Dobesedni zapisi razprav

Torek, 8. julij 2008 - Strasbourg

18. Za novo kulturo mobilnosti v mestih (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo (A6-0252/2008) Reinharda Racka v imenu odbora za promet in turizem „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (2008/2041(INI)).

  Reinhard Rack, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, lansko jesen je Komisija predstavila zeleno knjigo z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“, pri čemer načrtuje predložiti akcijski načrt, ki vsebuje določene ukrepe, v nekaj mesecih.

Evropski parlament je menil, da je dolžen in odgovoren kot sozakonodajalec za prihodnje ukrepe, ter kot proračunski organ za pravočasno izražanje stališča o tej zeleni knjigi. K področju smo pristopili samozavestno in previdno: samozavestno v smislu, da želimo povedati mnenje Evropskega parlamenta o tem, kam nas ta pot mora voditi, ter previdno, ker ne želimo dvomiti v pravico Komisije do pobude, ampak bomo počakali njene izčrpne predloge.

Na tem področju je bilo med razpravami v odboru za promet široko soglasje. Na kratko bom obravnaval nekaj pomembnih vprašanj.

Ključna tema, ki je upravičeno skrbela veliko kolegov, je subsidiarnost. Spraševali so, kdo mora biti pri tem udeležen, ter ali je v osnovi to zadeva Evrope, pri čemer se jim je zdelo, da nas mogoče ne sme preveč zanesti pri sprejemanju odločitev, in tako dalje.

Naš odgovor je naslednji: predvidevamo, da predstavitev te zelene knjige z akcijskim načrtom ne bo zadevala obstoječih razmejitev področij odgovornosti v Evropi, ampak da bodo vsi pristojni udeleženci, tj. Evropska unija, države članice ter regionalni in lokalni organi, uporabili svoje pristojnosti ter jih, kar je odločilno, med seboj smiselno usklajevali. V zvezi s tem bi želeli videti celosten koncept v celoti ter mestne odločitve o tem, kaj je dejansko ustrezno in pomembno za posamezne občine.

Drugo vprašanje je zagotovitev, da promet ustreza potrebam ljudi. Evropskih državljanov ne smemo zavajati glede evropskega trga notranjega prometa. Če v enem mestu obstaja zelena cona in zelena cona v naslednjem mestu, to ne pomeni, da se srečujejo z novim svetom le s prečkanjem meje lokalnega organa. V zvezi s tem pričakujemo evropsko uskladitev in pričakujemo, da Evropa določi najboljše prakse.

Tretje vprašanje so spremljevalni ukrepi. Imeli smo obravnavo, na kateri so se župani pritoževali, da pogosto dobijo navodila od Evrope, pri čemer potem, ko jih hočejo izvajati, spoznajo, da so države članice pozabile nanje, ali če smo natančnejši, jih pustile brez sredstev za izvajanje navedenih evropskih ukrepov.

Posebno pozornost želimo nameniti invalidnim potnikom. Menim, pri čemer kot vedno poudarjam, da to velja tudi za moške in ženske z malimi otroki. Za njih potovanje z javnim prevozom ali prevozom na splošno ni preprosto.

V industrijo in industriji želimo pravočasno sporočiti in jih pozvati, naj razvijejo boljšo logistiko in nove tehnologije. Najpomembnejše je, da želimo ozaveščati ljudi. Oni sami morajo pomagati zagotoviti, da bomo s sistemom prevoza dejansko lahko dosegli zdravo okolje.

Gospod Cramer kolesari, gospod Marinescu potuje domov s hitrim vlakom, gospod Costa uporablja morski avtobus, podpredsednik Tajani v Rimu potuje s skuterjem, in jaz po svojem domačem mestu hodim peš. Če vsi počnemo te stvari, bomo zagotovo malo, vendar ne nepomembno, pripomogli k izboljšanju.

Za zaključek se zahvaljujem obema komisarjema, ki sta to vprašanje temeljito obravnavala, podpredsedniku Jacquesu Barrotu in podpredsedniku Antoniu Tajaniju, ki je zdaj pristojni komisar. Zahvaljujem se poročevalcem v senci, ki so sodelovali pri tem poročilu, in kolegom, ki so pomagali doseči dober rezultat v odboru. Prav tako se zahvaljujem kolegom v odboru, v svoji skupini in v svoji pisarni za njihovo delo. Upam, da bo doseglo nadaljnji dober rezultat.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − – (IT) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Racku za besedilo, ki ga je oblikoval skupaj s Parlamentom. Všeč mi je bil njegov živahen govor. Obiskal ga bom, tako da bova lahko naslednjič našla kombiniran način prevoza po mestih.

Zelo koristno je bili preučevane predloga Komisije v Parlamentu in razprava, ki se je osredotočila na tri glavne točke, in sicer kako lahko v Evropi izboljšamo mobilnost v mestih, dodana vrednost ukrepov na ravni Skupnosti in prerazporeditev nalog med različnimi ravnmi vlade. Zelena knjiga Komisije je sprožila postopek za vključevanje v dejavnosti na evropski ravni na področju mobilnosti v mestih in prometa. Urbano mobilnost postavlja v središče evropske razprave o najboljših načinih za trajnostno zagotavljanje mobilnosti tudi za prihodnje generacije.

Glavni razlog za to razpravo je naša zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, prometnih zastojev, negativnih vplivov onesnaženosti zraka na zdravje, varnosti oskrbe z energijo in varnosti na cesti. Številni predlogi sprememb, ki so bili vloženi med razpravo o osnutku poročila članov odbora za promet ob pomoči odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter odbora za regionalni razvoj, kažejo, kako zelo si Evropski parlament želi ukrepati na področju mobilnosti v mestih, saj je to vprašanje, ki vpliva na velik del državljanov EU.

Kot veste, se je posvetovalni postopek o zeleni knjigi zaključil 15. marca, pri čemer smo prejeli več ko 400 prispevkov. Mnenja vseh vpletenih in predlogi evropskih institucij so dragocen prispevek k akcijskemu načrtu o mobilnosti v mestih, ki ga bom predstavil to jesen.

Naj preidem k poročilu. V besedilu mi je bil všeč poziv k oblikovanju široke strategije v zvezi z mobilnostjo v Evropi in priznanje, da dejavnosti na ravni Skupnosti dosegajo na nekaterih področjih jasno dodano vrednost. Poročilo izpostavlja glavna področja delovanja strukturirano, usmerjeno in jasno, za kar moram spet pohvaliti gospoda Racka. Preučuje vlogo EU na področjih zakonodaje, standardizacije in usklajevanja ter izmenjave najboljših praks in raziskav. Poudarja potrebo po usklajevanju med oblastmi, celovit pristop in odgovornost vsakega posameznika ter vprašanje v zvezi s financiranjem.

Strinjam se z večino predlogi v besedilu, pri čemer bom izpostavil nekaj točk. Opazil sem, da se poročilo strinja s potrebo po primerljivih podatkih in upoštevanju mobilnosti v mestih tudi na drugih področjih, kjer ima Evropska unija zakonodajno oblast. V zvezi s tem si nedvomno zasluži več pozornosti evropska platforma, ki bi združila podatke, najboljše prakse in informacije o politikah o mobilnosti v mestih, na način, ki bi preprečeval nove birokratske postopke.

Strinjam se s pomenom smernic EU v zvezi s standardizacijo in usklajevanjem prevoznih sistemov, zlasti za čiste cone in cestninske sisteme, če se želimo izogniti delnim rešitvam, ki jih iščejo v različnih evropskih mestih. Podpiram tudi predloge na socialnem področju, ki so predvideni za posebne skupine, predloge za izboljšanje izobraževanja, učenja vožnje in kampanje za večjo ozaveščenost, kar bi spremenilo vedenje državljanov v prometu. V zvezi s financiranjem se strinjam s poročilom, da bomo potrebovali dodatna finančna sredstva, kljub premišljeni porabi finančnih sredstev Skupnosti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje v celoti se strinjam s pripombo iz poročila, da nujno potrebujemo nov načine razmišljanja in nove koncepte o mobilnosti v mestih. Z vsem spoštovanjem do načel in zakonodaje EU menim, da ne smemo ovirati, ampak spodbujati ustvarjalnost in prožnost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. To je bistvo načela subsidiarnosti. Vaše poročilo veliko prispeva k evropskemu oblikovanju politik na tem področju, ki je zelo blizu državljanom, gospodarstvenikom in politikom po vsej Evropi ter zlasti lokalnim javnim uslužbencem.

Zahvaljujem se vam za pozornost in čestitam poročevalcu za njegovo izjemno delo.

  Justas Vincas Paleckis, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (LT) Čestitam poročevalcu gospodu Racku za njegovo poročilo. Če bi 80 % mestnega prebivalstva upoštevalo priporočene ukrepe o kulturi mobilnosti v mestu, bi postalo življenje za vse boljše in bolj zdravo. To je dober primer, kako EU skrbi za svoje državljane.

Razširiti moramo javni prevoz in mrežo kolesarskih stez ter spodbuditi uporabo okolju prijaznejših prevoznih sredstev. Najpomembnejša in najtežja naloga je spreminjaje navad. V Litvi je na primer 50 % vseh avtomobilskih voženj krajših od kilometra. Celo mladi in zdravi pozabijo, da bi se lahko vozili s kolesom. S pomočjo Komisije bomo našli finančne vzvode, s katerimi bomo preprečili ali zmanjšali prometne zastoje, ki otežujejo življenje v mestih. Izbiramo lahko med gibanjem in mobilnostjo ali zadušitvijo zaradi onesnaženja.

  Jan Olbrycht, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (PL) Gospa predsednica, čestitam gospodu Racku za njegovo poročilo, pri čemer bi rad kot predstavnik odbora za regionalni razvoj omenil, da smo zelo dobro sodelovali z odborom za promet. Upam, da bo to zgled za prihodnje projekte.

Poročilo gospoda Racka obravnava pomembne koncepte na različnih področjih. Ti vključujejo tehnične in organizacijske probleme v zvezi z okoljem ter vprašanja v zvezi s socialnimi zadevami in zadevami v zvezi z načrtovanjem in urbanim načrtovanjem. To poročilo je tudi podrobno preučilo vprašanje, o katerem je govoril gospod Rack, in sicer v zvezi s praktičnim delovanjem načela subsidiarnosti. Poročilo obravnava vprašanje, ki je zagotovo v pristojnosti lokalnih oblasti, vendar presega njihovo področje delovanja. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali mestom pomagati organi na drugi ravni, saj to vključuje načelo koristnosti. Organi na drugi ravni morajo pomagati mestom ter predvsem državam članicam in Evropski uniji z oblikovanjem organizacijskih in finančnih možnosti s financiranjem pilotnih študij in eksperimentalnih raziskav.

V tem poročilu lahko vidimo, kaj pomeni celostni pristop v praksi, saj ga poznamo le v teoriji. Ta pristop zahteva sodelovanje veliko različnih dejavnikov. Veselimo se nadaljnjega dela Evropske komisije v zvezi s to temo in nestrpno pričakujemo akcijski načrt.

  Markus Ferber , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, največje bogastvo Evrope je njena raznolikost. Na to ne smemo pozabiti, ko govorimo o prometu v mestu, da bomo to bogastvo dolgoročno ohranili in obdržali.

Po teh prvih izjavah sem zaskrbljen, da bomo izgubili ravnotežje, ki si ga je zamislil naš poročevalec, med zadevami, o katerih se lahko odloča na lokalni ravni v skladu z načelom subsidiarnosti in tistimi, za katere lahko poskrbi Evropska unija. Če se to zgodi, bodo vsa evropska mesta enaka in bomo izgubili to bogastvo raznolikosti.

Naj poenostavim: lokalne in regionalne oblasti, ki se že ukvarjajo s problemi organiziranja prometa ne potrebujejo zelene knjige, med tem ko lokalne in regionalne oblasti, ki se doslej niso hotele ukvarjati s tem vprašanjem, tega tudi v prihodnje ne bodo storile, kljub zeleni knjigi ali našim resolucijam.

Ne glede na to, kako radi se ukvarjamo s podrobnostmi, moramo vedeti, da bo Evropa uspela le, le če jo bodo državljani sprejeli tudi na lokalni ravni. Tega ne bodo storili, če bodo imeli občutek, da posega v vsa področja njihovega lokalnega življenja. Zato smo tudi v odboru izrazili ostro kritiko. Žal mi je, da odbor za promet in turizem ni sprejel mojih predlogov sprememb, saj se bojim, da bomo na koncu delali nekaj, kar ni v naši pristojnosti, pri čemer se bomo začeli vmešavati z najboljšo prakso, strukturnimi skladi in kohezijskim skladom.

Naj bo to, o čemer se je strinjal odbor, največ, kolikor se vmešavamo. Zaradi vseh vloženih predlogov sprememb tega ne smemo preseči. Evropa ne bo uspešna, če se bo vmešavala v vsako področje življenja svojih državljanov.

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine PSE. – (NL) Poročevalcu gospodu Racku se zahvaljujem za dobro sodelovanje. Veliko smo dosegli skupaj. Ve, da smo pri določenih točkah hoteli biti bolj ambiciozni in bolj konkretno izpostaviti, kakšen bi moral biti prispevek Evropske unije. Vem, da se nekateri poslanci njegove skupine ne strinjajo s tem.

Vendar to poročilo vsebuje veliko dobrih zamisli in ga naša skupina v celoti podpira. Strinjamo se, da se mesta po celotni Evropi soočajo z istimi težavami. Povsod so prometni zastoji, kar pomeni veliko stresa in izgube časa. Povsod so prometne nesreče. Mislim, da se polovica nesreč v Evropski uniji zgodi v mestnem okolju.

Doseči hočemo tudi visoke cilje, ki smo si jih zastavili v zvezi s podnebjem. Največ mest ima težave s financiranjem prometne infrastrukture in Evropska unija jim lahko na teh področjih pomaga, pri čemer so razmere v vsakem mestu različne. Drug od drugega se lahko učimo in mislim, da bi morali oblikovati platformo za mobilnost v mestih ali nekakšen forum, v katerem bi lahko izmenjevali dobre zamisli.

Mesta moramo spodbuditi ali od njih celo zahtevati oblikovanje načrtov za mobilnost, da bi vse zainteresirane strani na podlagi soglasja o skupnem pristopu sklenile pozitivne sporazume. Menimo, da bi Evropska unija morala imeti vodilno vlogo na področju usklajevanja, standardizacije, interoperabilnosti ter raziskave in razvoja, da bi imeli novi projekti, vključno s projekti v zvezi z javnim prevozom, večjo možnost, da bodo uspeli, in da poskrbi, da se trajnostne rešitve razširijo po vsej Evropi.

Gospod komisar, računamo na vas, da boste v čim prej predložili konkreten akcijski načrt z zelo jasno delitvijo odgovornosti med različnimi političnimi ravnmi, pri čemer bo Evropska unija imela največjo vlogo.

  Jean Marie Beaupuy, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Reinhardu Racku za njegovo odlično poročilo in Komisiji, ker je oblikovala zeleno knjigo, v zvezi s katero potekajo obsežna posvetovanja in na podlagi katere bo do konca leta 2008 narejen akcijski načrt.

S kolegi iz medskupine Evropskega parlamenta za mestna in stanovanjska vprašanja in zlasti z Janom Olbrychtom, ki je ravno govoril, smo lani povabili komisarja Barrota na razpravo o tej temi. Razprava je bila zelo razgibana, predvsem v zvezi s celostnim pristopom. Gospod komisar, v kratkem času, ki ga imam na voljo, bom izpostavil prednosti temeljite preučitve tega vidika. Koncepti urbanističnega načrtovanja in mobilnost v mestih so tesno povezani. Ko govorim o konceptih urbanističnega načrtovanja, želim v bistvu podariti, da jih ni. Naj utemeljim.

Očitno je, da naša mestna območja zdaj rastejo, ne glede na to, ali so mala, velika ali srednje velika, pri čemer se razvijajo njihova gospodarska, industrijska in stanovanjska območja ter območja za preživljanje prostega časa. Vedno, ko se razvije novo območje, se razvije tudi mobilnost. Naj vas spomnim, da so mestna območja zrasla za 11 % glede na velikost, medtem ko se je število prebivalcev povečalo le za 2,5 %. V desetih letih ali od 1990–2000 so se mestna območja razširila za trikratno velikost Luksemburga. Ti podatki nam povejo, da se hkrati z rastjo mestnih območij daljša tudi naša pot, ne glede na to, kam smo namenjeni. V desetih letih se je v mestnih območjih število vsakodnevnih voženj v osebnih avtomobilih povečalo za 70 % in vsaka posamezna vožnja je daljša za 20 %.

Te številke in primeri jasno kažejo, da brez celostnega pristopa, ki upošteva različne dejavnike v zvezi z mesti, ne bomo rešili problemov, s katerimi se soočajo naši državljani, ki bodo prisiljeni delati vedno daljše, dražje in neprijetne poti, kljub z zmogljivejšim, varnejšim in pametnejšim vozilom ter s hitrejšimi in udobnejšimi sredstvi javnega prevoza.

Gospod komisar, gospe in gospodje, ti koncepti urbanističnega načrtovanja morajo upoštevati mestni promet na mestnih in primestnih območjih, kot je omenil kolega gospod Rack. Na teh območjih mora biti zagotovljena določena stopnja doslednosti za naše državljane, ki tam delajo, se sproščajo itd. Pojavi se problem, ki je bil prej omenjen, in sicer kako omogočiti soobstoj različnih upravnih struktur, različnih področij in drugih območij. Gospod komisar, zato vas prosimo, da v prihodnjih akcijskih načrtih temeljito preučite celostni pristop.

  Michael Cramer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu. Težko povem kaj pozitivnega o končnem rezultatu tega poročila. Evropska mesta so še vedno prepuščena sama sebi in brez pomoči. Namesto da bi oblikovali konkreten in koristen okvir za mestna območja v 27 državah članicah, se je večina članov odbora odločila za nenatančno besedilo, in sicer da morajo mesta postati bolj zelena, manj hrupna in zagotavljati večjo kakovost življenja. Poročilo je tako nejasno, kako doseči te cilje, kot je bila Komisija EU v zeleni knjigi o mobilnosti v mestih.

Gospod Rack nam je ponudil celo vrsto ukrepov za rešitev problemov v zvezi s prometom. Vendar ni navedel, kako jih izvesti. Nujno potrebujemo ukrepe na ravni EU. V mestu živi osem od desetih prebivalcev EU in skoraj vsi imajo iste probleme, kot so zastoji, prometne nesreče, hrup in onesnaževanje. Naša mesta imajo ključno vlogo pri podnebnih spremembah. Zaradi prometa v mestih nastane približno 40 % vseh emisij CO2 in 70 % toplogrednih plinov. EU ne bo dosegla svojih ciljev v zvezi z varstvom podnebja, če ne bo zmanjšala prometa in poskrbela, da bodo ljudje namesto avtomobilov uporabljali vlake, avtobuse, kolesa ali hodili peš.

Emisije zaradi prometa so se od leta 1999 povečale za 30 %, medtem ko so se emisije iz drugih virov zmanjšale za 10 %. To pomeni, da so se zaradi povečanega prometa izničila prizadevanja na drugih področjih. Vendar večina poslancev meni, da je navajanje teh številk v poročilu za prikaz povezave med prometom v mestih in podnebnimi spremembami korak predaleč.

Zeleni bomo na jutrišnjem glasovanju vložili predloge sprememb, da bo poročilo o mobilnosti v mestih verodostojno. Na koncu bi dodal, da želimo prilagoditi sofinanciranje EU, da bo bolj okolju prijazno, tako da bi namenili 40 % finančnih sredstev železnicam in 10 % za spodbujanje kolesarjenja, kot navajamo v našem predlogu sprememb. Do zdaj je bilo 60 % finančnih sredstev za promet namenjenih projektom graditve cest in le 20 % lokalnemu javnemu prevozu in železnicam. Nič čudnega, da dosegamo ravno nasprotno od tistega, za kar si prizadevamo.

Finančna sredstva EU bi namenili le tistim mestom, ki bodo predložila vzdržne načrte mobilnosti, saj bomo tako preprečili veliko nesmiselnih projektov gradnje cest. Želimo tudi izboljšati prometno varnost z uvedbo omejitve hitrosti 30 km/h, pri čemer bi mestom dovolili, da sama določijo višje omejitve za določene ceste.

Evropska mesta bodo potrebovala znatno pomoč EU, če želimo storiti več za varstvo okolja in podnebja. To se bo zgodilo le, če sprejmete naše predloge sprememb. Če jih zavrnete in sprejmete drugo poročilo, ki ne reši niti enega problema, zeleni ne bomo glasovali zanj.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Racku za njegov trud. Mobilnost v mestih je zapleteno vprašanje za pripravljanje politike na evropski ravni. V poročilu, o katerem razpravljamo, lahko vidimo, da ni lahko razmejevati odgovornosti.

Poročilo pri različnih točkah navaja, da Evropska unija sodeluje pri uresničevanju načrtov v zvezi z mobilnostjo v mestih, spet drugje v istem poročilu pa navaja, da so za mobilnost v mestih odgovorna evropska mesta in lokalne oblasti, saj ima Evropska unija v skladu z načelom subsidiarnosti omejeno pravico do zakonskega urejevanja. Torej lahko vidimo, da je zelo težko določiti odgovornosti na tem področju. Vendar menim, da je poročevalec gospod Rack dobro obravnaval to vprašanje in oblikoval besedilo v skladu z načelom subsidiarnosti.

Vendar imam nekaj pripomb. Menim, da je poročilo preveč podrobno. To daje vtis, da lahko oblikujemo evropski okvir, s katerim lahko rešimo probleme v vseh evropskih mestih. Razumem podroben seznam tem, ki jih je treba obravnavati za usklajevanje, in seznam področij za ukrepe, ki so dobronamerni, vendar se sprašujem, ali jih lahko razvijemo še dlje. Menim, da bi moral biti splošen pristop bolj praktičen. To bi dalo večji poudarek na izmenjavo najboljših praks in na tehnološki razvoj na področju mobilnosti v mestih. Vem, da je ta pristop manj ambiciozen, vendar ne smemo pozabiti, da je mobilnost v mestih zadeva, s katero se morajo ukvarjati evropska mesta in lokalne oblasti.

Poleg tega seznam tem za usklajevanje vsebuje tudi socialne kriterije. To se mi ne zdi pametno. Vprašanje, kot je mobilnost prikrajšanih potnikov, je zelo tesno povezano s posamezno državo članico in zato tega ni pametno usklajevati ali standardizirati.

Kljub tem pripombam bom glasoval za poročilo. Dejstvo je, da je gospodu Racku v poročilu uspelo jasno izpostaviti, da je varna, trajnostna in učinkovita ureditev mobilnosti v mestih v pristojnosti evropskih lokalnih oblasti, pri čemer menim, da je v tem bistvo tega poročila. Evropska unija lahko pomaga z neposrednim financiranjem in izmenjavo pomembnih informacij, vendar njene uredbe na tem področju niso potrebne in zaželene.

Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da so za mestne prometne sisteme odgovorna evropska mesta sama. Morala bodo razviti sisteme in učinkovito sodelovati z vsemi oblastmi. Na koncu bi rad poudaril, da je uspeh ali neuspeh te prometnih sistemov odvisen od sodelovanja državljanov. Tudi oni so dolžni prispevati za doseganje ciljev, ki so zastavljeni v načrtih za mobilnost v mestih, in sicer za trajnosten, varen in zanesljiv promet na mestnih območjih.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Urbanistična politika ni v pristojnosti Evropske unije, ampak lokalnih in regionalnih oblasti, v skladu z načelom subsidiarnosti. V Evropski uniji se mesta povečujejo. Več kot 300 milijonov državljanov živi v mestih in delež mestnega prebivalstva bo leta 2020 večji od 80 %.

Rast mest in strnjenih naselij je postala evropski problem, saj vpliva na počutje evropskih državljanov. Dejansko se ukvarjamo s povečano potrebo po novih in raznovrstnih prevoznih sredstvih, kar povečuje porabo energije, uporabo zemljišč in postopno slabšanje kakovosti zraka in prsti.

Čeprav so v zvezi z mestnim prometom in načrtovanja uporabe zemljišč velike razlike na ravni nacionalnih zakonodaj, se lahko institucije Evropske skupnosti aktivno vključijo v usklajevanje trajnostnega razvoja mest in predvsem v razvoj mestnih prevoznih storitev ter si prizadevajo za zagotovitev učinkovitega razširjanja najboljših praks.

Kolega Rack je omenil zanimive primere rešitev, ki jih ponuja moderna tehnologija, kot je na primer virtualna mobilnost in posledično uporaba multimodalnosti, optimizacija uporabe infrastrukture in uporaba alternativnih prevoznih sredstev.

Izobraževanje in zasebna pobuda imajo ključno vlogo za Evropo zelenih mest in celotna politika Skupnosti bi morala preučiti vse dolgoročne stroške ter ponuditi primerne predloge, učinkovite mehanizme medregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter vse potrebne vire informacij.

Strukturni skladi in kohezijski sklad, ki sta med največjimi vzroki za rast mest, lahko ob primerni uporabi na lokalni in regionalni ravni postanejo najučinkovitejši in najdostopnejši vir za reševanje vprašanja, s katerim se ukvarja Evropa 21. stoletja.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem Komisiji, ker je našim državljanom pomagala z rešitvami za težave v zvezi z mobilnostjo, kot so prometna varnost, zastoji in vpliv na okolje, saj se velika večina naših državljanov sooča s temi problemi v svojih mestih.

Zaradi pridržkov in zadržanosti v zvezi s potrebo po zagotovitvi, da so takšni ukrepi v skladu z načelom subsidiarnosti, menim, da takšni predlogi zahtevajo pomembne in nujne razprave ter so odziv na resna in izrazita vprašanja nacionalnih, regionalnih in predvsem lokalnih oblasti.

Danes razpravljamo o tem v okviru obširne razprave o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam pred veliko razpravo o globalizaciji stroškov pri različnih prevoznih sredstvih. Te razprave so zelo pomembne, vendar se morajo kazati tudi v praksi v vsakodnevnem življenju ljudi v njihovem okolju, kot so na primer tudi mesta.

Zato se strinjamo s tem čudovitim dosežkom naše institucije in poročila gospoda Racka. Čestitam poročevalcu za njegove natančne ugotovitve in se mu zahvaljujem, ker je bil pripravljen vključiti moje predloge sprememb in s tem sprejeti, spodbujati in povečati število pomembnih vprašanj, kot so druge, bolj zdrave možnosti mobilnosti v mestih, na primer hoja kolesarjenje ali javni prevoz, in spodbude za večjo varnost v cestnem prometu, ki je prav v mestnem okolju najbolj ogrožena, kot poudarja poročilo. Upoštevati moramo osebe z zmanjšano možnostjo gibanja, osebe z otroki in otroškimi vozički, ki imajo pogosto težave zaradi različnih ovir na pločnikih.

Poročilo zahteva tudi učinkovit tovorni promet, vključno z zanesljivimi sistemi za nakladanje in raztovarjanje, ki bodo poenostavljali operacije na zadnjem delu poti do končnih uporabnikov, pri čemer priznava potrebo po spodbujanju sožitja mobilnosti ljudi in dobrin.

Podpira tudi izboljšano uporabo inteligentnih prevoznih sistemov, hkrati pa zahteva dostopnost in interoperabilnost ter prožne instrumente. Spodbuja tudi dejavno sodelovanje v lokalnih forumih za mobilnost v mestih.

  Renate Sommer (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, kaj pravzaprav počnemo? Ukvarjamo se z zadevo, ki ni v naši pristojnosti. Ta zelene knjiga o mobilnosti v mestih temelji na namišljeni pristojnosti, kot je Komisija neuradno priznala. Slišala sem, da se je Komisija razglasila pristojno za to zadevo, zaradi razprave o podnebnih spremembah in dejstva, da 80 % Evropejcev živi v mestih.

Glede na to bi lahko sama upravičeno dejala, da 80 % Evropejcev živi ali je živelo z družino. Torej se lahko takoj lotimo družinske politike. To bi bila enako namišljena pristojnost, ki je ne bi mogla upravičiti. V zvezi z mobilnostjo v mestih, lahko na evropski ravni spodbujamo le izmenjavo najboljših praks. Sprejemanje zakonodajnih ukrepov bi bila kršitev načela subsidiarnosti.

Predvidevamo, da lokalne oblasti želijo same reševati svoje probleme v zvezi s prometom, saj so povezani z delovanjem gospodarstva in notranjo, mestno trgovino. Hkrati je to tudi vprašanje kakovosti življenja mestnega prebivalstva, ki bo sicer zapustilo mesta. Problemi, s katerimi se soočajo naša mesta, so podobni, vendar niso enaki. Zato se morajo ukrepi, ki so prilagojeni določenemu območju, sprejemati na lokalni ravni. Politika mestnega prometa se mora oblikovati in sprejemati na lokalni ravni, pod vodstvom lokalnih oblasti.

Opozarjam vas, da ne bi v tem poročilu zahtevali zakonodajnih ukrepov, ali kasneje besedila tako razlagali, kot da jih vsebuje. Svarim vas tudi pred ustvarjanjem velikih kupov informacij in še več birokracije. To bi bila zagotovo posledica oblikovanja evropske platforme za mobilnost v mestih. Prepričana sem, da bi potem ustanovili še eno evropsko agencijo, ki bi proizvedla še več dokumentov in stala veliko denarja.

Zaradi takšnih zadev bodo državljani začeli nasprotovati Evropi. Tega si ne moremo privoščiti. Ne dovolite, da pride tako daleč.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Kot arhitektka na področju arhitekture mest z večletnimi izkušnjami kot regionalna političarka v lokalni in regionalni vladi se strinjam, da je vprašanje mobilnosti v mestih zelo aktualno in celovito, pri čemer se zahvaljujem poročevalcu za njegovo poročilo.

Veliko mest se pogosto ne zaveda, da lahko z natančnim načrtovanjem lokalne cestne infrastrukture preprečijo probleme v zvezi z organizacijo prometa. Turisti pri odločanju, katero evropski mesto bodo obiskali, upoštevajo tudi njihovo dostopnost in organizacijo prometa. Prometni zastoji zagotovo ne naredijo mest in mestnih središč bolj privlačnih.

Brez inovativnih rešitev, kot je zmanjšanje prometnih obremenitev in uporabljanje drugih prevoznih sredstev, kot je kolesarjenje ali deljenje avtomobilov, ne bo uspeha. Menim, da raziskave in razvoj ponujajo velike in še neizkoriščene možnosti za nova, varnejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva ter trajnostne prevozne sisteme.

Vsi moramo prispevati k rešitvi naših prometnih problemov: EU, mesta in njihovi prebivalci ter turisti. Pomembno je, da razdelimo pristojnost med EU in mesta. Zato mora imeti EU jasno določeno vlogo.

  Pierre Pribetich (PSE). - (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bom pohvalil poročilo kolega Reinharda Racka. Nova kultura mobilnosti v mestih je prava revolucija glede na naš način razmišljanja in potovanja.

Naj parafraziram Sieyčsovo misel o tretjem stanu: Kaj je mobilnost v mestih? Vse. Kaj je bila doslej? Nič. Kaj želi? Da bi postala nekaj. S to mislijo želim povedati, da se v celoti strinjam s to revolucijo v našem vedenju ter nujno potrebo po celostnem in splošnem evropskem pristopu v zvezi z novo obliko mobilnosti v mestih s poudarkom na skladnosti velikih načel uspešnega načrtovanja mest. V celoti podpiram tudi morebitne skupne določbe v zvezi z rešitvami, ki bi dovolile ukrepe po meri za vsako teritorialno raven.

Gospod komisar, to pomeni, da mora Komisija prevzeti svoj del finančnih odgovornosti in v praksi izvesti svoj pristop.

Kolega je v enem od govorov omenil, da bo Evropa ponudila celo vrsto ukrepov, med katerimi bodo lahko mestna območja izbirala. Ta prožen pristop mora vključevati naša mesta. Saj potrebujemo vse, kar lahko dobimo, da bomo lahko spremenili mobilnost v mestih in oblikovali novo kulturo.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, opravičujem se, ker govorim prezgodaj. Želim se vključiti v razpravo v zvezi s poročilom gospoda Racka o novi kulturi mobilnosti v mestih. Kot sem že omenila, rada kolesarim v Bruslju in Strasbourgu, kjer se počutim varno na kolesarskih stezah in zlasti zaradi obzirnosti motoristov, saj imajo tam pešci in kolesarji prednost na cesti. Veliko bolj strah me je doma, kjer vidim, kako se turisti izmikajo avtomobilom, pri čemer tudi sama doma več ne kolesarim. Različne kulture so povezane z različnim upoštevanjem cestnih predpisov, kjer velja zakon močnejšega. Menim, da povečanje mobilnosti v Evropi obsega usklajevanje prometnih predpisov v državah članicah in postopno tudi kazni za prometne prekrške. Različni predpisi bodo ohranili različne kulture. Tako ceste v novih državah članicah predstavljajo veliko nevarnost za razvajene tuje kolesarje in pešce, med katere se prištevam tudi sama.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Gospodu Racku čestitam za njegovo poročilo.

Unija potrebuje novo kulturo mobilnosti v mestih, kjer bosta javni prevoz in kolesarjenje pomembnejša.

Za razvoj javnega prevoza potrebujemo politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za delno ali celotno subvencioniranje prevoznih sredstev za šolarje, študente, upokojence in invalidne osebe.

Menim, da se morata razvoj in načrtovanje mest izvajati celostno ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb na področju prometa v mestih. Uvajanje hitrih vlakov, ki povezujejo mestna središča s pristanišči, železniškimi postajami, letališči in obrobnimi regijami mora biti prednostna naloga pri razvoju in posodabljanju velikih mest.

Kraji, ki imajo dostop do celinskih plovnih poti, lahko razvijejo kombiniran prevoz, ki bi zmanjšal onesnaženje, ki ga povzroča cestni promet v velikih mestih.

V novo politiko o mobilnosti v mestih moramo vključiti inteligentne prevozne sisteme in oblikovanje zelenih območij.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam za vašo velikodušnost. Ni prvič, da moram ponovno govoriti zaradi časovne omejitve. V zvezi s poročilom gospoda Racka želim povedati le, da imam še pripombe glede dveh vprašanj, ki sta še posebej pomembni za Komisijo.

Najprej želim omeniti pomanjkanje spodbud za nove poklice v zvezi z mobilnostjo v mestih. Menim, da je treba poskrbeti za dogovore v zvezi s temi poklici in jih je treba upoštevati zaradi napredka, ki ga predstavljajo. Drugo vprašanje je v zvezi s predvidenim obsežnim participativnimi posvetovanji, na katerih bi predvideli socialni vpliv ukrepov, kot so na primer cestnine v mestih, o čemer se veliko govori.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, spomnil bi na pravi pomen besede „subsidium“ v latinščini. „Subsidium“ pomeni pomoč, torej pomeni subsidiarnost pomagati. S tem želim pomiriti gospoda Ferberja, Marinescuja in gospo Sommer. Komisija ne namerava zasesti mesta lokalnih, provincialnih ali regionalnih oblasti. Ni v pristojnosti Evrope, da bi določala lokalno upravno politiko in ukrepe v posameznih mestih.

„Subsidium“ pomeni pomagati. Tako bodo Evropa, Evropska komisija in evropske institucije prispevale k oblikovanju rešitev, spodbujanju razprav, izmenjavi informacij med mesti, da bi našli skupne rešitve, ki bi koristile državljanom in jim olajšale življenje, potovanje in omogočile večjo varnost na cesti in v zvezi z varovanjem zdravja pred onesnaženjem.

Finančna pomoč je ena od možnosti. Spomnil bi na program CIVITAS, ki je dosegel dobre rezultate in po katerem se lahko zgledujemo. V akcijskem načrtu, ki ga nameravam predložiti in katerega namen je uskladiti in predlagati zamisli za ukrepe, bom upošteval vse predloge, ki so bili predstavljeni med današnjo razpravo ter poskušal oblikovati zamisli in predloge v skladu z načelom subsidiarnosti, saj se dobro zavedam pristojnosti Unije. Menim, da je Evropska unija dolžna pomagati, saj večina njenih državljanov živi v velikih mestih.

Poudarjam, da pomagati in ne zamenjati. Tudi jaz sem prepričan, da morajo lokalne oblasti, ki so jih izvolili ljudje, same rešiti svoje probleme. Vendar ima Evropska unija pomembno vlogo, tudi če samo pomaga in usklajuje nekaj pobud in razdeli nekaj finančnih sredstev, da bodo lokalne oblasti in njihovi uslužbenci bolje upravljali z mesti, v katerih živijo naši državljani.

  Reinhard Rack, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem kolegom, ki so prispevali k tej razgibani razpravi, kjer je bilo podanih tudi nekaj ostri izjav.

Teh zadnjih 40 ali 50 minut je pokazalo, kaj se je v preteklih mesecih dogajalo v odboru za turizem in promet. Tudi tam smo imeli različna mnenja. Glasovali smo o več kot 350 osnutkih predlogov sprememb. Te predloge smo strnili v sorazmerno dosledno besedilo, ki je bilo v odboru sprejeto z veliko večino, tj. 27 za in 2 proti. Vesel bi bil, če bi lahko na jutrišnjem glasovanju dosegli podoben rezultat, za kar se bom potrudil po najboljših močeh.

Ena skupina ni bila zadovoljna z rezultatom razprav v odboru za promet in je to danes tudi jasno povedala. Slišali smo tudi poziv kolegom, naj si do jutrišnjega glasovanja premislijo. Zelo hvaležen bi bil, če bi kolegi nadaljevali s sodelovanjem, ki smo ga videli v odboru za promet, in si prizadevali, da bi na jutrišnjem plenarnem zasedanju sprejeli besedilo, ki smo ga oblikovali v odboru. Zato jih prosim, da pogledajo priporočila, ki jih je poročevalec izpostavil na seznamu za jutrišnje glasovanje.

Sicer se pa veselim nadaljnjega dela v zvezi s to temo ter želim Komisiji in podpredsedniku veliko uspeha pri akcijskem načrtu in nadaljnjimi dejavnostmi na tem področju.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisna izjava (člen 142)

  Corina Creţu (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Menim, da je v modernih mestih nujno potreben nov pristop v zvezi z mobilnostjo v mestih. V Evropi je gospodarska rast v petdesetih in šestdesetih letih vodila v horizontalno širitev mest, pri čemer je se je mestno prebivalstvo selilo na primestna območja. Ta model, ki je spodbujal uporabo avtomobilov, danes ni več primeren, zaradi vedno večjih cen goriva in zaskrbljenosti v zvezi s podnebnimi spremembami na globalni ravni, ki je posledica povečane uporabe avtomobilov.

Strinjati se moramo s pobudami, s katerimi bodo evropska mesta lahko načrtovala učinkovit sistem javnega prevoza, ki bo v skladu z okoljevarstvenimi zahtevami in dostopen vsem, ter vključevanje v urbanistično načrtovanje drugih načinov prevoza za krajše ali daljše razdalje, odvisno od ure. Naslednji izziv je tovorni promet v mestih, ki je zelo pomemben za gospodarski razvoj mesta. Zato menim, da je potrebno izmenjevanje izkušenj med upravami evropskih mest, izboljšanje baz podatkov v zvezi z mobilnostjo v mestih na evropski ravni ter spodbujanje državljanov, da premislijo, katera prevozna sredstva bodo uporabljali v mestih.