverenosti neposredno ne ogrožajo, po drugi strani pa vsebuje opozorilo, da je Afganistan zdaj na kritičnem razpotju.

Sam sem drugačnega mnenja. Predsednik Karzai jasno pravi, da koalicijske sile ne zmagujejo v boju proti talibanom, in popolnoma pravilno dodaja, da bo zmaga proti terorizmu možna le, če nekateri partnerji afganistanske vlade nehajo uresničevati svoje lastne (različne) interese. Vojna v Afganistanu, ki jo je v preteklosti bíla Sovjetska zveza, je dokaz, da te države ni mogoče niti voditi niti stabilizirati z uporabo vojaških sredstev. Edini učinkovit način za stabilizacijo so politični, ekonomski in socialni ukrepi ne le v Afganistanu, ampak tudi v sosednjih državah. Naj dodam, da so ključni problem hegemonski interesi Združenih držav v tej regiji.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo je odkrito imperialistično. V njem piše, da „podpira prizadevanja sil Nata, da bi izboljšale varnost države in zatrle lokalni in mednarodni terorizem, pri čemer upošteva, da je prisotnost teh sil bistvena za zagotovitev prihodnosti države.“ Poziva h krepitvi okupacijskih sil ZDA-EU-NATO z „dodatnimi bojnimi enotami“ in cinično zahteva, da te „niso določene z nacionalnimi varnostnimi pravili“, kar pomeni, da naj odkrito in brez pretvarjanja delujejo kot okupacijske sile. Poudarja, da „bi morala Evropska unija v procesu stabilizacije in obnove Afganistana uporabiti izkušnje in strokovno znanje svojih misij in tistih držav članic, ki so že vojaško in civilno prisotne na afganistanskem ozemlju.“ To pomeni, da bi morala tudi morilske akcije svojih vojaških enot v Afganistanu izkoristiti za pridobivanje operativnih izkušenj za imperialistične intervencije drugje po svetu. Politični predstavniki EU si želijo zagotoviti večji delež imperialističnega vojnega plena v regiji, zato poudarjajo, da „mora EU spodbujati evropske vlagatelje in jim pomagati, da sodelujejo pri obnovi Afganistana.“

Iz ciničnih izjav v poročilu je razvidna vloga in imperialistične težnje EU, ponovno pa se potrjuje, da sta „EU in Nato oba dela iste organizacije hudodelcev.“ Ljudje se morajo skupaj boriti proti celotnemu imperialističnemu sistemu.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kot celotna skupina levice sem tudi sam glasoval proti sprejetju poročila o Afganistanu, saj poročilo vztraja pri vojaški invaziji in prisotnosti v tej državi, ki jo vojna obremenjuje in v kateri je v zadnjih tridesetih letih umrlo že več kot 1,5 milijona ljudi. Problemov v Afganistanu ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi. Prebivalci Afganistana potrebujejo solidarnost Evrope. Nadaljevanje in krepitev vojaške prisotnosti Evrope je eden od glavnih razlogov za nestabilnost in nevarnost v regiji.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Afganistan je zdaj prizorišče boja za varnost, stabilnost, mir in demokracijo ter obenem proti mednarodnemu islamskemu džihadu, ki želi z zmago v Afganistanu dokazati svojo trditev, da imperij začenja propadati. Ravno zato so mednarodna in zlasti evropska prizadevanja tako pomembno. Zavezniki, zlasti tisti, ki zahtevajo krepitev vloge Nata, se morajo soočiti z izjemnimi težavami in pomagati dejavnim enotam na terenu, ker je zmaga nujno potrebna.

Dogajanje v Afganistanu bo v veliki meri vplivalo na naša zavezništva v prihodnosti in tudi na naš mir in varnost. Medtem ko številni predlagajo sprejemanje kompromisnih rešitev in popuščanje, ne smemo prezreti grožnje, ki je usmerjena proti nam, in trditi, da je ni. Nujno moramo okrepiti učinkovite vojaške zmogljivosti v Afganistanu in vse druge ukrepe, zlasti pomoč za razvoj in spodbujanje demokratične vladavine prava. Če nam spodleti v Afganistanu, se bomo morali verjetno boriti ponovno, vendar takrat verjetno bliže domu.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) V poročilu je zapisano, da je kljub določenemu napredku potrebno še veliko dela za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v Afganistanu. Za izboljšanje razmer Evropski parlament predlaga veliko pozitivnih ukrepov. Na žalost je Parlament podprl tudi predlog, da se preneha škropiti polja opija, ki pokrivajo velik del države. Kmečko prebivalstvo je nedvomno treba podpreti, vendar gojenje opija dolgoročno ni sprejemljiv način zagotavljanja rasti, demokracije in politične stabilnosti v Afganistanu. To škoduje Afganistanu in drugim.

  Predsednik. − S tem se obrazložitve glasovanja končajo.