Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Torek, 8. julij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so vprašanja Svetu (B6-0168/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 1 predložil Claude Moraes (H-0426/08)

Zadeva: Protidiskriminacijska horizontalna direktiva

Ali lahko Svet navede, katere ukrepe namerava sprejeti v zvezi z bojem za boljše enake možnosti v EU?

Kakšen je program predsedstva za enake možnosti in kako bo Svet zagotovil, da bodo države članice učinkovito izvajale protidiskriminacijsko zakonodajo?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, Svet se v celoti zaveda pomembnosti horizontalnih ukrepov v boju proti diskriminaciji in je dejansko na tem področju že sprejel zakonodajne akte.

V mislih imam Direktivo Sveta 2000/43/ES, ki v številnih okvirih prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti in Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu.

Komisija je odgovorna, da nadzoruje prenos zakonodajnih aktov, ki jih je sprejela Evropska unija, in pooblaščena, da sproži postopke za ugotavljanje kršitev. Komisija prav tako podrobno nadzoruje učinkovito izvajanje veljavnih direktiv, pri čemer je 2. julija sprejela predlog direktive za zagotavljanje zaščite proti diskriminaciji na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti in veroizpovedi ali prepričanja zunaj trga dela.

Nova direktiva poskuša zagotoviti enako obravnavo na naslednjih področjih: socialna zaščita, izobrazba, dostop do in oskrba z blagom in storitvami, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanjem.

Svet bo zato naslednjih nekaj mesecev zelo podrobno obravnaval to pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Claude Moraes (PSE). – Zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu. Strinjam se s tem, da bo Svet podprl protidiskriminacijsko zakonodajo. Vendar se zagotovo zaveda, ali pa se kmalu bo, da se v preteklosti protidiskriminacijski direktivi, in sicer direktiva o rasni enakosti in direktiva o zaposlovanju, nista izvajali.

Zdaj imamo sveženj z jasno podporo, in sicer horizontalno direktivo o blagu in storitvah.

Pozivam Svet, naj najprej zagotovi, da bo Svet v prihodnje izvajal navedeni direktivi. Tudi okvirni sklep Sveta o rasističnih dejanjih se v preteklosti na primer ni izvajal. Svet mora podpreti ta sveženj, ker je pomemben za državljane Evrope, pri čemer ga pozivamo, da v zvezi s tem izrazi pozitivno stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. −(FR) Gospod predsednik, zavedamo se, da ne bo preprosto, vendar lahko gospodu Moraesu povemo, da si z zakonodajnega vidika prizadevamo, da bi zagotovili izvajanje navedenega, pri čemer si bo predsedstvo prizadevalo, da se ta sveženj Komisije uporablja.

Vemo, da glede na tradicije vseh vključenih in področje predlogov Komisije to ne bo preprosto.

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Veseli me, da ste za omenjena področja predložili horizontalno direktivo.

Ali mi lahko poveste, koliko podpore tej direktivi pričakujete od članov Sveta ter ali se bo francosko predsedstvo res zavezalo k resničnem lobiranju, da bi zagotovilo, da to postane realnost?

Zelo pomembno je, da sprejmemo to protidiskriminacijsko zakonodajo, da bi dokončali sveženj člena 13, pri čemer je, kot je dejal Claude Moraes, nato ključno njegovo izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE).(DE) To vprašanje bi rad še malo razčlenil. Zdaj lahko v Evropski uniji vidimo klasičen primer etnične diskriminacije, in sicer v Italiji, kjer kaznujejo ljudi zaradi njihovega etničnega ozadja. Kakšno stališče ima o tej praksi Svet? Ali je primerno, da sprejmemo ukrepe proti italijanski vladi?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet.(FR) Gospod predsednik, menim, da ta dva vprašanja dobro odražata nasprotovanja med državami članicami. V zvezi s tem v Svetu še nismo razpravljali, zato ne morem odgovoriti v imenu Evropske unije.

Vendar lahko rečem, da so za predsedstvo te smernice pomembne. To vprašanje spada v okvir za okrepitev socialnih razsežnosti Evropske unije in je zato ena od nalog, ki se ji zlasti posveča. Prizadevali si bomo, da bi dosegli soglasje, pri čemer bomo tudi pragmatični in bomo poskušali rezultate doseči kar najhitreje.

Pozorno sem poslušal razpravo o etnični diskriminaciji, pri čemer je jasno, da je to resna skrb predsedstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 2 predložila Marian Harkin (H-0428/08)

Zadeva: Prednostne naloge francoskega predsedstva

Ali se Svet ob upoštevanju prednostnih nalog francoskega predsedstva v zvezi z mobilnostjo v izobraževanju in vseživljenjskemu učenju strinja, da bi lahko Svet z evropskim letom prostovoljstva 2011 na najboljši način spodbudil mobilnost s prostovoljnimi dejavnostmi za vse generacije v EU?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, kot veste se je Svet zelo zanimal za predloge gospe Harkin, čeprav ne more imeti uradnega stališča v zvezi z različnimi predlogi za teme v prihodnjih evropskih letih.

Teme za evropska leta lahko predlagajo posamezniki, skupine ali institucije, vendar jih mora najprej odobriti in izbrati Evropska komisija, ki nato pripravi zakonodajni predlog. To izmenoma in v skladu s postopkom soodločanja obravnavata Evropski parlament in Svet. Zato Svet predlaga gospe poslanki, da predlog predloži Evropski komisiji, ki je edina institucija, ki ima pravico do pobude za tovrstne predloge.

Kot veste, je Evropsko leto 2008 posvečeno medkulturnemu dialogu, pri čemer bo to vprašanje ostalo v ospredju francoskega predsedstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Hvala za vaš odgovor. Verjetno sem leto 2011 izbrala za evropsko leto prostovoljstva zato, ker smo jaz in štirje drugi poslanci v zvezi s tem zapisali deklaracijo, pri čemer menim, da smo danes dosegli zahtevano število. Torej bo vsaj to stališče Parlamenta. Če ima francosko predsedstvo kakršen koli vpliv na to, vas prosim, da nas podprete tudi v tem.

Kot sem rekla, smo danes dosegli zahtevano število, zato lahko uvedemo načrte in politike, da bi resnično prispevali k letu 2011, če se bo tako odločila Komisija.

Medtem bi vprašal francosko predsedstvo, če nam lahko zagotovi, da se prostovoljne dejavnosti za mlade razvijajo, tako kot se razvija tudi pomoč za mobilnost in zaposlovanje mladih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, zagotovo se strinjam z gospo Harkin. Poudarjam, da se predsedstvo na splošno in zlasti francosko predsedstvo zaveda tem, ki jih je izpostavila gospa Harkin, zlasti v zvezi z vidiki mobilnosti in zaposlovanja mladih, pri čemer namerava tej težavi še naprej zagotavljati posebno pozornost.

Prav tako bomo zagotovili, da bo Komisija upoštevala te skrbi, saj je Komisija odgovorna za predložitev takšnega predloga. Med našim predsedstvom si bomo prizadevali za napredek v zvezi s skrbmi, ki jih je omenila gospa Harkin.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Vprašanji 3 in 4 sta bili umaknjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 5 predložil Brian Crowley (H-0432/08)

Zadeva: Prenehanje cilja 10 % biogoriv EU

Poročilo, o katerem zdaj razpravljamo v Parlamentu (PE 405,949), poziva k zmanjšanju ali opustitvi cilja 10 % biogoriv v celoti, zaradi vpliva na divje živali, ljudi in svetovne zaloge hrane. Ali lahko Svet pove svoje mnenje o tem, ali je cilj 10 %, ki je bil sprejet marca 2007, ogrožen ter ali je povezava med naraščajočimi cenami nafte in povečanjem proizvodnje goriva umetna?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, res je, Evropski svet je marca 2007 odobril minimalni cilj 10 % za delež biogoriv v celotni prometni porabi bencina in dizla do leta 2020.

Vendar je Svet prav tako določil nekatere predpogoje, in sicer je treba cilj doseči na cenovno najučinkovitejši način, biogorivo je treba proizvesti trajnostno, druga generacija biogoriv mora biti na voljo na trgu in direktivo o kakovosti goriva je treba ustrezno spremeniti, da bo omogočala ustrezne ravni mešanja.

Da bi lahko odgovorili gospe Crowley je Svet pozval Komisijo, da čim prej predstavi potrebne predloge. Zato je januarja 2008 Komisija sprejela predlog direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Kot veste, bi bila s tem vsaka država članica zavezana, da do leta 2010 zagotovi, da bo vsaj 10 % vsega goriva pridobila iz obnovljivih virov, pri čemer to ne velja samo za biogoriva.

Razprave v zvezi s predlogom Komisije še vedno potekajo v pripravljalnih telesih Sveta in v pristojnih odborih Parlamenta. Cilj 10 % je dejansko pomemben element teh razprav, vendar lahko sklenemo le to, da bo očitno težko izpolniti sedanje cilje.

V zvezi s povečanjem cen hrane je to zapleten pojav, ki ima globoko zakoreninjene vzroke in številne posledice. Evropski svet je 19. in 20. junija poudaril, da je treba zagotoviti trajnost politike o biogorivu, na primer z izboljšanjem proizvodnje prve generacije biogoriv in spodbujanjem razvoja druge generacije biogoriv iz stranskih proizvodov.

Prav tako je poudaril potrebo po hitri oceni možnih vplivov na kmetijske proizvode za hrano, pri čemer je treba ukrepati in, če je potrebno, nasloviti pomanjkljivosti.

Strinja se tudi, da je treba izvesti nadaljnje ocene v zvezi z okoljskimi in družbenimi posledicami proizvodnje in porabe biogoriv v EU in izven nje v stikih z mednarodnimi partnerji.

Zato bomo zelo pazljivo preučili predloge Komisije s stališča trajnosti in nadzorovanja ter ocenjevalnih ukrepov. Vemo, da se Parlament zaveda teh vprašanj in verjamemo, da bomo lahko sklenili sporazum v zvezi s predpisi, zaradi katerih bomo lahko koristili ugodnosti biogoriv, medtem ko bomo zmanjševali kakršnekoli škodljive posredne vplive.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN). – Zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu za odgovor, pri čemer mu prav tako želim veliko uspehov v prihodnjih šestih mesecih. Vem, da bo težko in zagotavljam mu našo podporo.

Vendar se v realnosti v zvezi z vprašanjem o biogorivih, pri čemer je predsedujoči Svetu govoril o prvi in drugi generaciji, v povezavi med proizvodnjo biogoriv in hrane soočamo le z rezultatom uporabe biogoriv prve generacije. V bistvu pa bi morali preučiti tretjo generacijo, ki presega celotno vprašanje biogoriv, biomas, bioenergije in stranske proizvode celotnega energijskega sektorja, pri čemer bomo z njeno pomočjo zmanjšali našo odvisnost od fosilnih goriv ter pripomogli okolju. Vendar sta za to potrebna dva ključna elementa. Najprej usklajenost raziskav in razvoja tehnologije in nato še prilagodljivost med smernicami, kot je bilo določeno na zasedanju Sveta januarja 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik dos Santos, metoda za izračun zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in zlasti odločitve v ozadju te metode, morajo upoštevati porabo goriva. Vendar ima gospod Crowley zagotovo prav. Razmisliti moramo o biomasi in drugih elementih bioenergije, pri čemer se moramo poskusiti izogniti najbolj škodljivim posledicam za proizvodnjo hrane.

Zato se moramo še naprej truditi, da bi uskladili raziskave in razvoj ter morda prilagodili cilje v skladu z usklajenostjo raziskav. Delo se začne v Svetu. V njem smo v zvezi s tem vprašanjem že razpravljali, pri čemer je spet jasno, da bomo morali upoštevati različne elemente, ki jih je v svojem govoru omenil gospod Crowley.

 
  
MPphoto
 
 

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). (ES) Gospod predsedujoči Svetu, vem, da ste seznanjeni s tem, čemur na finančnih trgih in borzah rečemo standardizirani terminski posli. Prav tako smo veliko razpravljali o učinku, ki ga ima preusmerjanje kmetijskih proizvodov na proizvodnjo biogoriv, kar je eden od glavnih razlogov za povečanje cen hrane.

Zanima me, ali sta predsedstvo in Svet izvedla študijo o obsegu standardiziranih terminskih poslov v povezavi s trgi hrane in ogljikovodikov ter o tem, v kolikšni meri se lahko cene višajo brez razlik.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Tudi jaz francoskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

Ali ni težava zdaj v tem, da biogoriva niso priljubljena, in sicer ne zaradi tega, kar je storila EU, ampak zaradi Združenih držav, ki z velikimi količinami koruze oskrbujejo avte in ne krave.

Ali ni ključno vprašanje za Evropo in svet razvoj trajnostne zemljiške politike, ki nam bo zagotovila hrano, krmo, energijo in okoljsko blago? Vendar ne smemo obsoditi nobenega od njih in pri tem kot temelj postaviti proizvodnjo hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospa poslanka, nisem seznanjen s temi vrstami študij, ki ste jih omenili. Nameraval sem dodati „na žalost“, saj verjamem, da bi bilo koristno, če bi podrobno preučili vlogo trgov in vlogo, ki bi jo na tem področju lahko imeli prihodnji proizvodi. Prav tako verjamem, da bi bilo pametno, če bi na tem področju izvedli več poglobljenih študij, saj tako kot na drugih trgih tudi v tem primeru obstaja možnost pričakovanja in špekulacije, ki je odvisna od pomenov teh besed.

V zvezi s komentarji gospe McGuinness verjamem, da imate prav, pri čemer je tudi namen predsedstva, da se usmerimo k bolj trajnostni kmetijski proizvodnji, da bi se izognili presežkom na nekaterih področjih, pri čemer ste omenili zlasti resničen primer Združenih držav.

Upamo, da bo naše predsedstvo razvilo pobude, ki bodo olajšale bolj trajnostno metodo kmetijske proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 6 predložil Liam Aylward (H-0434/08)

Zadeva: RCNT 2 in konvencije MOD o delu otrok

Sklepi Sveta iz maja tega leta o otrokovih pravicah in o pospešitvi razvojnih ciljev tisočletja so zelo dobrodošli. Ali si Svet zaradi izjemne ranljivosti otrok, ki se jih izkorišča za delo, prizadeva, da bi odpravil vrzeli med RCNT 2 in konvencijami MOD o delu otrok? RCNT 2 prav tako poziva države, da zagotovijo splošno osnovnošolsko izobraževanje, saj konvencije MOD določajo, da je starost 15 ali, v nekaterih državah v razvoju, 14 let, meja za delo otrok. Zato so otroci med leti 11 in 12 ter 14 in 15 nezaščiteni in nepreskrbljeni, zlasti v številnih državah v razvoju, v katerih ni dovolj sredstev in morda volje, da bi presegli RCNT 2, ter v katerih so otroci zaradi izkoriščanja delovne sile najbolj ogroženi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Aylward, vsekakor obstaja razlika v letih v zvezi z zaščito otrok pred delom, ki jo zagotavljajo konvencije Mednarodne Organizacije dela, MOD in je zajeta v razvojnih ciljih tisočletja. Vendar se pristop mednarodnih konvencij in pristop razvojnih ciljev tisočletja zagotovo razlikujeta, ampak tudi dopolnjujeta.

Naj vas opomnim, da je namen ciljev tisočletja, ki so bili sprejeti leta 2000, da se do leta 2015 z natančnimi in konkretnimi cilji, katerih se zavedate, izboljšajo življenjske razmere, pri čemer je zagotavljanje splošnega osnovnošolskega izobraževanja drug tak cilj.

S temi cilji tisočletja je mednarodna skupnost priznala izobrazbo kot temeljno pravico in pomembni dejavnik gospodarskega razvoja. Priznanje pravice do izobrazbe je zagotovo en način za boj proti delu otrok, vendar ni edini, in sicer imamo tudi prvi cilj tisočletja, tj. izkoreninjenje revščine na splošno, ki je odločilen dejavnik v boju proti delu otrok in s katerim se povečuje število mladih ljudi, ki obiskujejo šolo. Konvencije mednarodne organizacije dela določajo zakonodajni okvir za boj proti delu otrok, pri čemer je jasno, da se cilji tisočletja in zaščitne konvencije MOD dopolnjujejo, tako kot se dopolnjujejo tudi zakonodaja in ukrepi ter splošni okvir in sodna praksa uporabe.

Razlika v letih obstaja tudi v zvezi z določbami ciljev tisočletja in navezujočimi pravnimi določbami MOD. Kot je poudaril gospod Aylward, dejstvo, da ta razlika v letih obstaja, nikakor ne vpliva na odločenost Sveta, da podpre boj proti vsem oblikam dela otrok in na izvajanje konvencije Mednarodne Organizacije dela.

Sklepi, ki jih je maja sprejel Svet, kažejo, da si bo Evropska unija prizadevala za uporabo inštrumentov za ukrepanje ter politični dialog med Evropsko unijo, državami članicami in tretjimi državami prek trgovinskih pogajanj, razvojnega sodelovanja ali ukrepanja v mednarodnih telesih, da bi zagotovil, da se te konvencije izvajajo povsod.

V svojih sklepih Svet poudarja potrebo po pogajanjih, ki jih izvaja Evropska skupnost in po dogovorih, ki jih je s tretjimi državami sklenila Evropska unija, da bi spodbudila ratifikacijo konvencij MOD o delu otrok in skladnost z njimi ter prispevala k odpravi vseh oblik dela otrok.

Unija si bo prizadevala, da bi kar najbolj izkoristila razvojna prizadevanja in tako dodatno okrepila sisteme in zmožnosti partnerskih držav za zagotavljanje osnovnih storitev brez diskriminacije, pri čemer se Svet v svojih zaključkih izrecno sklicuje na zaščito pred nasiljem in izkoriščanjem. Prav tako so omenili potrebo po ustreznem poklicnem usposabljanju in programu razvoja spretnosti ter po možnostih za produktivno zaposlenost in dostojno delo po dosegu minimalne starosti za delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN). – Ali se lahko predsedujoči Svetu politično zaveže, da bo naslednjih šest mesecev reševanje dela otrok po svetu prednostna naloga Sveta? Ali lahko pričakujemo večjo usklajenost v mednarodnih ukrepih na področju razvojne pomoči in zunanjih zadev?

In nazadnje, ali bi gospod predsedujoči Svetu rad komentiral pregledni program BBC o delu otrok v dobavni verigi znane in uspešne evropske znamke oblačil? Ali bo Svet obravnaval uvedbo sistema, pri katerem bodo evropske države odgovorne za poročanje na vseh ravneh dobavne verige?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, na vprašanja bom odgovarjal v obratni smeri. Nisem seznanjen s poročilom, ki ga je omenil gospod poslanec, vendar če so te informacije potrjene, bo vprašanje zagotovo utemeljilo nadaljnje preučevanje, pri čemer moramo preučiti dejstva na ravni uvoza dobavne verige. Lahko ste prepričani, da se predsedstvo dobro zaveda tega vidika in je odločeno, da se bo proti njemu borilo, zlasti z uporabo načel vzajemnosti na tem področju in zagotavljanjem spoštovanja mednarodnih socialnih standardov.

Poleg tega imate v zvezi z razvojem v celoti prav. To je zaveza, ki zahteva neutrudna prizadevanja, pri čemer bomo še naprej zagotavljali, da na področju razvoja obstaja boljša usklajenost. Končno, sta boj proti delu otrok in smer, ki ji mora Evropska unija na tem področju slediti, tako kot vsi vidiki, ki so namenjeni izboljšanju socialnih razsežnosti Evropske unije, glavni skrbi predsedstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 7 predložil Seán Ó Neachtain (H-0436/08)

Zadeva: Ustanovitev uradov za odvzem premoženjske koristi

Ali lahko Svet poda izjavo v zvezi z napredkom pri ustanavljanju uradov za odvzem premoženjske koristi v vsaki državi članici v zvezi z zaplembo premoženja kriminalcev v državah članicah?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ó Neachtain, sklep Sveta 2007/845, ki ga je sprejel svet za pravosodje in notranje zadeve, v zvezi s sodelovanjem med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju zasledovanja in identifikacije iztržkov iz ali druge lastnine, povezane s kriminalom, je bil, kot veste, sprejet 6. decembra 2007.

Člen 8 tega sklepa določa, da morajo države članice generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji sporočiti besedilo kakršnih koli določb njihove nacionalne zakonodaje, ki jim omogoča, da ravnajo v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta sklep, pri čemer morajo to storiti do 18. decembra 2008. Do zdaj generalni sekretariat Sveta na žalost takšnih sporočil ni prejel.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain (UEN). (GA) Gospa predsednica, rad bi vprašal gospoda predsedujočega Svetu, ali predsedstvo podpira priporočila, ki bodo tem uradom omogočala, da bodo, ko bodo enkrat ustanovljeni, lahko zasegli sredstva, pridobljena s kaznivimi dejanji, ter tako pripomogli, da bo ta čezevropska unija učinkovito zmanjševala kriminal in zasegala sredstva, kot to počno v drugih državah, vendar dejansko to pri preprečevanju kriminala na evropski ravni zdaj ni mogoče.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, strinjam se z gospodom poslancem, saj sem tem zadevam sledil na drugih stopnjah v moji karieri, pri čemer verjamem, da moramo to sodelovanje resnično okrepiti na evropski ravni. Osebno in v imenu predsedstva upam, da bomo zagotovili, da se bo obveznosti držav članic na tem področju, v spoštovanju sklepa Sveta, v celoti spoštovalo, pri čemer bomo skupaj z generalnim sekretariatom Sveta zagotovili, da se bo te obveznosti izpolnilo do roka, tj. do konca tega leta, ko se naše predsedstvo zaključi. Končno poudarjam, da so skrbi, ki jih je izrazil gospod poslanec popolnoma zakonite.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospod Jouyet, precej časa smo v Evropski uniji imeli direktivo o pranju denarja, ki je bila oblikovana precej namenoma, da bi pridobili iztržke iz nezakonitih dejavnosti, zlasti iz trgovanja z drogami in podobnih kriminalnih dejavnosti. Ali bo omenjeni sklep kakor koli konkuriral tej direktivi? Ali ne bi bila direktiva in izkušnje, ki nam jih je dala, boljša rešitev od te, ki jo predlagate? Ali lahko predvidimo sprejetje odločnejšega pristopa z ukrepi, ki so pravno bolj zavezujoči?

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz pozdravljam novega predsedujočega Svetu in mu v prihodnjih šestih mesecih želim vse najboljše.

Zanima me, ali je gospod predsedujoči Svetu seznanjen z delovanjem urada za kriminalna sredstva na Irskem in ali se lahko to ponovi kot vzorec? Urad je bil zelo učinkovit pri preiskovanju pranja denarja, iztržkov tihotapljenja drog in dejansko pri kriminalnih dejavnostih na splošno. Zanimajo me njegova stališča v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, preden odgovorim gospodu Racku in gospe Doyle bi rad izvedel več o učinkovitosti irskega urada. Če je učinkovit, menim, da ni razloga, da bi njegovo metodologijo spremenili na evropski ravni.

Vprašanje gospoda Racka je enako pomembno. Ker sem v preteklosti sledil zadevam v zvezi s pranjem denarja verjamem, da je mogoče razlikovati med sredstvi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji samimi po sebi in sredstvi, pridobljenimi s pranjem denarja, kar se je v evropskem kontekstu počelo zlasti od 11. septembra 2001. Vendar verjamem, da je pomembno zagotoviti enako omejitev, pri čemer bom med predsedstvom osebno preučil, kaj je mogoče storiti, da bi uveljavili okvir, ki je morda bolj usklajen in enako omejevalen. Glede pranja denarja imate prav, gospod Rack. Na evropski ravni je bilo nekaj precej zadovoljivih rezultatov. Zato bi bilo, kot kažejo moje izkušnje, treba graditi na njih.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 8 predložil Eoin Ryan (H-0438/08)

Zadeva: Vseevropski hiter sistem opozarjanja proti ugrabitvam otrok

Kakšne načrte imata predsedstvo in Svet za izvajanje vseevropskega hitrega sistema opozarjanja proti ugrabitvam otrok po vseh državah članicah EU?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ryan, to je zelo pomembno vprašanje. Nekatere države članice so že uvedle opozorilne mehanizme, ki omogočajo vsem javnim organom in civilni družbi, da se v kratkem času mobilizira in tako išče in najde žrtve. Vendar se lahko ta vrsta zaščite, ki je na nacionalni ravni učinkovita, izkaže za neučinkovito, če se že samo s prečkanjem meje izognemo opozorilu ali imamo pred njenim začetkom dovolj časa.

Leta 2007 je Evropska komisija začela posvetovanja glede tega vprašanja, da bi ugotovila obstoječe določbe in preučila izvedljivost in dodatno vrednost delovanja na evropski ravni, pri čemer se je za ta namen ustanovila delovna skupina.

Hkrati so nekatere države članice, in sicer Francija, skupaj z nekaterimi drugimi državami, in sicer z Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom, 12. junija 2008 organizirale gibanje za čezmejno opozarjanje o ugrabitvah. Druge države članice, kot so Nemčija, Španija, Portugalska, Češka republika in Švedska, so skupaj s Komisijo v tem gibanju sodelovale kot opazovalke.

Skrb gospoda Ryana je prednostna naloga francoskega predsedstva, ki bo nadaljeval s pragmatičnimi študijami, da bi okrepili boj proti ugrabitvam otrok in pokazali, da je Unija v te razmere zelo vključena.

Rezultati gibanja, ki so ga izvedle številne države članice, so bili predstavljeni na zasedanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki se je končalo danes v Cannesu, pri čemer je gospa Dati s svojimi kolegi dejansko razpravljala o tej zelo pomembni temi. Po mojem mnenju bi bilo zanimivo razmisliti o najboljših praksah na tem področju, ki obstoječim mehanizmom omogočajo združevanje v mrežo, da bi tako pridobili najučinkovitejši sistem opozarjanja. Dejansko bo Svet še naprej obveščal Parlament o vseh pobudah, ki se bodo v zvezi s to zlasti občutljivo in pomembno temo sprejele v naslednjih šestih mesecih.

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan (UEN). – Tudi jaz pozdravljam gospoda predsedujočega Svetu in želim Franciji vse najboljše v času njenega predsedstva.

Imam dve vprašanji. Najprej me zanima, ali je gospod predsedujoči preučil zamisel o telefonski liniji za klic v sili? To bi bil zelo dober začetek. Telefonsko linijo za klic v sili imajo zdaj že v številnih državah. Ali lahko to razširimo naprej na druge države?

Prav tako me zanima, ali nam lahko da več časovnega okvira za uresničitev tega? To je eno od tistih vprašanj, s katerim se vsi strinjamo in si želimo, da bi se izvajalo, vendar se nekako izgublja v birokraciji. Ko se nekaj zgodi, se vsi sprašujejo zakaj se ni zgodilo že prej.

Zanima me, ali bi nam v zvezi s tem lahko dal časovni okvir ter povedal, ali se je preučilo vprašanje v zvezi s telefonsko linijo za klic v sili.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, telefonska linija za klic v sili je odlična zamisel, saj tak sistem obstaja v številnih državah članicah. Gospod Ryan, prav imate in zamisel je, da bi v okviru predlogov predsedstva veljala splošno.

Naš časovni razpored je eden od zlasti občutljivih vidikov, ko dokazujemo, da Evropa konkretno ukrepa, da bi spodbudila usklajevanje v času tragičnih dogodkov, kot so ugrabitve otrok, pri čemer gre zahvala predvsem medijem in številnim novim metodam. Naš cilj je uskladiti prakse in doseči politični sporazum, če je mogoče še pred koncem francoskega predsedstva. To je vsaj cilj, ki smo si ga zastavili sami.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospod Jouyet, starši ugrabljenih otrok Madeleine McCann so bili na zadnjem delnem zasedanju v Strasbourgu, da bi pridobili podporo Parlamenta pri razvoju vseevropskih ukrepov, ki bi odslej zagotavljali večjo pozornost preprečevanju ugrabitev otrok in zaščiti ugrabljenih otrok kot delu pristopa Evropske unije. Ali lahko Svet s Parlamentom in Komisijo predvidi podporo ustreznim ukrepom na tem področju?

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Ker predstavljam družino McCann in območje s katerega prihajajo, sem zelo pozorno spremljal razpravo. V zvezi s predlogom gospoda Ryana menim, da je v večini evropskih držav že rezervirana številka, in sicer 116 000. Dejansko jo je predsednica odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov sinoči vključila v telekomunikacijski sveženj v predlogu spremembe, zato bi morda želeli preučiti proces tega dela zakonodaje. Vendar me zanima, ali za to potrebujemo novo zakonodajo? Ali ne more temeljiti le na sodelovanju?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, primer ugrabitve Madeleine McCann je zlasti občutljiv in, če smo jasni, si želimo sodelovanja med predsedstvom, Svetom in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili skupne ukrepe. V zvezi s tem ima gospod Rack prav. Ne trdim, da zagotovo potrebujemo zakonodajo. Po mojem mnenju na tem področju potrebujemo konvergenco, dobro sodelovanje in dobre prakse, pri čemer moramo preučiti, kaj so najbolje storile različne države članice.

Zato je bilo zanimivo opraviti poskusno izvajanje med številnimi državami članicami, da bi, kot je poudaril gospod Rack, v sodelovanju s tem parlamentom do konca francoskega predsedstva oblikovali sklepe in jih predložili našim partnerjem. Menim, da moramo biti na terenu zelo učinkoviti, pri čemer, kot ste rekli, potrebujemo boljše sodelovanje in ne nove zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 9 predložil Manuel Medina Ortega (H-0440/08)

Zadeva: Projekti v zvezi s širšim sosedstvom

Glede na to, da različne strani, vključno s Komisijo, oblikujejo predloge za razvoj politike širšega sosedstva, ki bo izkoristila izjemne geografske položaje naših najbolj oddaljenih regij, da bi prispevala k razvoju njihovih sosedov v zahodni in osrednji Afriki ter na Karibih, me zanima, ali bo Svet lahko v zvezi s tem oblikoval konkretne predloge in nekakšne načrte.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ortega se očitno zaveda, da je Komisija na pobudo sevillskega Evropskega sveta predstavila poročilo, ki temelji na globalnem pristopu k posebnim značilnostim položaja najbolj oddaljenih regij, ki so usmerjene k določanju ukrepov za spodbujanje razvoja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

Nedavno, septembra 2007, je Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predstavila rezultate te strategije in obete za prihodnost. Poleg tega gospod poslanec ve, da je bila zelena knjiga o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in čezmorskimi državami in ozemlji pravkar izdana. Zato je Komisija pravkar začela široka javna posvetovanja, ki bodo utrla pot novi politiki partnerstva s čezmorskimi državami in ozemlji.

Kot veste imajo ta ozemlja veliko skupnega z najbolj oddaljenimi regijami, in sicer oddaljenost, izoliranost od ozemelj EU, ranljivost, vključno v zvezi s podnebnimi spremembami in dejansko vsa vprašanja v zvezi z zračnim in pomorskim prometom, upravljanjem migracijskih tokov, kmetijsko in pomorsko politiko Vse te točke so skupne čezmorskim ozemljem in najbolj oddaljenim regijam.

Glede na današnje razmere v svetu smo spoznali, da je morala biti za uspeh usklajena razvojna politika del širšega regionalnega okvira; iz tega izhaja akcijski načrt v zvezi s širšim sosedstvom, ki se je začel s strategijo 2004 v Sevilli, ki poskuša okrepiti regionalno vključevanje najbolj oddaljenih regij v njihov geografski položaj, oziroma z nekaterimi držav Afriškimi in Karibskimi državami AKP.

Pri sporazumih o gospodarskem partnerstvu, o katerih se pogajajo Evropska unija in države AKP, da bi zagotovile večje regionalno vključevanje teh držav, se upošteva tudi ta perspektiva, ta regionalna razsežnost.

V ta namen imamo številne različne instrumente, ki so nam nedvomno znani. Finančni instrumenti morajo biti predvsem dobro usklajeni, pa naj bodo to 10. ERS, ESRR ali skladi, ki so odvisni od sofinanciranja. Okrepiti moramo sedanje pomorske povezave med najbolj oddaljenimi regijami in njihovimi sosedami izven EU. Prav tako je pomembno, da sodelujemo v raziskovalnih mrežah Skupnosti med najbolj oddaljenimi regijami, čezmorskimi državami in ozemlji ter njihovimi sosedami, da lahko oni sodelujejo v programih Skupnosti. Končno moramo sprejeti nove smernice na področju preseljevanja, zlasti v okviru sodelovanja med državami AKP in Evropsko unijo.

Kot je dejal gospod poslanec Ortega, je izvajanje strategije za najbolj oddaljene regije, katerih cilji bodo upoštevani v pregledu uredbe v zvezi s programom možnosti, ki so zlasti povezane z oddaljenostjo in izoliranostjo, del delovnega programa Sveta za francosko, češko in švedsko predsedstvo.

Kot veste francosko predsedstvo ta vprašanja zelo zanimajo. Dokaz za to je pomembno srečanje na otoku Reunion, ki se je začelo včeraj in se bo zaključilo 11. julija. Tema srečanja je izvajanje potrebnih strategij za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biološke raznovrstnosti v teh najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih. Upamo, da bo srečanje dalo zagon tej najpomembnejši politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu za odgovor. Gospod predsedujoči Svetu je seznanjen s tem, da je zamisel širšega sosedstva v predlogu omenil odličen komisar gospod Barnier, pri čemer je gospod predsedujoči Svetu izpostavil številne instrumente v zvezi s tem.

Verjamem, da bo francosko predsedstvo pred koncem leta izvedlo nekaj posebnih ukrepov. Jasno je, da obstaja veliko dokumentov, s katerim sem seznanjen jaz in vsi ostali. Vendar je najbolj pomembno, da napredujemo, saj gre čas naprej, pri čemer se najbolj oddaljene regije zdaj ne odražajo zunaj.

Najbolj oddaljene regije so del EU, so kontinentalno ozemlje, pri čemer nam ponujajo odlično priložnost. Zagotovo upam, da bo francosko predsedstvo pred koncem leta poiskalo ukrepe za izvajanje teh splošnih teorij na širšem sosedstvu najbolj oddaljenih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ortega, na tej podlagi so bili od leta 2004 sprejeti številni posebni ukrepi, pri čemer je imel gospod Ortega prav, ko je v zvezi s tem omenil ukrepe Michaela Barniera, ki so vodili k številnim pomembnim reformam v različnih politikah skupnosti, in sicer v kohezijski politiki in strukturnih skladih, evropskem kmetijskem skladu, evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem skladu za ribištvo in regionalni pomoči, programih POSEI in raziskovalnih programih.

Gospodu Ortegi sem na splošno želel povedati, da bomo ne glede na težave povezane z zamudo pri izvajanju Lizbonske pogodbe pod francoskim predsedstvom tem politikam zares poskušali dodati novo dimenzijo, da bi zagotovili, da se njihove horizontalne dimenzije v največji meri izražajo v dejanskih ukrepih. Naš namen je, da bi se zlasti osredotočili na področje pomorstva, pri čemer bomo ta vidik zelo podrobno obravnavali v Komisiji in znotraj okvira načrtovanja regionalnih politik z gospo Hübner. Prepričani ste lahko, da tej zadevi posvečamo dovolj pozornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 10 predložil Robert Evans (H-0442/08)

Zadeva: Šrilanka

Svet je seznanjen z vedno hujšim nasiljem na Šrilanki in vedno večjo verjetnostjo skrajnega izbruha državljanske vojne. Nedavno je umrlo 11 ljudi, več kot 70 jih je bilo poškodovanih v eksploziji bombe na polnemu dnevnemu vlaku, še dva sta umrla v eksploziji v glavnem mestu Colombu in televizijski poročevalec tamilskega izvora, Paranirupasingam Devakumar, je bil na svoji poti domov ubit ter je tako postal že deveti novinar, ki so ga v zadnjih dveh letih ubili na Šrilanki.

Svet se prav tako zaveda spodletele ponudbe za ponovno izvolitev Svetu Združenih narodov za človekove pravice, ki so jo zavrnili poslanci Združenih narodov države, pri čemer jih veliko meni, da so izrabili svoj položaj v Svetu, vendar ne zato, da bi spodbudili človekove pravice, ampak da bi sebe zaščitili pred mednarodnim nadzorom, ki temelji na vsesplošnih in dokumentiranih dokazih o zlorabah človekovih pravic, za katere je odgovoren LTTE in domnevno vladine lastne varnostne sile.

Ali se Svet v zvezi s tem strinja, da bi morala biti EU v središču prizadevanj za iskanje mirne in trajne rešitve spora? Kako bo Svet pristopil v zvezi s tem in kako bo to vplivalo na pogajanja s Šrilanko v zvezi s pravico do statusa GSP Plus (splošni sistem preferencialov)?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Evans, je prav tako zaskrbljen zaradi razmer na Šrilanki. Od začetka leta 2008 je Evropska unija aktivno okrepila dialog z vlado Šrilanke. Od 16. do 18. marca je trojka visokih uradnikov obiskala Colombo, kjer se je srečala s štirimi vladnimi ministri in drugimi starejšimi politiki. 10. junija se je visoka delegacija Evropske komisije udeležila 17. zasedanja skupne Komisije EU in Šrilanke v Colombu. Oba obiska dajeta priložnost za razpravo v zvezi s skrbmi Evropske unije glede sedanjih razmer na Šrilanki.

Med obiskom trojke EU na Šrilanki je Unija ponovno poudarila zavezanost svoji vlogi kot sopredsedujoči tokijskemu procesu in svojim določbam humanitarne pomoči. Kot veste je evropska unija največja donatorka pomoči Šrilanki. Vendar poudarja, da je treba vzpostaviti ugodnejšo klimo, ki bo omogočala, da bodo nevladne organizacije, Združeni narodi in Mednarodni odbor Rdečega križa delali učinkovito.

Šrilanka trenutno koristi bistvene prednosti posebnih spodbujevalnih režimov in odgovornega vodenja, ki oblikuje del splošnega sistema posebnih ugodnosti Evropske unije. Pravila tega dogovora določajo, da bodo morale vse države, ki želijo, da jim GSP Plus še naprej prinaša koristi, oktobra 2008 še enkrat zaprositi zanj. Pogoji za dodelitev tega dogovora temeljijo na merilih gospodarske ranljivosti, delavskih pravicah, okolju in načelih upravljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu za ta odgovor, vendar bi rad izpostavil dve kratki točki.

Če želi EU biti v ospredju mirovnega procesa, mora spremeniti svojo politiko glede prepovedi potovanja, saj so se pogajanja odvijala v Ženevi, ki ni v EU, pri čemer so Norvežani, ki prav tako niso člani EU, pomembni v mirovnem procesu. Ali je gospod predsedujoči s tem zadovoljen?

Gospod predsedujoči Svetu je glede pogajanj GSP podal zelo izčrpno stališče, vendar me v zvezi z njegovimi zadržki, oziroma zadržki glede Šrilanke zanima, ali na tej stopnji verjame, da bo Šrilanka izpolnila tistih 27 pogojev, na katere se je skliceval in ki jih mora izpolniti preden vzpostavimo preferencialni sistem trgovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospod Evans, zabeležil sem si vaše komentarje v zvezi z ženevskim procesom in prav imate, Norvežani so v njem pomembni.

Vendar verjamem, da je Unija, ki je, ponavljam, največja donatorka, zelo pomembna.

Zato moramo izkoristiti pomembnost, da bi vplivali na Ženevski proces in ukrepe za zagotavljanje stabilnosti v državi.

Pogoji za dodelitev sistema GSP Plus Šrilanki temeljijo predvsem na merilih gospodarske ranljivosti in na dejstvu, da se morajo izvajati mednarodne konvencije v zvezi s temeljnimi pravicami, ki sem jih omenil. Tudi Šrilanka mora zaprositi za dogovor.

Kolikor vem, ampak nisem prepričan, nam morajo organi Šrilanke poslati celotno dokumentacijo, preden se lahko odločimo, ali jim bomo dodelili GSP Plus. Na tej stopnji nisem seznanjen s tem, da ga Svet ne bi bil pripravljen dodeliti. Preučiti bomo morali natančno opredelitev zahteve organov Šrilanke.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Zanima me, ali se minister strinja s kršitvami človekovih pravic, ki so jih zagrešile vladine sile in tamilski tigri. Ali lahko to prosim komentira?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospa Coyle, vem samo to, da je trojka, ki je pod slovenskim predsedstvom izvedla misijo, o tem poročala Svetu. To trojko je vodil azijski direktor slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, gospa Campbell in gospod Nicolaj, ki vodi šrilanško pisarno. Edine kršitve, ki jih poznam, so tiste, ki so jih navedli. Vendar, če ne zamerite, gospa Doyle, vam bom odgovoril, ko bom imel več informacij, pri čemer se opravičujem, ker vam nisem mogel zagotoviti natančnejšega odgovora.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 11 predložila Avril Doyle (H-0445/08)

Zadeva: Prednostne naloge Sveta v zvezi s podnebnim svežnjem

Kakšni so cilji francoskega predsedstva v zvezi s podnebnim in energetskim svežnjem? Kakšen napredek je napredek Sveta do sedaj? Kakšen časovni rok je uvedlo predsedstvo?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, jasno je, da francosko predsedstvo pozdravlja predstavitev Komisije v zvezi s energetskim in podnebnim svežnjem na začetku tega leta, ki je pravilno odražal cilje, ki so si jih marca 2007 na vrhu zastavili evropski voditelji držav in vlad, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, ne glede na to, kaj se bo zgodilo, in celo za največ 30 % v primeru uspešnih pogajanj in svetovnega sporazuma o režimu po letu 2012, predlaganje regulativnega okvira za shranjevanje in geološko skladiščenje ogljikovega dioksida, uvajanje predstavitvenih projektov na tem področju in doseganje 20-odstotnega deleža obnovljive energije od celotne porabe energije Evropske unije do leta 2020. S tem ste prav tako dobro seznanjeni, gospa Doyle.

Francosko predsedstvo prav tako pozdravlja napredek, ki ga je doseglo slovensko predsedstvo. V zvezi s tem ste zagotovo seznanjeni s poročilom o napredku, ki ga je Svetu junija predstavilo nekdanje predsedstvo. Po razpravi, ki je temeljila na tem poročilu je Svet podprl splošno strukturo paketa. Poleg tega je bilo odločeno, da je treba podrobneje preučiti nekatere predloge v zvezi s pregledom sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in skupnimi prizadevanji v sektorjih, ki jih ta sistem ne zajema.

Podrobneje bo treba obravnavati zlasti določbe v zvezi z bojem proti uhajanju ogljika, uporabo iztržkov dražbe, prilagodljivost, ki je potrebna za doseganje nacionalnih ciljev, povečanje iz 20 % na 30 % in posebne razmere nekaterih držav članic.

Zavedamo se, da bo težko doseči vse te cilje. Prav tako se zavedamo, da bo moralo francosko predsedstvo zagotoviti pojasnila v zvezi z vsemi temi točkami, da si interesi zelo nasprotujejo in da je treba izvesti celovito analizo dejavnikov, ki sem jih pravkar omenil, in sicer zlasti mehanizmov za pravice, dodeljene na dražbi, ukrepov za preprečevanje uhajanja ogljika in različne prilagodljive mehanizme, ki so potrebni.

Vendar se, gospa Doyle, prav tako zavedamo, da je politični sporazum sicer bistven za konferenco v Poznańu konec leta, vendar je vse kar sem prej omenil potrebno za konferenco v Københavnu. V zvezi z našim delom predsedstva moramo v okviru institucij, ki jih poznate toliko kot jaz, in zakonskih rokov v sodelovanju z vašim parlamentom doseči sporazum, ki je dovolj ambiciozen, da bo Uniji omogočil stabilen položaj pri mednarodnih pogajanjih v Københavnu decembra 2009, pri čemer se zakonski čas za to izteka. Gospa Doyle, to je nedvomno najtežji izziv, s katerim se moramo soočiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Ali se politični sporazum sklicuje na sporazum s prve obravnave ali na priprave za zgodnji sporazum z druge obravnave pod francoskim predsedstvom? Kakšno prednost torej daje gospod predsedujoči Svetu ukrepom prilagajanja na mejah ali prepovedim? Ali se predsedstvo strinja, da bi jih morali v načrt B vključiti le, če ne bi dosegli mednarodnega sporazuma, pri čemer jih ne bi smeli uporabiti kot sredstva za sklenitev sporazuma?

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospa Doyle, v odgovor na vaše prvo vprašanje vam zagotavljam, da bomo poskusili storiti kar največ. Sporazum bomo poskusili doseči že na prvi obravnavi. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bi to dosegli, pri čemer bomo, če bo mogoče, zgodnjo sklenitev sporazuma sprejeli na drugi obravnavi. Menim, da je to v interesu vseh evropskih institucij in Unije kot celote. Upam, da je jasno, da je to moje osebno mnenje, čeprav vem, da bo težko.

V zvezi z mehanizmi za obravnavo uhajanja ogljika je po mojem mnenju pomembno, in sicer govorim v imenu predsedstva in ne Sveta, da s tehničnega vidika sodelujemo pri teh ukrepih, ki še zdaleč niso preprosti, in imamo po drugi strani sredstvo menjave, ki ga lahko uporabimo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih. Če v zvezi s tem na svetovni ravni ne sprejmemo nobenega sporazuma, bomo morali, kot ste pravilno poudarili, nadaljevati z načrtom B. Vendar bomo lažje pripravili načrt B, če imamo predloge, ki jih bomo predložili na mednarodnih pogajanjih, in sicer jih imamo dovolj zgodaj. To je moje mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Ker je minister doma in je vloga predsedstva, da šest mesecev vodi 27 držav, me zanima, ali bi lahko navedel katero koli ozemlje, za katerega meni, da mu Francija daje zlasti dober zgled in na tem področju vodi pred ostalimi članicami Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se za to pametno vprašanje. Menim, da mora francosko predsedstvo na tem področju pozabiti na težave, ki bi se lahko pojavile v takšnem in drugačnem vidiku predlogov, ki jih ni nujno preprosto rešiti. Zavedamo se, da ni vse preprosto. V mislih imam obnovljive energije in druge dejavnike. Vendar je cilj predsedstva in naša odgovornost, gospod Evans, da dejansko dosežemo sporazum do konca tega leta, ne glede na denarne stroške, ki bodo sledili v zvezi z nekaterimi vidiki tega svežnja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Vprašanja št. 37 ne bomo klicali, saj njegovo temo zajema že druga točka dnevnega reda za to delno zasedanje.

 
  
  

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov