Dobesedni zapisi razprav

Torek, 8. julij 2008 - Strasbourg

13. Odgovor EU na izziv državnih premoženjskih skladov (razprava)

  Predsednica. – naslednja točka je skupna razprava o naslednjih ustnih vprašanjih:

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Svet vložila gospa Berès, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o odgovoru EU na izziv državnih premoženjskih skladov (O-0067/2008 – B6-0164/2008) in

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Svet vložila gospa Berès, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o odgovoru EU na izziv državnih premoženjskih skladov (O-0068/2008 – B6-0165/2008) in

  Pervenche Berès, avtorica. − (FR) Gospa predsednica, gospa predsedujoča Svetu in gospod podpredsednik Komisije, zahvaljujem se vam za priložnost, da imamo razpravo z dvema zadevnima institucijama. Gospod Verheugen upam, da boste poročali komisarju Charlieju McCreevyju o naravi naše razprave.

V Evropi imamo že dolgo dejavne državne premoženjske sklade zlasti norveški sklad, pri čemer nam do zdaj niso nobeni njegovi ukrepi povzročali nobenih težav. Vendar sta dva nova dogodka spremenila sedanje razmere. Prvi dogodek predstavljajo pomembne rezerve, ki so jih ustanovile naftne monarhije in države, ki so zbrale presežke trgovinske bilance, ki oskrbujejo te državne premoženjske sklade. Drugi dogodek je seveda kriza hipotekarnih posojil, ki je pojasnila strateško vlogo, ki bi jo lahko imeli ti državni premoženjski skladi.

V preteklosti, ko so se ti skladi uporabljali za vlaganje povsod zlasti v Združene države, je njihova strateška lastnost povzročala dvome. Zdaj, ko pogledamo vlogo, ki so jo od investicijskih bank prevzeli državni premoženjski skladi v smislu zagotavljanja likvidnosti ali lastnih skladov, se zavedamo, da so namesto tega postali vlagatelji zadnje možnosti.

V takšnih okoliščinah postanejo pomembna čustva, zato smo zastavili to vprašanje. Zato je tudi nedvomno, zakaj je predsednik Komisije, za razliko od komisarja za notranji trg, bil prepričan, da je koristno in potrebno objaviti 27. februarja dokument, ki daje podlago za današnjo razpravo.

Tvegamo, da bi se v vseh državah članicah izvajala ta strategija, ki navsezadnje ne bi pomagala pri soočanju z realnostjo, ki je ta, da so zdaj državni premoženjski skladi prevzeli odgovornost dejavne vloge na kapitalskem trgu. Posledično postavljajo te nove razmere do neke mere obveznosti na njih in na nas, v dialogu soglašamo z upravljavci teh skladov.

Zato bi danes v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve radi izpostavili pet vprašanj.

Prvič, menimo, da je bil odgovor Komisije do zdaj: „Vsaka država članica naj izvaja svojo strategijo v smislu preglednosti in zahtev upravljanja v zvezi s temi skladi, pri čemer se bo na ravni Skupnosti preprosto preverjalo, če zahteve v vsaki državi članici kršijo pravila Pogodbe ali pravila o delovanju notranjega trga“.

To se nam ne zdi primerna strategija. Menimo, da bi si morali v takem primeru prizadevati za proaktiven pristop in oblikovanje usklajevanja na ravni Skupnosti: na eni strani moramo preprečiti nepošteno konkurenco med državami članicami, ker je jasno, da države članice do neke mere tekmujejo med seboj, da bi videle, kdo bi lahko imel največ koristi od zanesljivih in dolgoročnih naložbenih zmogljivosti teh državnih premoženjskih skladov, na drugi strani pa moramo določiti in sodelovati pri strateških ali občutljivih sektorjih, ki jih je treba ohraniti.

Drugo vprašanje se navezuje na težavo registracije teh skladov. Ali bi bilo mogoče predvideti registracijo teh skladov na ravni Skupnosti, kot nameravamo to narediti zdaj za bonitetne agencije?

Tretje vprašanje zadeva razlago člena 58, ki predvideva omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javnega reda. Kar zdaj zadeva Svet in Komisijo, ali je kakšna razlaga, ki bi morala imeti prednost na tem področju? O tem bi radi imeli več informacij.

Četrto vprašanje je sledeče: ali ni to razprava, ki ima mednarodno razsežnost? Menimo, da bi bila Evropska unija veliko bolje opremljena in bolje pripravljena za obravnavanje mednarodne razsežnosti te razprave, če bi do neke mere imeli oblikovano stališče naše baze, tj. stališče Evropske unije, namesto stališča ene ali druge države članice, ki so se pognale v to tekmo zaradi privlačnih finančnih zmožnosti.

Zadnje vprašanje zadeva menjalni tečaj. Kakšno je vaše stališče glede razmer, kjer naftne monarhije trenutno vlagajo v evrska sredstva s skladi iz prodaje nafte v dolarjih, s čimer slabšajo napete razmere menjalnega tečaja, ki posledično vplivajo na naše trgovinske bilance?

Gospa predsednica, gospod podpredsednik, to so ta vprašanja, ki bi jih odbor za ekonomske in monetarne zadeve rad zastavil, pri čemer se veselimo odgovorov Sveta in Komisije.

  Anne-Marie Idrac, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospa Berès je odlično povzela vprašanja v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi. Rada bi dodala še več drugih razlogov, zakaj razpravljamo o njih. Seveda so se ti v zadnjih letih polegli: po mnenju Mednarodnega denarnega sklada, ustvarjajo zdaj med 2 200 milijard EUR in 300 000 milijard EUR. Vendar moramo pogledati njihove naložbene strategije, njihovo preglednost, jasnost teh strategij in mogoče pojav novih skladov.

Oktobra 2007 so finančni ministri držav G8 vprašali Mednarodni denarni sklad in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da obravnavajo ta vprašanja. Obe instituciji sta se odzvali na te pozive in pričeli z delom: Mednarodni denarni sklad se je osredotočil na države, ki so odgovorne za državne premoženjske sklade, medtem ko se je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj osredotočila na države prejemnice. Mednarodni denarni sklad je pregledal sedanje prakse sklada, organiziral okroglo mizo, osredotočeno predvsem na te teme, poleg tega je ustanovil mednarodno delovno skupino, sestavljeno iz 25 držav s tovrstnimi skladi za pripravo poročila, ki bo objavljeno ob koncu oktobra letos. Njegov cilj je pripraviti najboljše prakse, katere bodo lahko državni premoženjski skladi sprejeli zlasti v zvezi s preglednostjo, naložbenimi strategijami in upravljanjem. V zvezi s tem je treba opozoriti, da jih je veliko izpostavilo pokojninski sklad norveške vlade kot referenčno točko na tem področju.

Kar zadeva Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, so poudarili najboljše prakse za države prejemnice, pri čemer je minister Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj sprejel deklaracijo pred nekaj tedni. Odbor za naložbe bo zdaj nadaljeval z delom, osredotočil se bo zlasti na strokovno spremljanje razvoja politik, pri čemer bo imel obsežnejšo razpravo o naložbah, ki jih nadzirajo tuje vlade.

Nadaljujem z razsežnostjo Skupnosti. Kot veste, je Komisija februarja 2008 predstavila sporočilo, imenovano „Skupni evropski pristop v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi“. V svojem sporočilu Komisija navaja, da so novi zakonodajni ukrepi na ravni Skupnosti nepotrebni, vendar zagovarja skupni evropski pristop, ki temelji na sodelovanju držav, ki prejemajo državne premoženjske sklade, same sklade in tiste, ki so odgovorni za njih, za oblikovanje, citiram, „niza načel za zagotavljanje preglednosti, predvidljivosti in odgovornosti naložb državnih premoženjskih skladov“.

Skupni pristop, katerega predlaga Komisija, mora temeljiti na petih načelih: zavezanosti k odprtemu okolju za naložbe, podpori večstranskega dela, uporabi obstoječih instrumentov, spoštovanju obveznosti Pogodbe ES in mednarodnih zavez ter na koncu sorazmernosti in preglednosti. Poudariti je treba, da sporočilo Komisije priporoča skupni evropski pristop kot dopolnilo k posebnim pravicam držav članic v zvezi z uporabo njihove nacionalne zakonodaje.

Svet je 4. marca pregledal to sporočilo in predložil poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu. Slednji je prevzel zamisli, ki jih je določila Komisija, pri čemer je pojasnil predvsem dve načeli. Na eni strani je raje izrazil svoje stališče, zlasti o delu, ki ga izvajata Mednarodni denarni sklad in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki sem ga ravnokar omenila, namesto da bi izrazil podporo za večstranski pristop na splošno. Na drugi strani je Svet menil, da je ustreznejše sprejeti osnovno načelo za uporabo nacionalnih instrumentov in instrumentov EU, če je potrebno, namesto, da bi uporabili obstoječe instrumente, pri čemer bi ponovno izbrali splošnejši pristop.

Da ne bi česa izključili, je treba poudariti tudi, da se je o vprašanju državnih premoženjskih skladov razpravljalo na srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta, ki je potekalo 9. novembra 2007 v Washingtonu in s katerim je gospod Verheugen zelo dobro seznanjen.

Kar zadeva nacionalne pobude, je res, da so jih nekatere države članice že sprejele oziroma jih nameravajo sprejeti. To velja tudi za druge države, ki so glavne prejemnice državnih premoženjskih skladov zunaj Evropske unije. Seveda takšni nacionalni ukrepi ne smejo nasprotovati skupnemu evropskemu pristopu, ki ga zagovarja Komisija na podlagi načel, ki sem jih ravnokar omenila in katere podpira Evropski svet. Nacionalni ukrepi morajo biti predvideni v okviru skupnega evropskega pristopa, katerega morajo dopolnjevati. Menim, da to ustreza vprašanjem, ki jih je izrazila gospa Berès.

Usklajevanje nacionalnih ukrepov je eden od temeljev skupnega evropskega pristopa, ki ga je predlagala Komisija. Kot predlagate, bo verjetno potrebna analiza obstoječih pobud v državah članicah za učinkovito ustanovitev takšnega usklajevanja, pri čemer je treba zagotoviti, da to ne bo presegalo nacionalnih posebnih pravic in pristojnosti v smislu varnosti. Ta analiza evropskih praks lahko prevzame glavno vlogo iz rezultatov strokovnega spremljanja, ki ga izvaja odbor za naložbe Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kot sem pred kratkim povedala.

V zvezi s členom 58, ki ste ga omenili, gospa Berès, ta določa, da imajo države članice pravico določiti omejitve na podlagi javnega reda ali javne varnosti. Vendar kolikor je Svet seznanjen, se tega člena ni nikoli uporabilo v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi. Zaradi potrebe po pojasnitvi te določbe, bom preprosto povedala, da je lizbonska pogodba ni spremenila.

Za konec, Svet bi rad videl vlogo Evropske unije v mednarodnih organih. Sporočilo Komisije jasno kaže, da dejavno sodelujemo in bomo nadaljevali s sodelovanjem pri delu Mednarodnega denarnega sklada, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter drugih organov. Državni premoženjski skladi so mednarodnega dosega, zato je za Evropo zagotovo pomembno, da na eni strani sodeluje z ostalimi državami prejemnicami, na drugi strani pa z državnimi premoženjskimi skladi in tistimi, ki so odgovorni zanje. Zato mora Unija imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju napredka dela večstranskih organov, ki sem jih omenila, namesto da preprosto spremlja razprave kot tihi opazovalec. Zato je spomladanski Evropski svet podprl zamisli, ki jih je predstavila Komisija. Zlasti je izrecno določila svojo podporo sedanjemu delu za sklenitev mednarodnega sporazuma o kodeksu najboljših praks, katerega bi državni premoženjski skladi lahko sprejeli in kateri bi določil načela, ki bi veljala za države prejemnice na mednarodni ravni. Evropski svet je tudi dodal, da si mora Unija prizadevati, da prispeva k sedanji razpravi na usklajen način, poleg tega je pozval Komisijo in Svet, da nadaljujeta z delom v tej smeri. Svet namerava v celoti nadaljevati v tej smeri.

V zvezi z vašim zadnjim vprašanjem, ki zadeva finančna vprašanja v zvezi z nafto, kot se danes navaja v G8, se vsi zavedamo pomembnosti vprašanj, ki so povezana z zmanjševanjem svetovnega neravnovesja. Nekatere nastajajoče države, predvsem države izvoznice nafte, imajo velike presežke. Ključno je, da se izvedejo spremembe zlasti prek ustreznega dviga vrednosti valute. Ta vprašanja seveda pozorno spremljajo G7-G8, vendar tudi Mednarodni denarni sklad v sodelovanju z državami članicami EU.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospa predsedujoča Svetu, gospe in gospodje, državni premoženjski skladi so postali pomembni udeleženci v sistemu svetovnih financ, poleg tega so nedavno začeli upravičeno privabljati pozornost javnosti. Evropska komisija je v svojem februarskem sporočilu določila, kako se mora po našem mnenju Evropa odzvati na ta izziv.

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju brez zadržkov sprejel pristop, ki ga je predlagala Komisija. Sedanji položaj je preprost: Evropska unija je največji svetovni izvoznik neposrednih naložb, hkrati pa privablja veliko investicijskega kapitala v nasprotni smeri. To je vse zelo dobrodošlo. Naložbe in odprtost sta dve od glavnih gonilnih sil za rast in zaposlovanje v Evropi. Ne smemo se izmikati našim obveznostim za zagotavljanje odprtega okolja za naložbe.

Državni premoženjski skladi niso prišli včeraj na prizorišče za naložbe, ampak so dejansko vlagali v Evropo že okoli 50 let. Ti odgovorni in zanesljivi vlagatelji so sledili dolgoročni in stabilni politiki, ki je poleg tega vsekakor prestala preskus zadnjih motenj na finančnih trgih. Ti skladi so priskrbeli kapital, le takrat, ko se ga je nujno potrebovalo.

Niti zdaj nimamo nobenih razlogov, da bi predvidevali, da državni premoženjski skladi negativno vplivajo na menjalni tečaj. Nimamo nobenih dejanskih navedb, da bi ti skladi pretvarjali ameriške dolarje v evre, poleg tega njihov obseg še ni na taki stopnji, ki bi jim omogočala, da bi imeli pomemben vpliv za razvoj na mednarodnih finančnih trgih.

Zdaj se število in velikost teh skladov povečuje zelo hitro. Vzorci naložb se spreminjajo. Spreminja se celo geopolitičen zemljevid tistih držav, ki ustanavljajo te sklade. Področje in kakovost informacij, ki ju skladi zagotavljajo trgu, se pogosto zelo razlikujejo od sklada do sklada, in od tu strah, da bi naložbe teh sredstev dale zadevnim tujim vladam pretiran političen vpliv, pri čemer je to skrb, ki jo moramo vzeti resno.

Če so skladi pregledni in upoštevajo jasna pravila o odgovornosti, nas ne bi smelo skrbeti dejstvo, da so državni naložbeni nosilci. Potrebujemo zaupanje v zgolj komercialno naravo njihovih ciljev, kar pomeni, da sta preglednost in upravljanje družb ključna dejavnika.

Sporočilo Komisije določa nekatere možnosti, ki so na voljo. Uredba je redko najboljši odziv. Vsi vlagatelji na enotnem trgu morajo upoštevati enake uredbe, ki veljajo za konkurenco, notranji trg in delovno pravo. Različni instrumenti za tuje naložbe, ki jih države članice sprejmejo za zaščito javne varnosti, reda in miru, morajo upoštevati smernice Skupnosti.

Vendar želim poudariti, gospa Berès, da so države članice upravičene za sprejemanje takih ukrepov, pri čemer jih je veliko to počelo že nekaj časa. Komisija bo to pozorno spremljala, vendar do zdaj ni nobenih načrtov za izvedbo podrobne revizije. Kakršen koli pregled naložb v občutljivem sektorju na ravni EU mora preveriti vse vire naložb, ne samo državnih premoženjskih skladov. Zagotovo se strinjamo, da obstajajo druge vrste skladov, ki nas bolj skrbijo kot državni premoženjski skladi, pri čemer ni tako lahko razpravljati tukaj o preglednosti in upravljanju družb.

Zagotovo lahko rečemo, da ne moremo rešiti svetovnega vprašanja s sprejetjem ozkega evropskega pristopa, ampak moramo najti mednarodno in svetovno rešitev. Komisija meni, da je najboljši odgovor za to kodeks ravnanja, ki bi ga na svetovni ravni skupno razvile države prejemnice in sami skladi. Prostovoljni kodeks ravnanja, ki določa osnovna merila za upravljanje in preglednost, bi zagotovil večjo jasnost nad delovanjem skladov.

Od srečanja v marcu, ko je Evropski svet izrazil podporo za ta pristop, Evropska komisija dejavno sodeluje pri delu Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za opredelitev najboljših praks. Pri obeh organizacijah je bil dosežen napredek. Zagotovo lahko rečem, da se zdaj oblikuje rešitev, pri čemer imamo dobro opredeljen in celosten evropski pristop, za katerega si zdaj prizadevamo.

Ne smemo pozabiti, da je to dvostranski postopek. V interesu vseh je, da se doseže jasnost. Za sklade bo to pomenilo stabilnost, pri čemer se bo zmanjšalo tveganje za neuspeh. Za tista nacionalna gospodarstva, v katera vlagajo skladi, bo stabilen, predvidljiv in nediskriminatoren okvir odpravil tveganje, da ne bi ti pomembni vlagatelji odšli iz Evrope in začeli vlagati drugam.

Nameravamo nadaljevati z delom Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. V Uniji imamo močno soglasje, kar pomeni, da imamo skupen pristop. Države članice se niso odločile, da se bodo same podale v to. Dejansko si nobena država članica ne želi delati sama brez pomoči in podpore. To krepi naš argument, pri čemer je pomembno, da obdržimo to, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. S tako podporo lahko pričakujemo, da bodo naše politike imele velik vpliv, pri čemer je Komisija prepričana, da bomo do konca tega leta imeli konkretne rezultate pozitivne narave, o katerih bomo poročali Parlamentu.

  Piia-Noora Kauppi, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, popolnoma se strinjam z oceno Komisije in Sveta o državnih premoženjskih skladih. Ti so trend 21. stoletja, pri čemer je ta razprava zelo dobrodošla.

Ti skladi so postali ponovno bolj vidni v času finančne krize, ki vključuje več bank in investicijskih družb, zaradi zagotavljanja zelo potrebne dokapitalizacije nekaterim od teh družb.

Državni premoženjski skladi se bodo pospešeno povečevali v bližnji prihodnosti, kar nas ne sme prestrašiti. To je naraven pojav razvoja trga. Kapital, ki ga prinašajo državni premoženjski skladi svetovnim trgom, je potreben za to, da se ohranja pretok naložb. Ti skladi imajo zmožnost zagotavljanja likvidnosti za finančni trg in podjetja. To je včasih bistveno za njihovo preživetje.

Zaradi njihove velikosti in virov lahko državni premoženjski skladi vlagajo tja, kjer so skladi včasih nujno potrebni, v katere drugi ne morejo ali nočejo vlagati.

Načeloma tako kot kateri koli drugi naložbeni skladi si tudi državni premoženjski skladi prizadevajo za dobre donose trdnih naložb, ki so pogosto dolgoročne. Ti ne ogrožajo vnaprej svetovnega finančnega trga ali evropskega gospodarstva, ampak so zanj zelo koristni.

Medtem ko se zdaj pojavljajo skrbi v zvezi z večanjem gospodarske moči nekaterih držav bogatih z nafto ali držav kot je Kitajska, ne sme biti posledica tega in odziv na to nezadovoljstvo izključitev teh držav is svetovnih finančnih in naložbenih trgov. Ravno nasprotno, Evropa bi morala sprejeti pritok skladov, ki prihajajo iz teh držav in njihovih investicijskih skladov.

Seveda je dejstvo, da nekatere od teh držav ne upoštevajo naših enakih političnih osnovnih načel, zaskrbljujoče. Če vodijo politični cilji njihove naložbene strategije, vendar to ni tako, ni nobenih dokazov, ki bi pokazali, da so državni premoženjski skladi povzročili kakršno koli večjo krizo. Delovali so dobro premišljeno, brez političnih poseganj. Diskriminiranje vseh državnih premoženjskih skladov na podlagi njihovega porekla je neproduktivno in proti načelom dobre pravne ureditve.

Osnovno načelo finančnih trgov in uredb za upravljanje družb bi moralo obravnavati vse udeležence, ki so vpleteni v podobne dejavnosti enako. Seveda, bi bil kodeks ravnanja dobrodošel, vendar bi moral temeljiti na nerazlikovanju vira prihodka.

  Elisa Ferreira, v imenu skupine PSE. – (PT) Odpiranje trgovini in vlaganju je znak evropskega združevanja. Državne premoženjske sklade poznamo že dolgo časa. Kot je bilo povedano v zvezi s sedanjimi resnimi gospodarskimi težavami, sta se povečala njihov potencial kapitalizacije in zanimanje za ta potencial. Odpiranje strateških sektorjev ter dodelitev ključnih javnih sredstev zasebni ponudbi je še ena od značilnosti Evropske unije. Vendar je pomembno zagotoviti, da vodijo vse izvajalce, zlasti državne premoženjske sklade, jasna in pregledna pravila, pri čemer morajo biti njihovi cilji v skladu s primernim delovanjem trgov, s pošteno konkurenco med izvajalci in s kratkoročno in dolgoročno zaščito pravic evropskih državljanov.

Podpiramo sporočilo Komisije za večstranski kodeks ravnanja v okviru Mednarodnega denarnega sklada. Vendar glede na to, kaj se dogaja s tveganimi skladi in zasebnim kapitalom, ni dovolj kodeks dobre prakse. Komisijo pozivamo za neodvisno in trdno zagotovilo, da bodo na notranjem trgu vsi izvajalci finančnih storitev, vključno s temi skladi, ki temeljijo na evropskih in ne le na nacionalnih ali mednarodnih merilih, ustrezno spoštovali načela preglednosti in upravljanja.

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, državni premoženjski skladi so v zadnjih mesecih postali tema pogovorov, zato ker so se ukvarjali z evropskim bančnim sektorjem v bančnim sektorjem v Združenih državah. Veliko jih meni, da je to sodelovanje le prvi korak, pri čemer se državni premoženjski skladi zdaj združujejo zaradi velike nakupovalne mrzlice, ki se bo končala tako, da bo prišlo veliko podjetij iz Evrope in drugod po svetu pod njihov vpliv ali celo pod njihov nadzor. Tukaj se strah političnega vpliva združuje z zaskrbljenostjo, da bi se vsaj poskusilo pridobiti dostop do tehnologij, ki bi bile drugače nedosegljive, zlasti odkar zdaj obravnavamo partnerje in tržne udeležence, ki niso bili prej dejavni na mednarodnem prizorišču, in sicer pri državnih premoženjskih skladih iz Rusije in Kitajske.

Denarja je dovolj. Z več kot 3 milijardami USD za vodenje teh operacij imajo zdaj dvakrat več pod njihovim nadzorom kot mednarodni investicijski skladi. Vendar z zgodovinskega stališča moramo povedati, da nimamo nobenih dokazov, ki bi podprli to domnevo. Skladi, kot smo že omenili, so se do zdaj vedno izkazali kot dobri delničarji. Zanima jih dolgoročen in pozitiven razvoj njihovih podjetij, pri čemer pridobijo dobro in dolgoročno stopnjo donosa njihovih naložb.

Vendar ne smemo biti začudeni in naivni, ko opazujemo razvoj teh dogodkov. Potrebujemo sklop pravil, vendar ne želimo imeti izolacionizma ali protekcionizma, saj so državni premoženjski skladi konec koncev primer dejstva, da prosti kapitalski trg deluje, pri čemer je v našem interesu, da tako tudi ostane.

Zato liberalci podpiramo Komisijo pri njenem pristopu in njenem pozivu za kodeks ravnanja, pri čemer upamo, da bo ta kodeks resnično prinesel preglednost, da bodo postali ti osnovni motivi za vlaganje teh državnih premoženjskih skladov jasni, ter da bodo skladi sami izvajali dobro upravljaje družb in se je držali.

Vendar potrebujemo vseevropsko rešitev, ne 27 različnih rešitev EU, pri čemer potrebujemo tudi mednarodno rešitev. Zato podpiram to, kar je komisar povedal, in sicer, da potekajo intenzivna pogajanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodnim denarnim skladom.

V teh letih je prosti pretok kapitala prispeval k rasti v Evropi in na splošno v svetu. V prihodnosti ne smemo ogroziti tega s pretirano pravno ureditvijo in protekcionizmom, ampak moramo upoštevati naša načela prostega trga.

  Cornelis Visser (PPE-DE). – (NL) Državni premoženjski skladi so na finančnem trgu dejavni že več kot 50 let. Sredstva v državnih premoženjskih skladih so se zelo povečala v zadnjih letih na primer na Kitajskem, v Rusiji in v arabskih državah.

Namen državnih premoženjskih skladov je vlagati presežek državnih rezerv za ustvarjanje dobička. Menim, da so te države upravičene, da si poiščejo najboljši način za vlaganje njihovih rezerv v tujo valuto, zato podpiram prispevek teh skladov. Skladi izboljšujejo likvidnost finančnih trgov, pri čemer ustvarjajo rast in delovna mesta. Poleg tega prispevajo k naložbam v dolgoročnem smislu. Ustvarjajo stabilnost za podjetja, v katera vlagajo. Zato jim moramo omogočiti, da še naprej vlagajo. Seveda lahko ti skladi prinašajo tudi grožnje. Zato bomo morali preučiti kakšne vrste naložb sklepajo, in ali izpolnjujejo zahteve v zvezi s preglednostjo.

Še vedno ni v celoti jasno politično sodelovanje v teh državnih premoženjskih skladih. Pomanjkanje preglednosti lahko povzroči naraščanje zaskrbljenosti na naši strani zaradi teh državnih premoženjskih skladov. Zato mora Komisija ukrepati, kar je dobro. V nasprotnem primeru se bodo države ukvarjale s temi državnimi premoženjskimi skladi na nacionalni ravni. Nasprotujem preveč nacionalni politiki pri tem. Evropska raven je prava za odziv na to, poleg tega bi morali imeti skupen odziv.

Pomembno je, da imamo usklajeno stališče na evropski ravni. Zato sem zadovoljen z odzivom Sveta in Komisije za tesno sodelovanje na ravni Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Veselim se smernic, ki so jih razvili Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pri čemer upam, da bodo vključili preglednost, dobro upravljanje in vzajemnost.

V zvezi z vzajemnostjo menim, da se moramo omejiti na državne premoženjske sklade. Vedno smo si želeli imeti zasebne vlagatelje, vendar lahko zahtevamo vzajemnost iz državnih premoženjskih skladov.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, v zadnjih 50 letih je več kot 30 držav ustanovilo državne premoženjske sklade. Njihova rast se v zadnjih letih predpisuje tuji valuti od naftnih in trgovinskih presežkov, pri čemer nekatere države zdaj razmišljajo, kako bi lahko okrepile javne pokojninske sisteme.

Kot smo videli lahko državni premoženjski skladi svetovno prispevajo k finančni stabilnosti in tudi gospodarski rasti, da bi zagotovili solidarnost med generacijami.

Vendar lahko vodijo tudi v težave in izkrivljanja. Zato potrebujemo skupen evropski pristop, pri čemer moramo zagotoviti, da bodo delovali pregledno, predvidljivo in z dobrim upravljanjem. Preprečiti moramo navzkrižje interesov in protislovje, pri čemer postanejo evropski sektorji, čigar učinkovitost je bila zaupana logiki trga, spet stvar javne preudarnosti, vendar je tokrat to preudarnost tretjih držav. Zagotoviti moramo skladnost in vzajemnost, poleg tega moramo tudi razmisliti o tem vprašanju in napredovati, tako da določimo nekatera mednarodna pravila.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, gospod komisar, sem goreč zagovornik proste trgovine, pri čemer ne prenašam protekcionizma, vendar to ne pomeni, da sem naiven. Ena od težav državnih premoženjskih skladov je njihova velika rast. Že od februarja letos so se njihova sredstva dvignila iz 600 milijard dolarjev na približno 4 trilijone dolarjev, tj. 4000 milijard dolarjev. Kakšna moč. Menim, da to skupaj z dejstvom, da veliko teh skladov nima ustrezne preglednosti, ki smo jo omenili, v zvezi z njihovimi naložbenimi praksami, pri čemer nekateri od teh prihajajo iz nedemokratičnih držav, kaže, da bi nas moralo to zanimati.

Potrebujemo sklade, potrebujemo naložbe, vendar potrebujemo pravila igre in regulativne sisteme, ki veljajo za vse v skladu s katerimi mora biti preglednost vzor. Menim, da je norveški naftni sklad primer, ki smo ga omenili na tej razpravi. Služiti mora kot model, ko se bo oblikovalo kodeks ravnanja. Gospa predsednica, ko sije sonce ne potrebujemo dežnikov, vendar ko bo začelo deževati, jih bomo morda potrebovali.

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, potrudil se bom, da ne bom ponovil že izraženih pripomb. Vendar moram poudariti, da sem prvič slišal za državne premoženjske sklade leta 1993 v zvezi s „KIO škandalom“ v Španiji, ki je po mnenju tedanje kuvajtske oblasti povzročila večjo gospodarsko škodo kot napad Sandama Huseina leta 1991.

Od takrat so se pojavila druga imena. Govorili smo že o Gazpromu, o dejavnosti Kitajske v Afriki ter o venezuelski uporabi skladov za izvoz bolivarske revolucije, pri čemer bomo danes še več govorili zaradi rezultata finančne krize. Veliko podjetij se podkupuje oziroma prejemajo finančno pomoč prek teh skladov.

Kot je povedala gospa Kauppi v imenu moje skupine, je res, da imajo skladi nekatere nedvomne prednosti: pomagajo izboljšati razporejanje sredstev, zagotavljajo likvidnost in zmanjšujejo nestanovitnost, pri čemer je vse to zelo uporabno v tem kritičnem času.

Omenilo se je tudi nekaj skrbi v zvezi s skladi: obsežnejše poseganje vlad v gospodarstva, poseganje, ki bi ga občasno lahko narekovali politični, namesto gospodarski cilji, kar bi lahko vodilo v izkrivljanje trga in ogrožanje nacionalne varnosti, tet nacionalni odziv posameznih vlad, ki bi lahko še bolj razdrobil notranji trg.

Če povzamem besede Lenina, kaj storiti? Jasno je, da moramo nadaljevati s preiskavo, kako ti skladi delujejo, pri čemer moramo ustvariti natančno diagnozo njihovega dela, poleg tega je treba pregledati okvir Skupnosti. Res je, da morajo upoštevati pravila o pristojnosti in varstvu vlagateljev, vendar ali je to dovolj? Moramo si zamisliti prostovoljni kodeks ravnanja za zagotavljanje preglednosti, predvidljivosti in odgovornosti. Nazadnje, kodeks ravnanja je treba izvoziti v mednarodni okvir.

Zato se strinjam s čezatlantskim sodelovanjem in sodelovanjem z organi, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodni denarni sklad. Ukrepati moramo in to kmalu.

  Ieke van den Burg (PSE). – Gospa predsednica, strinjam se z izraženimi skrbmi o državnih premoženjskih skladih, vendar bi rad poudaril, da so zasebni komercialni skladi, kot so investicijski skladi in zasebni kapitalski skladi še bolj zaskrbljujoči. To je zato, ker ti običajno niso dolgoročno usmerjeni, za razliko od državnih premoženjskih skladih skupaj s pokojninskimi skladi, ki so, pri čemer lahko okrepijo vlogo manjših delničarjev, prav tako pa imajo pozitivno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti trga.

Dejstvo je, da niso dovolj pregledni pri izvajanju njihove naložbene strategije in namenov, zato upam, da se bo Komisija osredotočila na to. Odbor za pravne zadeve je nedavno sprejel poročilo v tem Parlamentu o preglednosti institucionalnih vlagateljev, pri čemer smo tam pozvali Komisijo, da pripravi direktivo za zagotavljanje skupnih meril za preglednost. Upam, da se bo Komisija odzvala na to prošnjo.

Moja zadnja pripomba je v zvezi s kodeksom ravnanja in postopkom za skladnost ali razlago. Ali je to tudi element, ki ga je Komisija upoštevala?

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospa predsednica, državni premoženjski skladi so bili izpostavljeni, zlasti od lanskega leta, ko je Kitajska izrazila svojo namero o vlaganju 3 milijard USD, zgolj 3 milijard USD svojih rezervnih skladov zasebnih podjetij. Kapital državnih premoženjskih skladov znaša zdaj več kot 3 trilijone USD, kar je dvakrat več od zneska investicijskih skladov: to je zdaj dovolj dober razlog, da preučimo vso to zadevo. Zaenkrat poznamo samo pregleden norveški sistem, ki izvaja dobro upravljanje. Vendar tako kot zasebni tvegani kapital lahko državni premoženjski skladi prekrijejo, kdo je pravzaprav podjetnik.

Državni premoženjski skladi lahko strateško vlagajo, pri čemer lahko hitro rastejo. Zato je preglednost nujno potrebna. Pravice zaposlenih se lahko omejijo, pri čemer se lahko spremenijo zaposlitvene razmere zaradi prenosov podjetij, na katere so vplivali državni premoženjski skladi. Zato sta na tem področju potrebni preglednost in obveščanje. Omeniti je vredno tudi to, da Mednarodni denarni sklad, Ministrstvo za finance Združenih držav in nemški kancler pozivajo k povečanemu nadzoru in urejanju. Zdi se, da bo treba zagotovo nekaj ukreniti.

  John Purvis (PPE-DE). – Gospa predsednica, rad bi opozoril moje kolege, da ne demonizirajo državnih premoženjskih skladov, še manj pa gospo van den Burg in vlagatelje zasebnega kapitala. Recikliranje presežkov je zelo zaželeno, ali s porabo ali z vlaganjem. Velika ekonomska kriza iz leta 1930 je bila rezultat kopičenja držav s presežkom. Veliko bolje je, če te presežke recikliramo v naložbe, kjer so potrebne, tj. v naše banke z njihovimi primanjkljaji kapitala, našo infrastrukturo, ki je potrebna posodobitve, naše nepremičnine v njenih trenutnih težavah ter v naša podjetja in industrije na splošno za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest.

Da, potrebujemo vzajemnost, vendar je EU tako ali tako največji mednarodni vlagatelj. To ne more biti izgovor za protekcionizem, da bi izključili ostale vlagatelje. Seveda imamo našo konkurenčno politiko za ukvarjanje s karteli in monopoli. Imamo naše delovne, zdravstvene in varnostne predpise za zaščito naših delavcev, in kot zadnje, imamo našo suvereno pravico sprejemati zakone proti nesprejemljivemu političnemu poseganju. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Naj samo na kratko povem nekaj stvari. Zavedati se moramo, da smo heterogeni. Jaz na primer prihajam iz nove države članice z malo kapitala, nemočnim javnim sektorjem in nesrečno preteklostjo, ki se lahko vrne z osvajanjem, pri čemer sem danes prvi govornik iz moje države. To moramo vzeti resno.

Druga stvar, o kateri smo tukaj razpravljali je, da so bili skladi nekaterih suverenih držav pogosto namenjeni imperialističnim ciljem v zvezi z dolgoročnimi naložbami in svetovnimi viri energije. Poglejte samo kitajske trgovine v Afriki. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da bo ta mednarodni sporazum ali kodeks ravnanja dovolj.

Po ustrezni preiskavi moramo dobro premisliti o tem, ali nekatere države članice enotno sprejemajo nacionalne varnostne ukrepe, ki bi preprečili razbojniške naložbe v strateških sektorjih, pri čemer bi bili v skladu s prostim pretokom kapitala, vendar bi vseeno prispevali k varnosti. Hvala.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Kolegi poslanci, poudarjam, da ne smemo porabiti toliko časa za tuje sklade, ampak moramo več pozornosti posvetiti našim, ker, kot je dejal gospod Purvis, preveč vlagamo v tretje države, pri čemer izgubljamo denar, zato moramo vlagati v premoženjske sklade. Morda bi morali našo gospodarsko politiko oblikovati tako, da bi lahko državljani svoje prihranke varno vlagali v Evropi, pri čemer nam ne bi bilo treba skrbeti glede premoženjskih skladov tretjih držav.

Na koncu bi se rada zahvalila francoskemu predsedstvu, ki je končno prisluhnil našim razpravam. Slovenija je veliko manjša država, vendar sem opazila, da njeni predstavniki vedno sodelujejo v razpravah. Čeprav je Francija velika država, njeni predstavniki do zdaj še niso bili aktivni, pri čemer upam, da jih bomo s temi razpravami spodbudili k aktivnejšemu sodelovanju na naših zasedanjih.

  Ieke van den Burg (PSE). Gospa predsednica, hvala za besedo. Ne strinjam se z gospodom Purvisem, ki pravi, da morda demoniziramo suverene premoženjske sklade ter zasebne kapitalske in tvegane sklade.

Za predloženo vprašanje za ustni odgovor in resolucijo smo si izbrali zelo uravnotežen pristop, pri čemer po mojem mnenju ne smemo prezreti ali zanikati dejstva, da je za Parlament pomembno, da upoštevamo kaj se je na tem področju zgodilo. Menim, da je to naša dolžnost in pravica, zato tega ne smemo opustiti, ker naj bi bilo samo demoniziranje.

  Anne-Marie Idrac, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, preseneča me, kako ste v vaših govorih soglasni, in sicer trdite, da to ni niti demoniziranje, niti naivnost.

Vsi smo slišali pripombe poslancev v zvezi s tem, da ne smemo preprečiti dobre uporabe suverenih premoženjskih skladov, pri čemer so bile za evropsko blaginjo opisane različne uporabe. Vendar se je sprejel sporazum v zvezi s številnimi političnimi načeli, ki bi pripomogli k zmanjšanju naše naivnosti.

To so načela preglednosti, pravičnosti, predvidljivosti in vzajemnosti. Zaradi teh prispevkov poslancev bomo lahko v Svetu in Komisiji nadaljevali z delom v zvezi z vzpostavitvijo kodeksa ravnanja. Zelo spodbudno in pomembno je, da so poslanci poudarili potrebo po usklajenem delu med državami članicami, zato sem vesela, da imajo države euroobmočja enotno stališče, saj se znajo uskladiti od spodaj navzgor in z ECB.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, še enkrat se zahvaljujem za široko podporo, ki ste jo med to razpravo namenili Komisiji. Opazil sem nekaj razhajanj v zvezi s prednostnimi nalogami, vendar ne v zvezi s politično držo, za kar sem zlasti hvaležen.

Nekdo je vprašal, kako se to delo nadaljuje na mednarodni ravni. Naj povem, da dejavnosti v Mednarodnem denarnem skladu in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj potekajo vzporedno, vendar ne obravnavajo točno istih tem. Lahko bi rekli, da se dopolnjujejo. Delovna skupina v Mednarodnem denarnem skladu, ki se sestaja vsak mesec, namerava ugotoviti, kako se lahko na upravljanje suverenih premoženjskih skladov vpliva na načine, o katerih smo razpravljali. Po drugi strani delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje poskuša ugotoviti, kako bi se morali odzvati na vpliv suverenih premoženjskih skladov.

To vprašanje obravnavata dve strani in spet lahko potrdim, da smo do zdaj dosegli zadosten napredek. Prepričani smo, da bomo res nekaj dosegli in, če povzamem besede gospoda Schmidta, bomo zagotovo imeli dežnik, vendar ga morda ne bomo potrebovali.

  Predsednik. – Ob zaključku razprave naj povem, da sem prejel en predlog resolucije v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 9. julija 2008.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Predsednik