Dobesedni zapisi razprav

Torek, 8. julij 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 9.00)

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, če bi se včeraj sprehodili po hodnikih Parlamenta, bi videli številne nalepke organizacije lobija evropske kemične industrije, nekaj pa jih je ostalo še danes. Zanima me, če so kvestorji, ko so dovolili razstavo, organizaciji dovolili tudi, da lepi nalepke po naših hodnikih. Če so, je bila to po mojem mnenju napačna odločitev. Če kvestorji takega dovoljenja niso dali, je organizacija Cefic po mojem mnenju kršila svoje obveznosti in bi ji bilo treba odvzeti dovolilnico za vstop ali pa jo vsaj strogo kaznovati. Upam, da lahko raziščete zadevo in poskrbite, da bodo vse te nalepke takoj odstranjene.

  Predsednik. − V redu, gospod Schlyter, zadevo bom preučil.

2. Predložitev dokumentov: Glej zapisnik.

3. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij): Glej zapisnik.

4. Okoljski vpliv načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0225/2008) gospoda Libickija v imenu odbora za peticije o okoljskem vplivih načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (Peticiji 0614/2007 in 0952/2007) [2007/2118(INI)].

  Marcin Libicki, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, današnja razprava je zelo posebna, saj temelji na prošnji navadnih državljanov Evropske unije. V častni galeriji pozdravljam vlagatelje peticije, ki je izhodišče današnje razprave. Tam sta predstavnik glavnih okoljevarstvenih organizacij gospod Krzysztof Mączkowski in gospa Morkunaite iz Litve. Peticijo je podpisalo skoraj 30 000 ljudi. V odbor za peticije prihaja še več podpisov. To razpravo nedvomno spremlja več milijonov ljudi in prebivalci vseh držav ob Baltiškem morju.

V preteklosti smo o tej temi večkrat razpravljali v odboru za peticije Evropskega parlamenta. Te razprave so temeljile na zelo temeljitih predstavitvah vlagateljev peticij. Skupno je bilo tej temi namenjenih pet razprav. Organizirali smo tudi javno obravnavo. V javni obravnavi so svetovno priznani strokovnjaki razpravljali o trditvah vlagateljev peticij, da je naravno okolje v baltiški regiji zelo ogroženo ter da morda ni vredno tako tvegati in dovoliti tako velike naložbe. Medtem ko so potekale te razprave v odboru za peticije in ko je Evropski parlament odobril javno razpravo o tej temi, ki se odvija danes, so o njej dodatno razpravljali tudi v odborih za industrijo, raziskave in energetiko ter odboru za zunanje zadeve. Besedilo, predloženo za sprejem, je podprlo 90 odstotkov članov odbora za peticije in člani v obeh drugih odborih.

Šele potem so se oglasili nasprotniki in kritiki tega poročila in argumentov v njem. Nenadoma je bilo v odboru za peticije vloženih 180 predlogov sprememb. Skoraj vsi so bili zavrnjeni. Podobno je bilo v posvetovalnih odborih. Videli smo močan odpor družbe Nord Stream. Družba je odboru za peticije posredovala navodila za glasovanje. V Evropskem parlamentu delam štiri leta in tokrat prvič vidim, da je nekdo v procesu lobiranja dejansko ukazal članom, kako naj volijo in vlagajo številne predloge sprememb: o tem se vzdržite, tega sprejmite in tistega zavrnite.

Današnja razprava temelji na štiridesetih različnih mnenjih in strokovnih poročilih. Gospe in gospodje, upoštevati moramo interese treh strani, tj. navadnih državljanov Unije, nosilcev političnega in ekonomskega kapitala ter Evropskega parlamenta. Evropski parlament mora zastopati interese navadnih državljanov Evropske unije. Ne pozabimo, kaj se je zgodilo na referendumih v Franciji, na Nizozemskem in Irskem. Želimo pridobiti zaupanje navadnih državljanov Evropske unije in upam, da bo tak pristop vseh članov tega parlamenta.

Zahvaljujem se vsem, ki so omogočili današnjo razpravo. Zahvaljujem se gospe Foltyn-Kubicka, ki je danes v Evropskem parlamentu pripravila izvrstno razstavo o Baltiškem morju, prvemu podpredsedniku odbora za peticije gospodu Cashmanu ter predsedniku medskupine Baltska Evropa v Evropskem parlamentu gospodu Beazleyu. Zahvaljujem se tudi članom sekretariata odbora za peticije Davidu Lowu, Karen Chioti in Silvii Cannalire ter tistim, ki so mi svetovali, pomagali in sodelovali z mano, tj. Szymonu Szynkowskemu, Norbertu Napierajówu, Wojciechu Daneckemu, Witoldu Ziobrzeju in Michału Krupińskemu. Ti ljudje so največ prispevali.

  Stavros Dimas, komisar. – (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedniku odbora za peticije gospodu Libickiju za poročilo, zaradi katerega lahko razpravljamo o okoljskem vplivih tega velikega projekta izgradnje 1200-kilometrskega plinovoda skozi plitvo Baltiško morje. Ne samo zato, ker gre za pomemben projekt, ki sproža veliko vprašanj glede varstva okolja v baltiški regiji, ampak tudi zato, ker se zdi, da bodo temu projektu v prihodnosti sledili drugi.

Projekt je v zadnjih mesecih že pritegnil precej pozornosti medijev in politikov v baltiški regiji. O njem se razpravlja na številnih forumih in v številnih vpletenih državah.

O tej temi se je razpravljalo tudi na javni obravnavi v Evropskem parlamentu, ki jo je januarja organiziral odbor za peticije in v kateri sva sodelovala s komisarjem gospodom Piebalgsom, ki je zadolžen za področje energetike. Komisar Piebalgs je predstavil pričakovanja Evropske unije v zvezi z zemeljskim plinom in poudaril, da potrebe Evropske unije po zemeljskem plinu hitro naraščajo, medtem ko je proizvodnja vedno manjša in se izčrpavajo zaloge.

V naši energetski politiki za Evropo je poudarjena nujnost spodbujanja energetske učinkovitosti in izkoriščanja obnovljivih energetskih virov, za kar si prizadevamo.

Vendar bo vseeno treba znatno povečati uvoz zemeljskega plina v Evropo, če želimo zadovoljiti njene energetske potrebe v prihodnjih desetletjih. Dodatna infrastruktura, na primer plinovodi in terminali za transport utekočinjenega zemeljskega plina, bo ključna za zadovoljevanje potreb evropskih potrošnikov in zagotavljanje stalne oskrbe. Zaradi plinovoda Nord Stream bo mogoče povečati dobavo zemeljskega plina iz Rusije.

Potrebo po izgradnji nove infrastrukture za transport ruskega plina v Evropsko unijo sta Evropski parlament in Svet potrdila v smernicah za čezevropska energetska omrežja iz leta 2006. Govorim zlasti o Odločbi št. 1364/2006 Evropskega parlamenta in Sveta. V smernicah so opredeljeni nekateri prednostni projekti in ta projekt je opredeljen kot projekt v evropskem interesu, torej kot prednostna naloga. Če bodo rezultati študije o okoljskem vplivih pozitivni, bo plinovod Nord Stream projekt v evropskem interesu.

V januarski obravnavi v Evropskem parlamentu sem poudarjal, da je treba v vseh fazah izgradnje, delovanja in spremljanja tega projekta kot vedno upoštevati vsa relevantna mednarodna pravna pravila in pravila Skupnosti v zvezi z okoljem. To želim poudariti tudi danes.

V skladu z mednarodnim pravom in pravom Skupnosti mora torej lastnik projekta družba Nord Stream AG pridobiti gradbeno dovoljenje ali soglasje za izvedbo projekta v državah, ki imajo pristojnost v zvezi z načrtovanimi deli, tj. v Nemčiji, na Danskem, Finskem in Švedskem. Odobritev soglasja za izvedbo takih projektov je odvisna od postopka presoje vplivov na okolje. To je določeno tudi v prej omenjenih smernicah za čezevropska energetska omrežja. Postopke presoje vplivov na okolje opredeljujeta pravo Skupnosti in mednarodno pravo. Na čezmejni ravni jih opredeljujeta direktiva EU in konvencija iz Espooja.

Ker so h konvenciji iz Espooja pristopile države članice in Skupnost, je ta del prava Evropskih skupnosti. Tako veljajo postopki, določeni v pravu Skupnosti in v nacionalnih pravnih redih. Zaradi čezmejnih razsežnosti projekta je treba upoštevati tudi konvencijo iz Espooja, medtem ko morajo države članice pred izdajo soglasja za izvedbo projekta pravilno izvajati določbe direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Postopek presoje vplivov na okolje na podlagi konvencije iz Espooja se je začel z razkritjem projekta ob koncu leta 2006. Na podlagi informacij, ki jih je imela Komisija, se je na različnih forumih in sestankih z javnostjo in pristojnimi organi držav članic razpravljalo o številnih študijah, poročilih in temah.

Konvencija iz Espooja določa, da mora lastnik projekta zagotoviti ustrezno dokumentacijo glede vplivov na okolje. Hkrati ima država „pogodbenica izvora“, ki je pristojna za izdajo soglasja za izvedbo projekta, dve obveznosti.

Posvetovati se mora z organi, pristojnimi za okolje, in s prizadeto javnostjo, pogovarjati pa se mora tudi s prizadeto pogodbenico ali pogodbenicami, tj. s sosednjimi državami, ki jih lahko prizadenejo čezmejni vplivi predlagane dejavnosti. V tem primeru so prizadete pogodbenice tri baltiške države in Poljska.

Zaradi zahteve za upoštevanje postopka presoje vplivov na okolje morajo o vseh skrbeh, vprašanjih in pomembnih problemih, omenjenih v poročilu, ki ga danes obravnavamo, razpravljati pristojni organi in javnost.

Izpostavljati kakršen koli možen negativni vpliv na okolje, ki ga ni mogoče omiliti ali preprečiti, v skladu z zakonodajo o vplivih na okolje je zaenkrat še prezgodaj. Dejansko končno poročilo o presoji vplivov na okolje še ni izdelano. Zato organi, pristojni za okolje, še niso mogli analizirati in oceniti vseh potrebnih tehničnih podatkov, ki jih potrebujejo, da lahko odgovorijo na vsa upravičena vprašanja.

Države izvora imajo pravico zahtevati vse dodatne informacije, ki se jim zdijo potrebne za odobritev soglasja za izvedbo projekta; to je na primer v skladu z nacionalno zakonodajo že storila Švedska, ko je lastnik projekta vložil uradno zahtevo.

Po drugi strani imajo prizadete pogodbenice pravico pridobiti informacije, ki jih potrebujejo. Obveščen sem, da se vse udeležene pogodbenice, tj. pogodbenice izvora in prizadete pogodbenice, redno sestajajo in razpravljajo o poteku postopka presoje vplivov na okolje na podlagi konvencije iz Espooja.

Končno poročilo o vplivih na okolje bo predvidoma izdelano do konca leta. Potem se bo v formalnih pogovorih odločalo, ali se soglasje za izvedbo projekta izda ali ne.

Pričakujem, da bodo pristojni organi v vseh državah članicah, ki so pristopile h konvenciji iz Espooja, v celoti izpolnjevali svoje obveznosti.

Rusija, ki je konvencijo iz Espooja podpisala, ampak k njej ni pristopila, mora pravila iz te konvencije kljub temu spoštovati.

Na koncu želim poudariti, da spremljamo dogajanje in imamo stike s pogodbenicami konvencije iz Espooja, z udeleženimi stranmi in z izvajalcem projekta. Glede izvajalca projekta so organi Komisije jasno zahtevali, da ta spoštuje vse obveznosti v zvezi z informiranjem in preglednostjo.

(Ploskanje.)

  Christopher Beazley, pripravljavec mnenja odbora za zunanje zadeve. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospod Libicki, dame in gospodje, to poročilo je zelo pomembno za ta parlament in za splošno javnost.

S 30 000 podpisi so ljudje izrazili skrb za Baltiško morje, ki ga imenujejo morje, ki zaradi onesnaženosti umira. To morje je zelo plitvo. Na njegovem dnu so še vedno vojaška plovila iz druge svetovne vojne. Vprašanje je, ali je po dnu tega dela Evropske unije res pametno speljati plinovod?

Sem avtor mnenja odbora za zunanje zadeve in poleg okoljskih vprašanj, ki jih je preučil odbor za peticije, nas skrbijo tudi značilnosti študije o presoji vplivov na okolje, o kateri je pravkar govoril predstavnik Komisije.

Gospod komisar, ali lahko v svojem odgovoru potrdite, da boste sprejeli odstavek 20 poročila gospoda Libickija, v katerem Parlament vas in Komisijo poziva, da izvedete neodvisno presojo vplivov na okolje? Skrbi nas, da presoja vplivov na okolje, če jo bodo izvajali predlagatelji, morda ne bo objektivna.

Poleg tega vseh devet držav ob obali Baltiškega morja, tudi Rusijo, pozivamo, da so v celoti obveščene o vzdrževanju in varnosti takega plinovoda ter pri tem v celoti sodelujejo, če se ta zgradi. Komisija je že poudarila pomembnost upoštevanja mednarodnega in evropskega prava, pri čemer dodajamo, da je treba k temu obvezati tudi podjetje. Treba je zagotoviti ustrezno zavarovalno vsoto za primere nevarnosti ali škode zaradi izvedbe projekta med samo gradnjo in po dokončanju projekta.

Končno vztrajamo pri načelu vzajemnosti. Včerajšnji neuspeli poskus ruskih partnerjev, da bi odstavili izvršnega direktorja podjetja BP-TNK, ne prispeva k dobrim odnosom med podjetji Evropske unije in ruskimi podjetji. Zahtevamo usklajeno delovanje, vendar zahtevamo tudi, da Komisija pozorno spremlja ta projekt, pri čemer sedanji predlog družbe Nord Stream ni zadovoljiv, kar so poudarili že poročevalec in dva komisarja, ki sta se udeležila javne obravnave.

Moja skupina bo poročilo gospoda Libickija podprla.

  Andres Tarand, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (ET) Edina nerešena sporna točka v zvezi z izgradnjo plinovoda v Baltiškem morju je povezana z varstvom okolja. Švicarska družba Nord Stream ni uspela pravočasno predložiti poročila o presoji vplivov na okolje, zato Evropski parlament nima vseh informacij, da bi ustrezno glasoval.

Poleg tega se je izkazalo, da je družba Nord Stream po tem, ko jo je Parlament opozoril na velike pomanjkljivosti v raziskovalnem načrtu, v poročilo o presoji vplivov na okolje nove raziskovalne probleme samo vključila. Največji problem pri izvedbi presoje vplivov na okolje predstavljajo razbitine več deset bojnih ladij, ki so bile skupaj s strelivom avgusta 1941 potopljene v Finskem zalivu; to je član dume Andrei Klimov priznal šele pred desetimi dnevi.

Vendar so lani poročali, da je pot v celoti prosta. Posebno pozornost je treba nameniti fosforju, ki se izloča pri premikih usedlin na morskem dnu: medtem ko je v presoji vplivov na okolje zapisano, da to ne pospešuje evtrofikacije, so druge ocene drugačne. Pričakovati moramo tudi sproščanje dioksinov in težkih kovin. Zadnje so povezane z nalaganjem strupenih snovi v ribah, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Ravni vsebnosti teh snovi in radioaktivnosti so že zdaj najvišje ravno v Baltiškem morju.

  Rihards Pīks , v imenu skupine PPE-DE. – (LV) Hvala vam, gospod predsednik. V zvezi s tem projektom in poročilom gospoda Libickija je treba na splošno upoštevati tri vidike. Prvi vidik je ekonomski. Jasno je, da Nemčija in Evropa potrebujeta energetske vire, zato je s tega stališča plinovod iz Rusije, ki ima zaloge plina, potreben. Drugi vidik je političen. Gre za način priprave tega projekta in vemo, da so bile tu izkoriščene številne politične povezave pred volitvami, pri čemer države, ki bi jih lahko projekt zadeval s političnega ali okoljskega stališča, niso bile vključene.

Poleg tega je v strategiji EU na področju energetike določeno, da morajo biti energetski kanali združljivi. V tem projektu to ni zagotovljeno, zato ta dejansko ni v skladu s strategijo EU za solidarnost in varnost na področju energije, ki smo jo nedavno sprejeli.

Tretji vidik je okoljski in tega posebej obravnava poročilo gospoda Libickija. Globalni sklad za okolje poroča, da je sedem od desetih najbolj onesnaženih lokacij v svetovnih oceanih v Baltiškem morju. Glede na to menim, da se je v javnosti zelo malo razpravljalo o nadomestni možnosti izgradnje plinskega terminala na kopnem, čeprav so v podjetjih, ki izvajajo projekt, gotovo vse izračunali in premislili. Zaradi te možnosti bi bilo veliko lažje zagotoviti združljivost, rešili pa bi se problemi v zvezi z okoljem ter strateško-politični problemi. Hvala.

  Lasse Lehtinen , v imenu skupine PSE. – (FI) Gospod predsednik, v poročilu je obravnavana peticija v zvezi z okoljem, vendar se je v razpravah, ki potekajo, izkazalo, da ima projekt izgradnje plinovoda druge razsežnosti, ki niso povezane z okoljem.

Parlament mora v skladu s pooblastili obravnavati le dejstva, ki so v resolucijah. Dejstvo je, da Evropska unija potrebuje ruski zemeljski plin in da Rusija potrebuje še več kupcev iz Evrope.

Drugo dejstvo je, da je Evropska unija v okviru programa čezevropskih omrežij ta projekt odobrila. To je velik gradbeni projekt, katerega izvedba lahko negativno vplivov na ekosistem v Baltiškem morju.

Zato so potrebna nepristranska poročila o vplivih na okolje, da lahko opredelimo tveganja in premislimo o koristih tega projekta. Projektov brez tveganj ni.

Predlogi sprememb k poročilu, ki jih je vložila naša skupina, temeljijo na načelu, da se glede okolja ne sme popuščati, vendar se tudi ne sme po nepotrebnem ovirati projekta.

Dejstvo je tudi, da sta trenutno največji nevarnosti za Baltiško morje kmetijstvo v baltiških državah in ladijski prevoz nafte, ki je čedalje pogostejši. Vendar v tem poročilu teh tveganj ne obravnavamo.

Poleg tega so se v pogajanja o plinovodu politični interesi dejansko vmešali že do te mere, da bo morda sama tema pogajanj postala nepomembna. Zaradi pripombe nekdanjega predsednika Putina, da mora ruska flota varovati tudi finančne interese, ne bo več zaupanja. Izvajanje političnega pritiska prek energetskih virov v mednarodnem dialogu ni primerno.

Rusija je politični pritisk nad Finsko izvajala z uvedbo carin na gradbeni les, vendar vsaj za zdaj finska vlada te zadeve ni vključila v pogajanja o projektu izgradnje plinovoda.

Rusija ni ratificirala konvencije iz Espooja o Baltiškem morju. To bi morali od Rusije zahtevati, preden dovolimo začetek izgradnje plinovoda.

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, to je zelo pomembno večstransko poročilo in poleg okoljskega obravnava številna zelo težka evropska vprašanja. Pomembno je, da ga je pripravil odbor za peticije, saj je zaradi dela tega odbora v to poročilo vključenih veliko različnih mnenj, izraženih znotraj tega parlamenta, na podlagi katerih je odbor izpeljal stališča v tem poročilu.

Naša skupina si je pri obravnavi tega poročila prizadevala za sprejetje evropskih rešitev za evropske probleme. Dejansko se je zaradi projekta izgradnje plinovoda izkazalo, kar je že dolgo jasno, tj. da moramo preskrbo z energijo urejati na evropski ravni.

Ni primerno, da različne države delujejo različno v odnosih z različnimi partnericami. Moramo delovati skupaj na ravni Skupnosti, pri čemer moramo upoštevati načelo solidarnosti.

Veliko se je razpravljalo o okolju in komisar je pravilno izpostavil evropsko okoljsko pravo in obveznosti po mednarodnem pravu, vendar moramo tu vzpostaviti odnos zaupanja; zagotoviti moramo, da bodo v največji možni meri spoštovani evropski standardi ter da se bo oblikoval usklajen in celovit evropski pristop k problemom v zvezi z okoljem.

Potem je tu še težko vprašanje odnosov med Evropsko unijo in Rusijo. Zdaj imamo priložnost: v baltiški regiji na severu smo ustanovili partnerstvo severnih držav. Zdaj lahko izkoristimo ta uspeh na področju odnosov med EU in Rusijo.

Končala bom s pozitivno mislijo. V mojem volilnem okrožju Yorkshire je majhna vas, ki je zdaj povezana z majhno vasjo na Norveškem prek največjega podmorskega plinovoda v Severnem morju. Zaradi tega so ljudje med seboj trajno povezani. To je pozitivno.

  David Hammerstein , v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcu gospodu Libickiju, predsedniku odbora za peticije. Dejansko razpravljamo o peticiji evropskih državljanov, ki predstavljajo več tisoč ljudi, zaskrbljenih zaradi izgradnje plinovoda med Rusijo in Nemčijo.

Zlasti zaskrbljujoče je, da je o izgradnji enega od najdaljših plinovodov na svetu dogovarjata Rusija in Nemčija vključno s podjetjema, kot sta Gazprom in E.ON, dvostransko. Načrtuje se izgradnja plinovoda skozi Baltiško morje, da ne bi potekal čez ozemlja Poljske in baltiških držav.

S tem projektom je res mogoče obiti možne politične probleme zaradi izgradnje plinovoda na kopnem, vendar nikakor ne upošteva skupne energetske politike EU in je zaradi njega omajano stališče Evropske unije do Rusije. Dvostranski dogovor z Rusijo o energetiki brez usklajevanja na ravni EU tudi ne koristi poskusu oblikovanja trdne in enotne zunanje politike EU.

V projektu se načrtuje gradnja v zelo ranljivem morju, ki je že onesnaženo zaradi strupenih proizvodov in katerega vodne vire je v naravi zelo težko nadomestiti. Posledice kakih nesreč bi zelo prizadele vse mejne države. Poleg tega moramo zahtevati odločno izvajanje previdnostnega načela in izčrpne presoje vplivov na okolje zaradi preučevanja nadomestnih možnosti ter strogo upoštevanje vseh mednarodnih predpisov.

Energetsko varnost bomo najbolje zagotovili z usklajeno politiko EU, ki določa najstrožje možne okoljske predpise.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, zaradi plinovoda na dnu Baltiškega morja se bodo povečale emisije toplogrednih plinov in ogroženost občutljivega ekosistema v Baltiku. Poruši se lahko biološko ravnotežje. Kaj se lahko zgodi z vsemi minami na dnu morja? V načrtih za izgradnjo plinovoda se obljube, ki jih pogosto slišimo ob priložnosti pogovorov o podnebju, upoštevajo zelo malo. Vendar je treba vse te pogovore o podnebju obravnavati resno in jih tudi uresničevati z dejanskimi ukrepi.

Vsakič, ko se nameni milijarde evrov za naložbo v izgradnjo plinovoda, so izgubljene milijarde evrov za naložbe v obnovljive vire energije, kar je v nasprotju z vsemi izrečenimi namerami za preoblikovanje okoljske politike in upočasnitev podnebnih sprememb. Osredotočiti se je treba na Baltiško morje in na podnebne razmere, zato od družbe Nord Stream zahtevamo, da pred nadaljnjimi odločitvami o morebitnem plinovodu preuči nadomestne možnosti za gradnjo na kopnem, kar je v celoti v skladu z odločitvijo švedske vlade februarja letos.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, ravnanje Rusije, ki ni članica Evropske unije in ima ekonomski interes za izgradnjo plinovoda v Baltiškem morju brez posrednic, ni presenetljivo. Škandalozno in v celoti v nasprotju s konceptom evropske solidarnosti pa je ravnanje nemške vlade v Berlinu. Nemci, ki podpirajo projekt Evropske unije in so nedavno podprli tudi evropsko ustavo, izraz „unija“ očitno uporabljajo le včasih. Na to ne moremo pristati. Tudi vi, predsednik Pöttering, kot najpomembnejši Nemec v Evropski uniji niste v zvezi s tem nič naredili. Ali lahko namesto prisostvovanja na sestankih rojakov ukrenete kaj, kar ne škoduje narodom Evrope?

  András Gyürk (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje, vprašanje plinovoda v Baltiškem morju je ena od najbolj spornih zadev v postopku oblikovanja skupne energetske politike. Veliko ljudi je zaskrbljenih, da se zaradi izgradnje plinovoda ne bo povečala varnost oskrbe z energijo v Evropi, ampak naša nemoč v odnosih z Rusijo.

Ne moremo vedeti, ali bodo cene bolj sprejemljive za potrošnike ali bodo zaradi velikih vlaganj zelo visoke. In končno ne poznamo jasnega odgovora na vprašanje, o katerem razpravljamo zdaj: Kakšne bodo posledice projekta Nord Stream za okolje?

Po mojem mnenju je treba pred izgradnjo načrtovanih plinovodov vključno s projektom Nord Stream, od katerih bo več desetletij odvisna oskrba Evrope z energijo, izvesti ustrezno presojo vplivov na okolje. Seveda je treba v presoji vplivov na okolje upoštevati vse vidike. Na žalost v našem primeru ne obstaja temeljita in neodvisna ocena, ki bi upoštevala tudi okoljski vidik.

Vendar poročilo, ki ga obravnavamo, izpostavlja težave v zvezi z okoljem, ki so povezane s plinovodom v Baltiškem morju. Po mojem mnenju ni prav, da ni bila izdelana podrobna analiza dejanskih vplivov na okolje zaradi izkopavanja 1200 kilometrov morskega dna. Prav tako niso bile pojasnjene nevarnosti zaradi nerazstreljenega streliva iz druge svetovne vojne na tem območju. Zaskrbljujoče je tudi, da bi se med izgradnjo plinovoda v morje dejansko izločale nevarne kemične snovi.

Ne predstavljam si, da bi projekt izvedli, ne da bi prej jasno in pomirjujoče odgovorili na tako pomembna vprašanja. Po mojem mnenju se varstvo okolja in varnost oskrbe z energijo med seboj ne izključujeta. Če se želi Evropski parlament resnično približati svojim državljanom, mora upoštevati 30 000 podpisnikov različnih peticij, ki opozarjajo na okoljska tveganja zaradi plinovoda v Baltiškem morju, in zagotoviti resnične odgovore na zastavljena vprašanja. Hvala.

  Proinsias De Rossa (PSE). - Gospod predsednik, to poročilo temelji na peticiji 30 000 evropskih državljanov. Odbor za peticije je poskrbel, da se je to vprašanje uvrstilo na dnevni red Evropske unije. Za pridobivanje zaupanja evropskih državljanov je ključno, da se Evropa v njihovem imenu s temi vprašanji dejansko ukvarja. Zato je ključno, da se Evropa še naprej ukvarja z vprašanjem vplivov tega projekta na okolje, pri čemer ima komisar Dimas težko nalogo.

Pokazati moramo, da smo sposobni varovati zdravje državljanov in naše okolje. Pri zadovoljevanju absolutne potrebe po energetskih virih in pri pridobivanju energetskih virov moramo upoštevati načela trajnosti. V moji skupini smo želeli s predlogi sprememb zagotoviti, da se poročilo ponovno osredotoči na ta načela. Parlament pozivam, da vložene predloge sprememb podpre.

Presoja vplivov na okolje je potrebna in obvezna, če naj so dovoljenja izdana zakonito. Od našega ravnanja v tem primeru je odvisna prihodnost, zato moramo ravnati prav.

  Henrik Lax (ALDE). - (SV) Gospod predsednik, zaradi razprave o primeru Nord Stream v Evropskem parlamentu sta se zgodili vsaj dve dobri stvari. Zaradi januarske javne obravnave v odboru za peticije lahko od družbe Nord Stream pričakujemo, da bo izdelala neodvisno in celovito presojo vplivov na okolje.

Poleg tega je zaradi te razprave zdaj lastnikom projekta Nord Stream in Rusiji jasno, da lahko soglasje za izvedbo tega projekta pridobijo le, če tudi Rusija ratificira konvencijo iz Espooja. Obvezno je treba urediti vprašanje gospodarskega nadomestila. Vendar bodo potrebni tudi drugi ukrepi za krepitev zaupanja, če naj ta projekt tesno poveže Evropsko unijo in Rusijo. Med drugim mora podjetje Gazprom javnosti dokazati, da je sposobno v prihodnosti dejansko izpolnjevati svoje obljube v zvezi z dostavo energetskih virov.

  Helmuth Markov (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, izgradnja naftovodov ali plinovodov seveda vplivov na okolje, pri čemer sploh ni pomembno, ali ti potekajo skozi Severno morje od Ekofiska do Emdna ali pa od Rusije do Nemčije čez Poljsko.

Pred izdajo soglasja za načrtovanje je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Vse to urejajo predpisi na mednarodni ravni. V skladu s konvencijo iz Espooja morajo države, čez ozemlja katerih bo potekal plinovod, preveriti, ali se tam lahko izvajajo gradbena dela ali ne. Tem državam zaupam in prepričan sem, da bodo spoštovale to konvencijo; šele potem lahko razpravljamo o obstoju kakšnih nadomestnih poti.

Kar počnemo zdaj, se mi zdi včasih politično pristransko. Ker imamo politični vpliv, moramo plinovod nedvomno speljati tam. Tako se presoja vplivov na okolje ne upošteva. Prosim vas, da dovolite državam in njihovim organom, da sami ugotovijo, ali so okoljski predpisi ustrezno izvajani ali ne. Evropejci moramo zadevnim državam članicam zaupati.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, razlog za današnjo razpravo je zaskrbljenost državljanov in vlad zaradi izgradnje tega plinovoda. Skrbi jih, ker je občutljivo Baltiško morje ogroženo.

Vendar je razprava postala zelo spolitizirana. Vsi se strinjamo, da je treba tudi v primeru občutljivega Baltiškega morja spoštovati vse mednarodne in okoljske konvencije. Gospod predsednik, politizacija, ki smo ji priča tu, ni povezana s tem. Priznati moramo, da potrebujemo energijo ter da domača proizvodnja na Nizozemskem in drugje upada, zato potrebujemo plin od drugod. To pomeni iz Rusije. Veliko bolje bi bilo ta plin prevažati po kopnem, vendar je to nemogoče. Zdaj moramo poseči v to občutljivo območje. Tako je moja prva pripomba povezana s spoštovanjem vseh mednarodnih in okoljskih konvencij.

Moja druga pripomba je, da je treba v primeru zadovoljivega poročila o presoji vplivov na okolje izdati soglasja. Ta soglasja bi morale Nemčiji izdati Danska, Švedska in Finska. O tem bomo morali odločati drugič, ob koncu leta.

Poleg tega potrebujemo določeno stopnjo vzajemnosti. Mi smo odvisni od ruskega plina, Rusi pa so odvisni od naše pripravljenosti, da ga kupimo. Upam, da bo ta vzajemni odnos kmalu ustrezno urejen s predpisi v sporazumu o partnerstvu, iz katerega bodo izključeni vsi politični odzivi v zvezi s tem projektom. Potem bomo lahko rešili veliko problemov.

  Victor Boştinaru (PSE) - (RO) To poročilo obravnava okoljska vprašanja, vendar se ne more omejiti izključno na ta vprašanja.

Najprej želim poudariti, da bomo podprli ta projekt, zaradi katerega se bo povečala oskrba Evrope z energijo. Zato obžalujem, da Evropska unija še ni oblikovala skupne energetske politike.

Evropska unija predpisuje enotne okoljske standarde, ki ne veljajo le za tako velike projekte, kot je Nord Stream. Načrtovani so podobni projekti v drugih delih Evrope in ti standardi se morajo izvajati povsod.

Projekt Nord Stream bo pomemben predhodnik vseh ostalih projektov in zagotoviti moramo, da ravnamo pravilno. To poročilo je odgovor Evropskega parlamenta na peticijo z več kot trideset tisoč podpisniki in nimamo pravice ignorirati mnenja evropskih državljanov.

Zaradi razvoja človeštva zlasti v industrijski dobi je okolje utrpelo strašne posledice. V Evropskem parlamentu v Evropi leta 2008 ne smemo dovoliti, da se to ponovi.

  Johannes Lebech (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, Baltiško morje je zelo ranljivo morje in projekt Nord Stream bo vplival na morsko dno in biotsko raznovrstnost na tem območju. Zato menim, da morajo vse obalne države skupaj spremljati varnost okolja in da mora družba Nord Stream plačati finančno nadomestilo, če nastane škoda v zvezi z izgradnjo plinovoda. Vendar okoljski problem ni edini problem, povezan s projektom Nord Stream. Problem je tudi pomanjkanje zaupanja med Rusijo in državami v baltski regiji. Rusija je že večkrat izrabila energetsko politiko za lastne politične interese. Poleg tega veliko držav v baltski regiji meni, da jih želi Rusija s projektom Nord Stream obiti in neposredno vstopiti na zahodnoevropski trg. Nord Stream je mogoče razumeti tudi kot poskus dvostranskega dogovarjanja med Rusijo in državo članico EU. Tako ima Evropa poseben in bistven interes v zvezi s projektom Nord Stream, saj je pomembno, da v zvezi z vprašanji oskrbe z energijo Evropska unija nastopi enotno in da posamezne države članice ne sklepajo dvostranskih dogovorov. Zato je pomembno, da Rusija v znak dobre volje pristopi k vsem mednarodnim sporazumom.

  Urszula Gacek (PPE-DE). - Gospod predsednik, projekt izgradnje plinovoda v Baltiškem morju Nord Stream je sporen, odkar je nekdanji nemški kancler sprejel položaj vodstvenega delavca v podjetju, ki upravlja ta posel. V več državah ob Baltiškem morju se je pojavila upravičena zaskrbljenost glede energetske varnosti. Je klasičen primer neuspešnosti pri izvajanju načela evropske solidarnosti. Pomembna geopolitična vloga Rusije v projektu Nord Stream je nesporna.

Vendar danes ne razpravljamo o tem. Danes razpravljamo o drugem zelo pomembnem vidiku plinovoda Nord Stream, tj. o njegovem vplivih na okolje. Zato me je komisar Dimas zelo presenetil, ko je najprej poudaril pomembnost oskrbe z energijo in poslovne vidike projekta ter šele nato tudi njegove vplive na okolje. Od komisarja za okolje bi pričakovala, da si je prednostne naloge zastavil drugače.

Baltiško morje je edinstveno in ranljivo območje. Številni strokovnjaki se strinjajo z vlagatelji peticije in upravičeno dvomijo o pravilnosti poročila o vplivih na okolje, ki ga pripravljajo strokovnjaki družbe Nord Stream. Ne pozabite, da so ravno tiste države ob Baltiškem morju, ki najbolj opozarjajo na nevarnosti zaradi plinovoda, ki niso povezane z okoljem, hkrati tiste države, ki jih bo tudi kakršna koli okoljska škoda prizadela najbolj neposredno. S sprejetjem predlogov sprememb, ki omalovažujejo obstoj okoljskih tveganj, bodo ne le oškodovane, ampak tudi ozmerjane.

  Vural Öger (PSE). – (DE) Gospod predsednik, seveda je v interesu vseh prebivalcev EU in zlasti držav ob Baltiškem morju, da okolje ni ogroženo. Vendar ko bodo razrešeni vsi zadržki v zvezi z okoljem, ne sme nič več ovirati izgradnje baltiškega plinovoda, ker je EU odvisna od raznolikosti energetskih virov in razširitve energetskih transportnih poti.

Evropska unija bo morala po letu 2012 vsako leto uvoziti dodatnih 200 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Če želimo v prihodnosti zagotoviti varnost oskrbe z energijo, je za EU pomemben vsak plinovod, pri čemer plinovod skozi Baltiško morje predstavlja dodatno energetsko pot in ga ne smemo obravnavati kot konkurenčnega drugim projektom. Zaradi politično utemeljenih argumentov ne smemo ogrožati ekonomskih interesov Evropske unije.

Vsa nesoglasja med vzhodnimi in zahodnimi državami članicami EU je treba rešiti predhodno. V prihodnosti bi lahko to nalogo opravljal „Mister energije za Evropo“. Nesporazume in nesoglasja bi lahko predhodno odpravljali z usklajevanjem, zagotavljanjem preglednosti in izmenjavo informacij. V tej razpravi se ponovno izraža potreba po skupni in usklajeni zunanji politiki EU.

  Grażyna Staniszewska (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, po mojem mnenju sta zaradi severnega plinovoda in pristopa Evropskega parlamenta k obravnavi severnega plinovoda na preizkušnji resnična vrednost Evropske unije in vprašanje, ali EU resnično deluje na podlagi načela solidarnosti. Na preizkušnji je tudi naša zavezanost varstvu okolja. Če je treba več nadomestnih predlogov pripraviti v primerih veliko manjših projektov, ki bistveno manj ogrožajo ljudi in okolje, bi morali pripravo več nadomestnih predlogov zahtevati tudi od zagovornikov tega velikega projekta, ki lahko resno ogrozi ljudi in okolje. Šele takrat bi morali izbrati najbolj ugoden predlog, ki ljudem in okolju najmanj škoduje. Zelo nenavadno je, da v primeru tega velikega projekta ni bil uporabljen tak pristop.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). - Gospod predsednik, upam, da ni bil nihče od voditeljev EU zadovoljen, ko se je novi ruski predsednik v mestu Hanti Mansijsk norčeval iz evropske solidarnosti.

Zdaj je pred nami izziv: Ali se upravičene bivanjske skrbi manjših obalnih držav upošteva ali zanemari? Če teh obmejnih držav ne bomo spoštovali in bo njihova usoda nepomembna, nam znotraj nove Evrope grozi neokolonializem. Če Parlament glasuje proti resnično neodvisni presoji vplivov na okolje in noče preprečiti resničnih nevarnosti, kadar to predlaga ena država, ker tisti, ki razpolagajo z denarjem, vztrajno trdijo, da tveganja za katastrofo ni, je ogrožen obstoj same Evropske unije.

Kolegi, ki poslušate, obiščite grobove Adenauerja, Schumana in De Gasperija ter jih vprašajte, kako naj glasujete, zlasti o prvih petih predlogih sprememb, ki jih je vložilo podjetje Gazprom. Sam bom segel v roko vsakemu cenjenemu nemškemu poslancu v tem parlamentu, ki bo glasoval proti tem predlogom sprememb, ki jih je vložilo 41 članov parlamenta.

Tisti, ki ste bili speljani na kriva pota, lahko napako popravite tako, da se glasovanja vzdržite. Naj Evropa ostane naša prednostna skrb.

(Ploskanje.)

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospod predsednik, načrtovani severni plinovod med Rusijo in Nemčijo bo najdaljši in najplitvejši dvocevni podmorski plinovod na svetu, zaradi česar bo še posebej občutljiv. Obsežno delo na velikem območju Baltiškega morja nedvomno resno ogroža naravno okolje, biotsko raznovrstnost in habitate, varnost in gibanje plovil, v primeru ekološke katastrofe pa tudi zdravje prebivalcev držav ob Baltiškem morju.

V skladu s konvencijo iz Espooja bi morali zaradi resne ogroženosti naravnega okolja najprej preučiti nadomestne možne poti za izgradnjo plinovoda, da ne bi posegali v morsko okolje. V tem primeru to pomeni kopenske poti za plinovod. Ker bi bile v primeru ekološke katastrofe prizadete vse države ob Baltiškem morju, gradnja na dnu Baltiškega morja ni dvostransko vprašanje med Nemčijo in Rusijo. O izvedbi tako pomembnega projekta bi se morali odločati v duhu evropske solidarnosti in s soglasjem vseh baltiških držav po izvedbi temeljite in neodvisne presoje vplivov na okolje.

  Adam Bielan (UEN). - (PL) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti avtorju tega poročilu predsedniku Marcinu Libickiju. To poročilo je pripravil v zelo težkih pogojih, ker se je moral soočati z neobičajno močnim lobijem predstavnikov konzorcija, ki je odgovoren za pripravo tega zelo spornega projekta. Upam, da bo iz končne različice tega poročila jasno, da so časi, ko so imeli lobiji pomemben vpliv na vsebino zakonodajnih aktov Evropske unije, minili.

Glede bistva tega primera želim poudariti, da mora Evropska unija pri obravnavi projektov, ki neposredno zadevajo njene države članice, uveljavljati objektivne standarde varstva okolja. Današnje poročilo postavlja to objektivnost na preizkušnjo. Vsi vemo, da bo projekt Nord Stream katastrofalno vplival na naravno okolje Baltiškega morja. Tako nevarne naložbe znotraj Evropske unije ne smemo dovoliti brez soglasja četrtine njenih prebivalcev. Doseči moramo soglasje in ne smemo dovoliti, da veliko močno podjetje preprosto izsili projekt, ki ogroža okolje in je vprašljiv s finančnega stališča.

Severni plinovod ni ekonomičen, saj je več kot 30-krat dražji od gradnje na kopnem. Po zadnjih ocenah bo projekt stal med 10 in 20 milijard evrov. Plinovod na kopnem bi stal okrog 3 milijarde evrov. To pomeni, da bo moral biti plin veliko dražji, zato se bodo takoj zvišale cene uvoženega zemeljskega plina za celotno Evropsko unijo.

Druga glavna točka tega nenavadno spornega projekta je energetska varnost Evropske unije. Projekt izgradnje plinovoda Nord Stream bo močno vplival na to varnost. Glede na ravnanje Rusije bi morala Evropska unija povečati dostop držav članic do virov zemeljskega plina in nafte v srednji Aziji, ne pa ravnati tako, da bomo še bolj odvisni od dobave plina od Gazproma, kar počne zdaj. Kremelj želi preprečiti razširitev dobave zemeljskega plina v Evropo in s projektom Nord Stream lahko doseže prav to. Ta projekt torej ni nikakor ekonomsko utemeljen.

Projekt Nord Stream je primer ruskega monopola na evropskem trgu zemeljskega plina. Hkrati so težave pri izvedbi evropskega projekta Nabucco primer neuspeha Evropske unije, da bi si zagotovila energetsko varnost. Na tej stopnji se pojavi vprašanje, zakaj je Nemčija, ki je še nedavno odločno zagovarjala svobodo in varnost držav nekdanjega vzhodnega bloka, zdaj pripravljena ogroziti suverenost teh držav. S podpiranjem načrtov Kremlja, ki želi obvladovati vire energije v zahodni Evropi, Nemčija tvega, da bodo te države podvržene političnemu izsiljevanju s strani Rusije.

Vse parlamentarne skupine pozivam, naj podprejo današnje poročilo, da preprečijo veliko ekološko katastrofo in spoštujejo pravico vseh baltiških držav, da podprejo ali zavrnejo tovrstno naložbo. Evropska unija zdaj potrebuje solidarnost v vseh vidikih, torej v zvezi z energetsko varnostjo in varstvom okolja.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospod predsednik, menim, da bo to poročilo pokazalo, ali mora Evropski parlament najprej uresničevati interese državljanov, ki so resnično zaskrbljeni, ali pa mora popustiti pritiskom velikih podjetij, ki so postali že resnično sramotni.

Obžalujem, ker je ta zadeva postala tako spolitizirana. Vendar se je to zgodilo zaradi dvostranskih dogovorov, v katerih so bile prezrte vse ostale zainteresirane strani.

Menim, da zdaj potrebujemo usklajen pristop Evropske unije ob strogem spoštovanju prava EU. Pogoji za začetek gradnje plinovoda morajo biti izdelava resnično neodvisne študije o vplivih na okolje pod nadzorom Komisije, določitev odškodninske odgovornosti in ratifikacija konvencije iz Espooja v Rusiji.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Države članice še naprej izvajajo projekte s potencialno katastrofalnimi posledicami, medtem ko obenem razpravljajo o vplivih človekovih dejavnosti na okolje.

Včeraj je bil plinovod Nord Stream poslovni projekt med dvema državama, tj. Nemčijo in Rusijo; danes je prednostna skrb Evropske unije.

Plinovod Nord Stream naj bi bil zgrajen v plitvem morju, ki je obenem najbolj onesnaženo morje na svetu, na dnu katerega leži kemično orožje iz druge svetovne vojne in onesnaževala iz ruskih vojaških oporišč. Potekal naj bi skozi območje Natura 2000. Obvezno potrebujemo neodvisno preiskavo o možnih posledicah za okolje.

V primeru katastrofe bodo ljudje, ki živijo ob morju, neposredno oškodovani, prizadeta pa bodo tudi gospodarstva držav in okolje. Kdo bo odgovarjal?

Ob Baltiškem morju živijo državljani desetih držav, ne le Nemčije in Rusije, ki sta v zgodovini že odločali o usodi drugih narodov.

Evropske države pozivam, naj skupaj preučijo druge nadomestne možnosti, kot so plinovodi na kopnem, in naj namesto o zemeljskem plinu razmislijo o jedrski energiji kot okolju prijazni nadomestni možnosti, ki bi bila varen vir energije za Evropsko unijo.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v zadnjih mesecih sem Komisiji predložil več vprašanj v zvezi s to temo in vsakič prejel nejasne in splošne odgovore. Opozoril bi rad na tri točke v tej razpravi. V praksi imajo vse države ob Baltiškem morju resne zadržke v zvezi s tem projektom in menijo, da bo negativno vplival na naravno okolje Baltiškega morja. Druga točka so stroški tega projekta, ki tudi po navedbah vlagatelja hitro naraščajo: prvotno so bili ocenjeni na 4,5 milijarde EUR, zdaj pa okrog 8–12 milijard EUR. To ne bo zadevalo samo podjetje, ampak bodo stroške na koncu plačali potrošniki. To je še bolj presenetljivo, ker obstajajo nadomestne kopenske poti za plinovod, gradnja na katerih bi bila dvakrat ali trikrat cenejša. Končno ta projekt ogroža ideal skupne energetske politike Evropske unije. Težko si je predstavljati, da bo ta ideal v prihodnosti dosežen, ko projekt plinovoda (...)

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Carl Schlyter (Verts/ALE). - (SV) Gospod predsednik, projekt plinovoda ima tri temeljne napake. Napačen je z vidika okolja, saj se vlagajo milijarde evrov v fosilna goriva namesto v obnovljive vire energije, uničeno bo okolje in izločale se bodo velike količine blata. Ko je bil zgrajen 10-kilometrski most Öresund, je nastalo veliko več strupenega blata, kot so pričakovali. Ta plinovod meri več kot tisoč kilometrov. Zaradi polikloriranih bifenilov, diklorodifeniltrikloroetana in kemičnih pesticidov na morskem dnu bo okoljska katastrofa.

Namesto na solidarnosti temelji na sebičnosti. Nemčija in Rusija delujeta brez ozira na druge države, ki jim ne bosta ponudili plina, kar je prav tako grozno. Še huje: nedemokratično je. Ker bo zgrajen v morju, mu lastniki zemljišč ne bodo mogli nasprotovati. Ker je zgrajen v morju, mu bo lahko nasprotovalo samo nekaj držav, katerih teritorialne vode prečka. V skladu s konvencijo iz Espooja imate vi, gospod komisar, pravico varovati neteritorialne dele Baltiškega morja. V skladu s konvencijo iz Espooja lahko samo vi varujete pravice lastnikov zemljišč in zahtevate nadomestne možne poti.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Danes je bila večkrat omenjena konvencija iz Espooja, v glavnem v zvezi s potrebo, da vse zainteresirane države upoštevajo mednarodne standarde za varstvo okolja. Gospe in gospodje, dejstvo je, da Rusija ni ratificirala konvencije iz Espooja. Obljub, da bo upoštevala standarde iz tega dokumenta brez ratifikacije, ne moremo jemati resno, s čimer imamo izkušnje že v primeru pogodbe o energetski listini.

Skupina poslancev je vložila predloge sprememb k današnjemu dokumentu. V štirih letih dela v tem parlamentu še nisem videla, da bi kakšno podjetje tako močno vplivalo na poslance. V celoti se zavedamo potrebe po neodvisni presoji vplivov na okolje, pri čemer je stališče, naj to presojo izvede eno samo podjetje, kar so predlagali nekateri, popolnoma nesprejemljivo.

Poročilo gospoda Libickija podpiram in pozivam poslance, da se mi pridružijo.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, ta projekt obravnavamo, kot bi šlo za gradnjo prvega podvodnega plinovoda na svetu. V naših morjih je veliko plinovodov in ni nobenih težav. Danes razpolagamo s potrebno tehnologijo, da dostavimo plin oziroma energijo na območja, kjer jo potrebujejo, in več milijonov nemških državljanov ta plin nujno potrebuje.

Pošteno moramo ugotoviti, da namen tega poročila ni preprečiti, da bi ta plin uvažali v Nemčijo ali v Evropsko unijo, ampak je namen preprečiti, da bi ga uvažali po Baltiškem morju, in zagotoviti, da se ga bo uvažalo po kopnem. V odstavku 25 je jasno zapisano, da je mogoče plinovod speljati po kopnem, zato lahko prečka ozemlje Poljske iz izključno političnih in ekonomskih razlogov. To moramo pošteno priznati. Opravičevati politične cilje s sklicevanjem na skrb za okolje ni etično, zato bom glasoval proti.

  Konrad Szymański (UEN). - (PL) Gospod predsednik, želim se odzvati na nastop komisarja Dimasa, v katerem se je ta osredotočil na politična in ekonomska vprašanja, pri tem pa se nekako izognil vprašanju okolja. Vsi vemo, da Rusija ne namerava spoštovati načela vzajemnosti v zvezi z naložbami v energetski trg. V najboljšem primeru bo regulirala pravice za vstop na ruski energetski trg, da izrine vse evropske vlagatelje. Zato se zaradi projekta Nord Stream krepi ekonomski položaj Rusije, Evropa pa je oškodovana. Vsi vemo, da Rusija ne namerava nehati z uporabo energije za sredstvo političnega pritiska. Danes to v največji meri zadeva Ukrajino. Ob uresničitvi projekta Nord Stream bo lahko Rusija podobno pritiskala na vsako državo članico Evropske unije in jo bo lahko izsiljevala. Počakali bomo, da bodo pri obravnavi te zadeve upoštevane tudi negativne ocene baltiških držav. Komisar Dimas se lahko ne zmeni za ta stališča. Lahko celo financiramo ta projekt z evropskimi sredstvi. V tem primeru ne bodite presenečeni, če bo še več skupin evropskih državljanov nasprotovalo procesu povezovanja. Nekateri bodo dejali, da ta ni v njihovem interesu, drugi, da jim škoduje.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Namen projekta Nord Stream je zadovoljiti potrebe EU po energiji. Vendar obstajajo številni dvomi. Okoljska tveganja, ki obstajajo, je treba ob sodelovanju prizadetih osmih držav preučiti v strokovnih študijah o vplivih na okolje, brez katerih se ne sme začeti načrtovanje projekta.

Načrt, ki je bil do zdaj dvostranski, ima bolj splošen vpliv na varnost evropske oskrbe z energijo, česar Unija ne more prezreti. V skladu s skupnim stališčem o skupni energetski politiki iz leta 2006 je za zagotavljanje solidarnosti na področju energije v Uniji ključno sodelovanje Komisije v projektu.

Ni prav, da je bil projekt pripravljen brez predhodnega soglasja obalnih držav. To je načrt, ki vključuje okoljska tveganja za eno tretjino držav članic Evropske unije, in obstaja tudi bolj smiselna kopenska različica ... (Predsednik je prekinil govornika.)

  Olle Schmidt (ALDE). - Gospod predsednik, kolegu gospodu Matsakisu želim povedati, da sam živim blizu Baltiškega morja, medtem ko on ne. V imenu okoljske solidarnosti bi moralo Baltiško morje zanimati tudi njega.

(SV) Gospod predsednik, nekaterim prispevkom v tem parlamentu posebej pozorno prisluhnemo in taki so prispevki gospoda Vytautasa Landsbergisa. Glede na izkušnje gospoda Landsbergisa v zvezi s političnimi pogoji za oblikovanje varne regije menim, da mu moramo vsi prisluhniti.

Komisarju Dimasu in celotni Komisiji želim povedati, da ne razumem, zakaj se z vidika varnostne, energetske ali okoljske politike Evropska unija, vi, komisar, ali celotna Komisija niste odzvali ob tako obsežnem projektu, kot je ta. To sem vprašal že večkrat in vsakič dobil zelo nejasen odgovor. Ne razumem, zakaj ste se na ta projekt, ki zadeva celotno Evropo in ne le Rusijo in Nemčijo, odzvali šele zdaj.

  Ville Itälä (PPE-DE) . – (FI) Gospod predsednik, Baltiško morje je okoljski madež za Evropsko unijo. Resnično je v slabem stanju. Zahtevamo in potrebujemo veliko ukrepov za izboljšanje stanja v Baltiškem morju, vendar to ni možno brez sodelovanja Rusije pri tej zadevi.

Ker vemo, kako pomembna je za Rusijo gradnja tega plinovoda, lahko zdaj od nje zahtevamo, da pristopi k nekaterim drugim okoljskim projektom za zmanjšanje emisij v Baltiško morje, preden na gradnjo pristanemo. Če se soglasje Rusiji izda, moramo zagotoviti, da bo Rusija res spoštovala svoje obveznosti in uvedla potrebne ukrepe.

To je priložnost za Evropsko unijo in obenem preizkus naše verodostojnosti. Zdaj moramo v odnosih z Rusijo delovati usklajeno, da rešimo Baltiško morje. Zdaj imamo priložnost in jo moramo izkoristiti.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, besedo smo dali desetim govornikom. To so izjemne okoliščine, saj običajno dovolimo največ pet govornikov. Za besedo je prosilo še nekaj poslancev. Spomniti jih želim, da lahko svoje prispevke vložijo tudi v pisni obliki in ti bodo potem seveda priloženi k zapisniku seje.

  Stavros Dimas, komisar. – (EL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem govornikom v današnji razpravi za njihova zanimiva stališča. Drži, da sem omenjal javno obravnavo, ki jo je januarja sklical odbor za peticije, med katero sva govorila jaz in moj kolega gospod komisar Piebalgs, ki je zadolžen za področje energetike, pri čemer sem ponovil, kar je bilo rečeno o potrebi po uvozu zemeljskega plina, kot je dejal moj kolega gospod Piebalgs. Prav tako sem omenil odločbo št. 1364/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, pri čemer so v skladu z njo smernice opredelile nekatere prednostne projekte kot projekte evropskega interesa, vključno s tem projektom. To je bila vaša odločitev, ne moja. Zato me ne kritizirajte zaradi pretiranega poudarjanja gospodarskih zadev. Omenil sem natančno tiste zadeve, o katerih ste odločali vi. Poleg tega sem v govoru izpostavil okoljske zadeve. Glede teh tem sem zaskrbljen. Zato vas prijazno prosim za večjo pozornost, ne le med eno šestino mojega govora, ampak tudi med preostalimi petimi šestinami.

Zaskrbljenost zaradi tega, kako na okolje vplivajo projekti tako velikih razsežnosti, ki so zelo pomembni in s tehničnega vidika zapleteni, je seveda popolnoma upravičena. Pomenijo, da splošna javnost postaja vse bolj vpletena v razprave o trajnostnem razvoju in varstvu okolja v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti.

Okoljski vpliv ter pogledi javnosti in organov, ki so odgovorni za okoljske zadeve, so vključeni v presojo vpliva na okolje, ki je vključena v zadevno zakonodajo o presojah vpliva na okolje, v direktivi EU in v konvenciji iz Espooja, ki jo je, kot sem že omenil, Rusija podpisala, a ne ratificirala, čeprav je zatrdila, da jo bo izvajala. Upam, da jo bo ratificirala. Vedno pritiskamo na države tretje strani, da ratificirajo sporazume okoljskega interesa.

Ugotovitve postopkov presoje vpliva na okolje morajo natančno oceniti organi s pooblastili za izdajo soglasja za izvedbo projekta ali gradbenega dovoljenja za kakršen koli infrastrukturni projekt. Šele takrat bodo ti organi imeli jasno predstavo o okoljskih vprašanjih, ki jih vključuje to poročilo, ki ga je tako natančno sestavil gospod Libicki.

Na primer, poročilo omenja nevarnost obsežnega onesnaženja, ki bi ga povzročilo izlitje v Baltsko morje tisočih ton kemikalij, potrebnih za čiščenje plinovoda pred začetkom obratovanja; „posebnih kemikalij“, kot pravi poročilo.

Vendar je videti, da je februarja leta 2008 naročnik potrdil, da ne namerava uporabiti teh kemikalij med preverjanjem tlaka v plinovodu pred začetkom obratovanja. To ne pomeni, da te težave ne bo. Zelo verjetno se bodo uporabile druge kemikalije. Kljub temu to pomeni, da moramo počakati na zaključek postopka presoje vpliva na okolje, kot narekuje zakonodaja, da bomo lahko razpravljali o skladnosti z zakonodajo in politiko EU, o učinku, tveganjih, ukrepih, pri čemer bi se odločili tudi o pogojih, ki jih mora upoštevati lastnik projekta.

Pogoji preglednosti, ki so opredeljeni v postopku presoje vpliva na okolje, zagotavljajo, da bodo imele vse vključene strani, tudi Evropski parlament, dostop do vseh zadevnih podatkov.

Zanimivo, različne strani so danes izrazile stališče, da mora imeti Komisija veliko pristojnost za izvajanje študij vpliva na okolje ali uvedbo različnih politik. Pristojnost Komisije je specifična; ob upoštevanju študij in študij vpliva na okolje nima ne sredstev ne pristojnosti, pri čemer imajo pristojnost države članice. Vloga Komisije, kot je zapisano v pogodbi, je zagotavljati, da države članice ustrezno izvajajo in v celoti upoštevajo vsa pravila zakonodaje Skupnosti, tudi mednarodne sporazume, ki jih je ratificirala Skupnost.

Komisija lahko posreduje le, če obstajajo resni razlogi za sklepanje, da je prišlo do izpustitev pri izvajanju zadevnih pravnih obveznosti, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti, vključno z okoljsko zakonodajo Evropske unije.

Zaenkrat nič ne kaže na to, pri čemer postopek presoje vpliva na okolje še vedno poteka. Zagotavljam vam, da bo Komisija posredovala takoj, če in ko bo to potrebno.

Končno lahko na tej točki preprosto ponovim, da Komisija pričakuje, da bodo države članice v celoti izpolnjevale svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. To je osnovni pogoj za kakršno koli končno odločitev o odobritvi.

Znova se zahvaljujem vam in gospodu Libickemu za njegovo poročilo ter za priložnost, ki nam jo je ponudil za razpravljanje o tem ključnem vprašanju plinovoda in njegovega mogočega okoljskega vpliva.

(Ploskanje.)

  Marcin Libicki, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so spregovorili v tej razpravi. Povedati moram, da sem ponosen, da sem poslanec tega parlamenta. Danes je ta parlament spregovoril z glasom ljudi, do česar tu ne pride vedno: z glasom ljudi, kot tudi v najboljših evropskih tradicijah evropskih parlamentov, ki so bili ustanovljeni zato, da so se lahko stališča ljudi predložila velikim in dobrim tega sveta.

Komisar Dimas, danes ste eden od velikih in dobrih tega sveta. Prosim, poslušajte glas ljudi, ki so danes spregovorili prek teh poslancev. Skoraj vsi so se strinjali, da ta plinovod ni le grožnja okolju, ampak da bo tudi škodil okolju, najprej med procesom gradnje in nato, bog ne daj, v primeru katastrofe.

V zvezi s to zadevo se je izpostavilo mnogo mnenj, a gospod Dimas ni govoril o njih. Zakaj ne bi zgradili plinovoda na kopnem, pri čemer bi bilo to trikrat cenejše in tudi varnejše? Evropska komisija nima odgovora, čeprav se je o tem vprašanju razpravljalo. Omenjeno je bilo še eno vprašanje: dejstvo, da je družba Nord Stream v lasti države, da je vse del političnega načrta. Podane so bile pripombe, da je vse povezano s politiko. Da, vse je povezano s politiko: politiko Nord Streama in njegovim lastnikom Kremljem.

V Parlamentu se je govorilo tudi, da je potrebna evropska solidarnost. Ne razumem, zakaj se je vložil predlog spremembe za odpravo klavzule o solidarnosti. Prav to vprašanje je preskus evropske solidarnosti, kot je bilo pravkar omenjeno. Zakaj niste spregovorili o stroških, ki se bodo prenesli na potrošnike? O tem se je govorilo tu. Zdaj je pred nami preskus: ali bodo veliki in dobri tega sveta, veliki in dobri Unije, kamor spadate tudi vi, komisar, poslušali glas ljudi, kot so veliki in dobri poslušali glas Parlamenta v preteklosti? Kadar niso poslušali, se je slabo končalo. Videli smo izid francoskega, nizozemskega in irskega referenduma. To imejte za svarilo. Veliki in dobri Evropske unije bi si morali zapomniti, komu služijo, da bo izid pozitiven.

  Predsednik. − Razprava je končana. Glasovanje bo potekalo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142 Poslovnika)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – Spodbuda, ki jo nudi razprava o Severnem toku, predstavlja dober začetek, da Evropa končno usklajeno spregovori o vprašanjih varnosti oskrbe z energijo in se osredotoči na učinkovito skupno energetsko politiko.

Varnost oskrbe z energijo je ključen element v zvezi s splošno varnostjo EU, pri čemer bi se morala obravnavati čim previdneje, zlasti glede na naraščajočo odvisnost od uvoza energije, ki naj bi do leta 2030 dosegel 65 %. Odvisnost od samega plina naj bi narasla na 84 % oskrbe do leta 2030. Pozornost bi bilo treba nameniti posebnemu odnosu EU z Rusijo: poudariti se mora oblikovanje in spoštovanje enakih pogojev dostopa ter pravično obravnavanje ruskih investitorjev v EU in investitorjev EU v Rusiji. Vendar se zadnja točka žal še ni dosegla, pri čemer se moramo zavzemati zanjo.

Še več, priznati želim pomembnost možne ratifikacije Rusije pogodbe o energetski listini in protokola o tranzitu, da bi se izognili možnim nesoglasjem v zvezi s projektom Severni tok.

Ponovno želim v razpravo vključiti mogoče katastrofalne okoljske posledice, ki jih predstavlja projekt Severni tok glede na njegov obseg in predlagano pot, ter izraziti podporo za nadomestno kopensko pot.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s stališčem, ki ga je Evropski parlament sprejel v zvezi z gradnjo plinovoda, ki bi povezal Rusijo in Nemčijo.

Evropska unija potrebuje celostno, skupno in skladno energetsko politiko ter dolgoročno strategijo, ki bi zagotovila energetsko neodvisnost držav članic.

Evropska unija bi morala okoljska in geopolitična vprašanja v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic namesto z dvostranskimi pogodbami, sklenjenimi med nekaterimi državami članicami in Rusijo. Le tako Evropska unija lahko doseže trden položaj v pogajanjih z Rusijo, pri čemer se viri energije ne bodo spremenili v dejavnik političnega pritiska in bo EU lahko postala enakovredna partnerica Rusiji.

Tako bomo lahko odgovorili na upravičene skrbi romunskih državljanov v zvezi s stalnim naraščanjem cene plina in elektrike, pri čemer bodo Romuni in njihov življenjski standard utrpeli pomembne negativne socialno-gospodarske posledice.

Hkrati bi lahko rešitev v obliki skupne evropske energetske politike dopolnila nesposobnost desničarskih voditeljev v Bukarešti za spodbujanje energetskih interesov Romunije v odnosu z Rusijo.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Zahvaljujem se gospodu Marcinu Libickemu, predsedniku odbora za peticije Evropskega parlamenta, za delo v zvezi z zadevo, ki je vzbudila veliko zaskrbljenosti. Več kot 30 000 zaskrbljenih državljanov EU je prosilo za pomoč v zvezi s predlogom za izgradnjo plinovoda na dnu Baltskega morja. Resnično je sramotno, da tisti, ki načrtujejo to naložbo, še niso predložili presoje vpliva na okolje. Navsezadnje bo to najdaljši podmorski gradbeni projekt na svetu, saj bo meril 1 200 km. Vprašanje, o katerem razpravljamo danes, ima ekološko in gospodarsko razsežnost. Seveda ne moremo prezreti političnega ozadja tega vprašanja. Trasa plinovoda naj bi prečkala območja Natura 2000, podvodna skladišča streliva in potopljene strupene pline iz časa druge svetovne vojne. Zato je treba opraviti zanesljive raziskave, ki bi se osredotočile na tveganja v štirih primerih: med gradnjo plinovoda, med normalno uporabo, v kritičnih razmerah (katastrofa) in po razstavitvi plinovoda po uporabi ali prekinitvi pogodbe o oskrbi. Nimamo zanesljive analize tega projekta v času, ko zakonodaja določa, da skoraj vsak gradbeni projekt potrebuje presojo vpliva na okolje. To ne zadeva le dveh držav: Nemčije in Rusije. Danes je to vprašanje tudi primer pomanjkanja evropske solidarnosti na področju energije. Zato poslušajmo glasove naših zaskrbljenih državljanov. Lahko povedo, da je tu nekaj narobe.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Odločitev za izgradnjo baltskega plinovoda sta sklenili dve udeleženki: Rusija in Nemčija. Vključene bi morale biti vse države, ki obkrožajo Baltsko morje. Nemčija in Rusija nista edini državi ob Baltskem morju. Pravilna bi bila skupna odločitev o tej zadevi, saj bo baltski plinovod imel negativne okoljske posledice za Baltsko morje.

Okoljski vpliv baltskega plinovoda je treba raziskati, pri čemer je treba sprejeti potrebne ukrepe. Zavezanost Rusije, da bo izpolnjevala pogoje konvencije iz Espooja, bi morala biti pogoj za dovoljenje za gradnjo.

Stanje baltskega okolja se lahko izboljša le, če se mu Rusija obveže in se zanima zanj. Zdaj imamo priložnost, da Rusijo prisilimo, da se obveže.

Gospodarska blaginja Rusije temelji na izvozu energije. Na drugi strani je EU odvisna od energije Rusije. Potrebno je pošteno, strateško sodelovanje med EU in Rusijo, ki spoštuje okolje.

V tej dvorani se je obsežno kritiziralo Kremelj. Vendar sta za sporazum vedno potrebni dve strani.

Zdaj je čas, da se EU zazre vase. Obstajajo dobri razlogi, da sodelovanje in zaskrbljenost EU glede stanja Baltskega morja spremenimo v ukrepanje.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Člen 194 prihodnje Pogodbe o delovanju Evropske unije (lizbonske pogodbe) jasno navaja, da bi morala energetska politika EU v duhu solidarnosti med državami članicami upoštevati potrebo po ohranjanju in izboljšanju okolja. Nikakor se ne morem strinjati, da lahko zunanja energetska politika EU zasužnji naravno okolje v Evropi, saj je v zadnjih letih Evropa odločno zagovarjala varstvo okolja. Ob upoštevanju dejstva, da je Baltsko morje danes že eno od najbolj onesnaženih morskih območij, je nesprejemljivo, da se ga izpostavlja dodatnim dejavnikom tveganja, ki bi ga lahko pripeljali na rob naravne in gospodarske katastrofe v prihodnosti. Evropski parlament pozivam, da podpre zamisli, ki so jih predstavile baltske države, poročevalec in okoljske organizacije, da bi se baltski plinovod zgradil na kopnem, pri čemer pozivam Evropsko komisijo in Svet, naj uporabi vsa pravna sredstva na voljo, da bi se spremenil načrt projektanta za gradnjo plinovoda skozi Baltsko morje.

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, poročevalec, gospe in gospodje, čestitam poročevalcu za zelo uspešno delo. Poročilo prepričljivo obravnava zaskrbljenost državljanov EU, zlasti državljanov držav, ki obdajajo Baltsko morje, o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda. Gradnja baltskega plinovoda je predvsem okoljsko vprašanje, pri čemer bi bilo treba celoten projekt in njegovo izvedljivost raziskati v tem okviru.

Baltsko morje je eno od najbolj onesnaženih morij na svetu. Zaradi njegovega posebnega značaja je zlasti občutljivo:

je eno od najplitvejših morij na svetu, kjer je stopnja izmenjave vode nizka.

Baltsko morje je edinstveno telo somornice, zaradi česar nekaterih rastlin in živali v morju ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. Obsežna okoljska škoda bi bila katastrofalna za morje.

Zelo podpiram zahtevo v poročilu, da bi neodvisna tretja stran izvedla analizo presoje vpliva na okolje. Analiza bi morala temeljiti na obsežnih znanstvenih in okoljskih dejavnikih.

Možno je celo, da se Rusija zaveže k izvajanju mogočih negativnih odločitev, ki bi izhajale iz presoj okolja, s pomočjo mednarodno sprejetih konvencij. Vse konvencije, omenjene v poročilu, so pomembne. Pomembno je, da bi bila tokrat helsinška konvencija iz leta 1974 prvič uporabljena v praksi.

Gradbena dela se ne smejo začeti, dokler se ne bodo presodili vsi možni vplivi na okolje, ki so povezani z življenjskim ciklom plinovoda. Pazljivo bi morali razmisliti tudi o izgradnji plinovoda po kopnem. Ne moremo oporekati potrebam EU po energiji. Vendar obstaja mnogo načinov za zadovoljevanje potreb po energiji, pri čemer se ne bi smelo odločno ogrožati morij v Uniji le zato, ker so druge možnosti navidezno predrage.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Baltski plinovod vključuje veliko vidikov, tudi gospodarskega, ekološkega, energetskega in političnega. Razen vidika energije noben vidik ni prepričljiv.

Z gospodarskega vidika je veliko bolje in trikrat ceneje zgraditi plinovod na kopnem in ne takega na morskem dnu. Z ekološkega vidika zaradi gradnje plinovoda na morskem dnu celotno kotlino Baltskega morja ogroža katastrofa, kar velja tudi za druge kotline. Še nihče ni v celoti analiziral obsega tveganja, pri čemer nihče ne more predvideti njegovih posledic. S političnega vidika plinovod prinaša prednost Rusiji, vnaša konflikte v Evropsko unijo ter vodi v nemško kršenje načel EU o partnerstvu in solidarnosti.

V teh okoliščinah bi morali sprejeti poročilo gospoda Marcina Libickega, ki vključuje prepričljive in natančne informacije, ter ga upoštevati pri sprejemanju odločitev.

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Tudi mene vznemirja zaskrbljenost več deset tisoč državljanov, ki v svoji peticiji opozarjajo na tveganja, ki spremljajo gradnjo največjega plinovoda na dnu plitvega Baltskega morja.

Njihova peticija je vodila v javno obravnavo in poročilo Evropskega parlamenta, ki je poudarilo potrebo po vključevanju drugih držav, zlasti EU, v postopek odločanja. Težave izhajajo iz ekoloških tveganj, ki obstajajo zaradi obsežnih pokopališč bojnih ladij in streliva na dnu morja, ter tvegane kemične metode, s katero se mora pred začetkom uporabe očistiti plinovod.

Ne bom izrazila svojega mnenja o nadomestni poti, ki bi peljala čez kopno, a trdno verjamem, da morata Evropska komisija in Svet prevzeti vlogo usklajevalcev nalog ter v interesu Baltskega morja in drugih držav stalno zahtevati, da vlagatelji prevzamejo polno odgovornost za možno ekološko škodo. Komisija in Svet morata zahtevati tudi neodvisno presojo vpliva in presojo nadomestne poti po kopnem.

Severna pot oskrbe s plinom iz Rusije je pomembna. Zato je bistveno, da EU podpiše sporazum z Rusijo glede pogojev za spremljanje gradnje plinovoda in njegovo varno delovanje. Navsezadnje Rusija še ni ratificirala konvencije iz Espooja. Žal še nimamo skupne energetske politike ali standardov EU. Jasno vidimo, da namesto dvostranskega sporazuma med Nemčijo in Rusijo Evropejci potrebujejo sporazum EU in privolitev baltskih držav v gradnjo. Parlament zdaj v zvezi s tem pošilja jasen politični signal.

  Wojciech Roszkowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Razprava o poročilu gospoda Libickega kaže skoraj popolno soglasje pri oceni projekta Severni tok. Projekt je gospodarsko nerazumen, grozi z visokimi dodatnimi stroški v prihodnji ceni plina, predstavlja ekološko grožnjo baltskim državam in tudi povečuje odvisnost nekaterih držav članic od oskrbe iz Rusije. Pojavlja se vprašanje – kdo bo pridobil?

Glasu gospoda Matsakisa, ki je v zvezi s tem govoril o nasprotovanju poročilu in pozival k „poštenosti“, ne moremo resno upoštevati. Težko je razumeti, kaj gospod Matsakis razume kot poštenost.

Glasovanje o tem poročilu bo preskus, v kolikšni meri Evropski parlament resnično vodijo pogledi gospodarstvenikov, ekologov in navadnih državljanov EU, ter koliko pritisk rusko-nemškega lobija, ki hoče zmanjšati varnost oskrbe z energijo in ekološko varnost za nekatere države članice ter uničiti solidarnost EU.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, gradnja plinovoda kot projekta, ki je zakopan v tleh, bi bila cenejša in varnejša možnost od plinovoda, potopljenega v morju. Načrtovani baltski plinovod bo nedvomno vplival na okolje, pri čemer je to treba raziskati. To je treba storiti tako, da se čim bolj zmanjša tveganje.

Vendar Severni tok ne spada pod pristojnost EU, pri čemer celo Parlament razpravlja o zadevi le na osnovi poročila odbora za peticije. To je poljska notranja politika, ki se pred institucijo Skupnosti predstavlja na krožen način kot okoljsko vprašanje brez omenjanja političnih motivov Poljske in baltskih držav.

Če bi bil jaz ruski prodajalec in nemški kupec, se ne bi mogel zanesti na varnost oskrbe, zlasti v primeru, če bi plinovod peljal skozi poljsko ozemlje. V Evropi smo imeli slabe izkušnje s posredovanjem Ukrajine, ko je kopičila plin ali ga ni plačevala, pri čemer je v odločilnem trenutku za lastno uporabo zadržala plin, ki je bil iz Rusije poslan v Srednjo Evropo. Prav taka nevarnost ni izključena v primeru Poljske. Logično je to razlog proti razvoju trgovanja ter gospodarskih odnosov med Rusijo in EU. Države Baltika jo podpirajo.

Žal ne obstaja nadomestna možnost na kopnem, ki bi nadomestila potop plinovoda v morje, vendar je treba zaščititi morsko okolje.

5. Stabilizacija Afganistana: izzivi za EU in mednarodno skupnost (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava (A6-0269/2008) o poročilu Andréja Bria v imenu odbora za zunanje zadeve o stabilizaciji Afganistana: izzivi za EU in mednarodno skupnost (2007/2208(INI)).

  André Brie, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod Jouyet, gospe in gospodje, včeraj je v Kabulu prišlo do najbolj krvavega napada po letu 2001, pri čemer je umrlo več kot 40 Afganistancev in Indijcev, poškodovanih je bilo 140. Žrtvam izrekamo iskreno sožalje in izražamo ogorčenje nad odgovornimi morilci.

Tisti, ki spremljajo evropske medije ter so na primer prebrali današnji izvod Daily Outlook Afghanistan, vedo, da je nasilje v Afganistanu zdaj postalo veliko bolj razširjeno in pogosto. Skoraj vsak dan je ustreljen kak učitelj, pri čemer je to eden od najbolj ciničnih vidikov talibanske strategije. Šole in zlasti dekliške šole so požgane ali morajo nehati obratovati, mostovi in ceste so uničeni v eksplozijah. V Evropi se ni poročalo o nedeljskem napadu koalicijskih sil pod vodstvom Združenih držav na poročno zabavo v provinci Nangarhar, pri čemer je umrlo 23 ljudi, vključno z nevesto. Do podobnega incidenta je prišlo tudi v sosednji provinci Uruzgan. Predsednik Karzaj je zdaj naročil preiskavo.

Jasno je, da so se varnostne razmere v Afganistanu v zadnjih treh letih poslabšale. Vendar je treba upoštevati tudi obsežen izrazito pozitiven napredek: napredek v izobraževalni in zdravstveni politiki, regionalni uspeh pri programu obnove in izkoreninjenju drog, oblikovanje kritičnih in neodvisnih medijev po zaslugi številnih zelo pogumnih novinarjev ter oblikovanje dejavne civilne družbe na mnogo področjih poleg dejavnih ženskih organizacij.

Vendar je treba poročati tudi o negativnih vidikih, kot je dejstvo, da je pridelava vrtnega maka dosegla rekordno stopnjo v vsej državi in da ta pridelek postaja vse bolj povezan s splošnim gospodarstvom, naraščajočo stopnjo zločina in korupcije ter dejavnostjo uporniških skupin.

Mednarodna kriza s hrano je zelo vplivala na milijone Afganistancev. Korupcija je splošno razširjena v vladnih krogih in resnično izvira iz tega vira. Pravna država ni ustrezno vzpostavljena in se lahko primerja z Guantanamom ali zaporom Združenih držav v Bagramu, pri čemer mednarodne vlade odločno dvomijo vanjo.

Fundamentalistične ideologije so očitno pridobile na moči v zadnjih letih celo na ključnih področjih vlade in parlamenta, pri čemer to ogroža svobodo tiska in medijev ter zlasti upanje afganistanskih žensk in deklic za enakovredno vlogo v družbi.

Grozljivo nasilje, ki se vsak dan izvaja nad ženskami in deklicami na domači, družinski in lokalni ravni, je zame še vedno najresnejša in očitna težava, pri čemer jo vaši mediji v največji meri spregledajo. Boli me, da zaradi pomanjkanja časa o tem ne morem podrobneje spregovoriti. Afganistan in njegov narod si zaslužita našo popolno predanost. Po 30 letih vojne, pri čemer je bilo ubitih več kot 1,5 milijona ljudi, je mednarodna skupnost zavezana, da izkaže popolno solidarnost z Afganistanom.

Državo in njeno družbo so uničile politike in vojna okupacija Sovjetske zveze, notranje bojevanje skupin mudžahidov, ki so jih oborožile Združene države, Pakistan, Iran in druge države, ter zlobna vladavina talibanov.

Naše poročilo predstavlja razlikovalno in stvarno sliko. Priznava pomembne dosežke Afganistancev ter opredeljuje politične pomanjkljivosti afganistanske vlade in drugih mednarodnih vlad. Izraža našo popolno podporo in jasno navaja, da smo popolnoma predani vzpostavitvi demokracije ter človekovih pravic, zlasti pravic afganistanskih žensk in otrok. To ni le stvar splošnega načela, ampak tudi posebna zahteva v zvezi z Malalai Joya, Pervezom Kambašom in Latifom Pedramom.

S tem poročilom Evropski parlament poziva k novi strategiji za mednarodno skupnost in afganistansko vlado, ki je usmerjena predvsem na obnovo civilne družbe. Tako politiko spodbuja posebni predstavnik ZN za Afganistan Kai Eide. To je zelo pomemben korak, pri čemer sem vesel, da smo v tem parlamentu poslali tako sporočilo.

Zahvaljujem se kolegom iz drugih političnih skupin, Komisiji, pri čemer imate, gospa komisarka, v Kabulu in Bruslju odlično skupino, ki se ukvarja s težavo Afganistana, posebnemu predstavniku Sveta ter tudi mnogim afganistanskim in mednarodnim nevladnim organizacijam, ki so sodelovale.

Zato moram povedati, da mi je še toliko težje umakniti svoje ime iz poročila. Nisem mogel prepričati večine, da se težav Afganistana ne more rešiti z vojaškimi sredstvi. Če bi večina v tem parlamentu zdaj pozvala k okrepitvi števila čet in pri tem prezrla državne zadržke držav članic, bi to porazilo resnična vprašanja, o katerih govori poročilo, pri čemer bi bilo to v nasprotju z mojo osebno zaskrbljenostjo. Dejstvo, da bi se spregledale večinske želje vseh narodov Evrope, je nesprejemljivo za Afganistan, kar potrjujejo dogodki zadnjih dni, pri čemer je to popolnoma napačna politika.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, počaščen in privilegiran sem, da prvič govorim pred Evropskim parlamentom. Preden začnem, želim kot gospod Brie v imenu predsedstva ostro obsoditi včerajšnji napad na indijsko veleposlaništvo v Kabulu, pri čemer je umrlo več kot 40 civilistov vključno s številnim osebjem veleposlaništva, poškodovanih je bilo na stotine. Ta napad je skušal destabilizirati postopek utrjevanja in obnove, ki poteka v Afganistanu. Evropska unija je popolnoma odločena, da bo podprla afganistansko vlado in Afganistance v prizadevanjih, da zgradijo stabilno in demokratično državo, pri čemer ti tragični dogodki poudarjajo pomembnost in nujnost naših razprav to jutro.

Kot Parlament je Svet prepričan, da je v Afganistanu potrebna dolgoročna zavezanost. Naš cilj mora biti pomoč vladi pri razvijanju struktur, ki so potrebne za moderno in demokratično državo, ki lahko primerno deluje, zagotavlja varnost svojih državljanov, spoštuje pravno državo ter spodbuja gospodarski in socialni razvoj.

Poudariti moram, da so združena prizadevanja afganistanskih organov in mednarodne skupnosti vodila v odlične rezultate, ki jih je treba izpostaviti: petindvajsetodstotni upad smrtnosti dojenčkov in šest milijonov otrok, ki obiskuje šolo, pri čemer je tretjina deklic. Glede na to se moram pokloniti delu komisarke Ferrero-Waldner in Komisiji na splošno na tem področju in v vseh pogledih, ki so povezani z obnovo pravne države.

Graditi moramo na teh uspehih, pri čemer se moramo zavedati tudi obsega izzivov pred nami, zlasti tistih, ki jih je izpostavil gospod Brie: uprava, negotovost, korupcija in droge, ki so tesno povezane ter negativno vplivajo na normalno delovanje institucij in trajnostni razvoj države.

Zato moramo z našimi drugimi partnerji delati na področju drog, da bi se zagotovila uporaba resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1817, ki je bila sprejeta 11. junija in bi morala mednarodni skupnosti omogočiti, da okrepi boj proti trgovini s kemičnimi prekurzorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo heroina.

Kot Parlament tudi Svet največjo pomembnost pripisuje demokratičnemu procesu v Afganistanu. Med volitvami leta 2004 in 2005 so Afganistanci zelo jasno in odločeno izbrali demokracijo ter stabilnost, pri čemer jim moramo pomagati doseči najboljše možne pogoje za priprave na prihajajoče predsedniške volitve leta 2009 in splošne volitve leta 2010.

Svet je močno zanimalo poročilo o Afganistanu, ki ga je predstavil Parlament in povzel gospod Brie, pri čemer želi izpostaviti tri posebne vidike. Prvi je, da Svet upa, da bo afganistanska vlada prevzela večji delež odgovornosti v procesu obnove in razvoja v Afganistanu. Še več, na vseh področjih bi se morali osredotočiti na to, da Afganistanci prevzamejo svojo odgovornost, in potrebo po zagotovilih na področju dobre uprave, zato morajo afganistanski organi izpolniti svoje obveznosti v zvezi s tem.

Drugič, Svet poudarja pomembnost napredovanja v tesnem sodelovanju z afganistansko vlado k enotni viziji v mednarodni skupnosti, kako doseči skupne cilje, pri čemer naj se zagotovi zlasti, da so izvedeni ukrepi skladni v smislu vojaške in civilne razsežnosti. Tak mandat je dobil novi posebni predstavnik Združenih narodov gospod Kai Eide, pri čemer mu Svet izraža popolno podporo pri njegovi nalogi. V tem okviru Svet meni, da je potrebno okrepiti zmogljivosti misije Združenih narodov za pomoč v Afganistanu, da bi se njena prisotnost razširila na celotno ozemlje, zlasti na jug in zahod države.

Naša tretja in zadnja pripomba v zvezi s poročilom gospoda Bria je, da je bistveno izboljšati sodelovanje ter odnose med Afganistanom in sosednjimi državami, da bi se zagotovila stalna stabilnost v državi, zlasti glede na večrazsežnostno naravo nekaterih težav, ki jih je jasno izpostavil gospod Brie, kot sta proizvodnja in trgovina z drogami.

V vsakem primeru te kratke pripombe Parlamenta o poročilu ne bi smele zamegliti dejstva, da imata Svet in Parlament na splošno zelo podobne poglede o politiki, ki naj bi se izvajala v Afganistanu. Ob tej priložnosti izrekam dobrodošlico in spodbujam pobudo, ki je predstavljena v poročilu gospoda Bria ter naj bi okrepila sodelovanje med Evropskim parlamentom in afganistanskim parlamentom.

Zaradi vseh teh razlogov bo Unija še naprej ukrepala in imela pomembno vlogo pri aktiviranju mednarodne skupnosti, da bi pomagala Afganistanu. Ta cilj je oblikoval podlago za zaključke Sveta 26. maja, ki jih je v velikem obsegu navdihnilo delo, opravljeno na mednarodni konferenci za podporo Afganistanu, ki je potekala 12. junija v Parizu. Ta konferenca je pomenila velik uspeh za Afganistan in Evropsko unijo, ki je uspela v celoti predstaviti svoje stališče o ključnih vidikih razvoja države.

Poudariti moram, da se je nekaj mesecev pred tem na vrhu Nata, ki je potekal v Bukarešti od 2. do 4. aprila, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko skupaj s predsednikom Karzajem in generalnim sekretarjem Združenih narodov udeležil srečanja predsednikov držav in vlad o Afganistanu. Države, ki prispevajo k mednarodnim varnostnim silam, pri čemer iz držav članic EU prihaja skoraj polovica osebja, so v Bukarešti sprejele novo strategijo za skupno predanost, ki jo vodijo sledeča štiri načela: trdna in skupna dolgoročna zavezanost; podpora za izboljšano afganistansko vodenje in odgovornost glede varnostnih zadev; celovit pristop mednarodne skupnosti k obnovi; in skupna politična strategija, ki vključuje sosednje države Afganistana, zlasti Pakistan.

Na koncu izpostavljam nekatera področja, kjer Evropska unija pomembno prispeva ter kjer je ukrepanje bistveno za krepitev državne zmogljivosti in usklajevanje pravne države v Afganistanu. Prvič, kot veste, ima Unija posebnega predstavnika od leta 2002, pri čemer to mesto zdaj zaseda gospod Francesc Vendrell. Težave, ki so se sprva pojavile pri pripravljanju misije EUPOL in so bile po naravi logistične, so se zdaj rešile. EUPOL je zlasti vključen v reformo ministrstva za notranje zadeve in razvoj strategije za afganistansko policijo.

Na koncu sem želel poudariti, da je z odločitvijo na zadnjem srečanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 26. maja, da je njen cilj podvojiti število osebja, vključenega v policijsko misijo v Afganistanu, Evropska unija poslala jasno sporočilo afganistanskim partnerjem in mednarodni skupnosti, da je bolj zavezana Afganistanu. To povečanje velikosti misije EUPOL bi moralo izboljšati vidljivost in učinkovitost našega delovanja v ključnih sektorjih, povezanih s policijsko reformo, kljub nasilnim dogodkom, do katerih je prišlo v zadnjih dneh.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, cenjeni poslanci tega parlamenta, gospod Brie, sprva bi rada povedala nekaj besed v nemščini in se vam zahvalila za to zelo pomembno in prvovrstno poročilo ter za odlično sodelovanje z mojim osebjem v Kabulu in Bruslju. Podpiram tudi vaše besede in besede predsedujočega Svetu. Resnično je tragično, da smo bili včeraj znova priča taki katastrofi, kot je bil ta teroristični napad. Na eni strani moramo seveda to jasno obsoditi, na drugi strani moramo upoštevati žrtve. Žal mora ta razprava potekati v prav takem okolju.

Naj povem, da je po mojem mnenju to celovito poročilo zelo pomembno v teh težkih in negotovih varnostnih razmerah, pri čemer ne moremo in ne bomo dovolili zmage tistim, ki hočejo doseči nazadovanje Afganistana.

V zadnjih mesecih in zlasti med pripravami na to poročilo smo tesno sodelovali s poročevalcem. Želela sem se vam zahvaliti za vaše zanimanje, o čemer pričajo dva obiska Evropskega parlamenta v Afganistanu in sprejem poslancev afganistanskega parlamenta v Bruslju novembra leta 2007, kar je bil zanje pomemben znak. Sodelovali smo s predano delegacijo za odnose z Afganistanom; pozorno sledite dogodkom na terenu, pri čemer skušamo pomagati, kjer lahko.

Končno, vaše poročilo obravnava glavno vprašanje: Kako lahko stabiliziramo Afganistan, kakšni izzivi čakajo mednarodno skupnost in kako se lahko spopademo z njimi? V tem duhu smo na pomembni konferenci v Parizu jasno povedali, da hočemo premagati grožnjo terorizma; hkrati nas čaka izziv tudi v naših javnih mnenjih, ker se ne spoštuje vedno izzivov in sprejme vseh prizadevanj, ki so potrebna za boj proti tej grožnji.

Mislim, da je bila konferenca v Parizu tudi zelo pomembna in dobra priložnost za pregled naše strategije, da bi jo še jasneje izostrili. Komisija je namenila 1,2 milijarde EUR od leta 2002 do 2007. Zlasti smo delali na naslednjem: prvič, da bi poskrbeli za boljšo varnost v Afganistanu s financiranjem plač policistov, pri čemer je bilo to tesno povezano s podpiranjem afganistanske policije in njene reforme; drugič, da bi poskrbeli za nadomestni vir dohodka namesto gojenja vrtnega maka in s tem pomagali izkoreniniti droge; tretjič, da bi izboljšali življenja Afganistancev, pri čemer smo se osredotočili zlasti na zdravstveno oskrbo, kjer smo bili že del nedvomnega uspeha zadnjih let, poleg tega smo delali tudi na področju infrastrukture in regionalnega združevanja s tranzitnimi povezavami, kot je pomembna cesta iz Džalalabada do Kabula.

Vendar je konferenca v Parizu podala tudi jasno politično sporočilo glede sprememb, do katerih bi moralo priti že zdavnaj. Te spremembe so nepogrešljive, če hočemo uresničiti skupne obveznosti v skladu z Afganistanskim dogovorom in spremeniti mednarodna prizadevanja, tj. vsa naša prizadevanja, v uspeh na terenu. Zato vsi vemo, da je potrebno obsežnejše in boljše usklajevanje med vsemi udeleženimi stranmi. Pohvale si zasluži tudi gospod Kai Eide, ki ga poznam veliko let in je odlična oseba. Igral bo bistveno vlogo, pri čemer vam lahko zagotovim, da bomo vsi tesno sodelovali z njim.

Vendar seveda vidimo tudi potrebo po resnični zavezanosti naših afganistanskih partnerjev. Resnično morajo skušati doseči več lastništva v procesu izgradnje države, pri čemer sta seveda prisotni njihova lastna odgovornost in vizija stabilne države v prihodnosti. Približujemo se volitvam leta 2009 in 2010; nedvomno bodo za vlado ključne pri povrnitvi legitimnosti, ki sta jo oslabila korupcija in šibka uprava zlasti v provincah, pri čemer raziskujemo načine, kako bi se najbolje podprl volilni postopek.

Afganistan je na razpotju. Veliko zgodnjih dosežkov demokratične izgradnje države, kot so človekove pravice, svoboda izražanja in medijev, je do neke mere pod pritiskom. V takih okoliščinah bo težko vzpostaviti civilno družbo. V tem okviru sta vaša zavezanost tu v Parlamentu, pri čemer se ponovno zahvaljujem poročevalcu, in vaše sodelovanje z afganistanskim parlamentom volesi jirga neprecenljiva. Mislim, da lahko prispevate k spodbujanju demokratičnega procesa.

Kot EU, s čimer končujem, imamo odgovornost podpirati Afganistan ne le v interesu ljudi te države in stabilnosti celotne regije, ampak tudi Evrope. To moramo jasno povedati tudi našim davkoplačevalcem.

  Carlo Fatuzzo, v imenu skupine PPE-DE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vedel sem, da imam na voljo dve minuti, a se ne bom osredotočil na to. Zahvaljujem se gospodu Briu za zavezanost in navdušenost, ki ju je vložil v to poročilo, pri čemer ga pozivam, naj ne umakne svojega imena iz poročila, ker je zelo dobro opravil svoje delo skupaj z drugimi poročevalci v senci in mano. Da bi povedal kaj? Da bi storil kaj, v tako ključnem trenutku za Afganistan? Včerajšnji dogodek kaže, da je zavezanost Evrope in drugih do Afganistana izredno pomembna.

V tem poročilu najprej zahtevamo močnejšo zavezanost glede vojaške prisotnosti, ker brez nje ne bomo dosegli ničesar; drugič, okrepitev zavezanosti za izboljšanje demokratičnih struktur v novi republiki Afganistan, ki je v zadnjih 30 letih ali več dosegla položaj popolnega brezvladja in se, kar je najhuje, nahaja v središču mednarodnega terorizma.

Ko smo se začeli osredotočati na pojav mednarodnega terorizma po 11. septembru, smo se odpravili v Afganistan in nato Irak, pri čemer smo odkrili, da smo vstopili v gadje gnezdo. Zadnje oporišče teroristov na svetu je podobno kot Hitlerjev bunker v Berlinu zdaj Afganistan. Skušajo ponovno združiti svoje vrste in se v Afganistanu maščevati za poraz, ki so ga utrpeli in ga še vedno trpijo v Iraku.

Mi v Evropskem parlamentu lahko pošljemo sporočilo v tem okviru, če nas čim več glasuje za to poročilo.

  Ana Maria Gomes , v imenu skupine PSE. – (PT) Čestitam poročevalcu Andréju Briu za natančno analizo resnih težav, s katerimi se soočamo v Afganistanu, in zlasti za njegovo prizadevanje, da bi poiskal besedilo, ki bi omogočilo vsem političnim skupinam, da glasujejo za kompromisne predloge sprememb.

Žal sta med glasovanjem v odboru dve pomembni ideji, ki sta bili vključeni v kompromisne predloge sprememb, propadli zaradi političnih predsodkov kolegov, ki raje prezrejo težave, s katerimi se sooča mednarodna skupnost v Afganistanu, težave, ki jih grozljivo prikazuje včerajšnji samomorilni napad na indijsko veleposlaništvo v Kabulu. Posledično je sklicevanje na potrebo, da mednarodna skupnost znova oceni svojo civilno in vojaško strategijo, ostalo obrobno, pri čemer to velja tudi za odstavek, ki je poudarjal naraščajoče nezadovoljstvo ljudstva zaradi korupcije, ki se širi v vladnih institucijah.

V zvezi s tem pozivam kolege poslance, naj podprejo predloge sprememb, ki jih ponovno uvaja skupina PSE, da bi ponovno uravnotežila poročilo. Kako lahko poročilo tega parlamenta o Afganistanu ne omenja vloge Pakistana in njegovega vojaškega režima, ki je toliko let slabo vodil tisto državo? Kako lahko kot poslanci Evropskega parlamenta prezremo skrivne zapore naših zaveznikov Združenih držav v Kabulu in še več? Zakaj nekateri poslanci zavračajo upravičene kritike afganistanskega sodnega sistema? Stališče skupine PSE je jasno: mogoče je podpreti povečano prisotnost mednarodnih čet v Afganistanu in hkrati braniti potrebo po ponovni oceni vojaške strategije mednarodnih varnostnih sil. Mogoče je zagovarjati tesno sodelovanje med Evropo in Združenimi državami v Afganistanu, pri čemer si ne zatiskamo oči pred zločini, ki jih je zagrešila Busheva administracija v imenu boja proti terorizmu.

Končno je mogoče podpirati afganistanske institucije in hkrati opozarjati na njihove resne omejitve. Evropa bo lahko strateško vlogo v Afganistanu prevzela le, ko je ne bo strah predstaviti svoje vizije za prihodnost države. Zakaj ne bi začeli tu in zdaj s tem poročilom?

  Samuli Pohjamo, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, čestitam gospodu Briu za dobro poročilo. To težavno temo je obravnaval temeljito in z različnih zornih kotov.

Glavna izziva za Afganistan sta ponovna vzpostavitev varnosti in oblikovanje delujoče države. To je težka naloga, ker so se varnostne razmere v Afganistanu prej poslabšale kot izboljšale. Izboljšanje varnostnih razmer je osnovna zahteva za ves razvoj, pri čemer le vojaška rešitev ne bo rešila zapletenih težav države, kot je zatrdil poročevalec.

Obnova celotne družbe, izvajanje pravne države, izboljšanje demokracije in človekovih pravic, spodbujanje enakosti ter oblikovanje delujoče vlade, izobraževalnih institucij in zdravstvene oskrbe za celotno državo so zelo obsežne naloge. Afganistan potrebuje tudi program za celovit razvoj podeželskih območij in ustvarjanje nadomestnih virov dohodka za pridelovalce opija.

Za vse to so potrebni večji prispevki Evropske unije za podporo in obnovo Afganistana. EU si mora prizadevati tudi, da bi dosegla večjo učinkovitost dejavnosti mednarodne skupnosti z njihovim usklajevanjem.

Še vedno želim poudariti pomen civilne družbe, ki se razvija v Afganistanu, za krepitev pravne države in demokracije ter poraz kulture nasilja. Razvoj in svoboda delovanja neodvisnih in pluralističnih sredstev komunikacije sta zelo pomembna pri tem. Na tem področju je v Afganistanu še vedno treba opraviti veliko dela.

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v zadnjih 30 letih je v Afganistanu prišlo do sovjetske okupacije, civilne vojne in nato talibanske oblasti. Zaradi tega razloga bi morali operacijo Trajna svoboda, ki so jo sprožile Združene države, Združeno kraljestvo, Poljska, Češka republika, Francija in Romunija, skupaj s sedanjo misijo mednarodnih varnostnih sil; ki združuje vojaško koalicijo skoraj vseh držav članic v Evropski uniji, obravnavati kot uspešni. Izobraževalni sistem deluje bolje, zdravstveni sistem deluje bolje, vlada gospoda Hamida Karzaja nadzoruje pomemben del države v zelo težkih razmerah.

Obnovitev terorizma leta 2007 lahko za nas pomeni le eno:

Afganistan od Evropske unije ter Nata potrebuje povečano finančno, politično in vojaško podporo. Drugačen pristop, ki je opazen v predlogih sprememb, ki jih je predlagala levica, bi bil znak sebičnosti, hinavščine in kratkovidnosti.

  Angelika Beer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, smo v nenavadnem položaju. Moja skupina bo priporočila, naj vsi preberejo prvotno poročilo gospoda Bria, da bodo razumeli naravo izzivov, ki nas čakajo v Afganistanu. Nato je večina v odboru za zunanje zadeve preprosto spremenila in črtala ukrepe, ki so bili nujno potrebni. Ne moremo preprosto reči: več čet, vse naj se nadaljuje kot prej, vse gre dobro. Nič ne gre dobro. To je dokazal včerajšnji napad. Pregledati moramo vojaško strategijo; združiti moramo vse različne pobude. Prav to smo hoteli doseči skupaj.

Moja skupina je vložila predloge sprememb v sodelovanju s skupino socialdemokratov, da bi se borila za dosego tega pomembnega cilja, gospod Brie. To pravim z vsem spoštovanjem do dela, ki ste ga opravili v zadnjih letih: tu se prepiramo o tem, katero stališče naj sprejmemo, pri čemer je od vas strahopetno, da ste le zato, ker vas je vaša skupina razočarala le zaradi rahlo drugačnega stališča, ki navaja tudi, da potrebujemo čete, a na primeren način, preprosto sklonili svojo glavo in rekli, da umikate svoje ime. S tem ne pomagamo Afganistancem ali temu parlamentu, da bi razvil skladno strategijo za Afganistan.

Pozivam vse, naj glasujejo za predloge sprememb, pri čemer bomo tako izpolnili našo odgovornost: odgovornost do tistih, ki jih pošiljamo tja, policistov in vojakov, ter do tistih, ki jim hočemo pomagati, to je narod Afganistana.

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem hvaležen Andréju Briu za opravljeno delo, pri čemer v celoti podpiram njegovo odločitev, da umakne svoj podpis. Resolucija je spremenjena in zdaj opisuje državo, kjer naj bi prišlo do velike udeležbe na volitvah, pri čemer se je pozabilo, da je prebivalstvo volilo pod stalnimi grožnjami oboroženih skupin.

Pri tem ni omenjena prisotnost vojaških poveljnikov v Karzajevi vladi; operacija Trajna svoboda, ki terja civilne žrtve po vsej državi, ni splošno obsojena. Podpira se ukrepanje Nata, pri čemer se ne upošteva dejstva, da je njegova prisotnost v Afganistanu pomemben vzrok sedanje popolne odsotnosti varnosti v tej državi. Še več, ob soočenju s stalnim naraščanjem proizvodnje opija ni omenjena možnost sprožitve pilotnih projektov o uporabi opija za proizvodnjo morfija, čeprav je bila v ta namen v Evropskem parlamentu sprejeta posebna resolucija.

En pozitiven vidik je nedvomno zaskrbljenost zaradi usode Malalai Joya in drugih aktivistov, a le to ne zadostuje, da moja delegacija ne bi glasovala proti temu poročilu.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Državljani iz držav članic Evropske unije in držav daleč preko naših meja za zagotavljanje miru in obnovo Afganistana plačujejo s svojimi življenji. Vsi si zaslužijo največje spoštovanje in popolno podporo Parlamenta, ne nazadnje naše molitve za božjo zaščito, ker je njihova misija še naprej zelo nevarna. Morilski napad v Kabulu včeraj zjutraj to znova dokazuje.

Svet in Komisijo naprošam, naj obravnavata dve posebni težavi zapletenih razmer v Afganistanu. Brez učinkovite strategije proti „talibanizaciji“ severnega Pakistana ostaja stabilizacija Afganistana le želja Zahoda. Sile Nata zato dejansko delujejo z zavezanimi rokami.

Druga težava v Afganistanu je nujna potreba po posodobitvi kmetijstva. Njegova največja omejitev je stalna negotovost v obsežnih delih države. Statistični podatki ZN so zelo jasni: bolj kot je regija negotova, več polj maka zacveti vsako leto. Svet in Komisija, želim vam vso možno modrost in vztrajnost pri dejavni stabilizaciji Afganistana.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Vsi se strinjamo, da položaj v četrti najmanj razviti državi na svetu ostaja tragičen kljub številnim spodbudnim znakom od začetka obnove države. Seveda težave niso le vojaške ali strateške narave, ampak popolna zmaga nad talibani seveda ostaja osnovni pogoj za oblikovanje uspešno delujoče države z neodvisnim sodstvom in kritičnimi mediji. V zvezi z zadnjo točko odobravam dejstvo, da to poročilo izpostavlja, da afganistanska ustava še vedno ne zagotavlja svobode veroizpovedi, ker nezvestoba islamu ostaja kaznivo dejanje. Režim, ki ga podpira Zahod, se mora torej še naprej truditi.

V tem poročilu pogrešam izjavo, da zmaga nad talibani zahteva strategijo, ki upošteva Pakistan, pri čemer je njegovo ozemlje še naprej zatočišče za teroriste: vsi vedo, da logistično podpira te teroriste, kot je ponovno postalo očitno včeraj v napadu na indijsko veleposlaništvo v Kabulu. Politika za Afganistan mora torej biti integrirana politika za celotno regijo; v nasprotnem primeru bo obsojena na propad.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz obsojam napad na indijsko veleposlaništvo in izrekam naše sožalje, zlasti brigadirju Mehti in gospodu Rau iz indijskega veleposlaništva ter njunima družinama. Upam, da ta napad ne bo odvrnil Indije, pomembne zaveznice pri obnovi Afganistana, od nadaljnje pomoči.

V Afganistanu obstaja večja tragedija od uničenja zgradb, to je uničenje človeških življenj in posameznikov v zadnjih 35 letih. Vložiti bo treba več prizadevanja, kot si predstavljamo, in dalj časa za obnovo ter pomoč pri obnovi teh življenj v tako uničeni državi.

A Afganistan najbolj potrebuje več varnosti, ne manj. Strinjam se z dejstvom, da poročilo izraža soglasje, ki obstaja tudi na območju Afganistana, tj. da je politična rešitev možna le, če se ohrani politični pritisk na talibane in uporništvo. Ohraniti moramo ta pritisk, če hočemo zagotoviti politično rešitev tega položaja. Podpreti moramo politiko afganistanske vlade, da so pogovori s talibanskimi elementi mogoči le s tistimi, ki bodo sprejeli ustavo in odložili orožje. Lahko se vrnejo k političnemu procesu.

Podpreti moramo gospoda Karzaja in afganistansko vlado pri ponovnem prevzemu nadzora nad svojo državo ter političnimi pobudami v svoji državi. Zato se zelo strinjam s tem, kar je komisarka Ferrero-Waldner rekla o osredotočenju na volitve naslednje leto. Afganistan potrebuje močno in predano vlado, ki gleda naprej ter se ne obrača nazaj k svoji preteklosti.

Na koncu ponavljam, da menim, da si Komisija odlično prizadeva pri organiziranju naših programov pomoči v Afganistanu. Zlasti ambasador gospod Kretschmer in seveda posebni predstavnik gospod Vendrell odlično predstavljata Evropsko unijo. Danes moramo poslati odločno sporočilo podpore našim ljudem v Afganistanu, našim službam in Svetu, naj nadaljujejo s svojim delom.

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospe in gospodje, da bi uspešno premagali varnostne, politične, gospodarske in socialne težave, ki povzročajo trpljenje v Afganistanu, je potrebna več kot le vojaška rešitev. Ob vojaškem pritisku na upornike je treba okrepiti intenzivni politični proces in dialog z vsemi deli prebivalstva, ki priznavajo ustavo in so pripravljeni odložiti svoje orožje. Menim, da mora Evropska unija igrati vedno bolj pomembno vlogo pri podpiranju Afganistana, da oblikuje lastno državo z močnejšimi demokratičnimi institucijami, ki so sposobne zagotoviti ozemeljsko celovitost, državno enotnost ter gospodarski in socialni razvoj. Zdaj podporo nujno potrebuje zlasti južni del države. Krepitev upravnih institucij in postopno prevzemanje odgovornosti afganistanskih organov za upravljanje države mora vseeno spremljati učinkovita zaščita človekovih pravic za vse v okviru pravne države. Stalni in trajnostni razvoj se ne more zagotoviti brez take zaščite.

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospod predsednik, vsi se spominjamo, zakaj je bil Afganistan sploh napaden: to se je zgodilo po terorističnih napadih 11. septembra na ZDA, ki jih je načrtovala Al Kaida v bazah v Afganistanu pod zaščito talibanov. ZDA so skupaj z zavezniki, predvsem z Združenim kraljestvom, izvedle uspešen napad, da bi Al Kaido pregnale iz njihovega oporišča. Odločne vojaške sile Zahoda so storile, kar je bilo potrebno, da bi se soočile s terorizmom.

To poročilo navaja, da je prisotnost Nata bistvena za zagotovitev prihodnosti države. Drži, da le skupna vojaška sila svobodnega in demokratičnega sveta, združena v Natu, lahko brani naše demokratične svoboščine pred napadi, a zelo dvomim o možnosti vcepljanja demokracije državi, kjer demokracija nikoli ni obstajala, zlasti kjer monopolna verska ideologija nasprotuje zahodnemu pogledu na liberalno demokracijo.

  Slavi Binev (NI). - (BG) Kolegi, Afganistan je že skoraj sedem let prizorišče vojaških ukrepov. Junija leta 2008 Evropska unija podpira več kot 23 000 pripadnikov vojaškega osebja. Mednarodna skupnost nudi znatno gospodarsko pomoč Afganistanu, pri čemer obstaja stalno prizadevanje za obnovitev infrastrukture v tej državi. Posledično ima zaradi teh prizadevanj vlada nadzor nad le eno tretjino ozemlja Afganistana.

Glede na te rezultate ne morem razumeti želje po povečanju finančne pomoči Evropske unije, namenjene Afganistanu. Zakaj bi se denar evropskih davkoplačevalcev zapravljal za pobude, ki dokazano niso ravno uspešne? Skušajo zagotoviti nadvlado zakonodaje in izboljšati sodni sistem, ampak ali bo sedanja vlada sposobna to vzdrževati glede na to, da ne more zagotoviti niti lastne nadvlade v državi? Pomagamo pri obnovitvi policijskih sil v Afganistanu, a zakaj imamo posledično uradnike, ki ne spoštujejo človekovih pravic in zlorabljajo svoj uradni položaj?

Če želimo, da Afganistan nekoč ne bo več vir napetosti in zasede zasluženo mesto v mednarodni skupnosti, moramo v evropskih institucijah seveda resno premisliti o naših sedanjih politikah in strategijah, ki jih uporabljamo.

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, vračam se na člen 16 v resoluciji, kjer navajamo, da „so varnostni problemi Afganistana kompleksnejši, kot zgolj vojna proti terorizmu, zato potrebujejo več kot vojaško rešitev“. Menim, da sta to točko že prej izpostavila kolega gospod Rouček in gospod Pohjamo. Poznamo veliko primerov v zgodovini, ko je vojaška sila lahko mnogokrat nasilno ustavila konflikt in ustvarila navidezno mirno rešitev, pri čemer iz teh zgodovinskih lekcij vemo tudi, da le demokratične institucije s podporo prebivalcev teh držav lahko zagotovijo dolgotrajno rešitev.

V Afganistanu smo na tem področju napredovali, pri čemer komisarka Ferrero-Waldner upravičeno trdi, da mora afganistanska vlada zdaj izkazati jasno spoštovanje človekovih pravic in svobode izražanja, če se to želi doseči. Med zadnjimi volitvami sem v Afganistanu videl ženske, ki so volile, kar je velik napredek. Nadaljevati moramo na osnovi takih zadev, pri čemer moramo sodelovati s Pakistanom, da bi lahko obnovili mir na tem območju.

  Emilio Menéndez del Valle (PSE). - (ES) Gospod predsednik, junija je v Afganistanu umrlo več mednarodnih čet kot v Iraku. Pojavljanje in moč Talibanov je bilo tudi junija čedalje bolj očitno v Pešavarju, ki je ključno pakistansko mesto v konfliktu.

V Pakistanu trdijo, da so oborožene sile sklenile prikrite mirovne sporazume z vodstvom afganistanskih in pakistanskih talibanov zato, da bi se pakistanska vojska na videz bolj zanimala za indijsko mejo in ne za afganistansko. Poleg tega je bilo včeraj ubitih štirideset ljudi pri vhodu indijske ambasade v Kabulu, kar je omenilo že veliko govorcev.

Zanima me, ali ni že čas, da premislimo o drugačni strategiji?

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

  Vural Öger (PSE). – (DE) Gospa predsednica, od propada talibanskega režima leta 2001, je bil mesec junij najbolj krvav za tuje vojake. Ubitih je bilo več kot 48 koalicijskih čet, kar je več, kot jih je v istem obdobju umrlo v Iraku. Nasilje v Afganistanu je od začetka leta terjalo življenja več kot 2 200 ljudi. V Afganistanu ne obstaja samo konflikt, ampak regionalna vojna, ki se lahko razvije v še kaj več. Situacija je zdaj bolj resna, kot je bila leta 2001.

Zaradi teh zaskrbljujočih razmer, mora Afganistan ostati dejanska prednostna naloga za Evropo. Prisotnost evropskih čet in civilnih operacij EU ima v državi ključno vlogo. Po dolgotrajnih pogajanjih v odboru podpiram končno različico našega predloga za resolucijo, ki vsebuje veliko ključnih elementov, vključno s sistematičnim usposabljanjem afganistanskih varnostnih sil, večjim poudarkom na obnovi civilne družbe in okrepljenim usklajevanjem med mednarodnimi organi.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). - (SV) Gospa predsednica, ko sem poslušal današnjo razpravo in prebral vse predloge sprememb, sem dobil občutek, da nekateri ljudje menijo, da je le dialog dober in koristen ter kakršna koli vojaška prisotnost slaba in neučinkovita. Ne vem koliko poslancev tega Parlamenta je vojnih beguncev, ampak jaz sem eden od njih. Vem, da sta potrebna sodelovanje med civilisti in vojaška prisotnost. Iz svojih vojnih izkušenj vem, da tisti, ki so najbolje pripravljeni za dialog, nimajo moči, in tisti, ki imajo moč, tj. nasilneži, tihotapci in vojaški poveljniki, so le redko pripravljeni za kakršen koli dialog. Če zares želimo prekiniti začarani krog nasilja in revščine v Afganistanu, je potrebna kombinacija vojaške in civilne razporeditve.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) V Afganistanu smo ugotovili znatno več terorističnih dejavnosti in nasilnega uporništva. Mednarodna skupnost ne sme dopuščati in se vdati terorističnim organizacijam, ki se financirajo s trgovanjem z drogami.

Ker je glavni cilj teh terorističnih organizacij, da povzročijo neenotnost med zavezniki v Natu, zgleda nemogoče vzpostaviti mir v Afganistanu. Zaradi tega ogrožajo varnost regije in celotnega sveta. Zato mora biti varnostna politika EU za Afganistan bolj dinamična in prilagodljiva ter mora vključevati konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe, katerih cilj je obnoviti Afganistansko družbo, institucije in pravno državo ter podpirati predsednika Karzaja. Evropska Skupnost mora še naprej podpirati ukrepe, ki so že prispevali k napredku v državi, zlasti tiste, ki pomagajo osnovnim potrebam prebivalstva in omogočijo zdravstvo.

  Dragoş Florin David (PPE-DE). - (RO) Zaradi terorističnih dejavnosti, večje proizvodnje drog in številnih nasilnih dejavnosti, je Afganistan še vedno največji izziv za mednarodno skupnost.

V tem smislu pozivam Komisijo in Svet ter mednarodne organizacije, da za kratkoročni akcijski načrt upoštevajo tri glavne dejavnosti kot prednostne naloge, tj. identifikacija in izločitev distribucijskih poti drog v Afganistanu, večja vključenost držav v regiji pri izvajanju mednarodnih strategij, upoštevanje kulturne in verske bližine, večja dodelitev finančnih sredstev in sodelovanje za obnovo in človeška pomoč ter upravna pomoč za hrano.

Prav tako menim, da je okrepitev političnega, kulturnega in verskega dialoga z Afganistanom učinkovita rešitev, da bi dosegli stabilne cilje v regiji.

Čestitam gospodu Andréju Brieju za poročilo, ki ga je predložil.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). - Gospa predsednica, ravno sem se vrnil iz Helmanda in Kandaharja. Strinjam se, da brez stabilnosti ne bo napredka; stabilnost pomeni dobro vodenje, čete in policijo.

Menim, da nekateri naši evropski zavezniki le navidezno podpirajo to, kar počnejo v Afganistanu. Tam potrebujemo več bojnih sil, večjo prilagodljivost in podporo za misijo mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu. EU je uspešna v zvezi s policijsko misijo, vendar, če jo primerjamo z ameriškim prizadevanjem, je neuspešna. Treba je uskladiti to, kar v smislu usposabljanja policije počnejo Evropejci in Američani.

Obsojam opazke gospoda Brieja, ker je hkrati govoril o Talibanih in Američanih. Menim, da je bilo to sramotno. Talibani morijo svoje ljudi, pri čemer zavezniki podpirajo lokalno prebivalstvo.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). - Gospod predsednik, 11. odstavek predloga za resolucijo navaja, da Evropski parlament podpira prizadevanja sil Nata, da bi izboljšale varnost države in zatrle lokalni in mednarodni terorizem, pri čemer upošteva, da je prisotnost teh sil bistvena za zagotovitev prihodnosti države.

Predlog spremembe 9, ki ga je vložil poročevalec, je proti temu položaju in predlaga, da se odstavek zbriše. Bolje bi bilo, če bi poročevalec namesto tega jasno navedel, da Parlament podpira lokalni in mednarodni terorizem in meni, da prisotnost sil Nata ovira zagotavljanje talibanske prihodnosti države. Tak predlog spremembe 9 bi bila pravična proti afganistanska in proti natovska poteza.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, danes je oblikovanje učinkovitega mehanizma za usklajevanje projektov in izmenjavo informacij med udeleženci v Afganistanu, eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Unija. Tak mehanizem je potreben, da se projekti, ki jih izvajajo podjetja, ki delajo v Afganistanu, vzajemno dopolnjujejo. Mednarodni in lokalni terorizem je treba ustaviti, da se izboljša varnost znotraj države, ki se tako lahko nadaljnje razvija. Zato moramo sodelovati pri podpiranju afganistanske družbe in projektih vzpostavljanja miru. Poleg tega moramo, s krepitvijo lokalnih institucij in zadovoljevanjem osnovnih življenjskih zahtev prebivalcev, poskušati stabilizirati situacijo v Afganistanu. Za obnovo demokracije v državi je pomembno, da dosežemo neodvisnost in svobodo medijev. To je treba podpreti.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospod Brie, komisarka, prijateljica Benita, gospe in gospodje, še enkrat podpiram poročilo gospoda Brieja, pri čemer sem zadovoljen, da obstaja veliko soglasje v zvezi s tem, da Afganistan v širšem smislu potrebuje več varnosti in več vodenja zlasti v težkih časih, kot ste vsi izpostavili.

Naša razprava je potrdila dejstvo, da obravnavamo zelo zapleteno situacijo, ki zahteva več kot le vojaško rešitev; da se soočamo z zelo težavno situacijo; da je potrebna dolgoročna obveznost mednarodne skupnosti, ki je, kot ste rekli, ključni element Evropske unije; da bo trajalo nekaj časa, da ljudem vzbudimo upanje; da se moramo osredotočiti na priprave za prihodnje volitve zlasti v zvezi z vodenjem, kot je izpostavila Komisija. Svet bo dejansko nadaljeval z zelo pozornim nadzorom priprav na volitve.

Kar zadeva vidike vodenja, upoštevanje pravne države in vsega, kar je povezano z našo tradicijo, ni ločen element, zato moramo to prav tako povedati Afganistanskim organom.

V zvezi s pravili varnosti in dejansko prisotnostjo, moram izpostaviti, da se bo v prihodnjih mesecih proračun osebja EU za več kot 50 % IFAS in Sveta, osredotočil na štiri prednostna področja. Prva prednostna naloga bo izvajanje znatnega povečanja osebja EUPOL, ki je bilo določeno 26. maja v Svetu. Jasno je, da so vsi vidiki, ki so povezani z učinkovitostjo policije pomembni, zato ima Parlament prav, da to obravnava.

Poleg tega si bo Svet prizadeval nadzorovati izvajanje sklepov mednarodne konference za podporo Afganistanu, pri čemer mora Evropska unija imeti ključno vlogo v zvezi s svojim finančnim prispevkom.

Evropska unija mora tudi poudariti, da je treba izboljšati odnose med Afganistanom in Pakistanom, kar vas je kar nekaj omenilo, in obe državi spodbujati, da še naprej aktivno poskušata okrepiti njuno sodelovanje predvsem v boju proti skupnim izzivom, ki so terorizem in vse zadeve, ki so povezane s trgovanjem z drogami.

Za Svet in Komisijo je pomembno, da imata v zvezi s tem celotno podporo Evropskega parlamenta, ki je ključna za mednarodno skupnost in za prihodnost Evrope, kar vas je veliko poudarilo.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, poskušala bom biti kratka. Izpostavila bom le tri točke. Prva je v zvezi s Pakistanom. Povsem jasno je, da je zelo pomembno, da razvijamo tudi območje mej in menim, da je prav tako treba izkoriščati priložnosti, ki tam sledijo novemu oblikovanju vlade v Pakistanu.

Vendar tam hkrati že ugotavljamo večja trenja, za katere upamo, da ne bodo ogrozila nekoliko izboljšanih dvostranskih izmenjav na lokalni ravni.

Zato delujemo tudi na mejnih območjih, pri čemer je regionalno sodelovanje, vključno z mejnim upravljanjem in regionalnimi trgovinskimi zmogljivostmi, pomembno, in prav tako podpiramo pobudo za vzpostavitev dialoga G8, ki jo je začela Nemčija za Afganistan in Pakistan. To je prva točka.

Druga točka je v zvezi s pravičnostjo. Dejansko menimo, da je dobro vodenje, ki ga spremlja policija in pravičnost, pomembno. Če obstaja nekaznovanost, lahko policija počne, kar želi. Obstajati mora dober sistem pravičnosti. Zato smo se, skupaj s Svetom, ki se je ukvarjal s policijo, v Komisiji odločno ukvarjali s pravičnostjo in zaradi tega znatno prispevali k oblikovanju afganistanske nacionalne strategije in programa pravičnosti, ki mora biti vzdržljiv ali drugače povedano dolgoročen.

Obstaja odprta priložnost, tj. afganistanski sklad za obnovo za pravosodni sektor, kateremu načrtujemo prispevati tudi iz afganistanskega dvostranskega programa, pri čemer smo potrdili postopek in obljubo že na konferenci v Rimu, vendar je dejansko potrebnih veliko reform.

Tretja in zadnja točka je v zvezi z razvojem podeželja. Na konferenci v Parizu smo jasno ugotovili, da se moramo odločno osredotočiti na razvoj podeželja. Že od začetka je bil to eden od pomembnejših sektorjev, s katerim smo se ukvarjali. Odločno se zavzemamo, da bi nadaljevali in priskrbeli druge ekonomske možnosti za pridelavo opija iz maka.

Poleg tega, kot že vsi vemo, izboljšamo podeželske infrastrukture z upravljanjem porečja in namakalnih sistemov ter tudi lokalna semena in rejo živali. Menim, da je zelo zanimivo preiskati regionalni pristop, na primer na severu, v sodelovanju s Tadžikistanom v zvezi z vodno energijo za proizvodnjo elektrike in za pridobivanje vode za namakanje polj, zaradi česar je proizvodnja hrane veliko boljša za prebivalce Afganistana, kar jih lahko odvrne od drog.

Zato se dejansko veselimo nadaljnjega tesnega in uspešnega skupnega sodelovanja s Parlamentom, ker nas čaka še dolga pot, pri čemer upam, da dobimo vašo podporo za tako politiko, in sicer za strategijo in tudi za izvajanje. Zavedamo se, da trošimo davkoplačevalski denar, vendar menim, da moramo biti tam in skupaj z vami vzpostaviti stabilnost Afganistana.

  André Brie, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, imam še tri pripombe. Gospodu Beeru poudarjam, da se ne bojim svoje skupine in sem v celoti za to razpravo. Moja skupina je predložila enega najbolj groznih predlogov sprememb k mojemu poročilu, ki navaja, da v Afganistanu ni pozitivnih sprememb. Aroganca tega me dejansko jezi. Menim, da vsi potrebujemo zelo realen in razsoden odnos do Afganistana. Ta država ima družbo, ki ni le bogata, ampak tudi nezdružljiva in večstranska, zato so problemi, s katerimi se soočamo, še hujši.

Veliko kolegov in poslancev meni, da moramo prevzeti odgovornost do Afganistana glede terorizma, pridelave opija, korupcije in tako dalje. Veliko kolegov levice najverjetneje meni, da to velja tudi za okupacijo. Mnenje, katerega sem hotel razjasniti, zadeva interese ljudi, ki že 30 let živijo v vojni. Večina tega je v poročilu, zato se še enkrat zahvaljujem vsem vključenim osebam in skupinam.

Čeprav se ne strinjam s pomembnimi deli besedila, z veseljem nadaljujem s poročilom, kar je del moje stalne obveznosti do Afganistana. O tem ni dvoma.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes.

Pisne izjave (člen 142)

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Afganistan se sooča z veliko težavami. To je država, ki ima veliko terorističnih napadov, slabšo notranjo varnost in kjer se človekove pravice ne upoštevajo.

Država proizvaja velike količine opija, ki ima tudi negativen vpliv na varnost in politiko, ker je gospodarstvo na podlagi proizvodnje opija vir korupcije, šibkih javnih institucij zlasti pravnega sistema.

Več kot polovica afganistanskega prebivalstva živi pod pragom revščine, nezaposlenost dosega 40 % in zavrnitev islama je še vedno kazniva žalitev. Čeprav se je ta država lotila zapletenega in odločnega procesa obnove, mora bolje zadovoljiti potrebe svojih prebivalcev na področju izobrazbe, zdravstva, nastanitve, hrane in javne varnosti.

Pomoč Afganistanu mora vključevati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki jih omogočijo daljnosežne izboljšave v sistemu vladanja. Podpora Evropske unije mora temeljiti na izkušnjah in znanju misij držav članic, ki potekajo na afganistanskem teritoriju s civilnimi in vojaškimi silami, ki so posredniki. Prisotnost sil Nata je prav tako potrebna za boj proti terorizmu. Obsežno sodelovanje prebivalstva na volitvah mora imeti pozitiven učinek na prihodnost države, saj to kaže na prizadevanja za oblikovanje demokratične države. Nadaljnji boj proti korupciji in spodbujanje oblikovanja novih struktur v afganistanskih institucijah je zelo pomembno. Obnova in skupno mednarodno prizadevanje ima lahko velik vpliv na to, da se Afganistan reši težavne situacije, ki so jo povzročili dolgotrajni notranji konflikti.

6. Sprememba direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo (A6-0220/2008), v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES, da bi v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti vključili letalstvo (05058/3/2008 - C6-0177/2008 - 2006/0304) (poročevalec, Peter Liese).

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, zahvaljujem se slovenskemu predsedstvu, poročevalcu parlamenta in Komisiji, ki so si skupaj prizadevali za sporazum o vključitvi letalstva v evropski sistem za trgovanje s pravicami do emisije.

Ta sporazum je zelo pomemben političen znak in instrument za doseganje ambicioznih ciljev, ki smo si jih zastavili za boj proti podnebnim spremembam. Tudi ambiciozna prizadevanja so del širšega političnega konteksta, in sicer, sedanja pogajanja o energetsko podnebnem svežnju v Evropi in sedanja pogajanja, ki potekajo povsod po svetu o boju proti podnebnim spremembam.

Mednarodni gospodarski in politični kontekst je težaven, pri čemer je pogajanje o besedilu zlasti zapleteno. Upoštevati je bilo treba nekaj faktorjev, tj. večje cene nafte in potreba po ohranitvi svetovne konkurence evropskih letalskih prevoznikov, želja in obveznost Unije, da se bori proti podnebnim spremembam ter sklep mednarodnega sporazuma v Københavnu leta 2009. Upoštevati je bilo treba interese vseh strani, vključno z interesi regij, ki so zaradi geografskega položaja za svoj razvoj ali za povezave s celinskim ozemljem, zelo odvisne od letalstva.

Prav tako smo upoštevali letalske prevoznike novih držav članic, kjer je zdaj stopnja mobilnosti majhna, ampak hitro narašča. Zaradi kompromisa, ki ga imate pred seboj, ki je uravnotežen in ambiciozen sveženj ukrepov, se položaj malih in velikih podjetij prav tako upošteva. Ta kompromis navaja, da si bo morala industrija letalstva prizadevati za zmanjšanje emisij CO2 in hkrati omogoča, da se sektor, ki je zelo pomemben, pripravi in sprejme nove okoljske zahteve.

Delež pravic, ki se jih lahko pridobi z licitiranjem, je zelo majhen in meja, s katero se izračunajo pravice, dodeljene različnim izvajalcem dejavnosti, je dejanska. Ta sporazum ima svetovno področje uporabe, saj zadeva evropska podjetja in tudi tista iz tretjih držav. Upoštevati bo moral enake ukrepe, ki bi jih te tretje države lahko izvajale, pri čemer ga je predvsem treba obravnavati kot predhodnika prihodnjega svetovnega sporazuma o sodelovanju mednarodnih letalskih dejavnosti na trgu ogljika. To je naša želja.

Zato si želijo države članice in Komisija prizadevati, da bi razprave v različnih mednarodnih organih vzpostavile pogoje za tak svetoven sporazum ali dvostranski sporazum, da bi oblikovali povezave med evropskim sistemom in ostalimi nacionalnimi in regionalnimi sistemi v prihodnosti.

Poslali smo določeno sporočilo državam v razvoju, katerih letalski prevozniki bi lahko bili izločeni iz sistema, zaradi določbe de minis, ki je vključena v besedilo sporazuma.

V tem smislu besedilo navaja, da se morajo iztržki od dražbe uporabiti za reševanje vplivov podnebnih sprememb znotraj in zunaj Evrope s celotno serijo ukrepov, ki so določeni v besedilu. Poseben poudarek je na ukrepih, katerih cilji so pospeševanje prilagajanja na podnebne razmere v državah v razvoju, raziskave v aeronavtiki in vrste prevoza z nizkimi emisijami.

  Stavros Dimas, komisar. – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se in čestitam poročevalcu, dr. Lieseju za odlično delo glede predloga za vključitev letalskega prevoza v sistem EU za trgovanje s pravicami do emisije in tudi Evropskemu parlamentu za pozitiven in konstruktiven prispevek.

Zadovoljen sem, da smo v drugi obravnavi lahko dosegli sporazum. Poslanci Evropskega parlamenta imajo odločilno vlogo pri varovanju integritete predloga Komisije in zastavljanju višjih ciljev za okolje v zvezi z določenimi pomembnimi točkami.

Institucije Skupnosti so s sporazumom o direktivi pokazale, da Evropska unija lahko sprejme določene ukrepe, da doseže svoje ambiciozne cilje glede podnebnih sprememb.

Ta direktiva je prva iz niza ukrepov za uresničitev cilja EU v zvezi s toplogrednimi plini za leto 2020. Njeno sprejetje pozitivno vpliva na nadaljnja pogajanja o svežnju ukrepov za podnebje in energijo.

Vsi sektorji gospodarstva si morajo prizadevati za doseganje ciljev EU glede podnebnih sprememb. Vključitev sektorja za zračni promet v sistem za trgovanje s pravicami emisije je nepogrešljiv element celotnega pristopa Evropske unije pri obravnavanju vpliva zračnega prometa na podnebne spremembe.

Emisije zračnega prometa se hitro večajo; od leta 1990 so se skoraj podvojile, pri čemer naj bi se še enkrat podvojile do leta 2020. Zato je potreben odločen ukrep, ki je izvedljiv le na ravni Evropske unije in ne na ravni države članice.

Sporazum na drugi obravnavi prav tako potrjuje pristojnost sistema EU za trgovanje s pravicami do emisije, ki je največji na svetu. Sistem za trgovanje emisij lahko, z mednarodnimi pogajanji, katerih cilj je vzpostaviti mednarodni sporazum o podnebju po letu 2012, določi temelje, na katerih se bo oblikoval svetovni trg ogljika.

Sodelovanje v sistemu EU za trgovanje s pravicami do emisije bo letalskim prevoznikom omogočilo, da dobijo izkušnje, potrebne za prihodnje omejitve emisij ogljika na svetovni ravni.

Poleg sprejemanja in izvajanja direktive, bo Komisija nadaljevala s prizadevanjem v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah in mednarodno organizacijo civilnega letalstva, da bi dosegli učinkovit svetovni sporazum, katerega cilj je obravnavati emisije zračnega prometa.

Še naprej si bomo prizadevali za vključitev zračnega prometa v mednarodno ureditev v zvezi s podnebnimi spremembami po letu 2012, ko potečejo cilji kjotskega protokola.

Vendar, če nobeden ne želi voditi ta prizadevanja na svetovni ravni, ne moremo doseči nobenega svetovnega sporazuma. Z vključitvijo zračnega prometa v sistem EU za trgovanje s pravicami emisije, prevzamemo vodilno vlogo, vendar hkrati poudarjamo, da smo odprti za razpravo s partnerji, s katero upamo, da se bo oblikoval sistem na svetovni ravni.

Glede nekaterih ključnih točk je bil Evropski parlament uspešen v pogajanjih in zato zaključni zakonodajni akt presega prvotni predlog Komisije zlasti v skladu z največjo omejitvijo ter deležem pravice z licitacijo.

Zlasti sem zadovoljen, da je Evropski parlament med celotnim postopkom pogajanja vztrajal, da je treba zagotoviti ambiciozno direktivo za obravnavanje vpliva zračnega prometa na podnebne spremembe. Sporazum o tej direktivi je pomemben napredek pri boju proti podnebnim spremembam. Zato je Evropska komisija lahko sprejela kompromisni sveženj, da se lahko doseže sporazum na drugi obravnavi.

  Peter Liese, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospa predsedujoča Svetu, gospe in gospodje, emisije toplogrednih plinov iz letalstva so se dejansko podvojile od leta 1990 in verjetno še več kot podvojile, vendar najnovejši podatki še niso na voljo. To niti malo ne ustreza cilju Evropske unije, da bi bili do leta 2020 toplogredni plini manjši za 20 %, kar bi se dejansko moralo povečati na 30 % v primeru, da se pridružijo še ostali. Zato je odločitev, da se letalstvo vključi v trgovanje s pravicami emisije, zapadla, pri čemer je dobro, da smo na drugi obravnavi dosegli kompromis.

Ta sporazum je pomemben znak za splošni energetsko podnebni sveženj, za katerega upamo, da bo to leto zaključen, če je to sploh mogoče. Zahvaljujem se tistim, ki so prispevali k uspešnemu izidu, in sicer poročevalcem v senci, predstavnikom ostalih odborov kot so gospod Jarzembowski iz odbora za promet in turizem, različnim uslužbencem, predstavnikom Komisije in Sveta in zlasti slovenskemu predsedstvu, ki je po mojem mnenju uspešno vodilo težavne razprave, ki so potekale na ravni Sveta.

Prepirali smo se glede pomembnih vprašanj, vendar na koncu sprejeli izvedljiv kompromis, ki vsebuje veliko elementov, ki so na splošno pozitivni. Trgovanje s pravicami do emisije za letalski sektor bo zdaj lahko delovalo brez težav od vsega začetka, kar ni veljalo za proizvodnjo električne energije in energetsko-intenzivne industrije. Zato ne bo nacionalnih načrtov za dodeljevanje in s tem povezanih težav, kot je preveliko dodeljevanje, izkrivljanje konkurence in podobno. Vzpostavili bomo standardizirani Evropski distribucijski sistem, ki temelji na merilih in licitiranju, kar pomeni, da bodo podjetja, ki so že vložila v čisto tehnologijo nagrajena in ne kaznovana, kot v nekaterih primerih v preteklosti.

Pomembno je, da prepričamo Svet ministrov, da se strinja z oblikovanjem, ki vključuje namenjanje sredstev, kar je več, kot je Svet kdaj koli bil pripravljen sprejeti drugje. To je vse povezano z varstvom podnebja, kjer ne želimo uvesti novih davkov, ampak zagotoviti, da se namenja sredstva. Zlasti menim, da moramo našo podporo nameniti tistim, ki uporabljajo okolju prijazne vrste prevoza, kot so vlaki in avtobusi, ker so tudi oni oškodovani zaradi visokih cen nafte, pri čemer se, v primerjavi z letalskimi prevozniki, včasih morajo ukvarjati z vsemi vrstami različnih davkov, kar v moji državi prav tako pomeni, da je treba plačati ekološki davek. Zdaj imamo priložnost, da dejansko razmislimo, kako bi to spremenili.

Revolucionaren vidik je, da se vključijo leti in letalski prevozniki iz tretjih držav. Ker dve tretjine emisij, ki jih pokriva naš sistem, ne povzročajo letalski prevozi znotraj Evrope, ampak medcelinski leti, je to potrebno zaradi okoljskih razlogov. Zaradi konkurence želimo vključiti tudi tretje države. Prepričani smo, da so naša pravila združljiva z mednarodnim pravom, na primer s čikaško konvencijo, pri čemer obstaja veliko pravnega mnenja, ki to potrjuje.

Sprejeti moramo, da sedanja administracija v Združenih državah to vidi drugače. Ne kritiziram vse, kar naredi predsednik Bush, poskušam biti bolj pristranski, ampak v tem primeru menim, da je nedopustno, da vlada Združenih držav pravi, da se moramo pogajati na mednarodni ravni, ali z drugimi besedami, na ravni mednarodne organizacije civilnega letalstva. Mednarodna organizacija civilnega letalstva že od leta 1997, ali drugače povedano od Kjota, vodi zmanjšanje emisij letalstva in do zdaj ni dosegla popolnoma nič, pri čemer je eden od glavnih razlogov za to upor, ki ga izvaja sedanja ameriška uprava.

Zato želim še enkrat zelo jasno povedati, da hočemo doseči mednarodni sporazum, ampak dejansko bomo to dosegli le, ko nekdo, ali John Mccain ali Barrack Obama, ki varstvo podnebja jemlje resno, vstopi v Belo hišo. Potem bomo lahko tudi tukaj napredovali. Na splošno menim, da morajo vsi popustiti, vendar je to dober kompromis, pri čemer bi bil zadovoljen, če bi ta Parlament zdaj v veliki večini glasoval zanj.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospa predsedujoča v Svetu, komisarka, v imenu skupine evropske ljudske stranke in evropskih demokratov se iskreno zahvaljujem poročevalcu gospodu Lieseju za to, kar smo dosegli. V zvezi s tem obstajata dva vidika. Najprej obstaja dobro uravnotežen in uspešen izid pogajanj med Parlamentom in Svetom, vendar imamo poleg tega tudi uravnotežen izid, vsaj kar zadeva okoljski lobi, interese prometnega in komercialnega sektorja, pri čemer lahko ugotovimo, da je to zelo zapleten niz vprašanj.

Zlasti sem zadovoljen, da smo se strinjali glede datuma, do leta 2012, za uvedbo sistema. To je priložnost za napredek pri pogajanjih s tretjimi državami. Gospa komisarka, v zvezi s tem bi vas nagovoril, saj ne moremo enostavno trditi, da imamo prav in da nam morajo vsi ostali slediti, ker se bodo druge države s povračilnimi ukrepi obrnile proti našim letalskim prevoznikom. To ni prav. Ne smemo žrtvovati letalskih prevoznikov in tudi evropskih letališč, zaradi posledic premestitve na enostransko okoljsko politiko.

Prav tako vas pozivam, da resno obravnavate nalogo, ki sta jo zastavila Svet in Parlament, in da v naslednjih nekaj letih hitro ukrepate glede pogajanj. Priznam, da pogajanja z Ameriko lahko preložimo do leta 2010, vendar se moramo z ostalimi državami, kot so Rusija in Kitajska, še pogajati, tako da naša necelostna rešitev ne ogroža letalskih prevoznikov in letališč z več tisoč in več milijonov zaposlenih.

Prav tako sem zadovoljen, da so se stvari obdržale v ravnotežju, ker se dejansko sklicujemo na datum od leta 2004 do 2006 za podeljevanje dovoljenj, vendar smo razumno predlagali omejitev pri 97 % in 95 % ter pri začetni podelitvi 85 % brezplačnih dovoljenj s samo 15 % za licitiranje. Zato upamo, da bomo dosegli predviden učinek manjših okoljskih obremenitev, ki jih povzroča letalska industrija. Hkrati bomo lahko obdržali razumne stroške letalskih prevoznikov in potnikov.

Zaradi dramatičnega povečanja cen goriva za letala, moramo zagotoviti, da uravnotežimo interese naših državljanov glede na okolje ter njihove potrebe v zvezi s prevozom in mobilnostjo. Zato poročevalcu še enkrat čestitam za dosežek.

  Matthias Groote , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospa predsedujoča v Svetu, komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lieseju za koristno in uvidevno sodelovanje. Zato z veseljem pričakujem prihodnji energetski sveženj, ki bo oblikovan v tem Parlamentu ter v skladu s Svetom, kar bo opravljeno v tem zakonodajnem obdobju.

Sedanji kompromis kaže, da Evropa zdaj resno obravnava podnebne spremembe. Ta kompromis, ki presega nacionalne meje kaže tudi, da mednarodno napredujemo tudi pri energetski učinkovitosti in ne le v zvezi z varstvom podnebja. Zlasti sem zadovoljen, da so vsa letala, ki imajo več kot 5,7 ton, vključena v ukrepe ter da nekatera letala, kot so zasebna, niso izključena. Če ne bi zagotovili izjem za privilegirane skupine, javnost tega ne bi razumela.

V zvezi s temo o podnebnih spremembah smo imeli v tem Parlamentu v zadnjih tednih veliko zasedanj. Vsak posamezni strokovnjak pravi, da je treba zaustaviti trend za stopnje emisij, pri čemer moramo to storiti v prihodnjem desetletju. S tem kompromisom smo uspeli zaustaviti trend v letalskem sektorju. Leta 2012 bomo uvedli zgornjo mejo 97 % v zvezi s podeljevanjem dovoljenj, ki se bo do leta 2013 zmanjšala na 95 %. To bo ustavilo trend v tem določenem sektorju, kjer stopnje emisije hitro naraščajo, saj se je med letoma 1990 in 2003 povečala za 73 %. Potem lahko poskušamo doseči obratni trend.

Nekateri kolegi poslanci so že omenili, da bo 85 % dovoljenj podeljenih brezplačno, medtem ko bo 15 % pridobljenih z licitacijo. Tukaj bi raje uporabil bolj ambiciozen pristop. Vendar je to kompromis, s katerim se vsi strinjajo, pri čemer je kompromis boljša rešitev, kot pa tretja obravnava.

Za boj proti podnebnim spremembam in za financiranje sprejetja dokumentov je treba uporabiti dohodke. Direktiva to jasno navaja. Še enkrat pozivam države članice, da uporabijo denar dejansko za ta namen in ne, da zapolnijo kakšen proračun ali kaj drugega. Ti dohodki morajo biti primerno podeljeni, drugače bodo obravnavani kot dodatni davek.

Zlasti se strinjam z dejstvom, da bo leta 2014 pregledana direktiva, ki bo omogočila, da ocenimo, če so nekje potrebne prilagoditve ali če lahko sprejmemo bolj ambiciozni pristop.

Med zakonodajnim postopkom za emisije NOx sem podprl uvedbo množičnega sistema. Komisarko zdaj sprašujem, kdaj bo Komisija v zvezi s tem predstavila zakonodajni predlog?

  Holger Krahmer, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, hkrati sem presenečen, zadovoljen in zaskrbljen. Presenečen sem nad tem, kako je poročevalec Parlamenta na tajnem sestanku s predsedstvom Sveta uspel odstraniti skoraj vse, kar je Parlament v zadnjih dveh letih ocenil, kot pomembno za to dokumentacijo. To ne sme biti merilo za našo razpravo o energetskem paketu pred nami, ker to ni pregledna demokracija, ampak tajna politika.

Vendar sem zadovoljen, da smo neoporečni. Pri vključitvi letalskih prevoznikov je zlasti pomembno, da se obdržijo majhni stroški sistema, ker kateri koli letalski prevoznik, ki danes ne deluje v skladu z režimom učinkovitega upravljanja z gorivom, propade.

Skrbijo me želje, ki glede mednarodne situacije vplivajo na veliko nas. Gospod Liese, trgovanja z emisijami v Združenih državah ni zavrnil predsednik, ampak je bilo ukinjeno znotraj senata, v katerem bi lahko stranka, ki predstavlja večino, predsedniku zagotovila prihodnja pogajanja. Pri oceni situacije moramo biti realistični, saj tudi če uspemo prepričati Američane, da se pridružijo sistemu trgovanja z emisijami, se bomo še vedno soočali z vrsto ostalih držav v svetu, pri čemer nisem prepričan, kako se bomo sploh kdaj začeli pogajati z njimi. V mislih imam primer Emir v Dubaju.

V komercialnem smislu je ta regija za nas veliko večji izziv, pri čemer je konkurenca iz tistega posebnega vira veliko bolj pomembna kot tista, ki jo predstavljajo, za besedo se opravičujem, bankrotirani letalski prevozniki Združenih držav. To smo v celoti spregledali. Pomembno je, da ohranimo občutek za sorazmernost in občutek za perspektivo, ko razpravljamo o tem, da moramo zagotovo napredovati, ampak ne toliko, da nas drugi ne bi mogli več dohajati. Tukaj povzročamo trgovinsko vojno. Gospod Liese, na to so vas morali opozoriti med zasedanji v kongresu Združenih držav, čeprav tukaj o tem ne boste nikoli odkrito govorili.

Zaradi tega imamo zdaj precej realističen kompromis, ampak, kot upamo, v smislu postopka ni ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Roberts Zīle, v imenu skupine UEN. – (LV) Gospod predsednik, predsedujoča Svetu, komisarka, zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Lieseju, za dobro sodelovanje s Svetom, da bi dosegli ta jasen kompromis. Omenil bom le dve točki. Prva je dejansko dosežek; dejstvo, da se bo od leta 2012 začelo trgovanje s kvotami v celotnem sektorju in tudi v treh državnih podjetjih, ki izvajajo lete znotraj Evropske unije. Pri drugi želim poudariti posebno 3 odstotno kvoto, ki ponuja dodatne možnosti mladim in zelo hitro rastočim podjetjem EU, katerih povprečna rast v štirih letih je večja kot 18 %. Menim, da jim bo to omogočilo priložnost konkurirati na tistih trgih in hkrati bo za taka podjetja vzpostavilo najvišjo ceno kvot v višini enega milijona. Zato je to odličen dosežek in kompromis. Hvala.

  Caroline Lucas, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Lieseju za odlično delo v tem dokumentu. Žal mi je, da moja skupina, kljub njegovim najboljšim prizadevanjem, le z zadržkom lahko podpira sporazum, ki ga imamo danes pred seboj. Navedeno je neposredni izid zelo žalostnega pomanjkanja ambicije, kar je pokazal Svet.

Že leta vlade z navdušenjem razpravljajo o tem, da je sistem trgovanja z emisijami dobra rešitev za zagotovitev, da letalstvo dejansko prispeva k manjšim emisijam. Trgovanje ima dejansko potencial za koristno vlogo, ampak je vse odvisno od oblike sistema. Sporazum, ki ga imamo danes, zaradi nepopustljivosti Sveta še zdaleč ni to, kar dejansko potrebujemo, pri čemer odločno predstavlja veliko praznino med razpravo naših vlad o podnebnih spremembah in stopnjo politične volje, katero so dejansko pripravljeni zbrati.

Sporazumu manjkajo ključni vidiki, kot prehod, ki bi omejil stopnjo, do katere lahko letalstvo normalno nadaljuje s poslovanjem, tako da iz drugih sektorjev kupuje dovoljenja za emisije. Čeprav izpolnjuje kriterij Komisije, da lahko v celoti prenese stroške, mu manjka celotno licitiranje dovoljenj za emisije in omejitev, ki mora biti približno tako zahtevna, kot je v drugih sektorjih.

Parlament se je potrudil po najboljših močeh, zato imamo pred seboj sporazum, ki predstavlja vsaj nekaj izboljšav skupnega stališča. To je majhen korak v pravo smer, ampak dejansko tudi izgubljena priložnost nečesa, kar bi lahko bilo. Da bi sporazum postal bolj pomemben in da bi se emisije letalstva dejansko obravnavale, se moramo prepričati, da se prizadevanja hitro povečajo, saj so glede na okoljsko celovitost nujno potrebna.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospa predsednica, to poletje verjetno ne bo ledu na Arktiki. Nekateri največji ledeniki na svetu zdaj drsijo iz notranjega ledu v Grenlandiji v severni atlantski ocean. Še nikoli prej se ni stalilo toliko ledu in snega kot v zadnjih letih. Prejšnje leto, ko sem obiskal Grenlandijo, sem to videl na lastne oči. Vsi, vključno s strokovnjaki medvladnega foruma Združenih narodov o podnebnih spremembah, so presenečeni nad sedanjim taljenjem.

Ta zastrašujoč potek dogodkov je dejansko neposredno povezan z emisijami in globalnim segrevanjem. Združene države, Avstralija, Japonska in seveda EU, bogati del sveta, smo krivi za to. Zato moramo sektorje, ki povzročajo emisije ogljikovega dioksida in toplogredne pline, natančno preiskati.

Emisije industrije zračnega prometa so se od leta 1990 povečale za okoli 100 %. Industrija zračnega prometa se je do zdaj dobro znašla. Letalsko gorivo je oproščeno davka in tudi lokalni in regionalni organi pogosto subvencionirajo letališča v Evropi. Tukaj v EU letimo, kot še nikoli prej.

Kompromis, katerega moramo sedaj sprejeti, na žalost še zdaleč ne dosega potrebnih ukrepov, za katere smo si prizadevali v skupini GUE/NGL. Cilji za zmanjšanje za letalstvo morajo biti višji; vključene morajo biti tudi druge emisije in ne le emisije CO2; pravice do emisij ne smejo biti brezplačno podeljene. V vseh primerih je to sporazum, s katerim se počasi premikamo v pravo smer. Letalstvo bo prisiljeno zmanjšati emisije, pri čemer se mora majhen delež emisij licitirati. Postopek licitacije bo prav tako ustvaril dohodek, ki bo uporabljen za ukrepe v zvezi s podnebjem v Evropi in v državah v razvoju.

Končno sprašujem Komisijo ali lahko obljubite, da bodo države, ki želijo sprejeti vzporedne ukrepe za manjše emisije iz letalstva, kot je na primer dolžnost letalskih potnikov Združenega kraljestva, lahko s tem še nadaljevale?

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Pred seboj imamo sporazum o vključitvi letalskega sektorja v sistem trgovanja z emisijami za drugo obravnavo. Zahvaljujem se poročevalcu Petru Lieseju za vodenje pogajanj s Svetom in za njegova prizadevanja, da smo dosegli ta rezultat.

Kar imamo zdaj pred seboj, dejansko ni tako ambiciozno, kot je predlagal Parlament. Omejitev emisij je večja, kot je predlagal Parlament, medtem ko so odstotki licitacije manjši. Ta sporazum kljub temu predstavlja več ambicij kot prvotni predlog Komisije, kar menim, da je dobro.

Letalski sektor mora postati čistejši in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ta sporazum je pomemben korak v pravo smer v zvezi z našim bojem proti onesnaževanju okolja in podnebnim razmeram in zagotovo v smislu napredka glede podnebnega svežnja, katerega zdaj Parlament aktivno obravnava.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). - (FR) Gospa predsednica, gospa predsedujoča Svetu, komisarka, gospe in gospodje, danes razpravljamo o kompromisu, doseženemu s pogajanji, ki omogoča, da so dejavnosti letalstva vključene v sistem trgovanja z emisijami. To je pozitivno, saj vsi podpiramo obveznost Evrope do podnebnih razmer, pri čemer se vsi strinjamo, da moramo zmanjšati emisije CO2, čeprav ne za vsako ceno. Zato potrebujemo mednarodni sporazum in brez dvoma mora mednarodna organizacija civilnega letalstva odigrati svojo vlogo. Evropska unija mora imeti odločilno vlogo v razpravah, ki potekajo v okviru mednarodne organizacije civilnega letalstva, da bi zagotovila dejanski pristop.

Še vedno si želimo bolj konkurenčne Evrope; seveda ne smemo škodovati samim sebi in tako odločno vključiti letalske prevoznike iz tretjih držav. Pozorni moramo biti, da ne škodimo našim nizko cenovnim letalskim prevoznikom ali celo večjim, ki se lahko odločijo, da ne služijo več nekaterim trgom, ki so predragi. Na koncu bo potrošnik tisti, ki bo oškodovan in zanj bo letalski prevoz postal razkošje. Zato imamo kompromis, ki je bistven za razprave v Poznańu konec leta 2009 in za naš sklep v Københavnu leta 2009.

Vendar obstaja ena zelo pomembna točka, tj. iztržki iz licitacij. Evropski parlament bo zelo pozoren glede teh iztržkov, ki jih je treba uporabiti za čisti prevoz, za raziskave in razvoj v letalskem sektorju, ampak se jih predvsem ne sme uporabiti za ostale namene, saj bodo učinki v takem primeru zlasti pogubni in bi lahko ovirali sklep mednarodnega sporazuma. Zato moramo pospešiti boj proti emisijam CO2 tako, da zagotovimo istočasno izvajanje ostalih elementov politike, tj. tehnološki element in element enotnega neba.

  Linda McAvan (PSE). - Gospa predsednica, zahvaljujem se Petru Lieseju, Matthiasu Grooteju in ostalim poročevalcem v senci, da so nam zagotovili, po mojem mnenju, dober sporazum. Lahko bi bil boljši, vendar uvaja nekaj zelo pomembnih načel o licitiranju in o uporabi virov. Prav tako kaže, da se Evropa resno zaveda podnebnih razmer. Gospa ministrica, rekli ste, da hočemo svetu pokazati, da lahko rešimo problem podnebnih sprememb ter da nekaj naredimo v zakonodaji v Evropski uniji in ne, da zgolj razpravljamo na evropskih srečanjih na vrhu. Menim, da je sporazum danes dober znak, da lahko dosežemo, če hočemo, sporazum glede svežnja v zvezi s podnebnimi spremembami pred koncem leta.

Vendar lahko ugotovimo, kot bo ugotovila komisarka, da ljudje v tem Parlamentu niso zadovoljni s sporazumom, ki ga je sestavil gospod Liese. Sprašujem jih, kaj je druga možnost. Kaj predlagajo namesto tega, če menijo, da Evropa ne sme prevzeti glavne vloge v letalstvu. Kje bomo prevzeli glavno vlogo? Kaj bomo storili glede sistema za trgovanje z emisijami? Ali bomo čakali, da se kaj spremeni v Beli hiši? Minister in komisarka, upam, da bosta vztrajala na svojem in da bomo delovali skupaj z gospo Doyle glede sistema za trgovanje z emisijami. To je sporazum o letalstvu. Prav tako se želimo ukvarjati z ladijskim prometom. Če pozivamo državljane, da odigrajo svojo vlogo pri reševanju problema podnebnih sprememb, moramo opraviti svoj del glede zakonodaje v tej Evropski uniji. Zato pozivam tiste na drugi strani Parlamenta, ki jih ni tukaj, ampak so izrazili dvome, da pripravijo druge možnosti, če imajo boljše.

  Urszula Krupa (IND/DEM). - (PL) Gospa predsednica, številne študije raziskav so pokazale, da imajo sedanja letala malo vpliva na podnebje zaradi nizke stopnje antropološkega ogljikovega dioksida in dušikovega oksida v emisijah in poleg tega le 0,1 % vpliva iz sledi letala na oblikovanje oblakov ali mrenastih oblakov. Večje cene nafte so zelo zmanjšale možnost, da lahko letalski prevozniki dvignejo cene prevoza, kar bo skupaj z dodatnimi zahtevami, da krijejo stroške nakupov sistema za trgovanje z emisijami, ustavilo razvoj tega sektorja in zadržalo ali celo onemogočilo uvedbo ekoloških rešitev. Zato bi se bilo pametno izogniti nenadnim in tveganim ukrepom v sektorju za zračni promet zlasti v novih državah članicah, ki nas šele zdaj dohajajo. Nima smisla omejevati zračni promet brez, da bi zagotovili praktično drugo možnost ali čas, ki je potreben za sistematično sprejetje.

  Aldis Kušķis (PPE-DE). – (LV) Hvala, gospa predsednica. Vključitev letalskih dejavnosti v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov je logična poteza. Obstajala bo prosta podelitev 85 % dovoljenj, ampak na koncu vedno plača onesnaževalec. Zato imamo priložnost prevzeti glavno vlogo v zvezi s podnebnimi spremembami. Imeli bomo boljše možnosti, da ohranimo kakovostno življenje v Evropi. Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Lieseju, saj sva s skupnim delom odkrila odlično rešitev za posebno rezervo, ki je bila zagotovljena za letalska podjetja, ki se hitro razvijajo. Zaradi vstopa v Evropsko unijo je Latvija postala ena od držav, ki se najhitreje razvijajo, pri čemer sem ponosen tudi na mednarodnega letalskega prevoznika airBaltic, katerega razvoj se je v zadnjih letih povečal na 50 %. Evropski parlament oblikuje visoko kakovostno okoljsko politiko skupaj z zanesljivo prometno politiko. To bo dejansko vplivalo tudi na evropsko turistično industrijo. Prepričan sem, da odgovoren turizem lahko omogoči veliko boljšo kakovost življenja. Odgovoren in visoko kakovosten turizem oblikuje temelje evropske turistične politike in je vodilna sila za gospodarstvo, pri čemer veliko manj škoduje okolju, infrastrukturi in kulturi. Sprejetje direktive o vključitvi letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje z emisijami zagotovo ne upošteva položaja letalske industrije in predvsem zavidljivega položaja nacionalnih letalskih prevoznikov. Mogoče je bil že skrajni čas za to. Še enkrat se zahvaljujem gospodu Lieseju, pri čemer vas pozivam, da podprete njegovo poročilo, prvi val predlogov sprememb kompromisa in posebno 3 odstotno rezervo za nova podjetja, ki se hitro razvijajo. V imenu podjetij, ki se hitro razvijajo, se vam zahvaljujem.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospa predsednica, razpravljamo o vprašanju, ki je zelo pomembno za oddaljene regije. Razumeti moramo, da je cena letalske vozovnice v teh regijah in v teh oddaljenih otokih, cena razdalje do svobode.

Zahvaljujem se poročevalcu Petru Lieseju za njegovo očitno veliko razumevanje položaja oddaljenih regij. Vendar obžalujem, da je Komisija brezčutna do položaja naših regij in moram poudariti, da menimo, da se vprašanje ni rešilo, čeprav smo dosegli kompromis, ki je pozitiven in ki je dejansko omogočil napredek. Zato pozivam zlasti Avril Doyle, ki je odgovorna za poročilo, ki ga bomo v kratkem obravnavali, da upoštevamo položaj oddaljenih regij in to, da je živeti v regiji, ki je povsem odrezana od sveta v celoti drugače, kot če živiš tukaj v središču Evrope. Če tega ne razumemo, menim, da ne bomo dosegli dobre zakonodaje, zato pozivam gospo Doyle, da poišče navdih v poročilu Petra Lieseja, zato, da lahko tem regijam pokažemo pozitiven odnos.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospa predsednica, skoraj je že pravilo, da se zahvalimo poročevalcu za njegovo delo. Tudi jaz se mu zahvaljujem, vendar ne zaradi bontona, ampak zaradi njegovih zaslug. Gospod Liese je poslanec, ki je razumel dolžnost poročevalca. Namen je ta, da ljudje sami hočejo poslušati njegove ideje in ne da so v to prisiljeni, ter da poiščejo ideje skupine in jih upoštevajo. Gospodu Lieseju je to dobro uspelo, zato se vam zahvaljujem.

Že nekaj let smo se skupaj ukvarjali z zračnim prometom. Če upoštevamo dejstvo, da trgovanje z emisijami kot enostranska dejavnost ne more nikoli biti želen način dela, smo lahko sorazmerno zadovoljni s končnim rezultatom. Enostranska odločitev lahko povzroči trgovinske spore in tudi najhujše možne spore glede zračnega prostora. Uhajanje ogljika je nevarnost, saj neposredno vpliva na okolje in zlasti na Evropsko gospodarstvo in zaposlovanje.

Ta nevarnost je resnična, ker se ravno zdaj kaznuje letalske prevoznike z višjimi cenami nafte. Zaradi tega je veliko bankrotov in prekinitev prometa. To odločitev želimo sprejeti hitro in v zvezi s tem ne želimo čakati na rezultate iz Københavna, pri čemer želimo doseči sporazum mednarodnega sektorja. Namesto tega, enotno evropsko nebo, ki bi zagotovilo takojšnje omejitve ogljikovega dioksida, tj. 12 odstotkov letno, čaka na ratifikacijo že več kot deset let. To kaže, da trgovanje z emisijami ne zadeva vedno varstvo okolja, ampak bolj politiko.

Upam, da bodo čim prej sprejeli svetovno trgovanje z emisijami za zračni promet, pri čemer ne bo povzročilo uhajanja ogljika, ampak dejansko nagradilo manjše emisije in racionaliziranje vseh vrst dejavnosti, ki upoštevajo okoljske cilje. Zdaj trgovanje z emisijami v večini kaznuje evropska podjetja, ki na splošno letijo z novimi letali. Zato je bilo pametno, da smo se odrekli uporabi množičnega faktorja v tej fazi, ker bi povzročila goljufanje in majhne okoljske koristi.

Zlasti sem zadovoljen, da je bilo moje mnenje o vlaganju dobička iz trgovanja z emisijami v raziskave o zmanjšanju emisij zlasti zračnega prometa, sprejeto v zadnjem kompromisu. Če bi zračni promet izključili iz kompromisa in vložili sredstva v konkurenčnost različnih vrst prevoza, kot je bilo na začetku predlagano, bi bila velika napaka. Če bi dejansko... (Predsednik je prekinil govornika.)

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se kolegu Petru Lieseju za odlično delo v zvezi s to dokumentacijo. Uspelo mu je doseči kompromis z državami članicami v Svetu, pri čemer poročilo pripravi okvir za vključevanje hitro rastočega prometnega sektorja v sistem EU za trgovanje z emisijami od leta 2012, čeprav mogoče ni tako ambiciozno, kot smo pričakovali (mogoče je to znak dobrega kompromisa). Kot poročevalec o pregledu predloga za sistem EU za trgovanje z emisijami razumem, da je to vprašanje zapleteno in težko glede pogajanja za dober in uravnotežen kompromis. Peter je dokazal, da se to lahko doseže, pri čemer bo moj izziv, da njegov uspeh ponovim v svojem poročilu.

Od deregulacije sektorja, kar je sponzorirala EU, so državljani EU za letalske vozovnice letno zapravili približno 80 milijonov EUR, pri čemer ta številka sploh ne vključuje nizko cenovne letalske prevoznike. Ni dvoma, da je dostop do nizkih cen vozovnic ali v zadnjem času celo zastonj vozovnic, omogočilo, da je potovanje z letali bolj dostopno.

Vendar bi bilo neodgovorno izključiti sektor letalstva in dejansko morski sektor, da ne bi prispevala k nujni rešitvi hitro rastočega globalnega problema, glede na težave, s katerimi se soočamo v zvezi s podnebnimi spremembami na svetovni ravni in ciljem 2°C.

Prizadevati si moramo za uspešno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, uvajanjem novosti in novih tehnologij, pri čemer je trgovanje z emisijami stroškovno najučinkovitejši način, s katerim bi dosegli te cilje.

Ker letalski sektor stroške prenese na potrošnike, je smiselno, da se pravice dodeli z licitiranjem tudi glede na sedanji položaj cen goriva, zaradi katerih so kakršne koli razprave o prenašanju stroškov zlasti občutljive.

Nov sistem bo veljal za polete znotraj EU in mednarodne polete, vključno z letalskimi prevozniki tretjih držav, kar bo zagotovilo, da je konkurenčnost letalskih prevoznikov EU zagotovljena. Upravljanje letališč, nadzor zračnega prometa in enotno evropsko nebo morajo veliko prispevati k manjši porabi goriva, zaradi česar bodo stroški goriva in ogljikovih kuponov manjši za letalske prevoznike.

  John Purvis (PPE-DE). - Gospa predsednica, sistem za trgovanje z emisijami mora z omejitvijo in licitiranjem nadomestiti vse letalske davke, davke za potnike in kakršne koli možne davke, ki grozijo letalskemu gorivu. Če želimo dejansko doseči cilje za emisije, je sistem za trgovanje z emisijami bolj učinkovit kot davki. Strošek potnikov, špediterji in letalski prevozniki bodo neposredno povezani z emisijami, ki jih povzročijo, pri čemer vlade ne bodo mogle upraviči, da so zagovarjale primanjkljaje v državni blagajni z lažnimi zelenimi davki v zvezi z letalstvom in potniki.

Sistem za trgovanje z emisijami je pošten način za doseganje naših ciljev za emisije, pri čemer je v ta namen sistem za trgovanje z emisijami za letalstvo pošten način, s katerim imajo letalstvo in potrošniki le svojo primerno vlogo.

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Ali je to popoln sporazum? Ne, ampak je korak v pravo smer. Zagotovo. Za to se zahvaljujem pogajalcem. Dejstvo je, da želimo, da letalska industrija zagotovi, da dosežemo ambiciozne cilje v zvezi s podnebjem. Sistem za trgovanje z emisijami bo letalske prevoznike spodbudil, da izboljšajo organizacijo in da uvedejo bolj ekonomična ter nova letala, da bi se izognili dodatnim stroškom.

To dejansko ni edini projekt. Obravnavati ga moramo skupaj s številnimi ostalimi ukrepi, kot so predlogi, ki so bili predloženi prejšnji mesec, da bi evropski zračni prostor bolj učinkovito uredili, in veliko drugimi.

Končno menim, da je očitno, da si moramo od zdaj naprej prizadevati, da v to vključimo tretje države in dosežemo, da uvedejo podobne sisteme, da bomo dobili svetovni sistem za trgovanje z emisijami za letalstvo. Samo tako bomo dosegli prave rezultate.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, hvala za to poročilo in pogajanja, h katerim ste se zavezali, čeprav nisem popolnoma zadovoljen. Sprejete ukrepe je treba natančno preučiti, pri čemer morajo upoštevati varstvo okolja in stroške za letalski prevoz. Ne bi bilo prav, če bi to pomenilo le diskriminacijo evropskih prevoznikov in evropskih potnikov, zlasti v novih državah članicah. Spomnimo se tudi, da zračni prostor zajema svet v celoti, zato morajo biti naši ukrepi usklajeni z ukrepi drugih držav. Sicer bomo doživeli izgube, pri čemer se nam bodo drugi prevozniki le smejali. Upajmo, da bo to spodbudilo tudi dejavnosti v zvezi z načrtovanjem novih letalskih motorjev, tj. nove generacije motorjev, in iskanjem drugih virov pogona za zrakoplove. Glede tega moramo ukrepati razumno.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, ne smemo pozabiti, da vključitev letalskih dejavnosti v evropsko trgovanje s pravicami do emisije povzroča težave tistim državam, ki imajo gospodarske težave, zlasti če so njihov sestavni del najbolj oddaljene regije, kot je na primer Portugalska z Azori in Madeiro. Ne smemo pozabiti, kako pomemben je zračni promet pri zagotavljanju povezave s celino in med temi otoki, zato da se prebivalci ne počutijo ujete. Zato je bistveno zagotoviti vsaj, da obstaja sistem za izvzetje za najbolj oddaljene regije. Zato vztrajamo, da so iz uporabe tega sistema izvzete zračne povezave med najbolj oddaljenimi regijami ter med njimi in celino.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Kompromisno besedilo, ki ga je pripravil Peter Liese, predstavlja napredek pri izpolnjevanju programa Evropske unije za podnebne spremembe.

Najprej izpostavljam sporazum o uvedbi rezerv brezplačnih pravic za hitro rastoče letalske družbe. Ta ukrep je namenjen utrditvi tega sektorja v novih državah članicah, in sicer točno tam, kjer sta širitev in razvoj najbolj potrebna.

Izpostavljam tudi možnost uporabe dela prihodkov, pridobljenih z dražbami, za razvoj sektorja zračnega prevoza. Za enotno, čisto in varno nebo moramo razviti in izvajati skupne tehnične in operativne ukrepe, zaradi katerih bodo stroški učinkoviti.

Hitra ponovna združitev evropskega zračnega prostora bo določila krajše poti, posredno zmanjšala porabo goriva, zaradi tega zmanjšala emisije ter zato znižala stroške v zvezi s sistemom trgovanja z emisijami in tako znižala cene.

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot vas je že več od vas izpostavilo, ni noben kompromis popoln. Vendar ta kompromis predstavlja ravnovesje med okoljskimi zahtevami in gospodarskimi omejitvami, povezanimi s kakovostjo. Če odobrite ta kompromis, boste za Evropsko unijo naredili veliko. Najprej boste dokazali, da je Evropa sposobna razviti lastno zakonodajo za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer to seveda napoveduje dobre razprave glede paketa o podnebnih spremembah in energiji.

Okrepili boste vodilno vlogo Evrope v svetovni politiki proti antropogenim emisijam ogljikovega dioksida, kar prav tako napoveduje dobra mednarodna pogajanja v Poznanju decembra 2008 in Københavnu decembra 2009. Nazadnje boste spodbudili številke in politične sile med našimi mednarodnimi partnerji, ki hočejo dati nov zagon prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V mislih imam dejansko dvostranske pogovore, ki bi jih lahko imeli z državami, ki hočejo izvajati enako obliko sistema, vendar tudi večstranske razprave v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva. Zato vas pozivam, da podprete ta sporazum.

(Ploskanje.)

  Stavros Dimas, komisar. − Gospa predsednica, vsem, ki so sodelovali, se zahvaljujem za njihova zelo pozitivna stališča. Z doseženim sporazumom o tej direktivi bodo institucije Skupnosti pokazale, da so odločene sprejeti konkretne ukrepe, ki so nujni za izvajanje ambicioznih ciljev Evropske unije glede podnebnih sprememb.

Ta direktiva je prva iz niza ukrepov za uresničitev cilja Evropske unije v zvezi s toplogrednimi plini do leta 2020. Sprejetje te direktive je pozitivno sporočilo za prihajajoča pogajanja v zvezi s paketom o podnebju in energiji ter za mednarodna pogajanja v Poznanju in Københavnu. Pravkar sem bil obveščen, da so se države G8 strinjale z dolgoročnim ciljem 50-odstotnega zmanjšanja leta 2050. Čeprav se s tem strinjamo, je to le delni napredek, ker se niso strinjale s srednjeročnim ciljem, čeprav so države članice Evropske unije in Komisija vztrajale, da je srednjeročni cilj nujno potreben.

Danes bodo na podlagi sprejetega besedila vsi leti na letališča in z letališč Evropske Unije v celoti vključeni v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami od leta 2012. To pomeni, da bodo od leta 2012 letalski prevozniki potrebovali pravice do emisije, da bodo pokrili svoje lete v in iz Evropske unije. Leta 2012 bo število pravic do emisij, dodeljenih letalskemu sektorju, 3 % pod povprečjem letnih emisij v tem sektorju v letih 2004–2006. Od leta 2013 bo število pravic 5 % manjše. Tako kot druge industrije v shemi bodo lahko letalski prevozniki na trgu prodali vse pravice, ki jih ne potrebujejo, vendar bodo morali kupiti več pravic ali emisijskih kuponov od projektov čiste energije v tretjih državah, če bodo njihove emisije višje.

Tako sistem trgovanja z emisijami spodbuja udeležence, da čim bolj zmanjšajo svoje emisije. Večina pravic za letalske družbe bo brezplačnih, pri čemer bo na dražbi 15 % pravic. Prihodki iz dražb morajo biti namenjeni obravnavanju podnebnih sprememb v Evropski Uniji in tretjih državah, zlasti v državah v razvoju. Ta raven se lahko od leta 2013 zviša kot del tekočih pogajanj za revidiranje direktive o trgovanju z emisijami.

Letos januarja je Komisija predlagala, da mora biti leta 2013 na dražbi 20 % pravic za letalstvo, pri čemer se mora ta delež leta 2020 povečati na 100 %. Medtem ko Komisija podpira ta predlog, ostaja njeno stališče v okviru revidirane direktive o trgovanju z emisijami takšno, da mora biti v letalskem sektorju leta 2013 na dražbi 20 % pravic, pri čemer mora delež naraščati v skladu z drugimi sektorji in ne energetskim sektorjem. Za te sektorje je predlagano, da je leta 2013 na dražbi 20 % pravic, pri čemer se ta delež leta 2020 poveča na 100%.

V zvezi z emisijami dušikovega oksida je Komisija v svojem prvotnem predlogu omenila, da bo predlagan ločen ukrep, ki bo obravnaval emisije dušikovega oksida, pri čemer lahko poda naslednjo izjavo:

„Komisija opozarja, da bo decembra 2008 izdala zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov v zvezi z omejitvijo emisij dušikovega oksida iz letalstva, da bo učinkovito obravnavala zlasti vpliv podnebnih sprememb in zaobšla vse negativne spodbude za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida na račun dušikovih oksidov.“

Za konec naj povem, da je Komisija zelo vesela. Zahvaljujem se zlasti dr. Lieseju za odlično delo in rezultate. Zelo smo zadovoljni z izidom pogajanj. Komisija lahko sprejme predlagane kompromisne predloge sprememb v celoti.

(Ploskanje.)

  Peter Liese, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospa predsedujoča Svetu, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za zahvale, pri čemer se hkrati zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri tem projektu. Zahvaljujem se tudi za pripombe, ki jih je izrazilo nekaj strani.

Naj nekatere stvari ponovno pojasnim: eden od govornikov je dejal, da smo uporabljali tajno politiko. Menim, da ni bilo tako. Celoten proces je bil zelo odprt, pri čemer je bil govornik prisoten na vsaki stopnji, poročevalec v senci je bil obveščen o vseh podrobnostih, v moji skupini pa smo o zadevah razpravljali tudi med sabo. Ne vem, ali je bilo tako tudi v skupini, iz katere prihaja govornik, vendar je bilo v vsakem primeru to za nas zelo odprto ter pošteno, celo na notranji ravni.

Uspelo nam je, da je Svet ministrov sprejel veliko naših predlogov. Komisar je dejal, da je to bolj ambiciozno od prvotnega predloga Komisije, pri čemer veliko predlogov sprememb, ki so bili sprejeti, skupaj približno 30, kaže, da nam je uspelo spremeniti skupno stališče, in sicer v nekaterih primerih celo bistveno.

Gospod Lucas, gospod Holm in drugi so dejali, da nič od tega ne izpolnjuje pričakovanj okoljevarstvenih skupin. To je res, vendar kompromis prav tako ne bi bil dober, če bi vanj vključili vse zahteve okoljevarstvenikov in Zelenih.

Na dveh področjih, ki jih je omenil tudi komisar, je še nekaj prostora za prilagajanje. Poročilo, ki ga je predstavila Avril Doyle, je še ena priložnost za prilagoditev zgornje meje in deleža na dražbi, tako da bosta pravična za druge udeležence v sistemu trgovanja z emisijami. To moramo podrobno obravnavati v drugi polovici leta.

Na koncu ponovno poudarjam, da hočemo enake konkurenčne pogoje. Hočemo svetovni sporazum, pri čemer želimo vanj vključiti tudi lete iz tretjih držav. Vendar je skrajni čas, da nam pri tem pomagajo letalske družbe. V pismu Združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) je navedeno, da bodo druge vlade to razumljivo zavrnile tudi potem, ko bo sprejet kompromis. Razmisliti moramo, ali naj takšni ljudje še sodelujejo, saj so zelo slabi lobisti.

Ta sporazum bomo zdaj sprejeli z zelo veliko večino ter nato združili moči in se branili pred tretjimi državami. Tako bomo sodelovali vsi skupaj. Če demokratična odločitev Parlamenta ne bo sprejeta, bomo morali letalskim prevoznikom povedati, da škodijo le sami sebi. Pozivam vas, da odobrite priporočilo, pri čemer se zahvaljujem za veliko podporo, ki sem jo prejel.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes.

Pisne izjave (člen 142)

  Bairbre de Brún (GUE/NGL) , v pisni obliki – (GA) Od leta 1990 so se emisije toplogrednih plinov iz mednarodnega letalstva EU več kot podvojile, pri čemer zdaj predstavljajo 5 % – 12 % vseh emisij CO2 EU. Čeprav kompromisni ukrep ni popoln, nam dovoli, da z letom 2012 postavimo meje za emisije letalske industrije.

Z vključitvijo letalstva v sistem trgovanja z emisijami EU sporočamo, da mislimo resno glede vzrokov podnebnih sprememb. Naslednjih deset let bo ključnih za boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje nepopravljive škode. Pomembno je, da splošni pregled vključuje strožje zahteve glede letalskega sektorja skupaj s strožjimi cilji zmanjšanja od leta 2013.

V skladu z novimi pravili lahko države članice uporabijo prihodek od dražbe s pravicami za zmanjšanje podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam v EU in državah v razvoju ter za spodbujanje raziskav in razvoja okolju prijaznega prometa. Ta naložba je nujna, če hočemo v celoti izkoristiti vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami.

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Obravnavati največje izzive podnebnih sprememb, zaostriti ukrepe, ki so bili uvedeni na tem področju, in pohitriti njihovo oblikovanje so ključne naloge. Ključno je tudi zmanjšati emisije plinov iz zračnega prometa, ki povzročajo učinek tople grede, in določiti natančno zgornjo mejo za emisije po letu 2012. Vidni rezultat v zvezi z zmanjšanjem plinov, ki povzročajo učinek tople grede, lahko dosežemo le, če je obvezen tudi sistem trgovanja z emisijami.

Prihodek od dražb je treba uporabiti pragmatično (na primer za razvoj in uporabo okolju prijaznih tehnologij) zlasti v sektorjih, ki jih financira Evropska unija, pri čemer je v zvezi s tem smiselno preučiti ustanovitev ločenega denarnega sklada. Čim hitrejše zahtevno izvajanje programov Galileo, enotno evropsko nebo in sistem trgovanja z emisijami bo prav tako spodbujalo učinkovito porabo goriv.

Podnebne spremembe so svetovni pojav. Da v zmanjšanje stopenj onesnaževanja po vsem svetu vključimo vse največje onesnaževalce s toplogrednimi plini v svetu, je treba uporabiti vse mogoče politične instrumente in pogajalske metode.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Ta direktiva predstavlja ambiciozno pobudo, s katero lahko ima letalski sektor pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Pogajanja v zvezi s tem kompromisom so bila zahtevna, ker je bilo treba pri poskusu oblikovanja modelnega sistema na mednarodnem prizorišču za vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami upoštevati ceno nafte, konkurenčnost evropskih letalskih družb in varstvo okolja. Vseeno sistem ne sme posebno ogrožati evropskih letalskih družb, ki bi lahko izgubile konkurenčnost glede na konkurenčni letalski sektor v Združenih državah ali Dubaju. Kaznovanje notranje letalske industrije bo povzročilo pojav „uhajanja ogljika“, in sicer usmerjenost na trge z manj strogimi pravili od tistih, ki jih uveljavlja EU, s čimer se bo začela trgovinska vojna. Če hočemo, da bo evropski zračni prostor učinkovitejši, moramo poiskati ravnovesje med varstvom okolja, varstvom potrošnikov in letalskim sektorjem.

Poleg tega je treba prihodke od dražb s pravicami porabiti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje klimatskim spremembam, pri čemer države članice ne smejo imeti možnosti, da bi takšen denar porabile v druge namene.

Če nam uspe pravilno in le kot okoljski instrument porabiti takšne prihodke od dražb, se bomo izognili kaznim na podlagi mednarodne pogodbe.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

7. Časovni razpored za proračun: glej zapisnik

8. Čas glasovanja

  Predsednik. − Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

8.1. Splošne določbe o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (A6-0271/2008, Jacek Saryusz-Wolski) (glasovanje)

8.2. Sheme podpor v okviru SKP (A6-0270/2008, Neil Parish) (glasovanje)

8.3. Minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za uporabo delovne opreme (A6-0290/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

8.4. Ohranjanje prosto živečih ptic (prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom) (A6-0259/2008, Miroslav Ouzký) (glasovanje)

8.5. Skupni sistem davka na dodano vrednost (A6-0232/2008, Dariusz Rosati) (glasovanje)

8.6. Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (A6-0221/2008, Bogusław Sonik) (glasovanje)

8.7. Protokol o pristopu Lihtenštajna k Sporazumu EU/ES/Švica o pridružitvi Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (A6-0246/2008, Ewa Klamt) (glasovanje)

8.8. Protokol o pristopu Lihtenštajna k Sporazumu med ES in Švico o določitvi države, odgovorne za obravnavo prošenj za azil (A6-0247/2008, Ewa Klamt) (glasovanje)

8.9. Protokol k Sporazumu med ES in Švico o določitvi države, odgovorne za obravnavo prošenj za azil (A6-0261/2008, Ewa Klamt) (glasovanje)

8.10. Številčenje vizumov (A6-0268/2008, Gérard Deprez) (glasovanje)

8.11. Podaljšanje sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije (A6-0254/2008, Christian Ehler) (glasovanje)

8.12. Zahteva za odvzem poslanske imunitete Witoldu Tomczaku (A6-0277/2008, Diana Wallis) (glasovanje)

8.13. Zaščita posebnih pravic Evropskega parlamenta pred nacionalnimi sodišči (A6-0222/2008, Giuseppe Gargani) (glasovanje)

8.14. Potrditev Komisije (sprememba Poslovnika) (A6-0198/2008, Andrew Duff) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, Komisija se zahvaljuje gospodu Duffu za poročilo.

Podpiramo odločitev Parlamenta za reformo postopka predstavitev, tako da bosta preglednost in demokratična legitimnost postopka imenovanja še večji, in sicer s tem, da se uvedejo jasni, pregledni in enotni postopki ter merila vrednotenja.

Vendar Komisija meni, da morajo postopki, ki bodo veljali v različnih primerih, ki jih zajema poročilo, v celoti spoštovati zadevne določbe pogodb, zlasti člen 215, in okvirnega sporazuma, da bodo izražene pravne in institucionalne razlike med njimi.

Lažji od tistih, ki veljajo za izboljšanje Komisije v celoti, morajo biti zlasti postopki, ki veljajo za prerazporeditve delovnih področij, pri čemer morajo spoštovati posebne pravice predsednika Evropske komisije v zvezi z dodelitvijo delovnih področij.

To koristi obema institucijama. Poleg tega Komisijo pravno zavezujejo pogodbe in okvirni sporazum, zaradi česar si pridržuje pravico do strinjanja s tem, da zadevni postopki veljajo za vsak primer posebej na podlagi vsakega posameznega primera ter v konstruktivnem duhu sodelovanja, kot je to veljalo do zdaj. Ta pristop se je izkazal za uspešnega za obe instituciji.

8.15. Skupni postopek odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (A6-0179/2008, Åsa Westlund) (glasovanje)

8.16. Aditivi za živila (A6-0180/2008, Åsa Westlund) (glasovanje)

8.17. Arome in nekatere sestavine živil z aromatičnimi lastnostmi (A6-0177/2008, Mojca Drčar Murko) (glasovanje)

8.18. Encimi za živila (A6-0176/2008, Avril Doyle) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Avril Doyle, poročevalka. − Gospod predsednik, zaradi težav v prometu na poti v Strasbourg se včeraj zvečer nisem mogla zahvaliti kolegom, zlasti poročevalkama Åsi Westlund in Mojci Drčar Murko, kolegici Pilar Ayuso, ki me je nadomeščala pri razpravi, ter vsem spoštovanim pomočnikom in osebju, ki je v zadnjih 12 mesecih sodelovalo pri doseganju zelo zadovoljivega sporazum o tem pomembnem svežnju ukrepov v zvezi s hrano na drugi obravnavi. Zahvaljujem se vsem.

8.19. Sprememba direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (A6-0220/2008, Peter Liese) (glasovanje)

8.20. Delo na plenarnih zasedanjih in samoiniciativna poročila (sprememba Poslovnika) (A6-0197/2008, Richard Corbett) (glasovanje)

8.21. Proračun 2009: prvi premisleki o PPP za leto 2009 in mandat za usklajevanje (A6-0262/2008, Jutta Haug) (glasovanje)

8.22. Okoljski vpliv načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo (A6-0225/2008, Marcin Libicki) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 23:

  Dirk Sterckx (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, nekaj je narobe z zaslonom za prikazovanje rezultatov. Pri rezultatu glasovanja vidimo le ničlo, zato ne vemo, koliko ljudi je glasovalo za ali proti.

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Sterckx. Upam, da razumete, da ne vidim, saj sem proti njemu obrnjen s hrbtom.

Služba Parlamenta mi sporoča, da imamo dejansko težave s postopkom elektronskega preštevanja glasov, zato vas prosim, da potrpite nekaj sekund, dokler ne bo težava odpravljena.

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 50:

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - Gospod predsednik, popolnoma vam zaupamo, vendar bom zelo vesel, če boste objavili natančno število glasov za in proti ter tistih, ki so se vzdržali.

  Predsednik. − Ker velik zaslon ne deluje, bom prebral številke, če vam je to prav. Tako bo bolje za vas.

(Glasovanje je bilo za nekaj minut prekinjeno zaradi popravila zaslona, ki prikazuje izid glasovanja.)

  Graham Booth (IND/DEM). - Gospod predsednik, pravkar sem se želel prijaviti, vendar me niste videli. Ko smo pregledali glasovanje o predlogu spremembe 49, je bilo 474 glasov za in 181 proti, pri čemer ste vi rekli: „Sprejeto, kot sem dejal.“ Vendar niste rekli „sprejeto“, ampak „zavrnjeno“.

  Predsednik. − Ne spomnim se. V redu, če tako pravite.

– Po glasovanju o predlogu spremembe 51:

  Marcin Libicki, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, čeprav neradi, se lahko strinjamo, da zasloni ne delujejo. Nesprejemljivo je, da v Evropskem parlamentu ne moremo videti rezultatov. V teh razmerah vas prosim, da nam pri preverjanju rezultatov poveste natančne rezultate, in sicer koliko jih je glasovalo za, koliko proti in koliko se jih je vzdržalo. Če tega ne moremo videti na zaslonih, vas prosim, da to preberete na glas in da si vaše osebje to zapiše.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, izpostavljam, da na sedežih posameznih poslancev sistem deluje pravilno, da smo te skrivnostne zaslone uvedli šele pred enim letom, da je pred tem vse delovalo dobro in da je naše zaupanje v predsednika vseeno predpogoj za primerno vodenje zadev.

(Ploskanje.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 30:

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, to je zelo preprosto. Prosimo le za to, da se pri podpičju glasovanje razdeli, to pomeni takoj za besedami „zelo pomembno je, da Rusija pokaže dobro voljo glede sodelovanja pri evropski energetski politiki;“. O tem želimo glasovati ločeno. Na tej strani Parlamenta menimo, da je prvi del predloga spremembe nepotreben in se lahko razume narobe, vendar želimo podpreti drugi del, ki izpostavlja, kako pomembno je, da Rusija ratificira energetsko listino.

(Parlament je predlog odobril.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 37:

  Andres Tarand (PSE). - Gospod predsednik, uvodna izjava Q zadeva populacijo alg, katerih cvetenje predstavlja posebno tveganje za Finsko, Švedsko in Nemčijo. Predvidevam, da alge ne ločijo med Švedsko, Latvijo ali drugimi narodi, saj jih nosi veter.

Zato se besedilo ustnega predloga spremembe glasi: „ker bo izvajanje del pri posebnih pogojih v Baltiškem morju povzročilo nenadno povečanje populacije alg, kar bo ogrozilo zlasti Finsko, Švedsko, Nemčijo in baltske države,“. Tukaj se konča. Obžalujem, da je bila Poljska izključena, vendar se je to zgodilo zaradi tehničnih razlogov.

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

– Po končnem glasovanju:

  Marcin Libicki, poročevalec. − (PL) Vsem, ki so podprli poročilo, se najlepše zahvaljujem. Upam, da bodo komisar Dimas, Komisija, Svet ter vsi veliki in dobri v Evropski uniji upoštevali to mnenje Evropskega parlamenta. Tukaj je bilo izraženo jasno in pregledno. Vprašanja energetske solidarnosti, solidarnosti v širšem političnem okviru in varstva okolja so vsa zelo pomembna za Evropski parlament. To poročilo in glasovanje, pri katerem je 90 % tistih, ki so glasovali, poročilo podprlo, mora organom v Evropski uniji jasno sporočiti, naj ne prezrejo stališč Evropskega parlamenta ter da je treba to resolucijo obravnavati kot zavezujočo, čeprav uradno ni takšna.

8.23. Stabilizacija Afganistana: izzivi za EU in mednarodno skupnost (A6-0269/2008, André Brie) (glasovanje)

– Po glasovanju o predlogu spremembe 11:

  André Brie, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, glede na včerajšnji grozljivi napad v Kabulu in na podlagi današnje razprave kot ustni predlog spremembe predlagam, da se vstavi novi odstavek 3a: „najodločneje obsoja teroristični napad na indijsko veleposlaništvo v Kabulu 7. julija 2008, v katerem je umrlo 40 ljudi, vključno s štirimi člani osebja veleposlaništva; izraža iskreno sožalje sorodnikom, ranjenim ter afganistanski in indijski vladi.“

(Ploskanje.)

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

Predsednik. − Glasovanje je končano.

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008), (A6-0180/2008), Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008), Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, zelo sem razočarana, ker v priporočilu gospe Westlund za drugo obravnavo ni bilo mogoče uvesti prepovedi azobarvil. To je dejansko zelo žalostno, ker označevanje ne zagotavlja varnosti. Parlament je zdaj izgubil nadzor na tem področju ter se preprosto vdal, pri čemer žal ni uporabil previdnostnega pristopa. To je vredno obžalovanja.

Prav tako smo razočarani, ker nismo mogli vključiti in urediti gensko spremenjenih aditivov, kar bi resnično sporočilo, kako resno obravnavamo vprašanje varstva potrošnikov. Vendar je najbolj obžalovanja vredno, da nismo uspeli zaščititi otrok pred azobarvili. Zaradi skrb vzbujajočih ugotovitev southamptonske študije je jasno, da moramo pozivati k prepovedi, ki jo potrebujemo.

Kaj drugega dejansko navaja previdnostno načelo kot to, da moramo sprejeti sklepe, če obstaja znak tveganja? V tem primeru sklepi jasno kažejo k prepovedi. Še več, medtem ko splošna prepoved nepreklicno ni uspela, je obžalovanja vredno, da še vedno nismo uspeli prepovedati proizvodov, ki so namenjeni zlasti otrokom.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0180/2008)

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker podpiram ta pristop.

Strinjam se z usklajevanjem uporabe aditivov za živila v aromah po vsej EU. Ena uredba o aditivih za živila bo pomagala spremljati, posodabljati in prilagajati veljavno zakonodajo na tem področju ter prispevati k večji varnosti hrane.

Zelo me skrbi tveganje, ki ga predstavljajo takšni aditivi in arome za zdravje, in tudi vpliv na otroke, pri čemer nekatere številke E škodujejo njihovi inteligenci ter lahko povzročijo tudi alergije in druge bolezni.

Medtem ko potrebujemo večjo preglednost in boljše označevanje živil, moramo biti pozorni na raznoliko prebivalstvo, ki živi v Evropi in je navajeno na uporabo sestavin z vsega sveta, kot so zelišča in začimbe, pri katerih celotna vsebina morda ni lahko dostopna. Zato moramo zagotoviti, da ne bomo omejili izbire potrošnikov, pri čemer moramo ljudem dovoliti, da še naprej uporabljajo zelišča in začimbe, ki jih uporabljajo že več stoletij.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, to poročilo je zelo pomembno za naše vsakdanje življenje. Ljudje hočejo zdravo in varno hrano. Zato je pomembno, da so postopki za izdajanje licenc za uporabo aditivov za živila, encimov in arom pregledni. Da okrepimo varstvo potrošnikov, zlasti tistih, ki so preobčutljivi na nekatere snovi, jih je treba v celoti obvestiti o tem, v katerih primerih se te snovi uporabljajo v živilih. Zato je pomembno, da so informacije na oznaki preproste in jih lahko razume povprečni potrošnik, vključno s potrošniki z alergijami. Pooblaščeni in pristojni organi morajo na podlagi znanstvenih spoznanj in ocene tveganja določiti, ali bodo dovolili uporabo snovi, ki okrepijo okus, videz ali hranilne lastnosti proizvodov. Skladnost s temi smernicami in zahtevami je treba spremljati, pri čemer mora biti predmet stalnih nadzorov za dobro potrošnikov na enem skupnem trgu.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Podpiram zadevni predlog za zagotovitev pravilnega in jasnega označevanja živil, vključno z aromatičnimi aditivi.

Prav tako v celoti podpiram cilj, in sicer varstvo zdravja potrošnikov. Za izpolnitev tega cilja je seveda treba preprečiti, da bi proizvodi z nevarnimi toksikološkimi učinki prišli na trg. Prav tako pomembno je javnost, zlasti ranljive skupine, zaščititi pred negativnimi posledicami čezmerne uporabe nekaterih aromatskih sestavin, kot sta debelost ali motnja okusa pri otrocih.

Menim, da ti predlogi povečujejo kakovost uredbe ter krepijo njen notranji smisel in praktičnost rešitve. To velja zlasti za stališče odbora, da najvišje dovoljene vsebnosti nekaterih sestavin ne smejo veljati v primeru, če sestavljena živila vsebujejo le zelišča in začimbe, katerim niso dodane arome, ampak so v njih te sestavine naravno prisotne.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Uskladitev zakonodaje, ki ureja uporabo encimov pri predelavi hrane, je v interesu celotne Evropske skupnosti.

Naš glavni cilj je zagotoviti visoko raven varnosti hrane, da zaščitimo zdravje ljudi. Hkrati je treba zagotoviti enake razmere za vse proizvajalce in tako podpreti pravično trgovino na področju aditivov za živila.

Odločno podpiram določbe v zvezi z varstvom potrošnikov. Uporaba encimov za živila ne sme zavajati potrošnikov glede kakovosti, narave, svežosti ali hranilne vrednosti proizvodov. Potrošnike je treba obvestiti o fizičnem stanju živil ali posebnih postopkih, ki jim je bila izpostavljena. Informacije o encimih in aditivih za živila morajo vključevati primeren opis ter morajo biti jasno čitljive, pri čemer morajo biti tako preproste, da jih potrošniki lahko razumejo.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Peter Liese (A6-0220/2008)

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Evropski svet in Evropski parlament sta se skupaj odločila, da do leta 2020 zmanjšata emisije ogljikovega dioksida za 20 %, pri čemer mednarodni sporazumi dejansko določajo zmanjšanje za 30 % in nato 60 % ali 80 % do leta 2050.

Vsi onesnaževalci, industrije in celo ljudje, v imenu gospodinjstev, si morajo zelo prizadevati za izpolnitev teh ciljev. Če bi živeli v popolnem svetu, v katerem bi bila goriva, ki so nam na voljo, neomejena in poceni ter v katerem ne bi bilo vedno večjih okoljskih problemov, ne bi glasoval za sedanjo zakonodajo.

Zanjo ne bi glasoval, ker jasno omejuje, pri čemer je neugodna za nove države članice in madžarsko letalsko družbo. Vendar ne živimo v popolnem svetu, saj se zaloge goriv manjšajo, cena narašča, pri čemer moramo danes storiti nekaj, da zaustavimo podnebne spremembe.

Čeprav vem, da ta zakonodaja pomeni težke razmere za letalske družbe novih držav članic, sem torej glasoval zanjo, ker menim, da je treba v interesu prihodnosti izpolniti cilje, ki smo jih skupaj sprejeli. Podnebne spremembe moramo zaustaviti.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, poročevalcu gospodu Petru Lieseju, ki je pri delu s Svetom uspel uveljaviti večino tistega, kar je Parlament predlagal že na prvi obravnavi novembra lani, čestitam za delo. Rezultat je vsebinsko celovito besedilo, ki v celoti velja za vključitev letalstva v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, pri čemer do konca leta 2012 odpravlja sedanji sistem zagotavljanja prednosti zračnemu prometu glede na zemeljski promet. Poleg tega je predlog resolucije prijazen do novih podjetij, ker je na dražbi 15 % pravic, pri čemer širi sistem v zvezi z leti iz Evrope in v Evropo. Če nadaljujem z razmišljanjem iz lanskega novembra, poudarjam, da moramo preostali svet prepričati o nujnosti urejanja, če hočemo zmanjšati emisije. Menim, da bomo kmalu uspeli podpisati sporazum z Združenimi državami in drugimi državami. Strinjam se z omejitvijo izjem. Ne vem, zakaj leti voditeljev držav ali monarhov (v nasprotju z leti v reševalne namene) ne bi bili predmet istih pravil o varstvu okolja.

  Christoph Konrad (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi več različnih razlogov nasprotujem skupnemu stališču o vključitvi letalskih dejavnosti v trgovanje s pravicami do emisij.

Letalstvo predstavlja manj kot 5 % vseh emisij v prometnem sektorju, pri čemer v tem smislu do neke mere uporabljamo simbolno politiko. Poleg tega kot Evropejci nismo mogli poiskati svetovnega pristopa k temu vprašanju, kar pomeni, da bodo naši ukrepi evropske letalske družbe in letališča postavili v nepravičen in neugoden položaj. Kot je jasno, poleg tega nismo uspeli izvesti primerne analize stroškov in koristi.

To pomeni, da ukrepi, o katerih smo se danes strinjali, niso smiselni ali potrebni, pri čemer smo ustvarili razmere, ki niso primerne in so dejansko v nasprotju z lizbonsko strategijo. Dejansko nismo okrepili položaja Evrope, ampak smo ga otežili, pri čemer smo to naredili enostransko, zaradi česar nasprotujem skupnemu stališču. Bolje bi bilo, če bi več vložili v infrastrukturo in ustvarili skupni evropski zračni prostor. Tako bi lahko prihranili stroške, kar bi bilo veliko bolj koristno kot ukrepi, ki smo jih danes sprejeli.

– Poročilo: Richard Corbett (A6-0197/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, skupaj z večino konservativcev menim, da je nujno treba reformirati ta parlament.

V življenju sem imel čast služiti tukaj ter v spodnjem domu in lokalnih organih v Združenem kraljestvu. V teh drugih organih, tj. lokalnih organih in nacionalnem parlamentu, obstaja več demokracije in sodelovanja kot tukaj v tem parlamentu.

Videti moramo vključitev poslancev tega parlamenta v postopke v razpravah. Tukaj ni razprav, prerekanj, gorečnosti in zanosa, pri čemer je težava dobronamernega poročila gospoda Corbetta to, da bo predsedniku tega parlamenta podelil še več pristojnosti. To ni prav. Če se zavedamo prihodnosti, bi morali poslancem podeliti več pristojnosti, medtem ko bi jih morali predsedniku nekaj odvzeti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, večina poslancev tega parlamenta se spotika od ene do druge reforme gospoda Corbetta, pri čemer vsaka od njih pomeni manj demokracije in manj pravic za poslance tega parlamenta. Vendar se trdi nasprotno. Ljudje še vedno hočejo več razprav, medtem ko se hkrati odpravljajo razprave o samoiniciativnih poročilih, pri čemer jih zamenjujejo pisne izjave. Vendar beseda parlament izhaja iz besede „parlare“ in ne iz „hranjenja zapisnikov“. To počnejo birokrati. Ljudje govorijo o več časa za zakonodajno delo. To bi lahko počeli ob četrtkih in petkih. Težava je, da tega ne izkoristimo. Zato nimamo dovolj časa za zakonodajno delo.

Resnična parlamentarna reforma, pri čemer se strinjam z gospodom Sumbergom, bi bila nekaj popolnoma drugačnega. Sami sebi odvzemamo pravice, krajšamo čas za govore in ne moremo več vlagati predlogov sprememb, kar pomeni, da se odrekamo lastni sposobnosti sklepanja kompromisov. Odslej bodo potekale le ideološke razprave o togih besedilih.

To je nedvomno črn dan v zgodovini tega parlamenta, v katerem sem delal približno 29 let, in sicer 15 let kot uslužbenec in novinar ter 14 let kot poslanec Parlamenta. Parlament je sam sebi že dovolj škodil. Celo odbor za zunanje zadeve je zdaj izgubil veliko svojih pristojnosti in možnosti. To globoko obžalujem.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Pod krinko reform za bolj učinkovito delovanje Parlamenta Corbettovo poročilo uvaja veliko ukrepov, ki s tem niso povezani. Nasprotno se spreminja Poslovnik, ki bo preprosto določal omejitve v zvezi z običajnimi parlamentarnimi dejavnostmi. Najosupljivejši primer je predlog spremembe Poslovnika 110(4), ki bo omejil število običajnih pisnih vprašanj na tri na mesec. Poročevalec v obrazložitvi dokazuje, da bo ta omejitev preprečila tako imenovano zlorabo pravice poslancev do postavljanja vprašanj.

Predložitev pisnih vprašanj je eno od najpomembnejših sredstev, s katerimi kot poslanci Parlamenta opravljamo svojo nadzorno vlogo. Domnevanje, da lahko to vodi do zlorabe, je dejansko žalitev vsakega poslanca Parlamenta, ki svojo dolžnost jemlje resno. Ta značilen primer socialdemokratskega dlakocepstva je v vsakem primeru nevreden tega in dejansko vsakega parlamenta.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Ta parlament resnično odpravlja vse ovire za okrepitev podobe evrokracije kot neke vrste totalitarne doktrine, ki ne dopušča več nobenega nasprotovanja. Tokrat se izrazito posega v pravico poslancev Parlamenta do postavljanja vprašanj Komisiji.

Komisija, ta velikan z 10 000 javnimi uslužbenci, ki veliko preveč posega v vse mogoče zadeve, se očitno zelo pritožuje nad obremenjenostjo zaradi teh parlamentarnih vprašanj. To je predrznost institucije, kot je Komisija, ki razkriva očiten prezir vsake oblike demokratičnega nadzora tako, da komaj odgovarja na parlamentarna vprašanja, pri čemer običajno odgovori popolnoma neustrezno in vedno nesmiselno. Dejstvo, da Parlament klečeplazi pred mogočneži evrokracije, je preprosto sramotno.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, lahko se vprašate, zakaj pojasnjujem glasovanje o večini zadev tukaj. Tako je preprosto zaradi zadev, kot so Corbettove reforme. Kot posameznik z nekoliko drugačnimi stališči od velike skupine, iz katere prihajam, sem skoraj izključen iz govorov med glavno razpravo, kar je zagotovo razlog za to, da moramo tukaj spodbuditi več demokracije in več manjših skupin ter dodeliti pristojnosti posameznim poslancem.

Vedno ko vidim Corbettovo poročilo, se mi zdi, da je v resnici Richard Corbett Evropskemu parlamentu to, kar je bil v Gospodarju prstanov Grima kralju Theodenu. Vedno ko pravi, da bomo imeli več demokracije, naredimo korak nazaj. Zdaj je v tem parlamentu nekaj resnično narobe. To je neugodno, protidemokratično in popolnoma narobe. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, pred nekaj meseci je nekaj poslancev, vključno z mano, nameravalo uporabiti veljaven parlamentarni postopek, da bi odložili glasovanje o ustavi v obliki lizbonske pogodbe. Takrat je predsednik prezrl Poslovnik in omejil obrazložitev glasovanja. Pozneje si je prek odbora za ustavne zadeve dodelil samovoljna pooblastila.

Zdaj poskuša Corbettovo poročilo še bolj omejiti demokratične pravice poslancev do postavljanja vprašanj Komisiji in Svetu. Kako lahko ta parlament trdi, da odpravlja tako imenovani demokratični primanjkljaj, če protidemokratične sile omejujejo pravice poslancev? Seveda je preizkus vsake demokracije strpnost do drugačnega mnenja ali mnenja manjšine. Vprašati se moramo, kaj bo sledilo. Kdo nas bo ustavil, medtem ko drsimo po spolzkem terenu v imenu tako imenovane učinkovitosti? Morda imamo raje prikrito diktatorstvo kot demokracijo. Prosim, odprite oči: borimo se za demokracijo.

– Poročilo: Jutta Haug (A6-0262/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, morda je presenetljivo, da se glede tega nisem strinjal s konservativci, pri čemer smo na koncu zavzeli stališče, da imamo o tem poročilu različna mnenja, čeprav se vsi strinjamo z odločnim proračunskim nadzorom, saj smo dejansko predolgo prenašali revizorje, ki niso hoteli potrditi finančnih poročil Evropske unije. Zakaj? Ker se stalno nanaša na lizbonsko pogodbo.

Tistim, ki imajo vpliv na te zadeve, moramo sporočiti: lizbonska pogodba je neveljavna. Irci so z demokratičnim glasovanjem pametno zavrnili to pogodbo, pri čemer mora prevladati odločitev ljudi, čeprav bodo v Bruslju in tukaj v Strasbourgu delali, se dobrikali ter spletkarili, da bi Irce prepričali, naj si premislijo, pri čemer se je Irska v tem primeru zavzela za Evropejce. Naj velja njihov glas.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, kot vam lahko povedo kolegi poleg vas, poskusim prevzeti besedo vedno, kadar govorimo o proračunskih zadevah.

Letos sem z veseljem sodeloval z Jutto Haug, poročevalko o proračunu. Nazadnje, ko je obravnavala proračun, sem vložil le nekaj manj kot 500 predlogov sprememb v zvezi z njenim proračunom za obravnavo v odboru, pri čemer je nekaj predlogov napredovalo do plenarnega zasedanja. Z njo je dobro sodelovati, pri čemer razume veliko težav, ki jih imam s tistimi dejavniki lizbonske pogodbe, za katere je že narejen proračun, domnevno na pravni podlagi finančnega načrta, s katerim se je strinjal Svet, čeprav sem prepričan, da to ni prav. Razume, da imam težavo z veliko nevladnimi organizacijami, ki se financirajo iz proračuna Komisije in pritiskajo nanjo, naj naredi več stvari v nenavadnem simbiotskem odnosu, ki ne sme več obstajati, pri čemer ve, da imam zelo poseben odnos do gibanja v zvezi s posebnimi olimpijskimi igrami, ki mora v prihodnosti koristiti evropski proračun.

Glede vsega tega zelo spoštujem poročevalko, vendar me zanima, ali kdor koli drug tukaj namenja pozornost proračunu, razen nekaterih navdušencev iz le nekaj odborov tega parlamenta.

– Poročilo: Marcin Libicki (A6-0225/2008)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Kot veste, je pred več kot pol leta več sto tisoč državljanov EU našemu parlamentu predalo peticijo v zvezi z vplivom plinovoda Nord Stream na okolje, pri čemer so danes, več kot pol leta pozneje, prejeli odgovor Evropskega parlamenta in se seznanili z njegovim stališčem glede te pomembne zadeve.

Hvala vsem, ki ste glasovali za ta dokument, hvala gospodu Libickemu in gospodu Beazleyju ter tudi drugim kolegom poslancem za njihov prispevek k pripravi tega dokumenta. Resnično se zahvaljujem vsem poslancem, ki so s svojimi glasovi najprej jasno pokazali, da potrebuje Evropska unija plin in nato da so državljani EU, ki živijo blizu Baltskega morja, odgovorni za ohranitev morja za prihodnje generacije.

  Victor Boştinaru (PSE). - (RO) Najprej se zahvaljujem vsem poslancem, ki so danes glasovali za Libickijevo poročilo. To ni poročilo o strahu pred Rusijo ali plinom, ampak se nanaša na dejstvo, da Evropski parlament ne more zanikati in se ne meniti za pritožbe podpisnikov peticije glede občutljivega političnega vprašanja.

Vprašanje skupne energetske politike je treba rešiti na ravni Evropske skupnosti. Vseeno morajo biti dvostranski sporazumi do takrat vključeni v verodostojno notranjo politiko na področju energije, s čimer se zagotovi izpolnjevanje dveh bistvenih ciljev:

1. rezultat vseh pogajanj mora koristiti vsem državam članicam;

2. tako se lahko izognemo ranljivosti držav članic, ki so vključene v dvostranske sporazume s tretjimi državami.

Menim, da so to zahteve za vse energetske strategije Evropske unije in da je to velik izziv, ki ga mora Evropski parlament obravnavati v naslednjem obdobju.

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Tudi mene vznemirja zaskrbljenost več deset tisoč državljanov, ki v svoji peticiji opozarjajo na tveganja, ki spremljajo gradnjo največjega plinovoda na dnu plitvega Baltiškega morja.

Njihova peticija je vodila v javno obravnavo in poročilo Evropskega parlamenta, ki je poudarilo potrebo po vključevanju drugih držav, zlasti EU, v postopek odločanja. Težave izhajajo iz ekoloških tveganj, ki obstajajo zaradi obsežnih pokopališč bojnih ladij in streliva na dnu morja, ter tvegane kemične metode, s katero se mora pred začetkom uporabe očistiti plinovod.

Ne bom izrazila svojega mnenja o nadomestni poti, ki bi peljala čez kopno, vendar trdno verjamem, da morata Evropska komisija in Svet prevzeti vlogo usklajevalcev nalog ter v interesu Baltiškega morja in drugih držav stalno zahtevati, da vlagatelji prevzamejo polno odgovornost za morebitno ekološko škodo. Komisija in Svet morata zahtevati tudi neodvisno presojo vpliva in presojo nadomestne poti po kopnem.

Severna pot oskrbe s plinom iz Rusije je pomembna. Zato je bistveno, da EU podpiše sporazum z Rusijo glede pogojev za spremljanje gradnje plinovoda in njegovo varno delovanje. Navsezadnje Rusija še ni ratificirala konvencije iz Espooja. Žal še nimamo skupne energetske politike ali standardov EU. Jasno vidimo, da namesto dvostranskega sporazuma med Nemčijo in Rusijo Evropejci potrebujejo sporazum EU ter privolitev baltskih držav v gradnjo. Parlament zdaj v zvezi s tem pošilja jasno politično sporočilo.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v celoti podpiram poročilo gospoda Libickega. Predlogi sprememb ne prinašajo koristi, ampak le slabijo sklepe. Plinovod je nevaren za okolje, morje in države ob Baltiškem morju. Drugo vprašanje je cena gradnje, ki je nekajkrat višja, kot če bi podjetje Nord Stream zgradilo plinovod po kopnem. Te dodatne stroške bodo morali plačati prebivalci Nemčije in Evrope, ker bodo stroški gradnje prišteti ceni vsakega kubičnega metra prodanega plina. Kdo bo s tem zaslužil? Lobisti, gradbeno podjetje in ruski politiki. Za ta denar bi lahko zgradili nekaj jedrskih elektrarn, ki bi zmanjšale porabo plina in emisije CO2.

Naša odgovornost je, da pazimo na varnost in sredstva ljudi v Evropski uniji. To je naša moralna odgovornost, pri čemer naj gospodu Matsakisu povem, da nasprotujem gradnji plinovoda prek Baltiškega morja.

  Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, zelo sem vesel, da je ta parlament skoraj soglasno sprejel poročilo o vplivih načrtovane gradnje tako imenovanega baltskega plinovoda, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo preko naravnega okolja Baltiškega morja.

Baltiško morje je značilno celinsko morje s plitvim morskim območjem in omejeno izmenjavo vode s svetovnimi oceani. Poleg tega je na dnu Baltiškega morja potopljenega veliko kemičnega orožja, kar lahko povzroči ekološko katastrofo med gradnjo na tem območju, ki je z evropskega vidika zelo pomembno.

Vendar je v tem poročilu izpostavljeno še eno pomembnejše vprašanje. Energetske naložbe, ki vključujejo države članice EU, morajo biti predmet kombinacije pozornosti in skrbi Evrope ter celotne EU in njenih državljanov, in ne le ene države, v tem primeru Nemčije. Misliti moramo zlasti na evropsko solidarnost ter zagotoviti varnost preskrbe z energijo za Evropo v celoti. To se danes tukaj ne dogaja.

Upam, da bo to poročilo Evropskega parlamenta poslalo jasno sporočilo Svetu in Komisiji ter zlasti vladi Nemčije, da o baltskem plinovodu ne smeta odločati le dve državi, ampak morajo to razumeti in se s tem strinjati ta parlament in vse države članice.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za to pomembno poročilo gospoda Libickega, ker je severnoevropski plinovod projekt, ki lahko vpliva na osem držav članic Evropske unije. Zato mora Unija oblikovati lastno stališče do tega projekta. Za to so bistvene zanesljive in neodvisne raziskave ter analize, ki določajo ekološka tveganja in uvajajo primerne mehanizme za spremljanje dejavnosti na tem področju. Danes potrebujemo skupno in enotno energetsko politiko, pri čemer ne smemo drug drugega kriviti zaradi poskusov zavarovanja lastnih nacionalnih interesov na račun Skupnosti v celoti. V zvezi s tem moramo oblikovati skupno stališče, ki upošteva energetska in okoljska vprašanja ter vprašanja glede varnosti posameznih držav članic. Evropa mora biti enotna zlasti glede tega vprašanja.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki zdaj služi kot predsednik svetovalnega odbora sistema baltskega plinovoda, si je za ta projekt prizadeval že, ko je bil še predsednik vlade. Brez vednosti voditeljev evropskih sosed se je z Moskvo hladnokrvno strinjal glede podrobnosti operacije, pri čemer je s tem vzbudil zgodovinske strahove ter utemeljena ekološka in gospodarska vprašanja, na katera ni mogoče zadovoljivo odgovoriti.

Zato jasno povem, da je ta projekt mogoče uresničiti le, če se sosednje evropske države in partnerice EU s tem strinjajo, pri čemer je treba njihove strahove in skrbi obravnavati resno. Sprejemanje takšnih odločitev brez vednosti voditeljev sosednjih držav je neevropsko in zato nesprejemljivo. Poleg tega, pri čemer mi lahko poljski in češki poslanci verjamejo, velja isto za ostala vprašanja, kot sta protiraketno območje in izdajanje vizumov.

Vse strani se morajo zamisliti in priznati, da moramo v Evropi glede zunanjih zadev ohraniti solidarnost na teh bistvenih področjih politik, ker nas bodo mednarodni partnerji le tako obravnavali resno. Kot nemški poslanec tega parlamenta sem zato glasoval za Libickijevo poročilo in proti nepremišljeni gradnji baltskega plinovoda.

  Rainer Wieland (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, končno imamo besedilo, ki ga lahko upravičeno sprejmemo. Vendar obžalujem, da še vedno obstaja nekaj težav v zvezi s skladnostjo. Najbolj obžalujem dejanja zlasti tistih, ki so se danes pritoževali, da zaslon ni deloval.

Pred štirimi tedni smo v odboru videli, kako se je glasovanje brezobzirno nadaljevalo, čeprav 22 jezikov ni bilo na voljo. Zlasti zato nasprotujem postopku, ki smo ga poiskali. Vse to je povezano z gospodarskimi zadevami in zgodovinskimi vprašanji, pri čemer zagotovo vključuje energijo ter verjetno tudi okolje. Vendar je okolje predstavljeno kot monštranca, pri čemer je resnično pomembno to, da je odbor Evropskega parlamenta za okolje, ki bi dejansko moral ukrepati prvi, zavrnil predložitev kakršnega koli mnenja.

Postopek, za katerega smo se odločili, ni bil pravi. Sestaviti bi morali boljše besedilo. Zato in zlasti zaradi postopkovnih temeljev ter različnega obravnavanja peticij v odboru na koncu nisem glasoval za poročilo.

– Poročilo: André Brie (A6-0269/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, svoj glas o tem vprašanju bom obrazložil preprosto zato, da izpostavim nekaj. Danes se v Afganistanu Združene države, Združeno kraljestvo in ena ali dve drugi državi zelo trudijo. Upirajo se največji grožnji za Evropo po drugi svetovni vojni, in sicer grožnji mednarodnega terorizma.

Težava je, da obstaja nekaj evropskih držav, ki tega ne počnejo. Da, so v Afganistanu. Da, nekaj njihovih sil je tam, vendar moram odkrito povedati, da breme napadov prevzemajo britanske in ameriške čete, pri čemer izražam spoštovanje hrabrosti zlasti britanskih čet ter mladim možem in ženam, ki so za to žrtvovali svoja življenja.

V Evropi se moramo naučiti, da ne smemo ugoditi tistim, ki nas hočejo uničiti. To bi se morali naučiti v tridesetih letih 20. stoletja in v zvezi s sovjetskim komunizmom, vendar se tega žal še nismo naučili, pri čemer je pomembno, da bi se.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, veliko se nas zaveda težav, ki jih zloraba heroina prinaša posameznikom, njihovim družinam in skupnostim v svetu ter tudi v Evropi. Evropa je na ravni Skupnosti uporabila veliko jasnih politik za boj proti zlorabi heroina, pri čemer ima v svetu na več načinov vodilno vlogo pri tem, kako obravnavati težavo s pomočjo zdravljenja in drugih takšnih programov.

Vendar zdaj 90 % heroina, ki pride na ulice Evrope, prihaja iz Afganistana. Menim, da politike, ki jih zdaj podpiramo, dejansko ne delujejo. Odprto gospodarstvo v Afganistanu in uporništvo se medsebojno krepita. Droge financirajo talibane, medtem ko brezvladje in nasilje, ki izhajata iz tega, spodbujata gojenje maka. Narejenih je bilo veliko poskusov v zvezi s prepričevanjem kmetov, naj namesto maka gojijo druge poljščine, vendar žal niso bili uspešni.

Ni presenetljivo, da v Afganistanu, zlasti v Helmandu in Kandaharju, še vedno obstajajo makova polja, saj je ta donosen posel za kmete vreden približno 500 milijonov USD na leto ter približno 3,5 milijarde za tihotapce in predelovalce. Z neučinkovitim obravnavanjem te težave pri izvoru in ker nismo zagotovili trajnih alternativ za pridelovalce opija, smo razočarali državljane Afganistana in Evrope. Zdaj se Afganistan žal razvija v še eno mamilarsko državo, pri čemer poglejte vse težave, ki prihajajo iz Kolumbije, v kateri je bil takšen razvoj dovoljen.

Vem, da to ni preprosto. Vem, da je v Afganistanu za vse ljudi, ki se poskušajo spoprijeti s tem, to zelo težko, vendar menim, da politike, ki jih zdaj podpiramo, v resnici ne delujejo. Ne poznam rešitve. O tem sem veliko bral in vem, da obstajajo ljudje, ki tvegajo lastna življenja, da poskusijo rešiti to težavo.

Menim, da je v Evropi vedno več težav v zvezi s heroinom. Na Irskem so organi letos zasegli rekordno količino heroina, pri čemer so nedavna poročila pokazala veliko težavo v državi v zvezi z mladimi ženskami, ki imajo težave z zlorabo heroina. Kot nekdanji minister, odgovoren za droge, menim, da je v vseh državah članicah EU in tudi drugih državah, ki obdajajo Afganistan, za učinkovit boj proti nezakonitemu trgovanju z drogami potrebnega več usklajevanja.

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ker bi morali biti slepi, da ne bi videli, da v Afganistanu obstaja leglo nasprotnikov demokratičnemu svetu. Demokratični svet se poskuša braniti pred terorističnimi napadi, ki so se zgodili v različnih velikih državah po svetu, in se zdaj, ko si je zagotovil nekaj zmag nad teroristi, bori proti organizaciji, ki jo je treba izbrisati z obličja zemlje, pri čemer se po odločilnem porazu, ki ga je utrpela v Iraku, poskuša ponovno organizirati v Afganistanu. Zato mora Evropa v zvezi s tem podpirati Združene države.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, odličen strateg zunanje politike Franz Josef Strauss (20. obletnica njegove smrti bo 3. oktobra letos) je vedno trdil, da če si narobe zapneš gumbe na suknjiču, moraš vse odpeti, da jih lahko potem pravilno zapneš. Ker smo uporabljali neustrezno politično strategijo, so točno takšne zdaj razmere v Afganistanu. Svoja prizadevanja smo usmerjali v manjšine Severnega zavezništva in nismo upoštevali pristojnosti predstavnikov večinskega prebivalstva, tj. Paštunov. Zato politika in demokracija tam ne delujeta.

Če ne uspemo pridobiti večine predstavnikov paštunske skupnosti na stran Zahoda, demokracije in zavezanosti k našim načelom, v Afganistanu ne bomo uspeli, kar se zdaj zdi malo verjetno. Zato pozivam vse, ki jih to zadeva, naj sprejmejo nov politični pristop v Afganistanu ter ne enačijo Paštunov in Talibanov. To bi bila velika napaka. Potrebujemo novo, bolj razlikovalno politično strategijo.

Kot Evropejci dobro poznamo težave v zvezi z narodnostjo, morda celo bolje kot ostali. Izkušnje s tega področja moramo pametno in okoliščinam primerno uporabiti v Afganistanu.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem tolmačem, ker so prisotni tako dolgo in brez odmora za kosilo sledijo našim obrazložitvam glasovanja. Če ne bi razpravljali o poročilu gospoda Corbetta, bi lahko vsi šli na kosilo veliko prej.

Najprej naj povem, da se strinjam z gospodom Eoinom Ryanom. Menim, da je jasno izpostavil eno od največjih težav v Afganistanu. Prav tako sem nameraval obravnavati iste zadeve kot kolega David Sumberg. Ne razumem, kako so lahko nekateri tako nespoštljivi tudi, ko govorimo o tej zadevi; pomislimo, koliko držav članic je poslalo svoje vojaške enote na bojišče v Afganistan. Imam veliko volivcev, dva od njih sta nedavno izgubila življenje v Afganistanu in zagotavljam vam, da nihče ne želi izpostavljati čet nevarnostim, vendar je to za nas resnično nujna zadeva.

Sovražim splošni protiamerikanizem na tem področju. Zagotovo ne razumem protivojaške naravnanosti tega področja; nekateri ljudje, ki svojega dela ne opravljajo uspešno, kritizirajo varnost tega področja, medtem ko drugi dejansko tvegajo svoje življenje, da bi se razmere izboljšale za vse nas.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Jacek Saryusz-Wolski (A6-0271/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljskega kolega Jacka Saryusz-Wolskega, ki predlaga, da se na prvi obravnavi postopka soodločanja odobri predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva. Glede na potrebe financiranja je bilo pomembno pojasniti sedanje določbe o skladih Skupnosti, ki jih upravljajo finančni posredniki, ker je sedanje besedilo v zvezi z možnostjo nadaljnjega ponovnega vlaganja tovrstnih skladov dvoumno. Poleg tega se zdi, da je smiselno pooblastiti Evropsko investicijsko banko (EIB), da v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo ponovno vloži sredstva iz prejšnjih operacij. Ker prejšnje uredbe niso omogočale ponovnega vlaganja sredstev, se „vrnjena sredstva“ vračajo v proračun Skupnosti. Z vloženim predlogom spremembe se lahko Evropski investicijski banki omogoči ponovno vlaganje takšnih sredstev v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, dokler se Komisija ne odloči za končanje operacije.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Podprl sem sprejetje splošnih določb v zvezi z ustanovitvijo Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva.

Menim, da se mora ta instrument razvijati ter da morajo finančne in proračunske prednostne naloge Evropske unije napredovati v smeri vzhodne razsežnosti sosedske politike, ki mora vključevati tudi Republiko Moldavijo in Ukrajino.

Sprejetje poročila sem podprl, da bi več govorili o rešitvi v zvezi z evropskim poslanstvom in vključitvi Republike Moldavije v EU, kar je seveda povezano z demokratičnim napredkom na področju svobode sredstev javnega obveščanja, reform sodstva, zagotovitve temeljnih državljanskih pravic ter zagotovitve pravic opozicijskih strank v volilni tekmi leta 2009.

– Poročilo: Neil Parish (A6-0270/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Spregovoriti želim o svojem stališču v zvezi z vzpostavitvijo skupnih meril, ki bodo jasno opredeljevala programe dodelitve sredstev, pripravljene neposredno v okviru skupne kmetijske politike. Prav tako želim govoriti o vzpostavitvi pomoči, pravic ter dolžnosti kmetov in rejcev.

Predlog je bil pripravljen, da bi se dokončno izoblikovala merila, da bodo države članice pooblaščene za posredovanje pomoči rejcem, ki pridelujejo govedino in teletino.

Ta sistem se v tehničnem smislu imenuje „vezani“ in ker je Malta nasprotovala izvajanju v celoti nevezanih plačil, sem glasoval za, saj je zadeva v nacionalnem interesu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ljudje se ne počutijo varne glede hrane zaradi BSE, škandalov v zvezi z mesom in ostalih zadev, v katerih se EU ni vedno izkazala kot uspešna. Dejstvo, da bavarski organi res več let niso bili seznanjeni s tem, da je policija pridržala italijanske zločince, ki so trgovali s pokvarjenim sirom, in da sodelovanje, kar zadeva nedavni škandal z vinom, ni bilo uspešno, poudarja te resne pomanjkljivosti evropskega sistema poročanja, ki ga je treba takoj urediti.

Sedanja kriza v živilskem sektorju tudi jasno kaže, da je kmetijska samozadostnost pomembna za vse države. Zato moramo zagotavljati večjo podporo za naše male kmete in zlasti za naše ekološke kmete. Potreba po povečanju kmetijskega pridelka se ne sme uporabiti kot izgovor za prikrito splošno odobritev genske tehnologije po celotni EU. Če javnost zavrača gensko spremenjena živila, mora EU vztrajati pri tej odločitvi in ne popustiti interesom nekaj večjih podjetij.

– Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0290/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Popravljanje ladij je tradicionalna dejavnost Malte. Delo v ladjedelnicah je nevarno. Ladjedelništvo in gradbeništvo sta dejavnosti, pri katerih je največ možnosti za nesreče. V gradbeništvu je bil napredek v zvezi z uporabo delovne varovalne opreme počasen, v ladjedelništvu pa je bilo veliko pozornosti posvečene zaščiti in varnosti pri delu.

Zdaj so ladjedelnice na Malti na največji preizkušnji. Nacionalistična vlada jih hoče za vsako ceno privatizirati. Zdi se, da se druge možnosti ne bodo upoštevale. Zdi se, da ne nameravajo razpravljati o diverzifikaciji, nišnih dejavnostih ali specializaciji, kot je obnavljanje potniških ladij za križarjenje.

In to ne glede na dejstvo, da sta laburistična stranka Malte in splošni sindikat delavcev vladi sporočila, da sta pripravljena sodelovati pri reševanju težav v zvezi z ladjedelnicami. Dobiček teh ladjedelnic ne krije le njihove preskrbe, ampak tudi preskrbo malteške industrije, visoko usposobljenih trgovcev. Njihova popolnost je nedosegljiva.

Njihovi uspešnosti sem bil priča, ko me je predsednik vlade proti koncu zadnjega mandata laburistične vlade pooblastil kot odgovornega za ladjedelnice. Ker je moj oče v petdesetih letih 20. stoletja delal v ladjedelnici, so se me sedanje težave na nek način osebno dotaknile.

– Poročilo: Dariusz Rosati (A6-0232/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila poljskega kolega Dariusza Rosatija sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki v skladu s posvetovalnim postopkom spreminja predlog direktive Sveta o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. V skladu s členom 171 Pogodbe ES lahko Skupnost ustanovi skupna podjetja ali kakršno koli drugo strukturo, ki je potrebna za učinkovito izvajanje raziskav Skupnosti, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti; v prihodnosti bo to zelo verjetno počela vse pogosteje. Zato je bilo smiselno določiti primeren davčni okvir za tovrstna podjetja, tako da se obravnavajo kot mednarodni organi. Poleg tega je bilo Bolgariji in Romuniji v okviru njunega pristopa tako kot ostalim novim državam članicam dovoljeno uporabljati sistem odstopanja v zvezi z davčno oprostitvijo za mala in srednja podjetja ter sistem DDV, ki velja za mednarodni potniški promet. Zaradi preglednosti in doslednosti je treba te izjeme vključiti v direktivo o DDV.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka v senci moje skupine sem glasovala za poročilo gospoda Rosatija o predlogu spremembe nekaterih določb v zvezi s skupnim sistemom davka na dodano vrednost. Menim, da predlogi sprememb direktive o DVV, ki jih predlaga Komisija, uvajajo pomembne poenostavitve in izboljšave.

Jasna opredelitev področja uporabe sistema DDV za dobavo zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in hlajenja bo državam članicam omogočila uporabo nižjih stopenj DDV za oskrbo z blagom, ki ga predvideva zadevna direktiva. Menim, da je treba v sedanjih razmerah, ko cene energije hitro naraščajo, državam članicam z znižanjem neposrednih davkov omogočiti, da preprečijo prekomerne dvige cen energije. Ta ukrep prispeva k lajšanju inflacijskega pritiska, ki negativno vpliva na gospodarske razmere in potrošniško moč.

Moram tudi poudariti, da lahko države članice, ki želijo znižati svojo stopnjo DDV za dobavo energije, to storijo v okviru sedanjih direktiv, zlasti v zvezi z minimalnimi stopnjami. Na tem področju ne potrebujemo nobene evropske zakonodaje; evropske vlade, ki želijo hitro ukrepati, imajo na voljo vsa potrebna sredstva.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram priporočila v poročilu gospoda Rosatija. Nadaljnja pojasnitev elementov direktive o DDV, kot je pravica do odbitka, bo koristila malim in srednjim podjetjem, ki bi se po starih določbah morala soočati z nepotrebno birokracijo. Zato sem glasoval za predlagane spremembe v tem poročilu.

– Poročilo: Bogusław Sonik (A6-0221/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen poročila je pospešiti Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje („Protokol SEA“). Komisija je v imenu Evropske skupnosti podpisala protokol SEA 21. maja 2003, na peti ministrski konferenci z naslovom „Okolje za Evropo“, ki je potekala v Kijevu v Ukrajini maja 2003.

Cilj Protokola SEA je jamčiti visoko stopnjo varovanja okolja in zdravja, tako da se zagotovi, da sta ta vidika upoštevana pri ukrepih in instrumentih, namenjenih zagotavljanju trajnostnega razvoja.

V tem smislu namerava Evropska skupnost izvajati člen 13 protokola o strateški presoji vplivov na okolje h konvenciji iz Espooja s postopki za presojo vplivov, določenimi v sporočilih o presoji vplivov, v katerih so uravnoteženo obravnavani gospodarski, družbeni in okoljski vidiki trajnostnega razvoja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Boguslawa Sonika „Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje“ bomo podprli. Ko se spodbuja trajnostni razvoj, je treba upoštevati skrb za okolje in zdravje. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Poročilo: Ewa Klamt (A6-0246/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ko je bil oktobra 2004 podpisan sporazum o pridružitvi Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, pristop Lihtenštajna ni bil mogoč, ker ni bilo sporazuma o obdavčitvi prihrankov (ta sporazum je bil sklenjen šele leto pozneje).

Glede na to, da je več desetletij veljala politika prostega gibanja oseb med Švico in Lihtenštajnom, bi bilo treba v ta sporazum vključiti tudi Lihtenštajn.

Zato podpiram to pobudo, ki prek protokola, priloženega zadevnemu sporazumu, povezuje to državo s schengenskim območjem. Lihtenštajn bo moral sprejeti in uporabljati celoten schengenski pravni red, razen določb novih zakonov ali ukrepov, ki so povezane z uveljavljanjem nalogov za iskanje in/ali zaseg dokazov v okviru preiskav ali postopkov zaradi kršitev na področju neposredne obdavčitve (ki se po nacionalni zakonodaji Lihtenštajna ne kaznujejo z zaporno kaznijo).

Strinjam se s stališčem poročevalke Ewe Klamt, da mora Evropski parlament privoliti v sklenitev protokola kot v primeru sporazuma, s katerim je povezan zadevni protokol. Vendar je treba Evropskemu parlamentu omogočiti dostop do več informacij o tekočih mednarodnih pogajanjih, da bo lahko ustrezno in enotno izvajal svoje pristojnosti.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, da sem izrazil svoje nasprotovanje neuspehu Komisije in Sveta pri reševanju težav v zvezi z davčnim rajem v Evropi. Seveda Lihtenštajn ni edini davčni raj v Evropi, vendar je mogoče te majhne države prepričati, da začnejo ukrepati, le s političnim pritiskom. Vendar smo do teh držav in njihovih državljanov zelo popustljivi, čeprav so zaradi njihovih bančnih pravil in tajnosti države članice vsako leto prikrajšane za milijarde evrov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Doslej sta Švica in Lihtenštajn z EU ohranjala privilegirano partnerstvo prek različnih dvostranskih sporazumov, kar bi zagotovo lahko priporočili vsem državam, ki želijo ohranjati svojo suverenost in identiteto. Dejstvo, da je bilo sodelovanje Lihtenštajna v schengenskem programu pogojeno s sporazumi v zvezi z obdavčitvijo dohodka od prihrankov, za EU ni pozitivno. To spominja na grožnjo Schengen-Dublin, namen katere je bilo večje zavedanje Švicarjev v zvezi s tem.

Ni prav, da se z več milijoni pomoči in različnimi varljivimi obljubami privabi nove članice ali države prisili k večji zavezanosti EU ter se jim tako onemogoči, da bi zunaj Skupnosti ravnale po lastni presoji.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0268/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja uredba določa enotno obliko za vizume, vendar ni pripeljala do enkratnega številčenja vizumov v državah članicah.

Da je posamezni vizum, ki ga je državljanu tretje države izdala ena od držav članic, prepoznaven, je navedena številka. Kljub nekaterim razlikam med državami članicami do zdaj to ni bilo tako pomembno, ker se vizum pregleduje le vizualno s preverjanjem strojno berljivega dela.

Vendar ko začne delovati vizumski informacijski sistem (VIS), je treba preverjanje na zunanjih mejnih prehodih opravljati s številkami vizumske nalepke in prstnimi odtisi upravičenca.

Zato je treba številčenje vizumov spremeniti, da bo številka vizumske nalepke enkratna, s čimer se bo zagotovilo, da bo med postopkom preverjanja mogoče najti le ustrezni dosje prosilca za vizum, s katerim se bodo na meji preverili njegovi prstni odtisi.

Zato podpiram ta predlog, da se zagotovi enkratno številčenje vizumskih nalepk za VIS ter da se tako jamči, da bo ta sistem za izmenjevanje informacij o vizumih ob vstopu v veljavo lahko deloval čim bolj pravilno in tako zmanjšal tveganje neupravičenega dostopa do osebnih podatkov.

– Poročilo: Christian Ehler (A6-0254/2008)

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo in upam, da bo podaljšanje sporazuma o znanosti in tehnologiji med Evropo in Indijo pridobilo nov pomen, ker do zdaj potencial sodelovanja na področju znanosti ni bil v celoti izkoriščen. Do zdaj je bil to le papirnati sporazum in upam, da bo novi sporazum zagotovil dejanske ukrepe na obeh straneh.

Znanost in tehnologija predstavljata ključni element strateškega partnerstva med EU in Indijo in eno od najbolj obetajočih področij za sodelovanje, od katerega obe strani pričakujeta prednosti.

Okrepitev sedanjega sporazuma je pozitivna, vendar mora ta novi sporazum obravnavati ključne izzive, s katerimi se soočamo, zlasti podnebne spremembe, varnost oskrbe z energijo in epidemije. Obstaja resnična priložnost za vlaganje sredstev v raziskave in razvoj, da se doseže skupne rešitve.

Na koncu želim poudariti, da ta sporazum ne omogoča le sodelovanja na področju glavnih svetovnih vprašanj, temveč tudi pomembne spremembe za prebivalce Indije, ki še vedno nimajo dostopa do osnovne tehnologije. Evropa bi lahko s prenosom dela svoje sedanje tehnologije pripomogla h gospodarskemu in socialnemu razvoju Indije.

– Poročilo: Diana Wallis (A6-0277/2008)

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glede na zmedo med glasovanjem naj pojasnim, da sem želela podpreti obdržanje imunitete gospoda Witolda Tomczaka, zato je moj glas treba šteti kot glas proti poročilu.

– Poročilo: Giuseppe Gargani (A6-0222/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker je ta predlog protisloven, smo se glasovanja vzdržali. Nekateri vidiki so pozitivni, zlasti morebitne spremembe statuta Sodišča Evropskih skupnosti, da bi se Evropskemu parlamentu zagotovila pravica do predložitve svojih pripomb Sodišču v vseh primerih, ko postanejo njegove posebne pravice neposredno ali posredno vprašljive, z namenom, da sodelovanje Evropskega parlamenta, ko ta formalno ni stranka v postopku, ne bi bilo prepuščeno diskrecijski pravici Sodišča. Vendar bi drugi vidiki dejansko lahko okrepili federalizem, zato se s tem predlogom ne strinjamo.

Poleg tega menimo, da je temeljnega pomena, da Evropski parlament spoštuje suverenost držav članic in potemtakem tudi nacionalnih sodišč. Čeprav se strinjamo, da je vzpostavitev politike sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi sodišči lahko pomembna, moramo vztrajati pri zahtevi, da se to sodelovanje ne uporablja za izpodbijanje nacionalnih pravic, vključno s suverenostjo nacionalnih sodišč, in načela subsidiarnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Garganija raziskuje možnosti Evropskega parlamenta za zaščito svojih posebnih pravic pred nacionalnimi sodišči. Zdaj Parlament ne more zagovarjati svojih odločitev pred nacionalnim sodiščem. Strinjam se s tem samoiniciativnim poročilom, ki skuša najti načine za bolj usklajeno izvajanje politike med državami članicami.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Danes je Parlament glasoval za zdravje in varstvo potrošnikov EU. Varstvo potrošnikov in zdravje naših državljanov sta osrednji temi tega svežnja glede hrane, ki zadeva uredbo v zvezi z aditivi, encimi in aromami, za katero je glasovala velika večina Parlamenta.

Aditivi, encimi in arome se bodo odobrili, preden bodo dodani hrani. To je koristno tudi za industrijo, ker je pristop v smislu usklajenosti in jasnosti v državah članicah EU doslednejši. Živilska barvila v proizvodih bodo jasno navedena. Za potrošnike sta pomembni dve zadevi, in sicer podatki v zvezi z nesposobnostjo prenašanja nekaterih snovi (na primer azobarvil) ter zavajajoče oznake v zvezi z vrsto proizvoda, svežostjo, kakovostjo sestavin, naravnostjo in hranilno vrednostjo. Kar zadeva arome za živila, je zaželeno, da je hrana čim bolj naravna. Parlament je glasoval za zaščito pred kakršnim koli omejevanjem uporabe zelišč in začimb. Ta zelišča in začimbe so se uporabljali več stoletij in niso imeli škodljivih učinkov.

Nove znanstvene ugotovitve raziskave iz Southamptona, ki dokazujejo škodljivost nekaterih snovi aditivov v živilih za otroke, jemljem resno in pričakujem, da bo Komisija to podprla.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s predlogom Ase Westlund za uredbo, ki bi vzpostavila skupni postopek odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila. Boljša preglednost postopka odobritve za takšne sestavine bi dodatno podprla varstvo potrošnikov po Evropi. Potrošnik mora biti opremljen z vsemi orodji, ki so potrebna za ozaveščeno odločitev glede živil, ki so nam na voljo. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0180/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo proti predlogom sprememb 14–19. To je odločitev z druge obravnave. Države članice v Svetu ministrov so nasprotovale označevanju in prepovedi azobarvil, vendar so bile na koncu prisiljene sprejeti kompromisno rešitev glede označevanja. To je velika zmaga in upamo, da je ne bo ogrozilo glasovanje za populistične predloge sprememb, ki ne omogočajo resničnega izboljšanja stanja.

Švedski socialdemokrati smo si prizadevali za prepoved v zvezi z azobarvili in si bomo še naprej, vendar ne nameravamo nadaljevati s populističnimi pobudami ali populističnim glasovanjem, s čimer bi lahko po nepotrebnem ogrozili zdravje otrok.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. — (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Westlund sem podprl, ker se strinjam s poročevalko, da je treba zakone v zvezi z umetnimi aditivi za živila okrepiti. Menim, da si moramo bolj prizadevati za to, da bodo potrošniki jasno obveščeni o konzervansih v kupljenih živilih.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V postopku odobritve aditivov za živila si moramo prizadevati za večjo preglednost in okrepiti varstvo potrošnikov, zlasti tistih, ki ne prenesejo določenih snovi. Prav tako je treba v postopku odobritve uporabe vsakega aditiva poleg številnih drugih dejavnikov upoštevati tudi varstvo okolja.

Kot je bilo dogovorjeno na prvi obravnavi, je treba pojasniti, kaj je za potrošnika zavajajoče, ter kot dejavnik, ki ga je ob odobritvi uporabe aditiva treba upoštevati, vključiti varstvo okolja.

Predlogi sprememb, sprejeti na drugi obravnavi, so dejansko namenjeni okrepitvi omenjenih vidikov v končnem besedilu, dodatni okrepitvi varstva potrošnikov in varstva okolja ter pojasnitvi pogojev za odobritev aditivov.

Ko bo zadevna uredba začela veljati, bodo aditivi tem zahtevam morali ustrezati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Westlund o aditivih za živila. Nedavna raziskava Univerze Southampton je ta parlament opozorila na možne nevarnosti azobarvil, ki se uporabljajo za obarvanje nekaterih sladkarij in pijač. Tudi zaradi omenjenih nevarnosti v zvezi z označevanjem je zelo pomembno, da se potrošniki zavarujejo pred škodljivimi učinki teh aditivov, kot je na primer hiperaktivnost pri otrocih. Vseevropska uredba o tovrstnih aditivih je nujna in poročevalki čestitam za poročilo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Azobarvila se dodajajo živilom in pijačam, da se spremeni njihov izgled. Vendar je tveganje za zdravje državljanov zaradi njihove uporabe nepotrebno. Raziskava Univerze Southampton je pokazala, da so azobarvila nevarna za otroke, ker lahko povzročijo hiperaktivnost in povečajo tveganje za učne težave. Podpiram pobudo evropskih proizvajalcev na Danskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu, da bi postopoma in prostovoljno odpravili uporabo azobarvil za živila.

Varstvo potrošnikov in zlasti varstvo otrok, ki so najranljivejša skupina, je za Evropski parlament prednostna naloga. Zato se strinjam s poročilom gospe Åse Westlund, ki vključuje nov pristop k evropski politiki na področju varovanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni, zlasti pri otrocih.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Resnično podpiram poskuse tega poročila, da bi se označili proizvodi, v katerih so aditivi, ki vsebujejo azobarvila. Menim, da bi bil postopek označevanja pošten kompromis, če bi imeli potrošniki pri uporabi in uživanju tovrstnih aditivov v svojih družinah možnost izbire.

Vedno bolj jasno je, da azobarvila prispevajo k slabšemu zdravstvenemu stanju in morebitnim vedenjskim težavam. Prav je, da zdaj ukrepamo in si prizadevamo za najboljše možne standarde.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Åsa Westlund (A6-0179/2008 in A6-0180/2008)

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Da zaščitimo zdravje, zlasti zdravje otrok, je treba aditive za živila ustrezno označiti in uporabo nekaterih odpraviti. Strinjam se s poročiloma Åse Westlund in ji zanju čestitam.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Mojca Drčar Murko (A6-0177/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo obravnava kot posebej pomembne tiste vidike, katerih cilj je zagotovitev varnosti hrane, pri čemer se upoštevajo interesi potrošnika, od katerih je najpomembnejši, da je hrana čim bolj naravna.

Dobro znano je, da niso vse arome, ki so s toksikološkega stališča neoporečne, koristne za potrošnike, zato je treba zagotoviti pravico potrošnikov do izbire.

V postopku odobritve arom se na primer „razumna tehnološka potreba“ združuje z drugimi strategijami EU, kot je boj proti debelosti, ker dodajanje premočnih arom lahko prikrije slabo kakovost pripravljene hrane.

Svet in Parlament imata različni stališči glede nekaterih živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih oziroma njihovih najvišjih vrednosti, navedenih v Prilogi III.

Vemo, da je sporno načelo, da bi morali proizvajalci začimb in zelišč v primeru vsakega zelišča posebej ovreči zakonsko podmeno škodljivosti. Bolj smiselno bi bilo, če bi postopek potekal v obratni smeri. To vprašanje bo še naprej sporno.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom Mojce Drčar Murko o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih. Verjamem, da poročilo ščiti koncepte o varnosti hrane in varstvu potrošnikov. Pomembno je, da se evropski potrošniki ne zavajajo glede arom v živilih, ki jih uporabljajo. „Naravna aroma“ mora pomeniti natančno to in podpiram priporočila poročila glede zagotavljanja tega. Glasoval sem za zadevno poročilo.

– Priporočilo za drugo obravnavo: Avril Doyle (A6-0176/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo zadeva uredbo, katere cilj je določiti pravila in postopke za odobritev encimov za živila, razen tistih, ki veljajo za aditive za živila. Evropska komisija pravi, da si je industrijska panoga močno prizadevala za usklajeno zakonodajo. ki bi vključevala postopek odobritve encimov za živila v Skupnosti, saj pomanjkanje zakonodaje EU na tem področju vodi v nepošteno trgovinsko prakso.

Parlament vztraja pri tem, da se v besedilu ohrani vrsta pomembnih predlogov sprememb osnutka uredbe, ki ga je predlagala Komisija, sprejetih na prvi obravnavi. Zato ponavlja svoje mnenje, da bi moralo imeti previdnostno načelo osrednjo vlogo v vsaki oceni tveganja in ga je zato treba v temu predlogu poudariti. Parlament je tudi okrepil določbe o zaščiti potrošnikov, da se zagotovi, da se potrošniki v zvezi z encimi za živila ne zavajajo glede vrste, kakovosti in sestave proizvodov, zaradi česar je bil ta koncept ponovno uveden.

Poleg tega encimi za živila niso in ne morejo biti gensko spremenjeni mikroorganizmi. Preprečiti moramo pridobivanje encimov za živila iz gensko spremenjenih organizmov. Če pa bi se to zgodilo, je treba pojav jasno opredeliti in ne zavajati potrošnikov. Treba je zagotoviti visoko stopnjo varnosti hrane.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospe Doyle skuša uskladiti nadzor nad encimi za živila. To, da morajo industrija in države članice obveščati Komisijo o kakršnem koli vprašanju varnosti v zvezi z encimi, je pozitiven znak za zagotovitev najvišjih možnih standardov o varnosti hrane v Uniji. Zato sem glasoval za poročilo.

– Poročilo: Peter Liese (A6-0220/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Glasovanja sem se vzdržal, ker sem želel poudariti, da to poročilo ne upošteva razlike med otoškimi državami in celino.

Malta nima železniške povezave s celino, ampak le morsko in zračno. Poleg tega je gospodarstvo Malte zelo odvisno od turizma, saj Malto vsako leto obišče več kot milijon ljudi z zrakoplovi in skoraj pol milijona z morskimi plovili. Zaradi zakonodaje, ki vstopa v veljavo, so se na primer stroški za družine iz Združenega kraljestva zvišali za 160 funtov.

Pomembno je nadzorovati emisije, vendar je pomembno tudi razlikovati med različnimi pričakovanji in dejanskim stanjem držav v EU. Načelo enotnosti je v primeru posebnih okoliščin diskriminatorno.

  Christine De Veyrac (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem poročilo Petra Lieseja o vključitvi letalstva v sistem za trgovanje z emisijami, ker menim, da je kompromis, ki sta ga sklenila Parlament in Svet, uravnotežen in realen.

Nedvomno je treba hitro in učinkovito ukrepati, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in zlasti vpliv prometa na globalno segrevanje.

Vendar je bilo treba za uspeh te zakonodaje okoljske zahteve uskladiti z mobilnostjo državljanov.

Prizadevanja za letalski sektor morajo biti dovolj velika, da niso potrebni kompromisi o znižanjih v drugih sektorjih, vendar dovolj usklajena, da ne ovirajo rasti industrije.

Z zakonodajo, ki smo jo sprejeli, se strinjam, ker upošteva te zahteve.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo Petra Lieseja o priporočilu za drugo obravnavo predloga o vključitvi letalstva v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ker menim, da je dvig globalne temperature bistveno in nujno omejiti na +2 °C.

Letalski sektor se širi. Emisije ogljikovega dioksida iz zrakoplovov so se od leta 1990 povečale za 87 % in predvideno je, da se bo njihova vrednost do leta 2020 podvojila. Zato so potrebni ukrepi, da se na mednarodni ravni jasno sporoči, da si EU prizadeva za boj proti podnebnim spremembam, vendar je treba upoštevati tudi sklenitev mednarodnega sporazuma pred konferenco v Københavnu leta 2009.

Doseženi kompromis vključuje veliko pozitivnih vidikov, kot so: sistem izvzetja, uveden za najbolj oddaljene regije; uporaba dohodkov, ustvarjenih z licitiranjem pravic do emisij v boju proti podnebnim spremembam; in ukrepi za boj proti krčenju gozdov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Predlog, o katerem smo glasovali v Parlamentu, je že kompromis, čeprav nezadovoljiv, o prvotnem predlogu Komisije in ne upošteva težav držav v neugodnem gospodarskem položaju, zlasti najbolj oddaljenih regij. Vemo, da je treba zmanjšati onesnaževanje, vendar je treba tudi upoštevati težave, s katerimi se soočajo države s šibkejšim gospodarstvom.

Kompromis, o katerem smo glasovali danes, ne preprečuje vseh negativnih posledic sistema za trgovanje, vendar zmanjšuje številne od njih, tako da prestavlja datum začetka veljave prvotnega predloga Parlamenta ter zmanjšuje obseg licitacije in pritisk na šibkejša podjetja.

Pogajanja glede izvzetja za najbolj oddaljene regije so postala zelo pomembna tema v tem parlamentu, ker prvotni predlog Komisije, kot veste, ni upošteval nobenih izjem za zadevne regije. To je pomenilo, da naj bi vse lete iz teh regij ali vanje kril splošni sistem.

V besedilu, ki je bilo končno sprejeto, se je ohranila možnost izvzetja, vendar njen obseg ni tako širok, kot bi moral biti. Zato vztrajamo, da se iz tega sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov ne izključijo le leti med otoki, temveč tudi leti med otoki in celino.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Jasno je, da je treba za vsako ciljno obdobje v sistemu Skupnosti, ki vključuje letalstvo, v odvisnosti od uporabljenega referenčnega obdobja za ciljno obdobje v letalstvu, cilj za letalstvo postaviti glede na povprečna prizadevanja, ki so zahtevana v vseh drugih sektorjih z omejenimi viri v vseh državah članicah. Če letalski sektor ne bi sodeloval v tem sistemu, bi bilo več dodatnih dolgoročnih stroškov.

Za to poročilo sem glasoval, ker sem prepričan, da je v Skupnosti potreben celosten pristop k sistemu za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Ker letalstvo prispeva h globalnemu vplivu človekovih dejavnosti na podnebne spremembe, je običajno, da v tem sektorju veljajo pravično obravnavanje ter pravila in določbe, ki so usklajeni na ravni Skupnosti.

(RO) Jasno je, da je treba za vsako ciljno obdobje v sistemu Skupnosti, ki bo vključevalo letalstvo, v odvisnosti od uporabljenega referenčnega obdobja za ciljno obdobje v letalstvu, cilj za letalstvo postaviti glede na povprečna prizadevanja, ki so zahtevana v vseh drugih sektorjih z omejenimi viri v vseh državah članicah. Če letalski sektor ne bi sodeloval v tem sistemu, bi bilo v dolgoročnem smislu več dodatnih stroškov.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Končnega glasovanja o poročilu gospoda Lieseja sem se vzdržal. Menim, da Evropska unija pristopa enostransko zunaj kjotskega protokola, kar izključuje letalski in pomorski sektor. Čeprav obstajajo številni razlogi za obravnavanje vpliva podnebja na dva najpomembnejša sektorja mednarodne trgovine, Evropska unija ne more enostransko spremeniti večstranskega sporazuma, hkrati pa na primer zahtevati, da Združene države ratificirajo kjotski protokol. Predlogi EU v zvezi z letalstvom bi bili kvečjemu primerni za obdobje po kjotskem protokolu, tj. leta 2013, in še to po mednarodnem sporazumu v Københavnu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − S poročilom gospoda Lieseja o vključitvi letalstva v evropski sistem za trgovanje z emisijami se strinjam. Parlament mora pojasniti svojo vlogo v boju proti podnebnim spremembam in sprejeti ambiciozno zastavljeno okoljsko zakonodajo. Zdi se, da so sklepi, ki smo jih dosegli v razpravah s Svetom, korak v pravo smer. Zdi se, da je dražba 15 % emisij v letalstvu, ki naj bi se leta 2013 povečala, zadovoljiv kompromis.

Čeprav podpiram priporočila tega poročila, mora Parlament v sistemu za trgovanje z emisijami EU še naprej ambiciozno postavljati cilje v zvezi z emisijami v letalstvu in pri načrtovanju splošnega pregleda sistema za trgovanje z emisijami upoštevati predloge gospoda Lieseja. Glasoval sem za to poročilo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Emisije plinov iz zrakoplovov so se od leta 1990 podvojile in še naprej naraščajo. Če se EU resnično namerava soočiti s podnebnimi spremembami, mora na tem področju pridobiti vodilno vlogo v svetu. Ni dovolj, da o tem le govorimo; sprejeti moramo zakonodajne ukrepe. Menim, da je direktiva, katere namen je vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, pozitiven korak.

Poročilo gospoda Petra Lieseja je uravnotežena in realna rešitev, je kompromis med varovanjem okolja na eni strani in zagotavljanjem konkurenčnosti evropske letalske industrije na drugi strani. Ne smemo diskriminirati evropskih letalskih družb, zlasti ne tistih iz novih držav članic EU, ki si prizadevajo, da bi dohitele splošen trend. Zato morajo pravila zdrave gospodarske konkurence v enaki meri veljati za letalske družbe iz tretjih držav. Treba je skleniti mednarodni sporazum in zato se mora EU pogajati z Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko.

Prav tako se moramo zavedati, da je v nekaterih primerih mogoč le letalski prevoz, ki povezuje EU z oddaljenimi regijami. Veliko prispeva k razvoju turizma in zato ne sme veljati splošno prepričanje, da je letalski prevoz znak razkošja.

Menim, da bo skupno stališče Evropskega parlamenta in Sveta prispevalo k čistim zrakoplovom in uvedbi nove tehnologije v letalsko industrijo, zato sem glasovala za zadevno poročilo.

  Frédérique Ries (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Če danes sprejmemo direktivo, katere namen je vključitev zračnega prometa v evropski sistem trgovanja z emisijami, ostaja Evropska unija v boju proti podnebnim spremembam uspešna.

Ni mogoče, da se ne bi strinjali s tem poročilom med Evropskim parlamentom in Svetom, ki bo zagotovil postopno in realno zmanjšanje toplogrednih plinov od leta 2012 za vse lete iz Evrope in v Evropo.

Zlasti se strinjam s sprejetjem dveh posebnih ukrepov, ki na srečo kažeta, da Evropa še vedno pogosto sprejema zelo uravnoteženo zakonodajo, ki upošteva vključene manjše strani: čarterski zrakoplovi, raziskovalna letala in mali letalski prevozniki bodo lahko nadaljevali z leti brez zaskrbljenosti v zvezi z zavezujočimi določbami v direktivi; iztržki, ustvarjeni z dražbo 15 % pravic do emisije CO2 se bodo uporabili za raziskave in razvoj v letalskem sektorju.

To je še pomembnejše, ker če je edina rešitev za EU inovacija, bodo morali biti strojniki zelo iznajdljivi, da se bo onesnaženje, ki ga povzročajo letala, zmanjšalo v času, ko se stopnja zračnega prometa povečuje za 5 % na leto.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Danes bom podprl poročilo gospoda Lieseja, ker je uravnoteženo in praktično, čeprav nekoliko zapleteno.

Treba je priznati, da mora biti civilno letalstvo vključeno v sistem trgovanja z emisijami; okoljevarstveniki morajo priznati, da ljudje želijo uporabljati letalski prevoz in da letalska industrija veliko prispeva h gospodarski blaginji številnih naših regij in nacionalnih gospodarstev.

Še vedno menim, da so v tem sporazumu prisotne težave. Še vedno menim, da lahko ukrep stoodstotne dražbe do leta 2020 malim in regionalnim letalskim prevoznikom povzroči resne težave.

Vendar je to kompromisna rešitev. Še vedno menim, da bodo države zunaj EU ovirale uveljavitev zadevne uredbe v zakonodajnem in drugih smislih, zlasti Združene države in Rusija, s čimer bo sklenitev svetovnega sporazuma otežena. Vendar je to le začetek in Komisiji moramo čestitati za njen pogum in pripravljenost.

Letalska industrija se zdaj bori predvsem zaradi visokih cen goriva, zaradi česar je bil potreben kompromis o sistemu za trgovanje z emisijami. Vem, da niso zadovoljni letalski prevozniki; vem, da niso zadovoljni okoljevarstveniki. Torej so naši poročevalci morda imeli prav.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Če želi EU doseči podnebni cilj 20-odstotnega znižanja emisij CO2 do leta 2020, mora biti v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov vključen tudi letalski sektor. Emisije v letalstvu so se v zadnjih nekaj letih zvišale za skoraj 90 %.

Hkrati letalstvo ne plačuje trošarine za letalsko gorivo in DDV za letalske vozovnice. Zato so zakonodajni ukrepi nujni. V poročilu je uvedba sistema za trgovanje predvidena leta 2011, in sicer za vse lete z evropskih letališč in na evropska letališča. Od leta 2012 bo morala biti stopnja toplogrednih plinov tega sektorja za 1,5 % nižja. Predlagana stopnja pravic na dražbi je veliko previsoka. Menim, da mora letalski sektor na začetku na dražbi ponuditi 25 % pravic. Ne nazadnje cilj ni samo trgovanje, ampak zmanjšanje emisij.

Parlament je tudi izrazil mnenje o uporabi iztržkov dražbe. Želi, da se ta denar porabi za znižanje davkov za okolju prijazne oblike prevoza in vlaganje sredstev v raziskave tehnologije za zrakoplove, ki manj onesnažujejo. Ta kompromis ni popoln, vendar pomeni napredovanje, zato lahko Zeleni doseženi sporazum podpremo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Vključitev letalskih dejavnosti v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov je dobrodošla.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Žal mi je, da niso bile najbolj oddaljene regije v celoti izvzete iz vključitve civilnega letalstva v sistem za trgovanje z emisijami, čeprav bi bile zaradi oddaljenosti do tega upravičene.

Vendar me veseli, da smo z odločnim prizadevanjem napredovali.

Zato sklenjeni sporazum posebej upošteva sredstva za zmanjševanje ali celo odpravo težav v zvezi z dostopom in konkurenčnostjo, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Poleg tega bodo leti v najbolj oddaljenih regijah po nemirnih razpravah predmet odstopanja in to nanje ne bo vplivalo. Veseli me, da so najbolj oddaljene regije vključene v klavzulo o reviziji, ki zadeva oceno učinka sistema za trgovanje z emisijami na zračni promet.

Zlasti se zahvaljujem Evropskemu parlamentu, ki je od samega začetka upošteval mojo prošnjo za posebno obravnavanje najbolj oddaljenih regij; to stališče bodo sčasoma prevzele države članice. Jacquesu Barrotu, evropskemu komisarju, ki je bil prej odgovoren za promet, želim čestitati za njegovo zanesljivo podporo.

Na koncu naj povem, da končni sporazum ni vključeval nobenega predloga, ki bi koristil najbolj oddaljenim regijam, kar bi zlasti omogočalo uporabo iztržkov dražbe pravic za odpravo težav, ki so značilne za najbolj oddaljene regije.

– Poročilo: Richard Corbett (A6-0197/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo britanskega kolega Richarda Corbetta o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili. Strinjam se z vsebino poročila, da mora delo Parlamenta potekati na preprostejši, enostavnejši in hitrejši način. Kljub temu je treba poslancem omogočiti, da Komisiji in Svetu postavijo pisna vprašanja, čeprav se strinjam, da je pomembno preprečiti zlorabo tega sistema. Strinjam se, da se poslancem, ki se udeležijo seje, zagotovi več možnosti za govor. Mislim, da pomeni zamisel, da bi imelo 40 poslancev, tako kot poslanske skupine, možnost predstaviti nadomestno rešitev, tudi napredovanje v demokratičnem smislu.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo glasovali proti poročilu o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta.

Tako smo se odločili, ker lahko samoiniciativna poročila, ki so povezana z zakonodajno dejavnostjo, pomembno vplivajo na redno delo. Zato je treba poslancem Evropskega parlamenta omogočiti, da lahko na plenarnem zasedanju vplivajo na tovrstna poročila v skladu s postopkom, ki velja za zakonodajna poročila.

Čeprav je potreben pregled postopkov za pisna vprašanja, menimo, da je najpomembnejše zaščititi neodvisnost in pravico držav članic do postavljanja vprašanj drugim institucijam v zvezi z njihovimi odločitvami in odgovornostjo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti temu poročilu, ker je njegov osrednji namen oslabiti demokratično in pluralistično delovanje Evropskega parlamenta. Z izhodiščem, ki sploh ni resnično – obstoj reformne pogodbe, želi večina tega parlamenta zmanjšati pravice poslancev in jim preprečiti samoiniciativno ukrepanje, povečati moč predsednika Evropskega parlamenta in tako zmanjšati pluralizem parlamentarne razprave.

Ta želja po odvzemu moči demokraciji in sposobnosti poslancev za ukrepanje je jasna tudi iz vzpostavitve smernic o postopku za pisna vprašanja, ki se postavijo Svetu in Komisiji.

Vendar je ta odločitev le en element splošnejše protidemokratične smernice, ki jo zagovarja večina tega parlamenta, zlasti večje politične skupine (PPE in PSE). Še en temeljni element je zahteva po novih in strožjih merilih za sestavo političnih skupin, ki jo moramo prav tako zavrniti in ji odločno nasprotovati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Predlogi gospoda Corbetta o spremembi poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili omogočajo uspešnejše in učinkovitejše delovanje Parlamenta. Glasoval sem za priporočila gospoda Corbetta.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Kot demokrata me v zvezi s poročilom gospoda Corbetta presenečata zlasti dva predloga sprememb, ker ne verjamem, da sta mišljena resno.

Del demokratičnih pravic poslanca v praktično vsaki demokratični državi je, da lahko izvoljene voditelje sprašuje o njihovih pristojnostih in odgovornostih.

Omejevanje števila in vsebine teh vprašanj je bolj podobno zamisli o zasliševanju na sodišču kot pa zamisli o pravilih demokratično legitimne institucije, zato je treba predlog v celoti zavrniti. Tako lahko glasujem le proti poročilu.

– Poročilo: Jutta Haug (A6-0262/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo nemške kolegice Jutte Haug o prvih premislekih o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandatu za usklajevanje, ki zagotavlja okvir za premislek o strukturi prihodnjega proračuna EU. Predhodni predlog proračuna za leto 2009 znaša 134,395 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti, kar ustreza 1,04 % BND in je 3,1 % več kakor v proračunu 2008, ter 116,7 milijonov EUR odobritev plačil, tako da znaša razlika do zgornje meje za obveznosti 2,6 milijona EUR in za plačila 7,4 milijona EUR. Glede na potrebo po Evropi z rezultati ne morem razumeti, zakaj je stopnja odobritev plačil tako nizka. Poleg prednostnih nalog bo treba zagotoviti, da se dodelijo ustrezna sredstva za kohezijsko politiko, financiranje evropske politike za mala in srednja podjetja ter zunanje ukrepanje. Končno bo zelo pomembno upoštevati večje evropske infrastrukture (prometna omrežja, energija, prostor, voda, nove tehnologije, zdravstvo itd.), katerim se vedno namenja premalo sredstev kljub dejstvu, da predstavljajo glavno oporo konkurenčnosti Evrope v okviru svetovne gospodarske in socialne konkurence.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glede na načrtovan časovni razpored za ratifikacijo lizbonske pogodbe, naj bi imela Parlament in Svet leta 2009 enake pravice, kar zadeva oblikovanje zakonov in proračunske zadeve, dodeljevanje novih pristojnosti Evropski uniji in uvajanje temeljnih sprememb v dosedanji proračunski postopek.

Zato je še pomembnejše, da ima Evropska unija sredstva, ki so potrebna za izvajanje sedanjih politik in dejavnosti na različnih področjih, ter da je hkrati dovolj prilagodljiva za soočanje z novimi političnimi izzivi. Zato je predlagana nenavadno nizka stopnja sredstev za plačila v začetni predlog proračuna (116 736 milijonov EUR), kar je 0,9 % BNP, ali znižanje za 3,3 % glede na leto 2008, zelo presenetljiva. Prav tako so zaskrbljujoča proračunska znižanja, ki jih je predlagala Evropska komisija za informacijske kampanje, ki so bile že pred časom načrtovane za leto 2009, za volitve v Evropski parlament ali možen začetek veljave lizbonske pogodbe.

Prednostna naloga v okviru usklajevalnega sestanka o proračunu mora biti zagotovitev ustrezne stopnje sredstev za plačila in informacijsko politiko Unije. Prav tako je pomembno, da se Komisiji predstavijo predlogi o financiranju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, da se prepreči njihovo financiranje s sredstvi iz rezerv večletnih finančnih okvirov. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo imela Evropska unija dovolj finančnih virov za soočanje z novimi izzivi na področju „konkurenčnosti za rast in zaposlovanje“ ter da se ne bodo zmanjšala sedanja sredstva za pomembne programe, ki se že izvajajo.

  Roger Knapman (NI), v pisni obliki. − Menim, da moja država v nobenih sedanjih ali v prihodnosti mogočih okoliščinah ne sme financirati nobenih proračunskih programov EU. Menim, da so evropska služba za zunanjepolitično delovanje in vsi ostali vidiki lizbonske pogodbe v celoti neumestni. Zato, čeprav je dobrodošla kakršna koli zamuda pri financiranju takšnih programov, ne morem podpreti predloga spremembe, ki načeloma odobrava, da se mora evropska služba za zunanjepolitično delovanje skupaj z ostalimi novimi proračunskimi programi iz pogodbe financirati v času, ko pogodbo ratificira vseh 27 držav članic. Ne glede na to, ali je ratifikacija vseh držav verjetna ali ne, je še vedno mogoča, zato ne morem podpreti predloga spremembe, ki določa nekatere okoliščine, v katerih bodo predlagatelji priznali evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in druge nove proračunske programe iz lizbonske pogodbe kot načeloma upravičene.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo gospe Haug o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandatu za usklajevanje. To poročilo določa prednostno nalogo Parlamenta za naslednje leto. Glede na izrazito povišanje cen hrane in proizvodnih stroškov na ravni kmetije se zlasti strinjam s pozivom za primerno odzivanje na zahteve za pomoč v obliki hrane in varnost hrane.

Upam, da bo to odzivanje premišljeno, primerno ter da bo vključevalo resno zastavljen naložbeni program v kmetijskem sektorju v državah v razvoju in znotraj EU.

Zato sem glasovala za predlog spremembe 15, ki upošteva mejo v razdelku 2.

Vendar ni mogoče odobriti prizadevanj za vključitev mehanizmov za prenos neporabljenih sredstev skupne kmetijske politike v druge proračunske postavke.

Leta 2007 se je neporabljen denar skupne kmetijske politike uporabil za financiranje projekta Galileo. To ne sme postati pravilo.

  Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Tega predloga spremembe ne morem podpreti, ker v celoti nasprotujem vzpostavitvi in financiranju službe za zunanjepolitično delovanje in drugih tovrstnih programov, ki so odvisni od ratifikacije lizbonske pogodbe. Seveda je zelo pomembno, da programi, ki so vzpostavljeni v okviru t. i. lizbonske pogodbe, nimajo pravne podlage dokler pogodbe ne ratificira vseh 27 držav članic; vendar v celoti zavračam vse tovrstne programe in menim, da jih sploh ne bi smeli vzpostaviti ali financirati.

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospe Haug zahteva večja pooblastila za področje proračunskih pogajanj s Svetom. Iz tega je mogoče sklepati, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za stroškovne postavke, ki jih je predlagala Komisija. Zdi se, da si Evropski parlament pri financiranju ne določa omejitev. Mislim, da je ta pristop neustrezen. Izhodiščna točka mora biti splošen okvir, za katerega smo se dogovorili; potrebne prednostne naloge pa je treba nato vzpostaviti med različnimi stroškovnimi postavkami.

V sedanjih večletnih finančnih okvirih je potrebne več prilagodljivosti. Zato podpiram zamisel, da se presežki, ki so nastali na strani kmetijstva, uporabijo za druge namene.

– Poročilo: Marcin Libicki (A6-0225/2008)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot poročevalka o pobudi sinergija Črnega morja želim podpreti poročilo gospoda Libickija, ker je tema, ki jo obravnava, strateška ter presega območje Črnega morja in področje varstva okolja. Dejansko smo razpravljali o zadevi, ki je skupna regiji Baltskega morja in regiji Črnega morja ter vpliva na celotno Evropo: varnost oskrbe z energijo in evropska politika v tem smislu.

Ob upoštevanju vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti je bistveno, da njihova diverzifikacija predstavlja temeljno načelo evropskega koncepta varnosti oskrbe z energijo. Prav tako je pomembno razviti jasno evropsko politiko na področju energije, ki bi temeljila na solidarnosti in usklajenosti, da bi se izognili sklenitvi dvostranskega sporazuma, ki bi lahko vplival na interese držav članic in zlasti uničil večje, na evropski ravni priznane projekte, kot je projekt Nabucco.

Zato ponovno pozivam Komisijo in Svet, naj podvojita prizadevanja za uspešno izvajanje projekta Nabucco ter jasno oblikovanje skupne energetske politike. Tako stanje v baltski regiji kot stanje v črnomorski regiji kažeta, da je nujno začeti s konkretnimi in odločnimi ukrepi.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da glasujemo za poročilo gospoda Marcina Libickija o načrtovanem plinovodu skozi Baltiško morje, čeprav smo želeli, da bi bil poziv za raziskavo glede nadomestne poti po kopnem odločnejši. Vendar menimo, da je Parlament postavil jasno mejo, kar zadeva presojo vpliva na okolje, ki jo podpiramo in se z njo strinjamo. Pričakujemo, da se bodo nadaljnje odločitve sprejemale na podlagi obsežne in neodvisne raziskave. Območje Baltiškega morja je občutljivo in je že pod velikim okoljskim pritiskom. Če bo izdano dovoljenje za izgradnjo plinovoda, je najpomembneje, da bo vpliv na okolje čim manjši.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. — (PL) Gospod predsednik, posledica gradnje plinovoda Severni tok bi lahko bil poseg v skladišča orožja zadnje vojne. V morju je približno od 40 000 do 60 000 MT kemičnega orožja in točno mesto nahajanja tega orožja ni znano. Posledica posega v ta skladišča bi lahko bila zelo velika ekološka katastrofa.

To poročilo sem podprl, ker se strinjam s poročevalcem, da je nesprejemljivo, da se tako daljnosežen čezmejni projekt obravnava kot dvostransko vprašanje Rusije in Nemčije. Zaščita Baltiškega morja in prebivalstva baltskih držav mora biti ena od glavnih prednostnih nalog EU.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. − (RO) Strinjam se s stališčem, ki ga je Evropski parlament sprejel v zvezi z gradnjo plinovoda, ki bi povezal Rusijo in Nemčijo.

Evropska unija potrebuje celostno, skupno in skladno energetsko politiko ter dolgoročno strategijo, da se zagotovi energetska neodvisnost držav članic.

Evropska unija bi morala okoljska in geopolitična vprašanja v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic namesto z dvostranskimi pogodbami, sklenjenimi med nekaterimi državami članicami in Rusijo. Le tako lahko Evropska unija doseže stabilen položaj v pogajanjih z Rusijo, pri čemer se viri energije ne bodo spremenili v dejavnik političnega pritiska in bo EU lahko postala enakovredna partnerica Rusiji.

Tako bomo lahko odgovorili na upravičeno zaskrbljenost romunskih državljanov v zvezi s stalnim naraščanjem cene plina in elektrike, pri čemer bodo Romuni in njihov življenjski standard utrpeli pomembne negativne socialno-gospodarske posledice.

Hkrati bi lahko rešitev v obliki skupne evropske energetske politike dopolnila nesposobnost desno usmerjenih voditeljev v Bukarešti za spodbujanje energetskih interesov Romunije v odnosu z Rusijo.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Marcina Libickija. To je pomembno poročilo. Vendar vas želim opozoriti, da ne drži, da Evropski parlament to temo obravnava zaradi peticije državljanov. Kolega gospod Bogusław Sonik je razpravo o severnoevropskem plinovodu predlagal že več mesecev pred prejetjem peticij.

Presenečen sem, da temu poročilu tako nasprotujete. Pogosto razpravljamo o ekoloških vprašanjih in temu nihče ne nasprotuje. Vendar v tem določenem primeru nekatere države članice ne želijo, da se razišče vpliv projekta na naravno okolje. Zakaj? Odgovor je preprost: za nekatere države in politike je ta projekt pomembnejši od okolja. Morda bi morali ravno zato obravnavati politično in ekonomsko ozadje načrtovane naložbe. Poznam argument, da je to zasebni projekt. Vendar ne smemo pozabiti, da so v podjetju, ki naj bi gradilo ta plinovod, zaposleni nekdanji politiki. Rusija nima težav z izkoriščanjem zasebnih projektov za uresničevanje političnih ciljev.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu predlogu sprememb, ker dejansko spreminja bistvo prvotnega besedila. Prvotna različica besedila poziva k preučitvi nadomestnih možnosti za obstoječi projekt plinovoda, tj. takih, ki bi bile vsaj trikrat cenejše in ne bi močno ogrožale okolja. S predlogom sprememb, ki zaradi potrebe po zemeljskem plinu zanemarja okoljsko zakonodajo in skrbi državljanov, se ne morem strinjati. Poleg tega poudarjam, da je prvotni namen tega plinovoda obiti sedem drugih držav ob Baltiškem morju, da bi s plinom oskrbeli le eno ali dve državi članici, torej argumenta po zadovoljevanju vedno večjih potreb po zemeljskem plinu ne moremo jemati resno.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Odločno podpiram predlog iz poročila odbora, da se izdela presoja vplivov plinovoda Nord Stream na okolje. Vendar poročilo ne obravnava le tega: pomembni so tudi vidiki v zvezi z energetsko politiko. Energetske politike ne moremo oblikovati neodvisno od podnebne politike. V osnovi sta povezani, tako kot davčna politika in proračun ali pravo in pravosodje.

Za uresničevanje posameznih vidikov energetske politike so potrebni finančni ali drugi podobni instrumenti. V belih knjigah o temah s področja energetike v Uniji in v državah članicah Unije se stalno zahteva čiste, neodvisne in konkurenčne oblike energije, vendar deluje le tržni mehanizem za izpolnjevanje zadnjega merila, tj. konkurenčnosti.

Še vedno ne vidim nobenega tržnega mehanizma, namenjenega zmanjševanju naše odvisnosti od energije, zlasti zemeljskega plina iz Rusije. Ta teden bo evropski energetski forum razpravljal z državami članicami OPEC. Državam OPEC dejstvo, da je nepogrešljiv kartel s prevelikim vplivom na naše gospodarstvo, koristi.

Odvisnost od energije zaradi napak prejšnjih generacij raste in nam škoduje. Ko se odločamo o rešitvah za prihodnost, tudi v zvezi s plinovodi in drugimi oblikami ekonomske odvisnosti, moramo ta dejavnik upoštevati. Ali zagotavljamo trajnostni razvoj, ko želimo gospodarstvo z nižjimi emisijami ogljika, in ali napredujemo v pravi smeri?

Podnebne spremembe so resnične in stroški energije se zvišujejo. Zaradi vedno večje odvisnosti od zemeljskega plina sosednja država Evropske unije pridobiva moč, ki jo je pred dvajsetimi leti izgubila.

Nedvomno nočemo ponoviti napak naših političnih predhodnikov. V kratkem času moramo veliko narediti.

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram stališče poročevalca gospoda Marcina Libickija, da je lahko zaradi izvedbe projekta „Baltiški plinovod“ ogroženo okolje v osmih državah članicah Evropske unije, tj. Nemčije, Švedske, Finske, Latvije, Litve, Estonije, Danske in Poljske. Poleg tega lahko zvišanje cen zaradi stroškov gradnje plinovoda negativno vpliva na potrošnike.

Pomembna točka je nadomestni predlog za gradnjo severnoevropskega plinovoda na kopnem v državah članicah Evropske unije. Tako bi bile izpolnjene vse strateške in ekonomske zahteve iz sklepa 1364/2006/EC. Nadomestni predlog je varnejši z vidika okolja in tudi cenejši.

Zlasti podpiram izdelavo neodvisnih poročil in presojo vplivov gradnje plinovoda na okolje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Tako obsežen projekt, kot je plinovod Nord Stream, terja popolno in temeljito presojo povezanih posledic za okolje. Pred začetkom izvedbe projekta moramo zagotoviti, da izpolnjuje stroga okoljska merila. O poročilu Marcina Libickija o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo, sem glasoval v skladu s temi stališči.

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Danes bomo glasovali o zelo pomembnem poročilu o vplivu načrtovane gradnje t. i. baltiškega plinovoda, ki bo povezal Rusijo in Nemčijo, na naravno okolje Baltiškega morja. Načrtovani projekt je eden od številnih projektov na področju plinske infrastrukture, ki je potrebna za zadovoljevanje vedno večjih potreb EU po zemeljskem plinu. Vendar je treba nameniti posebno pozornost številnim dejavnikom v zvezi z izgradnjo tega plinovoda.

Zaradi tega najdaljšega in najplitvejšega plinovoda na svetu so resno ogroženi biotska raznovrstnost in naravni habitati ter varnost ladijskega prevoza v tej regiji, če sploh ne omenjamo potopljenih 80 000 ton streliva iz druge svetovne vojne. Kot član odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter poročevalec o konvenciji iz Espooja poudarjam, da mora vsaka tovrstna naložba s čezmejno razsežnostjo temeljiti na predhodnem temeljitem posvetovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi. Pozorni moramo biti na presoje kakršnih koli nadomestnih možnosti, kot so kopenske poti, pri čemer moramo upoštevati stroške gradnje in okoljsko varnost.

Zaradi vedno večje odvisnosti EU od majhnega števila energetskih virov in dobaviteljev moramo podpreti pobude, katerih cilj je zagotoviti raznolikost; razmisliti moramo, ali je rusko podjetje Gazprom, ki je lastnik 51 % delnic konzorcija Nord Stream, v tem pogledu res najboljša rešitev.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Veseli me, da glasujemo o poročilu o vplivu načrtovanega plinovoda v Baltiškem morju na okolje, ki ga je pripravil odbor za peticije. Poslanci Evropskega parlamenta morajo biti obveščeni o posledicah tega predloga.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Poročilo gospoda Marcina Libickija podpiram zaradi resne ekološke nevarnosti za Baltiško morje v primeru gradnje plinovoda, zaradi poskusa, da bi se izognili obveznemu pridobivanju soglasij vseh obalnih držav, ter zaradi neobstoja neodvisne in pozitivne presoje vplivov plinovoda na okolje. V energetski politiki Evropske unije je zlasti pomembno ohranjati načelo solidarnosti.

Glede na načrte za plinovod bodo države EU politično odvisne od Rusije, ki bo z naravnimi viri izsiljevala kupce. Poleg tega opozarjam, da se zaradi gradnje plinovoda v morju zvišajo tudi cene zemeljskega plina, saj gradnja v morju stane veliko več kot gradnja na kopnem.

– Poročilo: André Brie (A6-0269/2008)

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Delavska stranka v Evropskem parlamentu to parlamentarno poročilo podpira. Ob padcu talibanskega režima leta 2001 je šolo obiskovalo samo 900 000 otrok. Zdaj šolo obiskuje 6 milijonov otrok, številka pa še raste. Pet milijonov beguncev se je vrnilo v svoje domove, dostop do zdravstva pa ima 82 % prebivalstva, kar je devetkrat več kot leta 2002. Hkrati tudi nas tako kot vse v tem parlamentu skrbi zaradi varnostnih problemov, zaradi katerih ljudje ne morejo normalno živeti.

Vendar smo se glasovanja o poročilu vzdržali, ker v več točkah ne izraža dejanskih razmer v Afganistanu. Navedbe v točki D so nepravilne, ker se pošiljanje novih sil Nata v Afganistan nadaljuje, pri čemer sta Velika Britanija in Nemčija pred kratkim napovedali, da bosta povečali število svojih vojakov v Afganistanu. Prav tako se ne strinjamo z opisom razmer v zvezi s količino proizvodnje opija iz odstavka 32. V poročilu so spregledana prizadevanja afganistanske vlade v zvezi z uresničevanjem njihove dolgoročne nacionalne strategije za nadzor drog, zaradi katere se je zmanjšalo število provinc, v katerih pridelujejo opij.

Končno v okviru nadaljnje podpore Evropske unije reformi sektorja pravosodja in varnostnih služb v državi podpiramo nadaljevanje sodelovanja z afganistanskimi organi kazenskega pregona.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE) , v pisni obliki. – (RO) Stabilizacija Afganistana je eden od ključnih varnostnih izzivov za mednarodno skupnost in boj proti terorizmu. Če zahodnim državam ne uspe, v prihodnosti morda ne bodo več želele sodelovati v intervencijah za preprečevanje in reševanje konfliktov ter v operacijah za ohranjanje miru. Po drugi strani bodo morda tudi prebivalci Afganistana, ki v konfliktnih razmerah živijo že trideset let in katerih država je bila pogosto instrument zunanjih akterjev za doseganje lastnih ciljev, končno uživali trajni mir.

Vojaške operacije so potrebne, ampak ne zadostne za stabilizacijo Afganistana. Pomembno rešitev v tem procesu bi bilo treba iskati na diplomatski ravni, pri čemer je ključno sodelovanje z Iranom, Indijo in Pakistanom, zlasti v obmejnih regijah, kjer delujejo uporniške skupine. Zato je zelo pomembno, da se krepijo demokratične strukture, mednarodna skupnost pa se mora s povečanjem vloge političnega sistema in demokratičnih akterjev na lokalni in regionalni ravni boriti proti marginalizaciji afganistanske vlade.

V Afganistanu Evropsko unijo dojemajo kot humanitarno organizacijo, vendar mora Evropska unija, če želi imeti pomembnejšo vlogo, upoštevati, da revščine in nestabilnosti ni mogoče odpraviti z orožjem in nasiljem, ampak z ukrepi za povečanje blaginje prebivalcev Afganistana. V upanju, da se bo to zgodilo, sem glasovala za sprejetje poročila gospoda Brieja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržal. Poročilo gospoda Brieja o stabilizaciji Afganistana preveč poenostavlja zapletene razmere na terenu. Evropski parlament mora pozorno spremljati dogajanje v Afganistanu, pri čemer menim, da mora biti njegovo delo konstruktivno in usmerjeno k vzpostavitvi stabilne afganistanske države. Nisem prepričan, da lahko na podlagi poročila oblikujemo izvedljive rešitve tega zapletenega konflikta, v katerem naše čete stalno in resnično napredujejo.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozitivni rezultati nedavne konference donatorjev pomoči v Parizu dokazujejo, da sta EU in mednarodna skupnost pozorni na razmere v Afganistanu.

To poročilo, ki je nastalo v ključnem trenutku za prihodnost države, izpostavlja izzive, s katerimi se sooča EU pri učinkovitem sodelovanju v procesu stabilizacije Afganistana. Poudarja pretekla prizadevanja za obnovo z namenom krepitve institucij in izboljšanja življenjskih razmer. V zvezi s tem so spodbudni podatki o znatnem znižanju umrljivosti otrok in znatnem povečanju števila otrok, ki obiskujejo šolo.

Za uspeh v Afganistanu bo potrebno boljše usklajevanje različnih strategij med donatorji pomoči. Varnost mora nedvomno ostati prednostna naloga, vendar morajo prebivalci Afganistana tudi videti, kako pomoč koristi njim. Potrebno je zgraditi dodatno osnovno infrastrukturo, na primer ceste, šole, bolnišnice itd.

Za uspešnost stabilizacije je pomembno tudi, da se prebivalcem Afganistana da na voljo orodja, da sami poskrbijo za svojo prihodnost. S tega vidika veliko obeta afganistanska nacionalna razvojna strategija, ki jo morata mednarodna skupnost in Evropska unija podpirati.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Po mojem mnenju je poročilo o razmerah v Afganistanu in predlogih za stabilizacijo razmer v tej državi nedosledno in preveč poudarja pomembnost vojaških akcij in vloge Nata v regiji. Po eni strani je v poročilu zapisano, da vojaške aktivnosti talibanov afganistanske suverenosti neposredno ne ogrožajo, po drugi strani pa vsebuje opozorilo, da je Afganistan zdaj na kritičnem razpotju.

Sam sem drugačnega mnenja. Predsednik Karzai jasno pravi, da koalicijske sile ne zmagujejo v boju proti talibanom, in popolnoma pravilno dodaja, da bo zmaga proti terorizmu možna le, če nekateri partnerji afganistanske vlade nehajo uresničevati svoje lastne (različne) interese. Vojna v Afganistanu, ki jo je v preteklosti bíla Sovjetska zveza, je dokaz, da te države ni mogoče niti voditi niti stabilizirati z uporabo vojaških sredstev. Edini učinkovit način za stabilizacijo so politični, ekonomski in socialni ukrepi ne le v Afganistanu, ampak tudi v sosednjih državah. Naj dodam, da so ključni problem hegemonski interesi Združenih držav v tej regiji.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo je odkrito imperialistično. V njem piše, da „podpira prizadevanja sil Nata, da bi izboljšale varnost države in zatrle lokalni in mednarodni terorizem, pri čemer upošteva, da je prisotnost teh sil bistvena za zagotovitev prihodnosti države.“ Poziva h krepitvi okupacijskih sil ZDA-EU-NATO z „dodatnimi bojnimi enotami“ in cinično zahteva, da te „niso določene z nacionalnimi varnostnimi pravili“, kar pomeni, da naj odkrito in brez pretvarjanja delujejo kot okupacijske sile. Poudarja, da „bi morala Evropska unija v procesu stabilizacije in obnove Afganistana uporabiti izkušnje in strokovno znanje svojih misij in tistih držav članic, ki so že vojaško in civilno prisotne na afganistanskem ozemlju.“ To pomeni, da bi morala tudi morilske akcije svojih vojaških enot v Afganistanu izkoristiti za pridobivanje operativnih izkušenj za imperialistične intervencije drugje po svetu. Politični predstavniki EU si želijo zagotoviti večji delež imperialističnega vojnega plena v regiji, zato poudarjajo, da „mora EU spodbujati evropske vlagatelje in jim pomagati, da sodelujejo pri obnovi Afganistana.“

Iz ciničnih izjav v poročilu je razvidna vloga in imperialistične težnje EU, ponovno pa se potrjuje, da sta „EU in Nato oba dela iste organizacije hudodelcev.“ Ljudje se morajo skupaj boriti proti celotnemu imperialističnemu sistemu.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kot celotna skupina levice sem tudi sam glasoval proti sprejetju poročila o Afganistanu, saj poročilo vztraja pri vojaški invaziji in prisotnosti v tej državi, ki jo vojna obremenjuje in v kateri je v zadnjih tridesetih letih umrlo že več kot 1,5 milijona ljudi. Problemov v Afganistanu ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi. Prebivalci Afganistana potrebujejo solidarnost Evrope. Nadaljevanje in krepitev vojaške prisotnosti Evrope je eden od glavnih razlogov za nestabilnost in nevarnost v regiji.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Afganistan je zdaj prizorišče boja za varnost, stabilnost, mir in demokracijo ter obenem proti mednarodnemu islamskemu džihadu, ki želi z zmago v Afganistanu dokazati svojo trditev, da imperij začenja propadati. Ravno zato so mednarodna in zlasti evropska prizadevanja tako pomembno. Zavezniki, zlasti tisti, ki zahtevajo krepitev vloge Nata, se morajo soočiti z izjemnimi težavami in pomagati dejavnim enotam na terenu, ker je zmaga nujno potrebna.

Dogajanje v Afganistanu bo v veliki meri vplivalo na naša zavezništva v prihodnosti in tudi na naš mir in varnost. Medtem ko številni predlagajo sprejemanje kompromisnih rešitev in popuščanje, ne smemo prezreti grožnje, ki je usmerjena proti nam, in trditi, da je ni. Nujno moramo okrepiti učinkovite vojaške zmogljivosti v Afganistanu in vse druge ukrepe, zlasti pomoč za razvoj in spodbujanje demokratične vladavine prava. Če nam spodleti v Afganistanu, se bomo morali verjetno boriti ponovno, vendar takrat verjetno bliže domu.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) V poročilu je zapisano, da je kljub določenemu napredku potrebno še veliko dela za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v Afganistanu. Za izboljšanje razmer Evropski parlament predlaga veliko pozitivnih ukrepov. Na žalost je Parlament podprl tudi predlog, da se preneha škropiti polja opija, ki pokrivajo velik del države. Kmečko prebivalstvo je nedvomno treba podpreti, vendar gojenje opija dolgoročno ni sprejemljiv način zagotavljanja rasti, demokracije in politične stabilnosti v Afganistanu. To škoduje Afganistanu in drugim.

  Predsednik. − S tem se obrazložitve glasovanja končajo.

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.55 in se je nadaljevala ob 15.05.)

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

11. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

12. Pogoji za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina - Notranji trg z zemeljskim plinom - Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o

– poročilu Atanasa Paparizova v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0253/2008) o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1775/2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (KOM(2007)0532 – C6-0319/2007 – 2007/0199(COD)),

– poročilu Romana Marie La Russa v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0257/2008) o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (KOM(2007)0529 – C6-0317/2007 – 2007/0196(COD)), in

– poročilu Jerzyja Buzeka v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0255/2008) o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (2008/2005(INI)).

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospod predsednik, komisar, poročevalci, gospe in gospodje, v energetski prihodnosti Evrope se moramo soočiti z dvema izzivoma. Prvi izziv je zagotavljanje varne, trajnostne in konkurenčne oskrbe prek učinkovite, delujoče in povezane mreže. Drugi je transformacija, ki je potrebna za boj proti emisijam toplogrednih plinov in podnebnim spremembam.

Zlasti v zvezi s prvo točko in s celotnim področjem izpostavljam napredek slovenskega predsedstva, zaradi katerega je bil na junijskem zasedanju Sveta sprejet splošni zakonodajni okvir za „notranji energetski trg“. Najpomembnejši del doseženega kompromisa je povezan z učinkovito ločitvijo dejavnosti proizvodnje in dobave od delovanja omrežja, pri čemer poudarjam besedo „učinkovito“. Tu bom omenila rešitev, ki jo je Svet sprejel s potrebnimi spremembami za sektorja plina in elektrike.

Čeprav so številne države članice in Komisija podpirale popolno ločevanje lastništva, so države članice želel ohraniti nekaj prožnosti, zato je Svet podprl možnost določitve neodvisnega upravljavca omrežja. Ta možnost je dostopna tistim državam članicam, v katerih je na dan začetka veljavnosti direktive prenosni sistem v lasti podjetja, ki je del vertikalno integriranega podjetja. Zaradi te možnosti je zagotovljena neodvisnost upravljavcev omrežij v smislu odločanja in tudi financiranja.

Zdi se, da je zaradi sprejetja te možnosti mogoče preprečiti konflikte interesov med različnimi deli integriranega podjetja in je mogoče vzpostaviti ravnotežje med neodvisnostjo upravljavca omrežij, njegovih razvojnih načrtov in naložbenih potreb na eni ter finančnimi interesi matičnega podjetja na drugi strani.

V zvezi s tem je posebna pozornost namenjena razvoju sistema in zagotavljanju kompromisa, ki ne ustvarja razlik med upravljavci sistemov. Dejavnosti teh upravljavcev bo spremljal regulativni organ. Vloga in dejavnost regulativnega organa se bo okrepila z ustanovitvijo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki jo pričakujemo že dolgo in jo je Evropski parlament odobril prejšnji mesec.

Naj izpostavim še nekaj drugih pomembnih delov tega zakonodajnega svežnja za liberalizacijo notranjega trga. Najprej je tu pomembno vprašanje infrastrukture s poudarkom na vseevropskem desetletnem investicijskem programu. Ta ključni novi element bi moral spodbujati povezovanje in modernizacijo.

Vendar so še ena ključna novost vlaganja tretjih držav v prenosna omrežja, ki so zelo povezana z vprašanji varnosti preskrbe z energijo. Najti moramo preudarno rešitev, ki je ustrezna v vsakem posameznem primeru. Zdaj potekajo razprave v Svetu in prepričana sem, da bo oblikovan kompromisni predlog, ki bo sprejemljiv za vse države članice.

Gospe in gospodje, naslednja faza bo potrditev teh splošnih elementov s sprejetjem političnega sporazuma 10. oktobra v Energetskem svetu in zatem sprejetje skupnega stališča v novembru in decembru. Tako se bodo lahko začele razprave med našimi institucijami v okviru druge obravnave.

Naj zdaj nadaljujem z drugo točko. Po mojem mnenju je treba oblikovati gospodarstvo z nižjimi emisijami ogljika, v katerem lahko seveda vsaka država članica svobodno izbere energetske vire, ki jih želi uporabljati. Cilji te svetovne transformacije gospodarstva in naložbe vanjo morajo biti usmerjeni dolgoročno, zaradi njih pa nas v prihodnjih desetih letih čakajo številni tehnološki izzivi.

Naj jih omenim nekaj, na primer gospodarsko izkoriščanje zajema in shranjevanja ogljika, podvojitev proizvodnih zmogljivosti največjih polj vetrnih elektrarn, gospodarsko izkoriščanje fotonapetostne ali termodinamične sončne energije, trajnostna proizvodnja biogoriv druge generacije, uvedba mehanizmov na javnem trgu za bolj učinkovito končno porabo energije na področju gradbeništva, prometa in industrije, ključen napredek na področjih energetske učinkovitosti materialov, bioznanosti in informacijske tehnologije.

Februarja je Svet na podlagi smernic Komisije sprejel sklepe, ki vključujejo številne operativne elemente, ki jih bom zdaj omenila. Prvi med njimi je uvedba in zagon šestih industrijskih pobud, ki jih je predlagala Komisija, tj. energija vetra in biomase ter sončna energija, zajem, prevoz in shranjevanje CO2, elektroenergetska omrežja in končno trajnostna jedrska fisija. Z ukrepi se tudi podpira in spodbuja raziskave zlasti na področju energetske učinkovitosti ter sklepanje strateških partnerstev med javnimi organi, industrijo in raziskovalci za uresničevanje ciljev iz strateškega načrta.

Končno se zahvaljujem Komisiji in poročevalcu za do zdaj opravljeno delo in upam, da bomo v drugi obravnavi uskladili stališča o notranjem energetskem trgu.

  Andris Piebalgs, komisar. − Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen, da lahko danes ponovno razpravljam o drugem delu svežnja za notranji energetski trg, torej o zemeljskem plinu.

Prejšnji mesec je ta parlament razpravljal o elektriki in o ustanovitvi agencije. Številni predlogi sprememb v zvezi s plinom so podobni, zato vseh točk, ki smo jih obravnavali v razpravi o elektriki, ne bom obravnaval.

Najprej čestitam poročevalcema gospodu La Russi in gospodu Paparizovu za njuni odlični poročili ter vsem poročevalcem v senci in članom odborov, ki so sodelovali. Z ozirom na zelo kratke roke za sprejem razmeroma zapletene zakonodaje je ostala vaša razprava ves čas na zelo visoki ravni.

Naj pojasnim, zakaj je liberalizacija trga zemeljskega plina ravno tako kot liberalizacija trga z elektriko tako pomembna za konkurenčno, trajnostno in varno oskrbo z energijo v Evropski uniji. Poudaril bom tudi, da so na obeh področjih potrebni enaki zakonski ukrepi.

Plin je eden od glavnih virov energije v industriji in gospodinjstvih v EU. Cene energije strmo naraščajo, zato potrebujejo potrošniki v EU zdaj bolj kot kadar koli konkurenčen trg z zemeljskim plinom, da bodo plačevali le stroške učinkovite oskrbe.

Poleg tega trg z elektriko ne bo deloval pravilno, če ne bo pravilno deloval tudi trg z zemeljskim plinom. Navajam del poročila Mednarodne agencije za energijo: „V številnih regijah ceno električne energije veliko časa določa plinska elektrarna. Torej je zaradi dragega plina draga tudi elektrika. ... Oblikovalci politik morajo upoštevati povezanost plinske in električne industrije in oblikovati ustrezne trge in regulatorne sisteme.“

To v času, ko potrebujemo več obnovljive energije, velja še bolj. Ker veter in sonce ne delujeta vedno po naših željah, je proizvodnjo elektrike težko predvideti. Zato potrebujemo nadomestni vir energije, katerega proizvodnja je predvidljiva in zelo prožna, in to je zemeljski plin.

Plin je med vsemi fosilnimi gorivi tudi najčistejši. Če želimo zmanjšati emisije ogljika in se boriti proti podnebnim spremembam, je to eden od zelo učinkovitih načinov, vendar moramo zagotoviti konkurenčnost oskrbe z zemeljskim plinom.

Pomembna je tudi varnost oskrbe. Najboljši način za zagotavljanje varne oskrbe s plinom v EU je vzpostavitev enega notranjega trga za 500 milijonov prebivalcev. Če EU deluje enotno, so njeni cilji jasno izraženi. Če hkrati govori 27 glasov, je zelo nerazumljiva. Na skupnem trgu moramo sodelovati, ker imamo en skupni interes.

Vsi ti argumenti dokazujejo pomembnost ukrepov, o katerih bomo danes glasovali. Vesel sem, da je mogoče z njimi utemeljiti tudi večino vaših predlogov sprememb.

Dejanska neodvisnost upravljavcev omrežij je potrebna za zagotavljanje naložb in najboljšo rabo omrežij.

Po mnenju Komisije je najučinkovitejši način za doseganje te neodvisnosti ločevanje lastništva. Vendar se s tem ne strinjajo vsi in kot veste, je Svet dosegel sporazum o možnosti neodvisnih upravljavcev omrežij. Menim, da moramo poleg ločevanja lastništva dovoliti še drugo možnost, pri čemer je bil ta pristop postopnih ukrepov uporabljen tudi pri oblikovanju Evropske unije.

Zahtevali ste močnejšo agencijo. Načelno se z vami strinjam, vendar moramo delovati v skladu s pooblastili iz ustanovnih pogodb. Zavezujeta nas Pogodba o Evropski uniji in sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Meroni. Zlasti potrebujemo postopek komitologije, da predpisi postanejo obvezujoči. Potem lahko agencija nadzoruje postopek in izvajanje. Močna agencija ni v nasprotju s postopkom komitologije. Nasprotno: brez smernic za omejitev svojih pristojnosti Agencija ne bi mogla podati posameznih odločitev o udeležencih na trgu.

Dostop do skladišč in utekočinjenega zemeljskega plina je enako pomemben kot dostop do omrežij. Podpiramo vaša prizadevanja za zagotavljanje boljše dostopnosti skladišč v direktivi. Za učinkovito izvajanje teh pravil za dostop je potrebno pravno ločevanje upravljavcev skladišč.

Ključni del naših predlogov, ki ste ga poudarili v prejšnjih postopkih glasovanja, je tudi preglednost. Preglednost mora biti pravilo in zaupnost izjema ne le v zvezi z uporabo omrežij, ampak tudi uravnoteženjem, shranjevanjem in utekočinjenim zemeljskim plinom.

Vesel sem, da so številne skrbi v zvezi z zaščito ranljivih kupcev in bojem proti energetski revščini omenjene tudi v poročilu o plinu. Ti vidiki so ključni v procesu odpiranja trga in jih je treba poudariti. Komisija bo natančno pregledala besedilo, da bi spoštovala načelo subsidiarnosti. Ponovno je treba poudariti, da naše politike ne smejo ovirati ustreznih naložb in vstopa na trg.

Po mojem mnenju je želja Sveta, da bi v drugi obravnavi našli rešitev, jasno izražena. Zagotavljam vam, da bo Komisija prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju rešitve, ki je ugodna za vse državljane, in pri oblikovanju skupnega notranjega trga, ki nam koristi.

V zvezi z drugim poročilom čestitam gospodu Buzeku in se zahvaljujem odboru za industrijo, raziskave in energetiko za podporo, ki jo je izrazil pobudi za strateški načrt za energetsko tehnologijo.

Zdi se, da sem že močno prekoračil časovno omejitev. Tesno smo sodelovali s kolegom Janezom Potočnikom, zato se strinjam z njegovim mnenjem o tem zelo pomembnem predlogu, ker cenim delo gospoda Buzeka in ker smo tudi v Komisiji dobro sodelovali pri pripravi tega dokumenta.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, zdaj bom povedal nekaj o našem skupnem projektu, tj. o strateškem načrtu za energetsko tehnologijo.

Vsi vemo, da se na področju energije in podnebnih sprememb soočamo z velikim izzivom. To je morda odločilni izziv 21. stoletja. Ne smemo se slepiti, da bo preprosto. Cilji, ki smo jih določili za leto 2020 v Evropi, so pomemben mejnik, vendar niso nič drugega. Dolgoročno bo potrebna veliko večja sprememba, tj. celovit pregled energetskih sistemov, zaradi katerih smo ustvarili obstoječo blaginjo in bogastvo.

Za uresničitev svojih obljub bomo potrebovali novo znanje in nova orodja. Uresničili jih bomo z raziskavami in inovacijami na področju energetske tehnologije. Zato je strateški načrt za energetsko tehnologijo za Evropo tako pomemben. Zbuditi se moramo iz mrtvila, ki je v zadnjih desetletjih značilno za inovacije na področju energetske tehnologije. Naše naložbe morajo biti večje in boljše. Potrebujemo novo razmišljanje o sodelovanju v Evropi z na področju razvoja in uporabe takih tehnologij.

Zelo podpiram poročilo Parlamenta o strateškem načrtu za energetsko tehnologijo. Je dokaz, da obstaja na ravni EU trdno soglasje o učinkovitem delovanju na tem področju. Seveda se ne strinjamo vsi o tem, katere vrste tehnologije potrebujemo, vendar se lahko glede na najljubši vir energije, razpoložljive domače vire in možnosti izrabljanja teh virov vsaka država odloči po svoje.

Vendar je zame bolj kot to, o čemer se ne strinjamo, pomembno to, o čemer soglašamo. Strinjamo se o pomembnosti varčevanja z energijo in učinkovite izrabe energije.

Strinjamo se, da je treba povečati, izboljšati in sprostiti zmogljivosti evropske raziskovalne baze, da bodo raziskovalci sodelovali v bolj dinamičnem in transnacionalnem okolju. Strinjamo se, da potrebujemo več javnih in zasebnih virov financiranja. In strinjamo se, da se lahko s svetovnim izzivom soočimo le v pogojih okrepljenega mednarodnega sodelovanja.

Moje ambicije za politiko v zvezi z raziskavami na ravni EU in za razvoj evropskega območja raziskav poznate.

Strateški načrt za energetsko tehnologijo je skladen z razvojem skupne politike na področju raziskav. Po mojem mnenju utira mnogo poti, vključno s pobudami v zvezi z evropskim območjem raziskav, na primer za skupno načrtovanje programov. Po mojem mnenju se bo s strateškim načrtom za energetsko tehnologijo začel proces, ki bo zgled organiziranju raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v Evropi ter bo spremenil način izvajanja raziskav v Evropi, tako pa se bo končno spremenila tudi Evropa.

Prejšnji teden sem se udeležil letnega srečanja Nemškega sveta za raziskave (DFG). Predsednik Matthias Kleiner je povedal nekaj, kar si je vredno zapomniti: Vizija brez ukrepanja je sanjarjenje; ukrepanje brez vizije je nočna mora. Strateški načrt za energetsko tehnologijo je verjetno najboljši dokaz, da ta izjava drži. Potrebujemo jasno vizijo in takoj moramo ukrepati.

  Atanas Paparizov, poročevalec. – (BG) Gospod predsednik, razprava o tretjem energetskem svežnju se končala na julijskem plenarnem zasedanju z razpravo in glasovanjem o uredbi o dostopu do prenosnih omrežij ter s poročilom gospoda La Russa.

Menim, da se lahko na osnovi tega zahvalim vsem poročevalcem v senci, s katerimi sem sodeloval med pripravo tega poročila, in poročevalcem v zvezi z drugima dvema uredbama, s katerimi smo oblikovali skupen pristop k reševanju problemov v zvezi s tretjim energetskim svežnjem. Poudariti želim predvsem, da smo v okviru delovanja sprejeli predloge Komisije o ustanovitvi mreže upravljavcev prenosnih omrežij, vendar smo natančno omejili njihove funkcije glede na njihovo odgovornost za izvajanje tehničnih nalog in razvoj omrežja, ne pa za določanje pravil trgovanja.

V naših predlogih ima pomembno vlogo za sodelovanje med nacionalnimi regulatorji agencija, ki bo ustanovljena v prihodnosti. Prav ta agencija je po našem mnenju pomemben organ, ki bi moral pod vodstvom Komisije določati glavne trende in smernice za razvoj energetskega trga vključno s trgom zemeljskega plina. V tem smislu agencija ne bo izvajala le funkcij v zvezi s sprejemom predpisov, ki so v tej fazi prostovoljni, ampak bo lahko v skladu z našimi zadnjimi predlogi prek Komisije v postopku komitologije tudi predlagala, da nekateri predpisi postanejo obvezujoči.

Menim, da so besedila v zvezi z regionalnimi pobudami zelo pomembna za razvoj trga. Zaradi tega regionalnega investicijskega programa, ki naj bi se razvil na osnovi desetletnega investicijskega programa, bodo lahko države članice dejansko sodelovale na regionalni ravni, kar bo nova faza v oblikovanju skupnega energetskega trga v prihodnosti. V poročilu so obravnavane tudi številne druge pomembne zadeve v zvezi s preglednostjo in spodbujanjem vzajemnega delovanja med udeleženci na trgu.

Izjava komisarja Piebalgsa o njegovem mnenju o naših predlogih o Agenciji je spodbudna in menim, da lahko v okviru načel iz primera Meroni in predlogov Parlamenta oblikujemo učinkovito agencijo, ki bo skladna s prizadevanji Komisije za razvoj trga.

Hkrati je po mojem mnenju zelo spodbudno tudi dogajanje v Svetu 6. junija in menim, da smo našli dobro osnovo za oblikovanje kompromisa. Veseli me, da je komisar Piebalgs danes omenil to možnost kompromisa, ki na prejšnji seji, ko smo razpravljali o elektriki, ni bila omenjena. Menim, da bomo ob podpori Komisije in seveda s pogovorom med vsemi tremi stranmi, v katerem se bo ta kompromis oblikoval, rešitev morda našli še pred koncem leta.

Nekoliko me skrbi odlašanje francoskega predsedstva. Lahko bi delovali hitreje in uresničili željo prejšnjega Evropskega sveta, da se delo zaključi pred koncem tega leta in ne pred koncem tega mandata, kar bi pomenilo sredi prihodnjega leta.

  Romano Maria La Russa, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po več mesecih dela smo končno na cilju. Ni bilo lahko. Kljub nekaterim pomislekom menim, da bodo zaradi predlogov odbora odpravljeni obstoječi monopoli. Ti so poleg preprečevanja vstopa novih udeležencev na trg dolgo omejevali naložbe in zmožnosti povezovanja omrežij.

Kdor je slišal moje govore v odboru, ve, da je bila zame od vsega začetka najpomembnejša pravica ločevanje lastništva, zaradi katerega se zagotovi popolna neodvisnost podjetij, ki prevažajo zemeljski plin, od podjetij, ki ga proizvajajo, čeprav ločevanje lastništva seveda ni čudežno zdravilo za vse težave. Jasno je, da je treba, kadar lahko vertikalno integrirano podjetje postane lastnik transportnega sistema, čeprav le začasno, vzpostaviti učinkovite urejevalne nadzorne mehanizme, ki niso niti preveč zahtevni niti preveč moteči.

Očitno bodo ukrepi za izvajanje direktive za zemeljski plin nujno drugačni od tistih za izvajanje direktive za elektriko. Ta razlika je nastala zaradi odločitve v odboru za industrijo, da kot nadomestno možnost za ločevanje lastništva uveljavi sistem neodvisnih upravljavcev omrežij. To je kompromisni predlog, ki zagotovo ni moja najljubša izbira, vendar omogoča večjo liberalizacijo. Dejansko bodo neodvisni upravljavci omrežij odgovarjali posebnemu organu, ki bo imel resnične pristojnosti za nadzor. Upam, da bo Svet sprejel predlog o neodvisnih upravljavcih omrežij v obliki, ki jo je odobril odbor za industrijo. Poudariti je treba ključno vlogo, ki jo ima v okviru prihodnje zakonodaje agencija: ta nima le posvetovalne vloge, kar na žalost morda načrtuje Svet, ampak so v prihodnosti predvidene širše pristojnosti agencije.

Če želimo zmanjšati našo odvisnost od energije, potrebujemo skupni energetski trg in skupno povezano omrežje. Zato kolege pozivam, da podprejo predloge sprememb, ki sem jih vložil sam in drugi kolegi iz različnih političnih skupin ter zadevajo možnost združevanja različnih prevoznikov v eno evropsko omrežno podjetje, da se zagotovi enoten zakonodajni okvir in dostop do trga za vse prevoznike; s tem bi odpravili tudi pomisleke tistih, ki so za ločevanje, ampak proti ločevanju lastništva.

Drug zelo pomemben vidik mojega poročila je ključna vloga potrošnikov. Zelo kratek bom. Določanje tarif mora biti zelo pregledno in razumljivo, da lahko potrošniki kadar koli pridobijo podatke o porabi in po želji izberejo drugega dobavitelja. V zvezi s postopkom komitologije me veseli, da je Komisija sprejela moje stališče: po mojem mnenju morajo smernice določiti države članice in ne odbor, ki upošteva le mnenje Komisije.

Končno želim omeniti sporazum med političnimi skupinami v zvezi s pristojnostmi in vlogo nacionalnih regulatorjev, ki ga omenjam v svojem poročilu. Po mojem mnenju je to pomemben sporazum, zlasti ker omogoča uvedbo sankcij. Gospe in gospodje, mi odločamo, ali bo oblikovan enotni energetski trg, ki ga Evropa potrebuje, da se lahko sooči z izzivi naslednjega tisočletja, ali pa bo zaradi plašnih reform, ki bodo dejansko izvedene šele v naslednjem zakonodajnem obdobju, Evropa znatno nazadovala. Poleg tega upam, da bo Svet ustrezno upošteval sklepe Parlamenta. Ni vedno tako.

  Jerzy Buzek, poročevalec. − Gospod predsednik, presenečen sem, da bomo v istem sklopu obravnavali strateški načrt za energetsko tehnologijo in naš energetski sveženj. To je, kot bi v istem sklopu razpravljali o človekovih pravicah in človeški boleznih, ker sta obe temi povezani s človekom; to ni ravno dobra zamisel. Podobno tudi energetske tehnologije in energetskega svežnja ni mogoče preprosto povezati samo zaradi dejstva, da sta obe temi povezani z energijo.

Vendar sem zaradi prisotnosti obeh komisarjev zadovoljen, ker je strateški načrt za energetsko tehnologijo zelo pomemben za Evropsko unijo in ga morajo podpreti nekateri komisarji in celotna Komisija. Glede na glasovanje v odboru za industrijo, raziskave in energetiko je jasno, da ga podpira Evropski parlament.

Zdaj bom govoril o vsebini strateškega načrta za energetsko tehnologijo. Vendar bom raje govoril v maternem jeziku, ker bo tako lažje.

(PL) Evropska unija se je odločila uvesti plačilo za emisije ogljikovega dioksida. Ta odločitev je ključna. Sporočamo, da se bomo borili proti podnebnim spremembam. Sporočamo, da bomo vodili ta boj. Po drugi strani se moramo zavedati, da plačila za emisije ogljikovega dioksida obremenjujejo gospodarstvo in da se zaradi njih v skoraj vsakem sektorju povišajo proizvodni stroški. Poudarjam, da bo najbolj prizadet energetski sektor, zlasti v državah, kjer za proizvodnjo elektrike in toplotne energije uporabljajo premog.

Predlog Evropske komisije v zvezi s strateškim energetskim programom je po mojem mnenju odličen odziv na grožnje, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo. Bistveno je zniževanje stroškov energije. Evropska komisija podpira tehnologije z nič ali malo emisijami v postopkih proizvajanja in predelovanja energije. Prvič so v enem dokumentu predstavljene vse metode za boj proti podnebnim spremembam in zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo. To pomeni, da je vključena tudi jedrska energija. Dejansko so v njem obravnavane vse skrbi naših kolegov zlasti iz skupine Zelenih v vezi z vsemi tveganji, povezanimi s proizvodnjo jedrske energije. Vendar je danes tretja generacija jedrskih elektrarn popolnoma drugačna od elektrarn v Černobilu.

Zdi se, da se v celoti strinjamo glede drugega velikega izziva in vprašanja, tj. zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida. To je nova tehnologija, zato je kot v primeru vsake nove in obetavne tehnologije potrebna spodbuda. Glede podpore trajnostni tehnologiji v sektorju proizvodnje energije ni Parlament nikoli dvomil. Za Parlament sta vprašanji energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo najpomembnejši temi. Morda bo zaradi povečanja energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo treba zgraditi nekaj jedrskih elektrarn manj.

Naj zaključim z omembo dveh točk. Organizacija raziskav na evropski ravni je zelo dobra zamisel in jo podpiramo. To bi lahko bilo prvo področje, na katerem jo bo Evropska unija uresničila. To je začetek razvoja skupnega energetskega trga in tudi svobodnega pretoka znanja na tem področju. V tem poročilu sem predlagal določene zneske za financiranje novih tehnologij. To je ključno, če želimo pomagati naši industriji in energetskemu sektorju ter uresničiti lizbonsko strategijo.

  Christian Ehler, pripravljalec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (DE) Gospod predsednik, komisarja, razprava o trgu zemeljskega plina in omrežjem za dobavo plina, ki je potekala v odboru za ekonomske in monetarne zadeve, ni bila tako ideološka. V odboru za ekonomske in monetarne zadeve smo bili zelo usklajeni in smo odločitev sprejeli z veliko večino. Kompromisa o ločevanju omrežij dejansko ni treba obravnavati tako ideološko.

Naše poročilo veliko podrobneje obravnava vprašanje, kako ustrezni so dejansko nacionalni postopki za odobritev, ko gre za zagotavljanje napredka na področju razvoja čezmejnih omrežij in vlaganja v njih. Menimo, da bo v zvezi s tem potrebnega še veliko dela, in obžalujemo, da je v stališču s plenarnega zasedanja potrebi za pospešitev postopka odobritve na nacionalni ravni namenjene tako malo pozornosti.

Po našem mnenju je drug pomemben vidik vprašanje regulatorjev. Države bi brez težav sprejele regulatorja, če bi bil ta v veliki meri neodvisen. Glede tega so bile izražene skrbi v zvezi s pogodbami. Vendar je z vidika zakonodaje se je z ustanovitvijo takega regulatorja mogoče strinjati le, če bi imel tak organ tudi ustrezna pooblastila za posredovanje.

Kljub temu se v zvezi s to temo kolegu gospodu Buzeku ponovno iskreno zahvaljujem. Med nami poteka povezana razprava o energetski politiki in gospod Buzek je v okviru strateškega načrta za energetsko tehnologijo pripravil nekaj zelo konstruktivnih predlogov. Kot poročevalec za predstavitev v zvezi z zajemom in shranjevanjem ogljika bom tudi sam podprl te razumne predloge za financiranje.

Menim, da se moramo po tako ostri in ideološki razpravi zdaj osredotočiti na vprašanje, kakšni naj bodo ti konkretni ukrepi. To pomeni, da smo zdaj v prehodnem obdobju, v katerem moramo tudi preveriti, ali predlagani ukrepi dejansko delujejo. To je po mojem mnenju veliko bolj pomembno kot ideološke razprave o lastništvu omrežij.

  Inés Ayala Sender, pripravljalka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa predsedujoča Svetu, odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane načeloma podpira evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo, ker omogoča oblikovanje skupnega energetskega trga, prispeva k uresničevanju lizbonske strategije in zlasti k boju proti podnebnim spremembam.

Poleg tega smo zelo zadovoljni tudi s posvetovalnim postopkom, ki bi se moral po našem mnenju nadaljevati.

Vendar obžalujemo, da se strateški načrt za energetsko tehnologijo osredotoča predvsem na ukrepe na strani ponudbe namesto na ukrepe za zmanjšanje porabe energije, zlasti varčevanje z energijo in povečanje energetske učinkovitosti, pri čemer pozivamo, naj se tema vidikoma nameni več pozornosti. Zato želimo, da se vzpostavi hierarhija med evropskimi okoljskimi naložbami glede na zmožnost kratkoročnega zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020, pri čemer seveda ne smemo zanemariti dolgoročnejših prizadevanj za uresničevanje ciljev, ki smo si jih zastavili za leto 2050.

V zvezi s temi prednostnimi nalogami menimo tudi, da je treba upoštevati tudi življenjski cikel vsake tehnologije in njen vpliv na okolje v proizvodnem procesu ter da je treba razmisliti o prenosu teh tehnologij v države v razvoju, da se zmanjša tehnološka vrzel v teh državah. Po našem mnenju je treba tudi razširiti evropske okoljske naložbe v sektorje, v katerih je mogoče znatno zmanjšati emisije, na primer na področju soproizvodnje toplote in električne energije, vodika, v gradbenem in stanovanjskem sektorju, na področju sistemov ogrevanja in hlajenja ter boljšega skladiščenja energije in distribucijske infrastrukture.

Končno menimo, da bi morali o financiranju teh tehnologij razpravljati v okviru prihodnjega financiranja politik EU, zato bi si morale države članice v zvezi s tem prizadevati vsaj v tolikšni meri, kot so si zaradi energetske krize v 80. letih prejšnjega stoletja.

  Bernhard Rapkay, pripravljalec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (DE) Gospod predsednik, predstavil bom sklep odbora za ekonomske in monetarne zadeve, kar je nekoliko noro početje in vsaj tako noro kot nekatere naše razprave. Zato imam eno pripombo, ker za kaj drugega nimam dovolj časa.

Komisar je poudaril, da je po mnenju Komisije ločevanje lastništva najučinkovitejša rešitev, če uporabim njegove besede. O tem dvomimo, ker ni niti teoretično niti empirično preverljivo; zlasti se tega ne da dokazati empirično, saj obstaja veliko dokazov, da tudi po ločevanju lastništva delovanje podjetij ne poteka nemoteno. Tudi teoretično tega ni mogoče preveriti. To je še naprej monopol, naravni monopol, ki nima dosti opraviti s svobodno konkurenco.

Zato ključna zadeva ni lastništvo, ampak urejanje. Sektor je treba strogo urediti, pri čemer morajo predpisi veljati za ločene in povezane upravljavce omrežij. S tem namenom smo v odboru za ekonomske in monetarne zadeve pripravili veliko predlogov in upamo, da bodo ti predlogi prav tako vključeni.

  Emmanouil Angelakas, pripravljavec osnutka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (EL) Gospod predsednik, kot pripravljavec osnutka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov imam nekaj pripomb v zvezi s pogoji za dostop do transportnih omrežij za zemeljski plin, želim pa tudi čestitati gospodu Paparizovu za odlično delo pri obravnavi svežnja predlogov, ki smo ga obravnavali v našem odboru.

Naše merilo je varstvo potrošnikov in sprejetje ustreznih in preglednih ukrepov za varstvo potrošnikov.

To poročilo ni sprožilo nasprotovanja ali kakih negativnih odzivov in so ga parlamentarni odbori, v katerih je bilo obravnavano, sprejeli, za razliko od preostanka energetskega svežnja, kjer se je razprava osredotočila na ločevanje lastništva.

Naš odbor se je osredotočil na zadeve, povezane s potrošniki, pri čemer je največ pozornosti namenil varstvu potrošnikov ter predlogom za spodbujanje in varovanje resničnega skupnega evropskega trga za zemeljski plin.

Naše stališče o spodbujanju učinkovitega regionalnega sodelovanja med državami članicami je zelo pomemben vidik zagotavljanja dejanskega notranjega čezmejnega trga. Zato je treba vzpostaviti evropsko mrežo upravljavcev transportnih sistemov, v kateri bo sodelovanje temeljilo na zagotavljanju učinkovitega, reprezentativnega in preglednega evropskega trga z zemeljskim plinom.

Na tem mestu poudarjam, da za sodelovanje na področju transportnih sistemov ni treba ločevati dejavnosti omrežja od proizvodnje in dobave. Transportno omrežje lahko v vseh državah članicah zlahka postane učinkovito brez kakršnega koli ločevanja lastništva.

Menimo, da se mora evropska mreža upravljavcev transportnih sistemov pogovarjati z vpletenimi stranmi ter zlasti s potrošniki in zvezami potrošnikov, ker so ti kot končni domači uporabniki zelo pomembni.

Zagovarjamo preglednost informacij in zmogljivosti za skladiščenje zemeljskega plina, da bodo zagotovljene poštene cene in resnično odprt trg, ki bo koristil potrošnikom.

  Toine Manders, pripravljavec osnutka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (NL) Tudi sam menim, da je ena minuta zelo malo časa, vendar se zahvaljujem komisarju, ministru, spoštovanim poslancem in gospodu La Russi za pripravljalna dela.

Kratek bom. Energetski trg mora biti sposoben delovati na evropski ravni zlasti zato, da se končnim uporabnikom zagotovi oskrba z energijo po tržnih cenah. To je naš cilj. Ločevanje ni cilj sam po sebi, vendar menimo, da je morda to način za oblikovanje delujočega trga. Če je mogoče to doseči tudi po t. i. tretji ali četrti poti, ki jo predlaga Svet, se seveda strinjamo tudi s tem.

Vendar smo že pripravili predlog za primer, če ta tretja ali četrta pot ne bo uspešna; kot možno nadomestno rešitev predlagamo vzpostavitev „evropskega upravljavca omrežij“, ki ga bo vodila in nadzirala Evropska unija, pri čemer upam, da bo ta predlog jutri sprejet. Upam, da lahko Komisija in Svet ta predlog podpreta, da bomo imeli čez nekaj let pripravljeno vsaj kakšno nadomestno možnost. Gospod predsednik, oktobra želimo organizirati okroglo mizo, na kateri bodo sodelovale vse zainteresirane strani, in upamo, da bo tudi ta zamisel deležna splošne podpore.

  Herbert Reul, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to razpravo o energetskem svežnju si bom zapomnil po tem, da ni bila pravilno izvedena, ker smo preveč hiteli. Nismo ji vedno namenili časa, ki je bil potreben. To želim zdaj poudariti. Upam, da ne bomo zaradi tega v prihodnosti kaznovani.

Ponovno ugotavljam, da obstaja v politiki nevarnost, da se nekdo zanaša na čudežno zdravilo, ki ga skuša nato čim prej spraviti skozi hitri zakonodajni postopek, pri tem pa ljudem zagotavlja, da bo rešilo vse njihove težave. Upam, da bomo na koncu res našli rešitev za probleme, s katerimi se soočamo, tj. kako zagotoviti več vlaganj, bolj razumne cene in varnost oskrbe z energijo v evropskem energetskem sektorju. Nenehno beremo in poslušamo o skrbeh, povezanih s tem sektorjem po vsem svetu. Ali smo v dosedanjih razpravah res našli rešitev? Dvomim.

Zato sem zadovoljen, da smo nekoliko napredovali v zvezi z direktivo o zemeljskem plinu, da smo nekoliko bližje kompromisu, da smo bolj razločevali med področjem elektrike in zemeljskega plina, ki sta različni, in da ne iščemo več ene univerzalne rešitve. Dobro je, da zdaj iščemo tretjo pot in ne sprejemamo ločevanja kot edine možnosti ter da smo vložili nekaj predlogov sprememb k večini predlogov Komisije. Čas bo pokazal, če je to dovolj.

Zadovoljen sem, da je Svet z novim predlogom junija dokazal, da smo sposobni tudi v tako težavnih okoliščinah preseči nacionalne meje in različna mnenja, da bi našli rešitev. Upam, da bomo jutri nekoliko popravili naš današnji dogovor v zvezi s plinom in se tako približali kompromisu, ki je bil že dosežen v Svetu. Če želimo hitro najti rešitev, moramo doseči sporazum med Komisijo, Svetom in Parlamentom. Po mojem mnenju je predlog Sveta zelo podoben temu, kar smo se v zvezi s plinom odločili danes. Morda moramo skušati to doseči tudi na področju trga z elektriko.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej iskreno čestitam vsem trem poročevalcem za odlično opravljeno delo. Oprostite mi, ker se bom osredotočil predvsem na poročilo kolega gospoda La Russa o direktivi o zemeljskem plinu. Poročevalec gospod La Russa je z različnimi poročevalci v senci zelo dobro sodeloval.

O ločevanju lastništva in omrežij ter o oskrbi z energijo smo že razpravljali. To ni eno od najpomembnejših ali ključnih vprašanj. Zadovoljen sem s kompromisom, ki smo ga dosegli, čeprav je zelo nedorečen, ker po eni strani še vedno omogoča, da se ne odločimo za popolno ločevanje (sicer le pod zelo strogimi pogoji), po drugi strani pa lahko Komisija v vsakem primeru uporabi klavzulo o pregledu za izvajanje znatnega pritiska, da zagotovi obstoj konkurence in vzdrževanje pogojev zanjo.

Seveda moramo razmišljati tudi malo bolj dolgoročno. V zvezi s tem se v celoti strinjamo s stališčem kolega gospoda Mandersa, da moramo preučiti, ali je mogoče vzpostaviti zadovoljivo skupno evropsko infrastrukturo. Vendar je to možna nadomestna možnost v prihodnosti, ki je zdaj še ne moremo podrobneje obravnavati.

Pomembno je tudi, da dovolimo odstopanja v primeru, ko je vpleten kak velik vlagatelj z veliko kapitala in še ne moremo zagotovo reči, da bo zaradi tega dosežena rešitev, kot recimo v primeru Nabucco. Tudi tu moramo biti dovolj prožni. Tovrstne naložbe so dolgoročne in ne vemo natančno, kdaj bodo pogodbena določila v celoti uresničena. To je posebej pomembno.

Upam, da bo večina poslancev v tem parlamentu jutri podprla naše predloge sprememb. Drugače bomo v zvezi s preglednostjo, varstvom potrošnikov, energijo in revščino sprejeli obstoječe poročilo. Glede na zadnje besede Komisije in predsednika Komisije o teh temah menim, da je pomembno, da na tem področju sprejmemo jasno deklaracijo o zagotavljanju preglednih informacij potrošnikom, ki niso vedno na voljo, o vzpostavitvi linije za pomoč uporabnikom omrežij, da lahko tudi oni zahtevajo informacije, o neodvisni instanci za pritožbe, ki vedno obstajajo, ter o varstvu ranljivih skupin potrošnikov, kot so upokojenci, invalidi in drugi.

Vse te skrbi so utemeljene, zlasti z ozirom na rast cen energije. Glede na to, da konservativci in konec koncev tudi predsednik Barroso nenehno poudarjajo, da moramo pomagati potrošnikom, zlasti najbolj ranljivim, ne razumem, zakaj odbor predvsem v zvezi z zemeljskim plinom teh tem na žalost ni obravnaval. Ne bom ugibal, ali govorimo v tem kontekstu o subvencioniranih cenah energije ali o kaki drugi možnosti. Tudi o tem bi odločale posamezne države. Države članice ne smejo vedno prelagati odgovornosti na Komisijo, ampak morajo odločitve sprejemati tudi same. Vendar morata Evropska komisija in Parlament prevzeti vodilno vlogo in opozoriti, da takšna možnost obstaja in je verjetno tudi koristna, če želimo v dobi tako visokih cen energije zaščititi tudi socialne interese potrošnikov.

  Danutė Budreikaitė, v imenu skupine ALDE. – (LT) EU nima skupnega trga s plinom, saj je zelo razdrobljen in večinoma regionalen. Vendar nekatera območja v EU nimajo niti regionalnega trga s plinom. To so baltske države, tj. Litva, Latvija, Estonija in Finska, ki na splošno niso vključene in nimajo povezav s plinskim omrežjem EU.

Odvisnost od enega samega dobavitelja, ki je naklonjen k uporabi oskrbe z energijo za politične namene, je precej nevarna za varnost oskrbe z energijo in splošno varnost EU.

Odprava energetskih otokov in vzpostavitev povezav med državami in regijami morata biti glavni prednostni nalogi energetske politike EU, pri čemer so za to potrebna tudi finančna sredstva in politična volja Unije.

Tretji energetski sveženj za trg s plinom se lahko izvaja le s pomočjo EU in predstavlja instrument, ki bi lahko izboljšal varnost Evropske unije.

Tretji način je petletno obdobje, v katerem države članice EU morajo poiskati politično voljo in finančna sredstva za odpravo energetskih otokov na trgu s plinom.

  Roberts Zīle, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala, gospod predsednik. Najprej čestitam gospodu komisarju Piebalgsu in poročevalcu gospodu La Russi za njegov znaten, čeprav nepopoln prispevek k liberalizaciji trga s plinom. Tako kot prejšnja govornica tudi jaz vidim težavo v zvezi z otoki na evropskem trgu s plinom ter baltskimi državami in Finsko. Res nisem prepričan, da zaradi sporazuma, doseženega 6. julija v Svetu, obstoječi lastniki, zlasti Gazprom in podjetja, povezana z njim, ne bodo morali ločiti svoja premoženjska upravičenja, dokler ne bo drugih povezav v teh državah. Zelo verjetno je, da novih povezav ne bo, dokler ne bo mogoče skleniti predhodnega dogovora in jasno opredeliti dostop do obstoječih omrežij. Zato je mogoče, da bomo morali v takšnih monopolnih razmerah določiti poseben rok in uvesti neodvisne upravljavce prenosnega omrežja.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, danes razpravljamo o vprašanju trga s plinom. V zvezi s plinom je treba razlikovati dva trga. Prvič, upoštevati je treba dejstvo, da Evropi moramo zagotoviti oskrbo s plinom. Da bi to storili, potrebujemo stabilno naložbeno politiko, ki upošteva tudi države dobaviteljice plina. Za to potrebujemo dolgoročne pogodbe, poleg tega pa moramo evropskim podjetjem omogočiti naložbe v plinovode za prenos tega plina v Evropo. Potrebujemo enotno evropsko politiko v zvezi s plinom, ki bi zagotovila skladnost med vsemi 27 državami članicami na mednarodni ravni, kar je mogoče doseči z okrepljenim prizadevanjem nas vseh, zlasti nacionalnih vlad. To je najverjetneje boljša opredelitev tega, kar potrebujemo.

V primeru izgradnje plinovoda Nord Stream bomo imeli dostop do plina na mejnem prehodu Greifswald in tudi povsod drugje v Evropi. Poleg tega bomo imeli tudi dostop do trga za utekočinjeni zemeljski plin, tj. evropskega trga s plinom. Vprašanje je, ali v je treba v tem primeru oblikovati politike za potrošnike ali za podjetja, ki so dejavna na tem evropskem trgu s plinom.

Kaj potrebuje podjetje za ustanovitev kartela? Prvič, nadzor nad plinovodi, tako da je konkurentom onemogočen dostop do njihovega domačega trga. Drugič, nadzor nad objekti za skladiščenje plina, tako da v primeru zmanjšanja oskrbe podjetje nima težav z dobavo. Tretjič, prevlado na trgu, kot na primer družba E.ON, ki ima trenutno v lasti od 60 % do 70 % nemškega trga, medtem ko ima Gaz de France v lasti od 70 % do 80 % francoskega trga, pri čemer ni na voljo nobenih mehanizmov, s katerimi bi lahko te razmere spremenili. Četrtič, šibak evropski regulativni sistem, tj. večnacionalne koncerne in nacionalne regulativne organe, ki vedno zaostajajo za en korak. In petič, pomanjkanje preglednosti.

Kaj predlagajo gospod Reul in drugi? Prav to, kar sem naštel. Politike torej oblikujemo za podjetja in ne za potrošnike. Zato poslanci skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze podpiramo dva osnovna pristopa. Evropi je treba zagotoviti oskrbo s plinom, pri čemer je po vstopu tega plina na evropski enotni trg treba zagotoviti tudi konkurenco, kar vključuje ločevanje omrežij, boljši dostop do objektov za skladiščenje in programe za sprostitev plina.

Spoštovani konzervativci in liberalci, ne smemo več dopuščati razmer, v katerih imamo v lasti 70 %, 80 % ali 90% nacionalnih trgov, medtem ko je sprostitev plina edini mehanizem proti temu. Predložili smo predlog spremembe v zvezi s ponovno uvedbo programa za sprostitev plina, ki ga tudi potrebujemo. V zvezi s šibkim evropskim regulativnim sistemom potrebujemo seveda evropski regulativni organ. To pomeni, da je jutrišnji dan za poslance strank FDP in CDU/CSU dan odločitve o oblikovanju politik za potrošnike ali za podjetja.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, gospoda komisarja, cilj poročila, o katerem razpravljamo, je liberalizacija energetskih trgov, pri čemer tokrat gre za trge s plinom.

Večina Parlamenta poziva k ločevanju proizvodnje od lastništva nad omrežji v zvezi z liberalizacijo trgov z električno energijo. Vendar Svet ni upošteval mnenja Parlamenta, kar je tudi prav.

Ločevanje lastništva nikakor ne zagotavlja zmanjšanja porabniških cen. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo s plinom, imajo države članice še vedno možnost ločiti lastništvo ali nadaljevati kot do zdaj.

Gradnja in vzdrževanje omrežnih infrastruktur nista dobičkonosni poslovni dejavnosti, kar trenutni lastniki morajo dojeti, če želijo z njima prenehati. Dobiček podjetij se kopiči s povečanjem električne energije in plina, medtem ko predlog Komisije tega ne preprečuje ter ne zagotavlja varstva potrošnikov pred pomanjkanjem energije.

V zvezi z liberalizacijo trgov vas ponovno opozarjam na razmere v Združenih državah. Po izračunih nevladne organizacije Public Citizen je v 14 državah, v katerih cena električne energije ni urejena, ta cena za 52 % višja kot v 36 državah, v katerih je urejena. Liberalizacija, konkurenca in ločevanje lastništva ne bodo samodejno zmanjšali cen.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, ta razprava temelji na predpostavki, da bo oskrba EU z energijo postala zelo odvisna od zemeljskega plina. Temu nasprotujem, in sicer ne samo zato, ker je treba skoraj ves zemeljski plin uvažati. Zaradi tega smo odvisni od drugih dobaviteljev, ki pa nam niso vsi naklonjeni. Ali vas moram spomniti na to, kako je Rusija pred dvema letoma v božičnem času Ukrajini prekinila oskrbo s plinom?

Kaj pa nadomestni domači viri? Zahodna Evropa je bogata s premogom, ki ga je treba prenesti le do najbližje elektrarne. Premog ni priljubljen zaradi onesnaževanja in dodatnih emisij ogljikovega dioksida, ki jih sprosti na kilovat v primerjavi s plinom.

Vendar niste v koraku s časom. Premog se lahko veliko učinkoviteje kuri kot nekdaj, pri čemer v primerjavi z dosedanjimi metodami sprosti veliko manj CO2. Osebno menim, da bi bilo premog bolje uporabiti za koks in ne za kurjavo. S pridobivanjem koksa iz premoga dobimo še en vir, ki ne sprošča emisij, tj. plin, ki pri ustrezni kurjavi skupaj s koksom proizvede več energije kot premog, iz katerega je bil pridobljen, in sicer v razmerju 5:4. Poleg tega se s temeljitim čiščenjem plina odstranijo vsa onesnaževala. Ista stranska proizvoda dobimo tudi iz nafte. Vse to lahko najdemo v naših tleh.

Poleg tega imamo na voljo jedrsko energijo za proizvodnjo električne energije. Tudi jedrska energija ni priljubljena zaradi velike nesreče v Černobilu, vendar je to bila posledica zastarelega in neustrezno zasnovanega sovjetskega obrata ter upravljavcev, ki so brez nadzora poskušali obrat zapreti, pri čemer je prišlo do napake.

Zakaj ljudje dvomijo v jedrsko energijo, zlasti tu v Franciji, kjer jedrske elektrarne proizvedejo 70 % naše električne energije? Poudarjam, da je Finska, ki je zelo okoljsko ozaveščena država, nedavno odobrila tretjo jedrsko elektrarno.

Nedavno smo bili priča podpori EU za biogoriva, ki pa zdaj vzbujajo velike dvome. Biogoriva se proizvajajo na novih zemljiščih, ki jih pridobivajo z uničevanjem deževnih gozdov, ali na spremenjenih obstoječih kmetijskih zemljiščih. Prvi način povzroča več emisij CO2, kot jih biogoriva zmanjšajo, medtem ko drugi način povzroča pomanjkanje hrane, zlasti v manj razvitih državah.

Seveda še vedno potrebujemo zemeljski plin, in sicer ne samo za domačo uporabo, vendar je cilj teh poročil ta, da dosežemo, da bo oskrbo EU s plinom nadzorovala in urejala EU sama. Če bomo priča podobnemu razvoju dogodkov kot v zvezi s skupno ribiško politiko, katere predpisi so skoraj uničili ribištvo, namesto da bi ga ohranili, se nam slabo piše. Čeprav je Komisija izjavila, da namerava zmanjšati birokracijo, bomo v zvezi s predpisi o oskrbi s plinom priča velikim birokratskim težavam. Kako bi lahko sicer ustvarili razmere, v katerih je oskrba s plinom razdeljena na dva dela, in sicer na prenos in skladiščenje? Najučinkovitejši način bi bil zagotovo ta, da bi bil skladiščnik hkrati tudi dobavitelj, vendar ste želeli to razdeliti in s tem še povečati birokracijo.

Poročilo predlaga licence za upravljavce plinovodov, medtem ko bodo hkrati nameščeni inteligentni števci za natančen nadzor potrošnikov. Kdo jih bo pravzaprav nadzoroval? Na ta način se bo povečal državni nadzor, medtem ko bo pomanjkanje energije postalo vprašanje javnega reda, s čimer bo imela policija pristojnost, da posreduje.

Ta poročila povzročajo negotovost potrošnikov v okviru nezanesljive ureditve in povečujejo pristojnost države nad posameznikom. Vse se skratka vrti okoli nadzora.

Poleg tega je treba poudariti, da je Parlament prav danes glasoval za odobritev preiskave učinka predlaganega plinovoda skozi Baltsko morje na okolje. To je enako odobritvi projekta za neposreden prenos zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo, ki poteka mimo Poljske, s čimer Rusija ohranja svojo oskrbo, ostali pa tako in tako nismo pomembni. Ali temu lahko rečemo solidarnost?

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v celoti podpiram metodo in vsebino, ki ju predlaga gospod La Russa. Končno se odločamo o ločevanju lastništva nad dejavnostjo proizvodnje zemeljskega plina od njegovega prenosa ali pa vsaj o določitvi ločenega upravljavca za redistribucijo. To je tudi cilj parlamentarnega predloga spremembe, ki uvaja koncept neodvisnega upravljavca prenosnega omrežja.

Kot je pravkar povedal gospod Zīle, je to dobrodošel poskus preprečevanja nevarnih monopolov in tako tudi reševanja navzkrižij interesov na najučinkovitejši način, kar je zelo pomembno za zagotavljanje varnosti oskrbe. Poleg tega smo priča hvalevrednemu poskusu preprečevanja geoekonomskega in geopolitičnega vmešavanja, in sicer s preprečevanjem nadzora upravljavcev iz tretjih držav nad omrežji plinovodov, ki so strateškega pomena za Unijo, čeprav se ta nadzor poskuša preprečiti z odvzemi, za katere upam, da bodo kratkoročni.

Če je res, da je cilj notranjega trga s plinom v celotni Skupnosti vsem potrošnikom EU omogočiti svobodno izbiro dobavitelja in hkrati ustvarjati nove poslovne priložnosti, moramo pričakovati zagotavljanje učinkovitejših storitev, ki se bodo kazale tudi v konkurenčnih cenah, pri čemer to upravičeno poudarja tudi poročilo gospoda La Russe. Jasno je, da bi to tudi prispevalo k varnosti oskrbe. Nazadnje, še eden od vidikov, ki jih je treba poudariti zaradi velikega socialnega pomena, je krepitev varstva potrošnikov na nacionalni ravni, zlasti bolj ranljivih potrošnikov ter tistih, ki živijo na prikrajšanih ali bolj oddaljenih območjih in regijah. Takšno varstvo je dostopno zaradi preferencialnih tarif za dobavo.

Čestitam svojemu kolegu in upam, da bo njegovo poročilo prejelo široko podporo, ki si jo zasluži.

PREDSEDUJOČI: GOPOD BIELAN
Podpredsednik

  Alejo Vidal-Quadras (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, jutri bomo glasovali o drugem in hkrati tudi zadnjem delu tretjega zakonodajnega svežnja za liberalizacijo energetskega trga, tj. o delu, ki zadeva plinski sektor.

Ta parlament je vedno trdil, da so razmere na trgu s plinom drugačne kot na trgu z električno energijo, kajti sektor, ki nadzoruje vsa področja svoje dejavnosti, in sicer od proizvodnje do končne distribucije, ni enak kot sektor, ki je med fazo ekstrakcije in proizvodnje pod velikim geopolitičnim pritiskom ter ki nadzoruje le prenos in končno prodajo.

Zato je večina poslancev Evropskega parlamenta še vedno mnenja, da je treba preučiti nadomestno možnost za ločevanje lastništva nad plinom. V zvezi s tem je odbor za industrijo, raziskave in energetiko sprejel kompromisni predlog spremembe k poročilu gospoda La Russe, s katerim smo želeli zagotoviti stališče, sprejemljivo veliki večini poslancev, ki to obravnavajo kot verodostojno nadomestno možnost za ločevanje lastništva, pri čemer ta nadomestna možnost zagotavlja učinkovito neodvisnost upravljavcev omrežja, saj se le tako lahko zagotovijo naložbe za povečanje zmogljivosti, kar po drugi strani odpravlja glavno oviro za nove udeležence ter omogoča boljšo in večjo konkurenco.

Tisti, ki podpiramo ločevanje lastništva, smo vedno trdili, da bi lahko sprejeli verodostojno nadomestno možnost, ki bi zagotovila enake izide. Menim, da smo s tem kompromisom v zvezi s plinom uspeli pripraviti ustrezen načrt.

Vendar se zavedamo, da nekateri zagovarjajo nadomestni načrt, ki ga je predlagal Svet, ki ne podpira koncepta skrbnika in namerava predlagati ločeno glasovanje. Jasno poudarjam, da nadomestna možnost, ki ne vključuje koncepta skrbnika, ni resnična nadomestna možnost za ločevanje lastništva, ampak le pravna rešitev, ki nekaterim državam članicam omogoča, da so bolj enakopravne v zvezi z odpiranjem svojih trgov. Ta možnost seveda ni tako usklajena.

Za konec v celoti podpiram poročilo gospoda Paparizova o uredbi o plinu, pri čemer se mu tudi zahvaljujem za njegovo odlično pomoč med prvo obravnavo.

  Teresa Riera Madurell (PSE). - (ES) Gospod predsednik, gospoda komisarja, gospa predsedujoča Svetu, najprej izpostavljam evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo ter čestitam in se zahvaljujem gospodu Buzeku, ker je vključil predloge sprememb, ki so bili po mnenju naše skupine bistveni. Zadovoljni smo z načinom, na katerega smo skupaj obravnavali finančna sredstva, ki so v okviru tako pomembnega načrta v našem skupnem interesu. Omeniti je treba tudi človeške vire, ker jih je treba povečati ter ker načrt vključuje tudi druge vidike, kot so na primer usposabljanje, mobilnost in usklajevanje.

Dosežen je bil zelo pomemben cilj v zvezi z dodeljevanjem pomembnejše vloge tehnologijam, ki povečujejo energetsko učinkovitost, in tudi raziskavam na splošno, kar omogoča celosten razvoj možnosti evropskega raziskovalnega prostora. Poročilo spodbuja raziskave in osnovne znanosti, ki so bistvene za razvoj energetske tehnologije, ter poziva, naj zasebni sektor več vlaga v raziskave in prevzame večja tveganja, da bi EU postala vodilna v tem sektorju.

Izboljšati je treba tudi prenos tehnologije, kar je naloga novega evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, poleg tega pa je treba tudi okrepiti sodelovanje z državami članicami in drugimi instrumenti Skupnosti, da bi podprli raziskovalne, razvojne in inovacijske zmogljivosti na teh področjih. Usklajevanje je treba razširiti na vsa področja, ki so zaradi svoje multidisciplinarnosti pomembna pri raziskavah in razvoju energetskih tehnologij, zlasti informacijskih in komunikacijskih.

V zvezi s plinom je preprosto treba povedati, da obrati za utekočinjeni zemeljski plin in infrastrukture za skladiščenje tega plina v primeru medsebojnih povezav s prenosnimi omrežji delujejo kot dopolnilni objekti, ki imajo pomembno vlogo v zvezi z zagotavljanjem dostopa novim upravljavcem in pospeševanjem ustvarjanja resničnega notranjega evropskega trga. Zato se zdi smiselno, da enako ravnamo tudi na tem področju.

V zvezi s tem je najučinkovitejša možnost skupni upravljavec neodvisnih infrastruktur, ki deluje na podlagi načela „vse na enem mestu“, ki ga podpira ta parlament. Uvedba enotnega upravljavca odjemalcem omogoča dostop do plinskih infrastruktur, saj bodo naleteli na podobne pogodbe in pravila, enako raven preglednosti ter možnost urejanja storitev po skupinah.

To je glavni razlog za tri predloge sprememb, ki smo jih predložili na plenarnem zasedanju, pri čemer pozivam svoje kolege, naj za njih glasujejo.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). - Gospod predsednik, kot poročevalka v senci za poročilo o strateškem načrtu za energetsko tehnologijo odločno podpiram to pobudo. Pripravljamo nov evropski program za energetske raziskave, ki je zelo potreben ob upoštevanju izzivov, s katerimi bomo soočeni v naslednjih desetletjih.

Komisija meni, da bi morala Evropa zmanjšati stroške čiste energije in postaviti industrijo v ospredje sektorja tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Čeprav se strinjam s temi cilji, moram poudariti, da se tudi najboljše namere nikoli ne izpolnijo brez ustreznega financiranja. Zato obžalujem, da Komisija ni objavila sporočila o financiranju novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Kako Komisija namerava financirati te ukrepe? V vsakem primeru vam zagotavljam, da Parlament ne bo sprejel prerazporeditve sredstev iz sedmega okvirnega programa ali skupne kmetijske politike.

Do vprašanja financiranja prihaja tudi v zvezi z 12 projekti za zajemanje in skladiščenje ogljika. Čeprav menim, da bi lahko ta tehnologija industriji pomagala pri zmanjšanju emisij CO2, ne morem sprejeti predloga, da se denar evropskih davkoplačevalcev uporabi za financiranje infrastrukture za zajemanje in skladiščenje ogljika, ki bo na koncu nekemu podjetju predstavljala vir dobička. Kot liberalka menim, da je treba trgu omogočiti delovanje in po potrebi tudi razvoj pravičnega partnerstva z industrijo.

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, pristop Evropske unije k energetskim vprašanjem je poln neskladnosti. Vse več je pozivov k prijateljskemu, enotnemu in dolgoročnemu sodelovanju in strategiji, hkrati pa smo priča primerom neusklajenih ukrepov ter delnih predlogov in naložb, ki koristijo interesom ene skupine na račun drugih.

Predložena poročila poskušajo obravnavati te težave ali vsaj opozoriti na vprašanja in dileme, ki niso bile ustrezno preučene. Poročevalec si za svoje prizadevanje zasluži našo pohvalo. Nikoli v zgodovini še nismo bili priča proizvodu, katerega cene so se v tako kratkem času tako povečale, kot so se cene nafte in plina. Zato lahko jasno poudarimo, da so bile napake storjene pri predvidevanju prihodnosti.

Ni dvoma, da je treba to gospodarsko dilemo obravnavati na dva načina, in sicer s povečanjem oskrbe z viri energije, vključno z novimi in učinkovitejšimi viri, ter z zaviranjem povečanega povpraševanja z uporabo novih, gospodarnejših tehnologij. Evropska unija mora prikazati večjo učinkovitost v zvezi s tem ter ne sme dovoliti, da privilegij monopolnega dostopa do surovin ali večinski delež določa razmere na trgu. Zato so predlogi v zvezi z dostopom do omrežij za distribucijo plina, raziskavami novih tehnologij in novimi agencijami koristni.

Današnje razmere zahtevajo nujne ukrepe in izvajanje. Zato morajo znanstveniki ponovno analizirati nevarnost emisij CO2 za stabilnost podnebja, da bi preverili njeno natančnost, tako da v prihodnosti ne bomo ugotovili, da zmanjšanje emisij ne koristi potrošnikom, ampak le nekaterim izbranim skupinam, zlasti velikim podjetjem, medtem ko hkrati tudi uničuje premogovništvo.

  Rebecca Harms (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nedavno smo prejeli novice z Japonske, ki so poročevalca gospoda Buzeka zagotovo navdušile. Moja država, tj. Nemčija, naj bi bila v zvezi z uporabo jedrske energije na mednarodni ravni popolnoma izolirana. Včasih se sprašujem, kako so take novice sploh mogoče in ali se ljudje ne zavedajo, kako malo držav na svetu dejansko uporablja jedrsko energijo.

Če natančno preučimo današnje razmere, lahko ugotovimo, da se tri četrtine svetovne jedrske energije proizvede le v šestih državah, medtem ko sta poleg teh le še ena ali dve državi, ki imata majhen delež trga z jedrsko energijo. To pomeni, da na svetovni ravni jedrska energija do zdaj ni imela vidne vloge. Jedrska energija ima vidno vlogo le v enem delu Evrope, medtem ko je zelo pomembna v Severni Ameriki.

Morebitne spremembe teh razmer so odvisne od številnih dejavnikov, pri čemer je eden od teh dejavnikov količina javnih sredstev, ki bodo ponovno namenjena tej izumirajoči industriji. Združene države, ki so tako blestele v Hokaidu, so se zdaj po zaslugi odhajajočega predsednika Busha zavezale, da bodo namenile 18 milijonov USD za spodbujanje dveh ali treh projektov v zvezi z gradnjo jedrskega reaktorja. Kaj takšnega v Združenih državah niso zgradili že dvajset let, pri čemer jedrska industrija potrebuje veliko javnih sredstev, da bi umetno ustvarila trg.

Za Združeno kraljestvo je bilo napovedanih 6 milijard EUR. Toliko naj bi znašal strošek gradnje reaktorja v Združenem kraljestvu, če ga bo zgradilo nemško podjetje E.ON. Če preučimo razmere v drugih državah, lahko ugotovimo, da bo strošek gradnje v mestu Belene znašal manj, čeprav Bolgarija od Bruslja zahteva 600 milijonov EUR za izvajanje programa.

Res se moramo odločiti, ali bomo v prihodnjih letih javna sredstva namenjali za prihodnje tehnologije in nove trge ali pa se bomo zadovoljili s tehnologijo iz prejšnjega stoletja, ki je zelo tvegana. Zagovarjam prihodnost in nasprotujem jedrski energiji, ker sem prepričana, da ta tehnologija predstavlja tveganja, ki jih ni mogoče obvladovati. Današnja novica o ponovni nesreči v jedrski elektrarni Paks na Madžarskem le potrjuje moje mnenje. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Gospe in gospodje, gospoda komisarja, predstavniki Sveta, poudarjam, da smo danes soočeni s podobnimi razmerami, kot liki Johna Bunyana, ki v svoji knjigi z naslovom „The Pilgrim’s Progress (Romarjev prehod)“ obravnava razliko med besedami in dejanji. Menim, da je prišel čas za ukrepe in da evropski volivci od nas pričakujejo sprejetje ukrepov, ki bodo zagotovili pravične cene na energetskih trgih. Zaradi špekulacij so končne cene od 30 % do 40 % večje, pri čemer bi bilo dobro uvesti moratorij za cene energije, če se cene vsako leto povečajo za več kot 30 %, tako kot se zdaj. Menim, da državljani to od nas pričakujejo. Jasno je, da rešitve ni mogoče poiskati le na trgih, pri čemer lahko potrdimo star pregovor, ki pravi, da „financerji podpirajo državo tako, kot vislice podpirajo človeka“. Menim, da nam liberalizacija v trenutnih razmerah ne bo pomagala. Pomagajo nam lahko le nove zmogljivosti, vključno z nepriljubljeno jedrsko energijo, in velike naložbe v nove tehnologije. V zvezi s tem bomo morda soočeni z resničnim izzivom, in sicer z ustvarjanjem podlage za novo, dolgoročno tehnološko dobo v energetskem sektorju. Iz krize, kot je na primer energetska, se je mogoče rešiti le z inovacijami.

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospe in gospodje, žal ponovno rešujemo delne težave energetskih trgov, namesto da bi za trenutek temeljiteje razmislili o strateških težavah. Ali res lahko predvidimo, koliko energije bo Evropska unija potrebovala v naslednjih desetletjih in ali se to spoznanje izraža v naših predpisih in direktivah? Ali se res zavedamo, kakšne bi morale biti stabilne energetske razmere v Evropi kot celoti? Ali smo sposobni opredeliti tiste države, ki dejavno iščejo rešitve za svoje potrebe po energiji, in hkrati obsoditi tiste problematične države, ki energijo le uvažajo ter brez sramu kritizirajo proizvajalce in izvoznike energije? Ali se ob upoštevanju najnovejše študije Svetovne banke vsaj malo bolj zavedamo, kako nesmiselni so cilji Unije na področju biogoriv?

Gospe in gospodje, če je povpraševanje večje od ponudbe, noben trg ne more delovati. Morda bomo kmalu temu priča tudi na področju energije. Zato moramo podpreti raziskave in razvoj ter zlasti odpraviti vse člene energetske verige, kot so proizvodnja, prenos, distribucija in poraba. V zvezi z viri smo prisiljeni graditi nove objekte, da bi nadomestili tiste, ki se bližajo koncu tehnične življenjske dobe, s čimer bi zadostili povečanemu povpraševanju po energiji. Menim, da je treba začeti z razpravo o energetski mešanici, ki ne bo diskriminirala nobenega vira energije, vključno z jedrsko energijo, ki bo spoštovala geografske in politične meje lastnikov surovin ter ki bo temeljila na sodobnih znanstvenih spoznanjih, ki se lahko uporabijo tudi v praksi in ne le v teoriji.

Gospe in gospodje, seveda podpiram tako imenovani tretji način, v skladu s katerim bodo države članice ohranile svojo pravico do svobodne opredelitve odnosov lastništva med proizvajalci energije in prenosnimi omrežji. Poleg tega podpiram tudi večjo neodvisnost pristojnosti in obveznosti morebitnih upravljavcev prenosnega omrežja. Menim, da bomo na ta način uspeli preprečiti povečanje enostranske odvisnosti od ruske oskrbe s plinom ter hkrati vlagali v distribucijo in varnost oskrbe z zemeljskim plinom.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospoda komisarja, gospe in gospodje, energija je vir prihodnosti, zato je pomembno, da med razpravo o vprašanju oskrbe Evrope z energijo to vprašanje obravnavamo z dolgoročnega vidika. Poleg tega je zelo pomembno, da ne izključimo dolgoročnih pogodb, ampak zagotovimo, da se te pogodbe upoštevajo pri načrtovanju stabilne oskrbe Evrope z energijo.

Poleg tega je treba preučiti tudi proizvodnjo in pogoje oskrbe za vseevropska omrežja. Z zagotavljanjem podpore in pobud bi lahko zahtevali, da ločevanje, med drugim tudi ločevanje lastništva, služi kot podlaga za določitev proizvodnje in pogojev oskrbe. Za zaščito prihodnjih trgov se lahko uporabijo številni modeli.

Eno od ključnih vprašanj, o katerem smo danes že razpravljali, je upravljanje jedrskih elektrarn. Skrajni čas je, da Evropska komisija prevzame dejavno vlogo na tem področju ter ustanovi agencijo ali regulativni organ, ki bi bil odgovoren za varnost in zanesljivost obratov za jedrsko energijo. Ta regulativni organ mora imeti tudi pristojnost, da nevarne jedrske elektrarne odstrani iz omrežja.

V zvezi s tem se lahko zgledujemo po francoski agenciji. Francija je odličen primer tega, kako je treba ustanoviti neodvisni regulativni organ. Koristno bi bilo, če bi se mnenje tega francoskega regulativnega organa upoštevalo pri odločitvah v zvezi z dejavnostmi regulativnih organov v preostalih 26 državah članicah. S tem bi okrepili nacionalne regulativne organe ter rešili vprašanja v zvezi z zdravjem in varnostjo v Evropi. To je naša skupna odgovornost. Preučiti moramo dolgoročno strategijo, s katero bomo lahko v prihodnjih letih zaščitili evropske državljane.

  Reino Paasilinna (PSE). - (FI) Gospod predsednik, gospoda komisarja, gospe in gospodje, poročevalci in poročevalci v senci, v zvezi z direktivo o plinu smo dosegli dober kompromis, ki ga je treba podpreti.

Vendar nismo posvetili dovolj pozornosti odjemalcem in potrošnikom, ki so na slabšem položaju, pri čemer to velja za revne in tiste, ki živijo na bolj oddaljenih območjih. Zato vas pozivam, da podprete naše predloge sprememb. Poleg tega je dobro, da smo dosegli kompromis s Svetom, s čimer smo zagotovili, da države, iz katerih ne potekajo plinovodi do drugih držav članic EU, ne bodo izvajale vseh pravil v zvezi z notranjim trgom, ker ne sodelujejo na notranjih trgih.

Nujno potrebujemo strateški načrt za energetsko tehnologijo, pri čemer čestitam poročevalcu, ker je v zvezi s tem vključil energetsko učinkovitost. Financiranje energetske tehnologije je bilo neustrezno. Posledica tega je neskladnost med ponudbo in povpraševanjem. Zaradi krize, ki je prisotna v vseh sektorjih energetske industrije, ta industrija nima na voljo tehnologijo, s katero bi se lahko pravočasno soočila s podnebnimi spremembami. Preprosto povedano, ni dovolj dobaviteljev sestavnih delov.

Razmere v zvezi s podnebnimi spremembami so pokazale, kako slabo smo pripravljeni. Vendar je jasna tudi sprememba odnosa državljanov, pri čemer je zdaj potrebno sodelovanje Skupnosti, Unije, njenih držav članic in hkrati tudi industrije, če želimo državam v razvoju preprečiti, da nam z onesnaževanjem slabšajo življenjske razmere.

Izboljšati je treba sodelovanje z Združenimi državami na področju okolja ter hkrati skleniti sporazum o sodelovanju na področju energije z Rusijo. Zato je pomembno upoštevati potrošnike, industrijski razvoj ter sodelovanje z Združenimi državami in Rusijo.

  Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, poudarjam dve točki v zvezi s trgom s plinom. Prva točka zadeva dolgoročne pogodbe. Ta vrsta pogodbe je pomembno orodje za potrošnike, bodisi v domačem ali industrijskem sektorju. Omogoča nam dolgoročen pogled na trg ter nam na ta način zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovanje trga.

Druga točka zadeva varnost sistemov, zlasti varnost oskrbe s plinom. Prenosna omrežja plina so strateško še pomembnejša od elektroenergetskih omrežij. Vprašanje lastništva je bistvenega pomena v zvezi s preoblikovanjem evropskega modela, za katerega je značilna visoka odvisnost od držav proizvajalk zunaj Evropske unije.

Zato podpiram predlog spremembe v zvezi s tretjim načinom, ki zagotavlja nediskriminatoren dostop do omrežij. Poleg tega je naša skupina tako kot v zvezi z električno energijo predlagala uvedbo enotnega evropskega upravljavca prenosnega omrežja, s čimer bi ohranili svoje strateške interese. V zvezi s tem želim pomiriti svojega kolega gospoda Clauda Turmesa. Ta direktiva o trgu s plinom ne poskuša zaščititi nacionalnih zgodovinskih upravljavcev, ampak jim omogoča, da postanejo prvaki na področju energije v Evropi.

  Liam Aylward (UEN). – (GA) Gospod predsednik, vlaganje v nove in čistejše tehnologije mora biti osrednji element strategij EU, s čimer bomo zagotovili dosego cilja EU, v skladu s katerim mora 25 % oskrbe z energijo izhajati iz sektorja obnovljivih virov energije. Prav tako je pomembno, da se k temu v prihodnosti zavežejo tudi drugi trgovinski bloki po svetu. Vendar so državljani trenutno bolj zaskrbljeni zaradi cen goriva. Evropska unija mora izvajati inovativne politike, s katerimi bi lahko preprečila povečanje cen nafte. Povečanje proizvodnje nafte je ključni element v zvezi s tem.

Gospod predsednik, trenutno smo priča očitni negotovosti na mednarodnih finančnih trgih. Številni špekulanti so svoje naložbene strategije preusmerili v trg z blagom, pri čemer so te špekulacije prispevale k povečanju cen nafte. Povečanje cen nafte je zadnje, kar evropska podjetja in potrošniki potrebujejo v času vedno večjih gospodarskih težav. Evropska unija mora uvesti napredno sosedsko politiko, ki bo zagotovila, da lahko zaščitimo in obvarujemo svoje potrebe po energiji v prihodnosti.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). - (FR) Gospod predsednik, v zvezi s plinom in energijo na splošno se soočamo z dvema povsem nasprotnima pristopoma. Liberalni pristop temelji na obravnavanju plina in oskrbe z njim kot katerega koli drugega blaga ali storitve, kar povzroča nenadzorovano konkurenco in prekomerno odpravo integriranih podjetij za javne storitve

Posledica tega so povečanje cen, poslabšanje zagotovljenih storitev ter povečanje poslovne in tržne porabe, kar škodi raziskavam, razvoju in varnosti. Še hujša posledica pa je ustvarjanje škodljive konkurence med različnimi oblikami energije, s čimer se spodbujajo kratkoročne odločitve, ki temeljijo le na enem merilu, in sicer na ustvarjanju največjega dobička v najkrajšem času.

Ta pristop tvori podlago za poročila, ki so nam bila predstavljena. Vendar obstaja tudi drugi pristop, ki temelji na obravnavanju energije in plina ter oskrbe z njima kot javne storitve, ki jo je treba na podlagi enakopravnosti in ozemeljskemu prilagajanju zagotoviti vsem. Tako bi na področju energije ustvarili Evropo, ki temelji na sodelovanju in splošnem interesu. V središču te Evrope bi bila evropska agencija za energijo, ki bi usklajevala in združevala raziskovalno prizadevanje držav članic ter zagotavljala enak dostop do energije za vse državljane. Ta Evropa bi temeljila na gospodarskih interesnih skupinah, sestavljenih iz integriranih evropskih energetskih podjetij, bodisi javnih ali zasebnih. Te gospodarske interesne skupine bi v okviru sodelovanja izvajale velike industrijske projekte na ravni EU in omogočile združevanje naših virov.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). - Na področju energetike se soočamo predvsem s tremi izzivi: z okoljskim izzivom, izzivom zagotavljanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva in izzivom varne in zanesljive dobave energije. Osnovni pogoj in potreben pogoj za ustrezen odgovor na te izzive je, da igralci igrajo na preglednem notranjem trgu po enotnih pravilih.

Seveda pa obstaja razlika med področjem elektrike in področjem plina. Na področju plina smo kar 60 % uvozno odvisni, do leta 2030 po nekaterih predikcijah 80 %. Samo iz Rusije uvozimo 40 % vsega plina, nekatere države članice pa iz Rusije uvozijo ves plin, torej so stoodstotno odvisne. Ravno zato je še toliko pomembneje, da poskrbimo, da bo enotna Evropa kompetentna in enakopravna partnerica Rusiji.

Na področju energetike uvajamo z liberalizacijo več neodvisnih igralcev. Ker je že sedaj za Evropo velik izziv zagotavljanje kritične mase usposobljenih človeških virov, bo z nadaljnjo liberalizacijo skrb za strokovnjake še toliko večja. To še posebej velja za manjše države članice z relativno šibkimi energetskimi podjetji. Tu je dodaten izziv tudi ohranjanje politične odgovornosti za blaginjo v državi kljub spremembam na energetskih trgih v Evropi.

Usposobljeni človeški viri so potrebni tudi za izkoriščanje možnosti v okviru načrta SET. Samo v zadnjih štirih letih pa smo prejeli več mehanizmov za spodbujanje raziskav in razvoja na področju energetike. Zato od Komisije pričakujem, da bo posebno pozornost namenila usklajenosti različnih pogodb.

Spoštovani, slovensko predsedstvo si je zelo prizadevalo za napredek tretjega liberalizacijskega paketa. Upam, da bo francosko predsedstvo nadaljevalo z delom enako zavzeto.

  Šarūnas Birutis (ALDE). – (LT) Edini način, da dosežemo neoviran in varen trg s plinom, je, da se odločimo za vertikalno ločevanje monopolov. Med trgom z električno energijo in trgom s plinom je nedvomno velika razlika, pri čemer moramo ta dva trga v svojih dokumentih ločevati, kot je to upravičeno storil odbor za industrijo, razvoj in energetiko. Žal imamo le malo dobaviteljev plina, zato si moramo čim bolj prizadevati za zmanjšanje odvisnosti, saj bomo v nasprotnem primeru v prihodnosti od njih še bolj odvisni. Zmanjšanje naše odvisnosti je ključnega pomena, pri čemer bodo v zvezi s tem pomembno vlogo imeli dokumenti, ki jih preučujemo.

Bodimo realistični in izberimo tretji način. Preučiti je treba razmere na trgih s plinom v državah članicah. Litva je na primer skupaj s preostalimi baltskimi državami odvisna od enega samega dobavitelja plina, tj. od Gazproma. Nobenega dvoma ni, da je Kremelj pripravljen ohraniti in povečati svojo avtoriteto v sektorju oskrbe s plinom v EU. Finančna sredstva niso vprašanje. Vsi smo bili priča obsegu lobiranja v zvezi s projektom Nord Stream in drugimi projekti. To ni gospodarstvo, temveč agresivna politika.

Tej diktaturi se lahko upremo le s solidarnimi ukrepi, vzpostavitvijo skupnega energetskega sistema ter spodbujanjem in izvajanjem nadomestnih možnosti in projektov v zvezi z jedrsko energijo. Za to bomo potrebovali politično voljo in skupna finančna sredstva.

  Guntars Krasts (UEN). – (LV) Hvala, gospod predsednik. Evropska unija se mora na povečanje cen plina odzvati z liberalizacijo trga, saj je to edini instrument, ki natančno izraža odnos med ponudbo in povpraševanjem. Žal smo še vedno priča razmeram, v katerih je energetski sektor v rokah evropskih energetskih podjetij, ki so vertikalno integrirana in delujejo na ravni državne politike. Zato se v imenu Parlamenta zahvaljujem zadevnemu odboru za njegovo prizadevanje za preusmeritev reform v liberalizacijo trga. Vendar se strinjam z izjavo gospoda Piebalgsa, da je treba ponuditi možnost distribuciji premoženjskih upravičenj. To izjavo podpira tudi dejstvo, da je že sedem držav članic to dejansko storilo. Svet je določil izvzetja iz direktive za male in izolirane trge s plinom. Latvija, država, ki jo zastopam v Evropskem parlamentu, v nobenem primeru ne more govoriti o popolni izolaciji, saj ima skupni trg s plinom, ki si ga deli še z dvema državama članicama, in objekt za skladiščenje plina, ki oskrbuje regijo. To so zadostni predpogoji za oblikovanje trga v regiji. Zato vas pozivam, da ne podprete predloga Sveta v zvezi s tem, vsaj ne za tri baltske države, temveč da odobrite izvzetje iz direktive. Te države so morajo pripraviti na vključitev trga s plinom EU.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, temeljna točka, o kateri danes razpravljamo, je liberalizacija trga z zemeljskim plinom z izvajanjem pritiska na države članice, da bi pospešile proces privatizacije tistih področij, ki so še vedno javna. Da bi to čim prej dosegli, zagovorniki predloga vztrajajo pri ločevanju lastništva nad omrežji brez upoštevanja varnosti oskrbe z energijo.

Dejstvo je, da potrjeni izidi liberalizacije trga z električno energijo dokazujejo, da liberalizacija ne koristi niti delavcem niti potrošnikom. Ravno nasprotno, zaradi liberalizacije se je zmanjšalo zaposlovanje s pravicami, medtem ko so se cene, ki jih plačujejo potrošniki, povečale. Jasno je, da se je dobiček gospodarskih skupin v sektorju električne energije povečal, vendar se je s tem povečalo tudi pomanjkanje goriva, kar pomeni, da je vedno več ljudem in družinam onemogočen dostop do energije. Zato obžalujemo, da se enako dogaja tudi v zvezi z zemeljskim plinom. Čeprav sta to različna sektorja, bodo gospodarske in socialne posledice enake, zato temu nasprotujemo.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). - Gospod predsednik, energetski trgi in njihovo delovanje v prihodnosti so zelo pomembni, ne glede na to, ali govorimo o okoljskih ali varnostnih vprašanjih, podnebnih spremembah ali evropski konkurenčnosti. To velja tudi za razpravo o naslednji fazi naše zakonodaje v zvezi z emisijami ogljikovega dioksida, tj. kako je treba razdeliti obremenitve in razviti evropski sistem trgovanja z emisijami.

Zato pozivam predsedstvo, da po današnji razpravi in jutrišnjem glasovanju o drugem delu energetskega svežnja čim prej začne razpravo med Parlamentom in Svetom. Ne smemo več oklevati, kajti potrebujemo čimprejšnje delovanje teh trgov v okviru nove zakonodaje. Lahko se vprašamo, ali evropski energetski trgi delujejo tako dobro, kot bi morali. Odgovor je zelo preprost: ne.

Obstaja razlika med trgom z električno energijo in trgom s plinom. Električna energija je odvisna od več različnih virov energije in proizvajalcev, medtem ko je plin običajno bolj odvisen od dobaviteljev. Zato je razlika med zakonodajo, o kateri govorimo, tj. o popolnem ločevanju lastništva nad električno energijo, ter tem sistemom, ki ga je odbor za industrijo, raziskave in energetiko predložil Parlamentu, sprejemljiva. Vendar je pomembno, da se v zvezi s tem čim prej zagotovijo razprave in pogajanja. Zagotoviti je treba tudi to, da zakonodaja o plinu dopušča ločevanje med proizvodnjo in distribucijo, s čimer bo imela klavzula o tretjih državah iz energetskega svežnja resnično pravno moč.

Ponovno opozarjam predsedstvo, da je treba čim prej začeti pogajanja. Ne čakajte do oktobra. Začeti moramo zdaj.

  Catherine Trautmann (PSE). - (FR) Gospod predsednik, čeprav govorim za svojim kolegom gospodom Hökmarkom, se ne strinjam s stališčem, ki ga je pravkar opisal. Menim, da moramo tik pred sprejetjem tega energetskega svežnja upoštevati tri izzive.

Prvi je izziv v zvezi z energijo ali podnebjem, ki poudarja, v kolikšnem obsegu je treba zemeljski plin upoštevati kot vir in z njim na poseben način ravnati. Drugi je izziv v zvezi s ceno, na katero nas opozarjajo naši državljani. Cena nafte vpliva na njihovo kupno moč, zato želijo imeti dostop do visokokakovostnega, zanesljivega in trajnega vira ter zlasti zagotovljeno zaščito svojih interesov. Zadnji je seveda izziv v zvezi s podjetji in zaposlenimi. Trenutno smo priča veliki zaskrbljenosti, pri čemer so potrošniki zaskrbljeni zaradi dostopa do energije, zaposleni pa zaradi morebitne odprave plinskih družb. Gospod predsednik, zato menim, da moramo posvečati veliko pozornost predlaganim rešitvam.

Izpostavljam vprašanje v zvezi s tretjim načinom, saj je pomembno, da o njem razpravljamo. Najprej se zahvaljujem svojim kolegom iz odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki so prejšnji mesec pametno sprejeli kompromis gospoda Vidal-Quadrasa in gospe Laperrouze. Odločno menim, da bo ta soglasni pristop, ki vsem državam članicam omogoča, da v skladu s svojo tradicijo izvedejo potrebne izboljšave svojih trgov s plinom, predstavljal koristno podlago za razpravo s Svetom, pri čemer pozivam svoje kolege, da to tudi potrdijo.

Seveda je v primeru večjih cen povečana tudi ozaveščenost glede občutljivosti vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami. Vendar moramo te tri izzive, vključno z ekološko razsežnostjo in razsežnostjo varnosti oskrbe, ustrezno obravnavati, pri čemer moramo zato izbrati najboljši način, tj. tretji.

  Vladko Todorov Panayotov (ALDE). - (BG) Pozivam Komisijo, da pri razvoju in uporabi novih energetskih tehnologij upošteva možnosti novih držav članic, vključno z Bolgarijo. Komisija mora uvesti mehanizme, s katerimi bi podprla raziskave ter prispevala k doseganju ciljev za leto 2020 in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov od 60 % do 80 % do leta 2050. V zvezi s proizvodnjo električne in toplotne energije je treba dati na trg tehnologije z nizkimi emisijami ogljika in tehnologije za dekarbonizacijo.

Te cilje, vključno s cilji v zvezi z obnovljivimi viri energije, je mogoče doseči le z usklajeno uporabo celotnih možnosti za inovacije Evropske unije. Pozivam k večjemu sodelovanju med državami članici pri razvoju novih energetskih tehnologij. Različna nacionalna pravila in tehnične specifikacije delijo trg in ovirajo industrijske naložbe v tehnologije tveganj. Zato ponovno pozivam Komisijo, da pri razvoju in uporabi novih energetskih tehnologij upošteva možnosti novih držav članic, vključno z Bolgarijo.

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za besedo, ker vas zaradi številnih obveznosti moram zapustiti, da bi ujela vlak, za kar se opravičujem temu parlamentu.

Najprej se zahvaljujem Evropski komisiji in poslancem za to zanimivo razpravo in za opravljeno delo v zvezi s svežnjem za „notranji energetski trg“.

Kot ste nekateri že povedali, bo sprejetje tega svežnja imelo neposredne posledice za življenja naših državljanov. Soočamo se s temo, ki izraža pričakovanja državljanov Evrope. Menim, da izboljšave, ki jih naši državljani pričakujejo, temeljijo na dveh vidikih. Prvič, na potrebi po usklajenih pravilih in mehanizmih po vsej Evropski uniji, k čemur bo ta sveženj tudi prispeval.

Drugič, na potrebi po jasnosti in preglednosti za udeležence na trgu ter za potrošnike. V zvezi s potrošniki je pomembno zlasti to, da države članice prenesejo priloge A k direktivam, kajti te priloge zagotavljajo boljše informacije ter bolj upoštevajo zaskrbljenost državljanov in položaj ranljivih potrošnikov.

Vendar s tem delo še ni končano. Še vedno je treba doseči soglasje glede številnih točk, kot so zlasti uporaba učinkovitega ločevanja v zvezi s plinom in elektriko, pri čemer so si naša stališča glede plina že precej podobna. Francosko predsedstvo bo 10. oktobra okrepilo splošni okvir, ki je bil sprejet 6. junija na zasedanju energetskega sveta. Do takrat v Svetu ne bomo imeli skupnega stališča. Obravnavati je treba zlasti klavzulo o tretjih državah, da bi upoštevali zaskrbljenost držav članic.

Predsedstvo bo nato svoje skupno stališče predložilo Evropskemu parlamentu, tako da se lahko sveženj za notranji trg sprejme do konca parlamentarnega mandata, kar je vsekakor naš namen. Upam, da se bodo na naše skupno prizadevanje v konstruktivnem duhu in v želji po kompromisu odzvale vse naše institucije.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, gospoda komisarja, najprej se zahvaljujem vsem poročevalcem za njihovo prizadevanje v zvezi z našo razpravo. Dve poročili o trgu z zemeljskim plinom podpirata liberalizacijo tega trga v Evropi. Zakonodaja ponuja nadomestno možnost za popolno ločevanje lastništva, in sicer z uporabo modela neodvisnih upravljavcev omrežja. Pozitivne značilnosti te nadomestne možnosti vključujejo zlasti dolžnosti nacionalnih organov, v skladu s katerimi morajo obnovljive vire energije vključiti v prenosna omrežja, smernice za dostop tretjih strank, vzpostavitev tarif za dostop do omrežij ter uvedbo sankcij za diskriminatorno vedenje. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evropskega omrežja upravljavcev prenosnega omrežja plina, tj, organa, dejavnega na področju sodelovanja, ter agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Te institucije so predpogoj za oblikovanje integriranega trga z zemeljskim plinom.

Vendar je treba dodati, da so prednosti liberalizacije trga lahko uspešne le v primeru, da že danes obstaja raznovrsten trg dobaviteljev, kar velja za večino držav Zahodne Evrope. V nasprotju s tem imajo dobavitelji zemeljskega plina v večini novih držav članic skoraj monopol. Liberalizacija trga bo tem državam morda celo škodila, saj bo predlagana zakonodaja oslabila položaj upravljavcev prenosnega omrežja, ki imajo pogodbe z monopolnimi proizvajalci. Za ta model gospodarskih odnosov je najustreznejši tako imenovani tretji način. Podpiram liberalizacijo trga, vendar je treba v zvezi z zemeljskim plinom v večini novih držav članic najprej odpraviti tržni monopol ter uvesti več dobaviteljev, saj le tako lahko brez kakršnih koli tveganj nadaljujemo, na primer z ločevanjem lastništva.

Za konec imam še nekaj pripomb v zvezi z evropskim strateškim načrtom za energetsko tehnologijo. Ta načrt je tesno povezan s porabo energije v Uniji, zmanjšanjem emisij CO2 in odvisnostjo Evrope od energije. Vendar se, kot je izpostavil poročevalec, premalo pozornosti posveča gospodarski proizvodnji, kogeneraciji ali poligeneraciji ter varčevanju z energijo in energetski učinkovitosti, poleg tega pa je proračun za zastavljene cilje zelo majhen. Finančnih sredstev primanjkuje tudi za predstavitev tehnologij, kot je na primer tehnologija zajemanja in skladiščenja ogljika. Lepo bi bilo, če bi bile obsežne evropske geste in izjave o energetskih raziskavah podprte z ustreznimi proračunskimi sredstvi.

  Adam Gierek (PSE). - (PL) Gospod predsednik, vsak načrt mora vključevati odločitve, ki upoštevajo trenutne razmere, vendar trenutne odločitve Komisije ovirajo izvajanje prejšnjih načrtov, kot so na primer načrti za kogeneracijske naložbe, ki jih ovira trg, saj se obratov za proizvodnjo toplotne energije ne izplača pretvarjati v učinkovite obrate za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki jih bremenijo dajatve za emisije in težave z omrežjem. Poleg tega je Komisija države EU razdelila na boljše, ki lahko povečajo emisije, in slabše, ki morajo emisije zmanjšati. Slednje so seveda večinoma države Srednje in Vzhodne Evrope. V skladu s kjotskim protokolom bi moralo biti referenčno leto za izračun emisij v okviru sistema trgovanja z emisijami leto 1990 in ne leto 2005, kot je to določila Komisija. To bi bilo bolj pošteno in solidarno. Vodilno vlogo na področju vprašljivega učinka emisij na podnebne spremembe ne smemo prevzeti na račun revnejših držav. Vendar morata biti energetska učinkovitost in varčevanje z energijo prednostni nalogi, medtem ko mora biti obnovljiva energija dopolnilo in ne nadomestna možnost. Čista energija iz premoga je srednjeročna rešitev za prihodnost, medtem ko je dolgoročna rešitev seveda jedrska energija.

  Lena Ek (ALDE). - (SV) Gospod predsednik, evropski energetski trg je v velikih težavah. Soočeni smo z zahtevo v zvezi z uvozom, ki se bo do leta 2030 povečal na 65 %. Soočeni smo s potrošniki, ki ne morejo izbirati vrste energije ter ki trpijo zaradi povečanja cen energije in učinkov toplogrednih plinov na podnebne spremembe.

Gospod Paparizov v svojem poročilu, o katerem danes razpravljamo, ugotavlja potrebo po večjem sodelovanju med upravljavci omrežja in večjih naložbah na trgu s plinom. To je sicer dobro, vendar ni dovolj. Gospod Buzek v svojem poročilu o raziskavah in inovacijah ugotavlja, da premalo vlagamo. Naj vas spomnim, da je tudi Parlament želel povečati naložbe v raziskave in da bomo kmalu začeli nova pogajanja o proračunu. Poročilo gospoda La Russe zajema ločevanje monopolov in izboljšanje delovanja trga s plinom. Tisti, ki temu nasprotujejo, menijo, da se bodo zaradi ločevanja monopolov nad lastništvom in distribucijo cene energije povečale. Zato me zanima naslednje: ali bomo težave v zvezi s povečanjem cen energije in vplivom podnebnih sprememb rešili s še večjim številom monopolov? Nikakor ne. Izidi glasovanja v odboru so bili koristni, vendar je treba še veliko storiti, da bi ustvarili funkcionalno učinkovit in okolju prijazen energetski trg v Evropi.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) - (RO) Zahvaljujem se poročevalcem za dolgoročni strateški pristop k vprašanju v zvezi z zemeljskim plinom v Evropski uniji in za raziskave na področju energije.

Uvoz plina v Evropsko unijo je leta 2006 znašal 62 %, pri čemer se bosta povpraševanje po plinu in odvisnost Evropske unije od plina do leta 2030 povečala na 80 %. Zato je pomembno, da poiščemo konkretne odgovore na vprašanja v zvezi z zagotavljanjem varnosti oskrbe Evropske unije z energijo in učinkovitega delovanja energetskega trga.

Menim, da predlogi poročevalcev vsebujejo tri bistvene elemente. Prvič, kot poročevalka o sinergiji Črnega morja poudarjam pomen uspešnega razvoja regionalnega sodelovanja in čezmejnega povezovanja. Regionalna razsežnost je ustrezen okvir za oblikovanje skupnih pravil in načel ter zagotavljanje usklajenosti in preglednosti plinskega sektorja.

Drugič, pomembno je razširiti izvajanje takšnih norm na podjetja iz tretjih držav, ki delujejo na področju energije v Evropski uniji.

In zadnjič, v celoti podpiram predlog o utrjevanju sektorja znanstvenih raziskav na področju energije, saj je to ključni element predlagane dolgoročne politike.

  Giovanna Corda (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospoda komisarja, gospe in gospodje, naš cilj mora biti oblikovanje nediskriminatornih pravil v zvezi z določevanjem pogojev za dostop do prenosnih omrežij plina ter objektov za utekočinjanje in skladiščenje.

Zato morajo ta pravila povečati preglednost odnosov med podjetji z usklajevanjem tarif, metod za izračun teh tarif in delovanja prenosnih omrežij plina. Poleg tega je treba vse upravljavce omrežja vključiti v evropsko omrežje, ki lahko zagotavlja naložbe za ohranjanje optimalnega prenosa plina po vsej Evropi.

Elementi te nove evropske zakonodaje so temeljnega pomena za državljane v času, ko se soočamo s povečanjem cen energije. Kot poročevalka v senci najbolj poudarjam pravice potrošnikov. Konkurenca mora dejansko koristiti potrošnikom, pri čemer potrebujemo ukrepe za ureditev trga in nadzor cen, zlasti za najbolj ranljive ljudi.

  Anni Podimata (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, čeprav se današnja razprava osredotoča na notranji energetski trg, v interesu ohranjanja ravnovesja opozarjam na velik pomen evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo v zvezi z zmogljivostjo odzivanja Evrope na velike izzive, s katerimi se trenutno sooča na področju energije in okolja.

Pregledati moramo svoje prednostne naloge in preoblikovati svoj trenutni razvojni model za tehnologije z nizkimi emisijami ogljika ali brez emisij ter hkrati ustvarjati razvojne možnosti za evropsko industrijo, ki je sposobna prevzeti vodilno vlogo v hitro razvijajočem se sektorju tehnologij z nizkimi emisijami ogljika ali brez emisij.

Povečanje proračuna EU za raziskave v energetskem sektorju ter spodbujanje inovacij v sektorjih, kot so obnovljivi viri energije in inteligentna omrežja, je nujno potrebno za obravnavanje današnjih izzivov.

(Ploskanje.)

  Pierre Pribetich (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem vsem svojim kolegom, zlasti gospodu Jerzyju Buzeku za njegovo poročilo.

„Dober začetek je pol dela“, kot je dejal Aristotel. Zato bo dejansko izvajanje in ne le spodbujanje koristnih ciljev bistven korak k postaviti temeljev za obveznost, ki je pomembna v boju proti podnebnim spremembam.

Ta nujen izziv zahteva novo opredelitev evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki temelji na dveh ponovno opredeljenih stebrih, in sicer na zagotavljanju boljše in čistejše proizvodnje v zvezi z emisijami CO2 z inovativnimi tehnologijami ter na zmanjšanju porabe vseh oblik energije s spodbujanjem vseh rešitev. Žal zdrav razum ni dovolj priznan v naših glavnih politikah, ukrepi za zmanjšanje porabe energije pa niso ustrezno podprti v evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo ali v glavnih strukturnih politikah EU.

Eden od bistvenih elementov je tudi nujna potreba po povečanju človeških in finančnih virov, ki so potrebni za dejansko doseganje naših evropskih ciljev. Kdaj bomo končno zagotovili konkreten odziv na povečano povpraševanje ali na pomemben izziv v zvezi s podnebnimi spremembami? V zvezi s financiranjem raziskav tehnologij z nizkimi emisijami ogljika smo v zaostanku. Gospod predsednik, če ponovno uporabim Aristotelove besede, bomo s tem, ko zagotovimo večja finančna sredstva za raziskave teh tehnologij, že opravili pol dela. Dosegli bomo popolno energetsko učinkovitost, zelo hitro pa še izjemno energetsko učinkovitost.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Unija potrebuje skupno energetsko politiko.

Prednostni projekti, kot je Nabucco, ki jih priznava tudi Evropski svet, bodo zagotovili raznovrstnost virov oskrbe Evropske unije z zemeljskim plinom, zato jih je treba uspešno izvajati.

Regionalno sodelovanje je bistveno za zagotavljanje oskrbe Unije z energijo. Zato sem predložila predlog spremembe, v katerem zahtevam, da Komisija geografsko območje, ki je zajeto v posamezno strukturo regionalnega sodelovanja, opredeli šele po posvetovanju z državo članico na zadevnem geografskem območju.

V ta namen sem predložila tudi predlog spremembe, v katerem zahtevam, da Komisija in zadevne države članice za vsak projekt plinovoda skozi morja, ki mejijo na Unijo, izvedejo oceno učinka na okolje.

Menim, da je bistveno še bolj okrepiti obveznosti glede javnih storitev in minimalne skupne standarde, ki iz njih izhajajo, da se zagotovi dostopnost storitev na področju plina za državljane ter mala in srednja podjetja.

  Dragoş Florin David (PPE-DE). - (RO) Danes razpravljamo o treh poročilih, ki so pomembna za energetsko politiko Evropske unije ter ki energetsko tehnologijo, varnost oskrbe z energijo in boj proti pomanjkanju energije obravnavajo kot bistvene dejavnike za doseganje ciljev v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami.

Poročilo gospoda Paparizova opredeljuje nov koncept dostopa do prenosnih omrežij zemeljskega plina, poročilo gospoda La Russe predstavlja znaten prispevek k opredelitvi kratkoročne in dolgoročne strategije za notranji trg z zemeljskim plinom, medtem ko poročilo gospoda Buzeka poudarja potrebo po razvoju strateških energetskih tehnologij.

Hitro izvajanje teh poročil bo prispevalo k razvoju učinkovitejšega in preglednejšega notranjega trga ter povečanju konkurenčnosti, preglednosti cen za končne uporabnike in varstva pravic potrošnikov.

Danes je čas, da Komisija in Svet izrecno in odločno spodbudita diverzifikacijo virov oskrbe ter razvoj novih objektov za skladiščenje plina, da bi zagotovila energetsko neodvisnost Unije in varnost njene oskrbe z energijo.

Za konec čestitam našim trem kolegom za uspešno pripravo poročil.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, cilj uredbe, o kateri danes razpravljamo, je lažje vključevanje trgov za plin posameznih trgov in povečanje izvršilnega spremljanja na evropski ravni. Trg s plinom bi morali obravnavati ločeno od trga z električno energijo zaradi velike odvisnosti Evropske unije od uvoza. Ločevanje lastništva bi lahko bil zelo uporaben instrument za zagotavljanje ustanovitve enotnega trga s plinom v Evropski uniji in za ustanovitev dejanske konkurence na energetskem trgu EU, pri čemer bi lahko to v praksi povzročilo zmanjšanje ali vsaj stabilizacijo cen energije.

Vendar moramo biti previdni. Proces liberalizacije zahteva konkretne strukturalne spremembe, na katere niso pripravljene vse države Evropske unije. Liberalizacija trga in ločevanje lastništva samo na Poljskem, pri čemer se to ne bi zgodilo vsem glavnim proizvajalcem energije v EU, bi lahko dala prednost zahodnoevropskim podjetjem pred Poljsko. Evropa potrebuje energetski model, ki ne bo le zagotavljal konkurenčnosti na regionalnih trgih in na skupnem evropskem trgu, ampak bo poleg tega zagotavljal zaščito za končnega uporabnika ter predvsem varnost oskrbe z energijo.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Gospod predsednik, dovolite mi, da postavim zadevno vprašanje v širšem političnem vidiku. Zdaj je energija skoraj sinonim za zunanjo politiko, pri čemer se nagiba celo k prelaganju podnebnih sprememb na drugo mesto. Očitno je, da so sedanje razmere ujele Evropo nepripravljeno. Naši nacionalni energetski sistemi so omejeni, monopolni, zapleteni in zapostavljeni. Zato je težnja za posamezno ureditev sedanjih izzivov neustavljiva. Tako se prizadevanja za vzpostavitev enotnega integriranega energetskega trga vse bolj upirajo, pri čemer postaja evropski cilj za zmanjševanje svoje odvisnosti od tujih virov oskrbe skoraj nedosegljiv. Prav tako bi poskus vključevanja novih rešitev v stare okvire našo nalogo samo še bolj otežil. Zato je nujno, da Evropa natančno pregleda sedanje dogovore, si odločno prizadeva za enoten energetski trg, poleg tega mora začeti obsežno financirati raziskave za alternativne vire energije. Za Evropo je to preprosto stvar preživetja.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE). – (RO) Čestitam vsem trem poročevalcem, pri čemer bom hkrati povedal, da je Romunija ukrepala skladno z zahtevami enotnega trga z zemeljskim plinom, tako da je v celoti ločila, vključno z vidika lastništva, prevozno dejavnost od proizvodnje zemeljskega plina in dejavnosti distribucije.

Na žalost v Evropski uniji še nimamo konkurenčnega enotnega trga z zemeljskim plinom, pri čemer so nekatere države članice zelo nenaklonjene ločevanju proizvodne dejavnosti od dejavnosti distribucije.

Pomanjkanje enotnega trga z zemeljskim plinom dopušča pomembnim dobaviteljem zemeljskega plina, da obravnavajo pogajanje o dobavnih pogodbah z vsako državo članico drugače, pri čemer včasih vsiljujejo ali poskušajo vplivati na politične odločitve.

Zato menim, da je treba čim prej sprejeti te direktive in jih v celoti izvajati.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, eno od temeljnih vprašanj, ki ga moramo upoštevati, je zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo. Energetska politika mora upoštevati dejstvo, da obstajajo velike razlike v potencialu različnih držav za spreminjanje virov uvoženega plina Obstajajo različne zmožnosti za pridobivanje in kupovanje te surovine. Večkrat sem poudaril, da je treba pripraviti enotno energetsko politiko, ki bo posameznim državam članicam zagotovila varnost oskrbe z energijo. Ukrepi za ločevanje lastništva na trgu z zemeljskim plinom bodo zagotovo izboljšali konkurenčnost in kakovost opravljenih storitev. Zato bom, zaradi velikih razlik na trgu s plinom in energijo, podprl predlog poročevalca, da se te sektorje ureja posebej. Trg s plinom bo dejansko konkurenčen takrat, ko bodo odjemalci imeli popoln dostop do informacij o količini zemeljskega plina, ki ga uporabljajo in možnost zamenjave dobavitelja.

  Inés Ayala Sender, pripravljalka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (ES) Gospod predsednik, zaradi pomanjkanja časa se nisem mogla zahvaliti poročevalcu gospodu Buzeku za njegovo velikodušnost, ker je vključil predloge odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zlasti vprašanja v zvezi z energetsko učinkovitostjo, življenjskim ciklusom različnih oblik energije, predvsem vidikov človeških virov, usposabljanja in sodelovanja z državami v razvoju.

Zato se zdaj iskreno zahvaljujem gospodu Buzeku, ker mi časovni dejavnik ni pustil, da bi to storila že prej.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kar zadeva oskrbo s plinom je zelo pomembno zagotoviti, da se te operacije vključijo v primerno konkurenčno okolje. Po eni strani imajo obnovljive energije tukaj pomembno vlogo, po drugi strani pa zemeljski plin zagotovo predstavlja konkurenčnost za obnovljive vire energije. Menim, da nam prav ta konkurenčnost daje možnost, da usmerimo cene v pravo smer, pri čemer lahko s podpiranjem ukrepov učinkovitosti dosežemo tudi ustrezno zmanjšanje cen.

V naslednjih letih bo imela ustrezna distribucija energije v Evropi še večjo vlogo, pri čemer bodo morala zlasti naša mala in srednje velika podjetja znatno prispevati k energetski učinkovitosti, zato ker ima opremljanje zgradb in obnova starih posestev pomembno vlogo pri vsem tem, poleg tega bo na gospodinjskem trgu tudi precejšnja raven konkurenčnosti za oskrbo s plinom.

  Andris Piebalgs, komisar. − Gospod predsednik, zelo očitno je, da se zelo strinjamo glede teh treh poročil. Ponovno se zahvaljujem poročevalcem gospodu Buzeku, gospodu La Russiju in gospodu Paparizovu, ker so razvili takšno vrsto soglasja. Vemo, da si želimo varne, trajnostne in dostopne oskrbe z energijo, pri čemer se hkrati zdaj zavedamo, da je prišla sprememba v energetskem sektorju nekoliko prej kot smo predvideli. To zahteva, da ukrepamo hitreje, in da smo odločnejši.

Omenil bi eno izjemno sinergijo, ki sem jo videl in je zelo pomembna. Včeraj sem obiskal inštitut za tehnično termodinamiko v Stuttgartu. Tam imajo raziskovalni projekt o tem, kako povečati učinkovitost oskrbe z energijo z združevanjem kroga plinskih turbin in gorivnih celic, tako se zanašajo na obstoječe vire energije in povečujejo njihovo učinkovitost z novo tehnologijo. Napredujejo razmeroma dobro, vendar obstaja veliko tehničnih izzivov. Da bi zares naredili korak naprej, potrebujemo večjo podporo za tovrstne projekte. Vendar se hkrati tudi zavedamo, da bodo ti projekti vedno ostali v laboratorijih, če ne bo nobene konkurenčnosti na trgu. Zato moramo za nadaljevanje ukrepati v obeh smereh.

Menim, da je za paket o notranjem trgu zdaj, po glasovanju, nujno, da se vse tri institucije premaknejo hitro naprej, povzamejo to zadevo in preidejo na fazo izvajanja.

Komisija se je zavezala, da naredi vse kar je v njeni moči za doseganje hitrega kompromisa na drugi obravnavi, in da sprejme paket.

V zvezi s strateškim pregledom energetike je na začetku procesa. Načrt za energetsko tehnologijo je le izhodišče. Še vedno bomo potrebovali veliko ukrepov, da bi zares napredovali. Eden od ukrepov, ki sem jih obljubil mojim kolegom in tudi tukaj v Parlamentu, je sporočilo o financiranju virov energije z nizko vsebnostjo ogljika, vendar to ni edini ukrep. Menimo, da potrebujemo veliko drugih ukrepov, če želimo zares napredovati. V času prve naftne krize so bile izrečene zelo modre besede. Nimamo preveč nafte, vendar imamo zamisli.

Menim, poleg tega je bilo to tudi na razpravi povedano, da moramo resnično uporabiti zamisli, ki jih imamo. Tla v Evropski uniji nimajo več veliko nafte.

Stališče Komisije o predlogih sprememb Parlamenta

Poročilo gospoda Paparizova (A6-0253/2008)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb: 2, 3, 5, 6, 8, 9, 10, 12, 14, 16, 17, 25, 31, 39, 41, 43, 44.

Komisija lahko deloma sprejme predloge sprememb: 1, 11, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 26, 27, 29, 30, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 46, 47, 49, 50, 51, 53.

Komisija ne more sprejeti predloge sprememb: 4, 7, 13, 15, 23, 28, 40, 42, 45, 48, 52, 54.

Poročilo gospoda La Russa (A6-0257/2008)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb: 2, 3, 7, 16, 20, 24, 27, 31, 32, 33, 34, 36, 40, 44, 50, 56, 60, 64, 73, 74, 87, 92, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 112, 120, 122, 124, 136, 140, 142.

Komisija lahko deloma sprejme predloge sprememb: 5, 6, 8, 9, 11, 12, 13, 17, 21, 23, 25, 26, 28, 29, 35, 45, 46, 48, 49, 51, 52, 53, 55, 61, 63, 64, 68, 69, 75, 76, 77, 78, 80, 81, 84, 85, 86, 88, 91, 93, 94, 95, 96, 104, 107, 111, 115, 117, 118, 119, 125, 127, 132, 135, 138, 139, 141, 143.

Komisija ne more sprejeti predloge sprememb: 1, 4, 10, 14, 15, 18, 19, 22, 30, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 47, 54, 57, 58, 59, 62, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 79, 82, 83, 89, 90, 97, 105, 106, 108, 109, 110, 113, 114, 116, 121, 123, 126, 128, 129, 130, 131, 133, 134, 137, 144, 145.

PREDSEDUJOČA: Gospa ROTHE
Podpredsednica

  Atanas Paparizov, poročevalec. − Gospa predsednica, razprava me je zelo pomirila razprava in prav tako izjave mojih kolegov v zvezi s pravili, odločnimi zahtevami, ki lahko postanejo obvezne in močni Agenciji. Jasno je, da plin ni trg, kjer je svobodna konkurenca, 90 % pogodb je dolgoročnih, zato je zelo pomembno, da imamo močna pravila, in da ne rešujemo težav z enotnim modelom ločevanja lastništva. To se je povedalo v tem parlamentu in menim, da je to dobro sporočilo za naslednji krog pogajanj.

Zelo pomembna je bila podpora mojega predloga o desetletnem načrtu za razvoj regionalnih pobud, ki bodo postale temelj za skupen trg: ne smemo biti ideološki, kot je povedalo veliko naših kolegov, biti moramo pragmatični in razviti pregleden trg z jasnim sklopom pravil.

Prav tako je bilo zelo pomembno, kar smo povedali na razpravi o vlogi različnih udeležencev na trgih.

Res je, da lahko novi organ, Evropsko omrežje upravljavcev prenosnega omrežja za plin, razvije veliko tehničnih kodeksov, vendar je tudi res, da bi lahko Agencija na podlagi nacionalnih regulativnih pobud in njenih izkušenj razvila zelo pomembna načela za razvoj teh kodeksov, pri čemer bi skupaj s Komisijo zagotovila, da bi ta trg urejala pravila, ki bi jih vsi uporabljali.

Ne bi rad, da bi se nadzorni mehanizmi različnih podjetij preveč razvili, zato menim, da bi bil kompromis, ki se je razvil v Svetu, podlaga, ki bi jo lahko uporabili za plin in elektriko, pri čemer bi lahko omogočil hitrejšo resolucijo tretjega energetskega paketa, zato ker vsebuje veliko novih izboljšav za potrošnike in zadevno preglednost. Škoda bi bilo, da bi zaradi čisto ideoloških razlogov preložiti ta paket, ki je zelo pomemben in nujno potreben za razvoj naše energetske neodvisnosti.

  Romano Maria La Russa, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, že od samega začetka sem vedel, da to ne bo lahka ali enostavna razprava. To direktivo se bo brez dvoma težka izvedlo, vendar menim, da smo lahko zdaj, po današnji razpravi, ki je bila zagotovo zelo intenzivna in na visoki ravni, lahko vsi nekoliko bolj samozavestni, da se bo našlo pozitivno rešitev.

Veliko kolegov je govorilo, pri čemer bi za odgovor vsakemu potrebovali vsaj še en delovni dan. Vendar nam naš časovni razpored tega ne dopušča. Poleg tega sem bil deležen veliko, mislim, da preveč, pohval. Verjamem, da mi to ne bo preveč stopilo v glavo. Menim, da bi morale biti te pohvale namenjene zlasti celotnemu odboru za industrijo, raziskave in energetiko, ki je delal zelo vestno v teh dolgih mesecih.

Zato bi se rad iskreno zahvalil mojim kolegom, gospodu Mandersu, Gospodu Swobodi, gospodu Reulu, komisarju Pibelgasu in gospodu Vidal-Quadrasu. Hvala vsem. Menim, da je bilo naše delo v tem obdobju povsem pregledno in kooperativno, pri čemer smo se z vsemi posvetovali in jih vključili v direktivo. Menim, da smo dosegli jasnost in preglednost. Nekajkrat sem prosil nekatere kolege, da se znebijo videza nacionalnega poslanca, z drugimi besedami, da opustijo svojo privrženost stranki, da bodo delovali bolj kot poslanci tega parlamenta v službi vseh državljanov EU.

Za konec bi rad pomiril gospoda Zîlo, ki je predstavil težavo Gazproma in Rusije. Seveda se vsi dobro zavedamo, da je to izredno pomembno vprašanje, ki ga moramo obravnavati, raziskati in rešiti zelo pazljivo, predvsem pa zelo premišljeno.

V zvezi s potrošniki, menim, da sem se v teh mesecih v vsakem mojem govoru in tudi poročilu zavzemal za preglednost in pomoč potrošnikom, seveda nisem pozabil na izvajalce, kateri imajo prav tako svojo dobro stran. Zato se ne smemo vdati glavnim silam ali evropskim monopolom ali drugim monopolom.

  Jerzy Buzek, poročevalec. − Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem mojim kolegom za razpravo, ki je bila zelo dobra in zelo poglobljena, zlasti se zahvaljujem poročevalcev v senci in vsem kolegom, ki so pripravili mnenja v ostalih odborih. Čestitam obema poročevalcema, gospodu Paparizovu in gospodu La Russu. V celoti podpiram vaša poročila, poleg tega podpiram tudi moje poročilo, vendar verjetno nisem zelo objektiven glede tega.

Kot je razvidno iz razprave, ni večjega nesoglasja o strateškem načrtu za energetsko tehnologijo, vendar je nekaj, na kar bi rad dobil odgovor. Adina–Iolana Vălean ne podpira naprav CCS, tržne predstavitve naprav CCS, zato ker podjetja, katera bi radi podprli, poslujejo.

Naj navedem primer. Ista podjetja dobijo velike spodbude od davkov državljanov za obnovljive vire energije. Obstajajo tudi komercialne naprave za obnovljive vire energije in podjetja poslujejo, nič drugega, pri čemer zelo podpiram te spodbude za obnovljive vire energije. Če želimo zares rešiti težavo v zvezi s podnebnimi spremembami na našem planetu, moramo rešiti vprašanje o zajemanju in skladiščenju ogljika, zato ker ne poznamo pravega odgovora na to. S tega vidika bi morali imeti spodbude tudi za prve v poslu zajemanja in skladiščenja ogljika, tako kot jih imamo za primer obnovljivih virov energije.

Obema komisarjema se zahvaljujem in jima čestitam. Opravljata veliko delo v zvezi z energetskim vprašanjem, raziskavami in razvojem ter inovacijami.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 9. julija 2008.

Pisna izjava (člen 142)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, osnovna pomanjkljivost Evrope pri njenih odnosih z Rusijo izvira iz pomanjkanja prostega in enotnega energetskega trga. Zdaj imamo v Evropi veliko energetskih centrov, katere upravljajo nacionalni regulatorji. Jasno je, da si nacionalne vlade želijo zagotoviti oskrbo s poceni energijo, prav tako kot delovna mesta v sektorju, ki ga obravnavajo prednostno. Vendar tako razdeljeni zaradi nacionalne sebičnosti, izgubljamo v evropski energetski vojni z Gazpromom. Povezan evropski trg in enotno stališče pred dobavitelji izven EU bi zagotovila, da bi imeli energetsko varnost še predenj bi uvedli spremembe oskrbe z energijo.

Rusija je brez dvoma do zdaj izkoriščala neuspeh EU, da bi ustvarila prosto tekoč in konkurenčen energetski trg. Odprtje evropskega notranjega trga s plinom konkurenci bo zagotovilo večjo učinkovitost, pri čemer bo krepilo pravice potrošnikov in nacionalnih regulatorjev. Ustanovitev sistema povezanih rezervoarjev bo olajšala odziv v primeru krize oskrbe z energijo za posamezne države članice, pri čemer bo zmanjšala nevarnost energetskega izsiljevanja.

Ustaviti moramo širjenje ruskih podjetij v Evropi in prisiliti Rusijo, da spoštuje vzajemnost pri obravnavanju naložb v energetskem sektorju.

Popolnoma se strinjam s poročevalcem, da morajo države članice podpirati povezovanje na nacionalnih trgih in sodelovanje med upravljavci omrežij na evropski in regionalni ravni.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Skok cen energije nas veliko bolj kot kadar koli prej opozarja na pomanjkanje učinkovite uredbe na energetskem trgu. Nič drugače ni v sektorju plina. Zato se lahko obravnava kot pomemben korak naprej dejstvo, da bo Evropski parlament v kratkem sprejel poročilo o trgu s plinom. Menimo, da je dokument, ki ga je pripravila Evropska komisija primeren prvi korak k učinkovitejši uredbi.

Nov zakonodajni sveženj lahko prispeva k ustvarjanju resnične konkurence na evropskem trgu. Potreba po tem je velika le zaradi tega, ker so države članice večinoma odvisne od zunanjih dobaviteljev. V zvezi z uvozom zemeljskega plina ima Evropa že 50 % odvisnost, kar se lahko še poveča v naslednjih desetletjih. Opozoril bi vas na dejstvo, da nemoč nekaterih držav članic celo presega to strogo raven. Na primer Madžarska ima 80 % odvisnost od enega samega dobavitelja, tj. Rusije. Nova uredba ne bo odpravila te odvisnosti z enim zamahom, vendar bo kljub temu ustvarila preglednejše odnose. Spodbujala bo večjo konkurenčnost in zmanjševala obremenitev potrošnikov.

Menimo, da je pomemben korak naprej, da predlagana zakonodaja krepi ukrepe za varstvo potrošnikov, ki so že v rabi. To je zlasti pomembno, če vemo, da je višanje cen energije postal eden od najpomembnejših vzrokov za revščino. Upamo, da bo nova uredba omogočila potrošnikom, da se ne bodo soočali z neznosnimi cenami v prihodnosti.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Liberalizacija trga z zemeljskim plinom predstavlja posebej pomemben del poskusa za ustanovitev skupnega notranjega energetskega trga. Zdaj prevladujejo na trgu z zemeljskim plinom večje družbe, ki pogosto nadzirajo proizvodnjo plina in njeno distribucijo.

Učinkovit notranji energetski trg je pomemben za uresničitev ciljev lizbonske strategije in za zagotavljanje dostopnih cen za odjemalce energije. Med to razpravo ne smemo pozabiti na varnost oskrbe z energijo, katero je treba zagotoviti z diverzifikacijo oskrbe uvoženih surovin za energijo.

To ne pomeni, da je energetski trg povsod enak. Trg z zemeljskim plinom se močno razlikuje od trga z električno energijo, in zato ni mogoče, da bi se uredbe, ki temeljijo na uredbah za sektor električne energije, prenesle na sektor z zemeljskim plinom.

Prava liberalizacija sektorja za trg z zemeljskim plinom mora temeljiti na ločevanju lastništva upravljavcev prenosnih omrežij. Samo tako se lahko izognemo nepotrebnemu navzkrižju interesov, pri čemer imamo pravičen in nediskriminacijski dostop do omrežja. Za pošteno konkurenco na skupnem energetskem trgu, je treba za vlagatelje iz tretjih držav postaviti enaka merila v zvezi z ločevanjem lastništva in neodvisnostjo podjetij v državah članicah, pri čemer je to nekaj, kar moramo bolj izpostaviti.

Upam, da bo evropski trg kmalu postal odprt trg, ki bo učinkovito ločeval dejavnosti, ki zadevajo proizvodnjo energije, dobavo in upravljanje omrežij, s čimer bo zagotavljal večjo preglednost trga.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Trg s plinom ima posebne značilnosti, ki jih je treba upoštevati. Te se navezujejo na zelo pomembne omejitve z oskrbo, ki zagotavljajo dolgoročne pogodbe z državami dobaviteljicami, poleg tega se navezujejo tudi na visoke stroške naložb prenosnih in distribucijskih omrežij, katera morajo nuditi potrošniku najvišjo raven varnosti. Zato je tukaj jasen političen izziv spodbujanje naložb in inovacij za spodbujanje našega znanja in spretnosti, ter zagotavljanje varnosti za naše dobavitelje.

S tem ko se je Evropska komisija osredotočila na svoj predlog o ločevanju lastništva v skladu s svojo obsedenostjo o konkurenčnosti, ni na nikakršen način odgovorila na te izzive. Njeno besedilo je destabiliziralo poseben strateški trg: zelo smo odvisni od tujega uvoza in podjetij, s katerimi bi se morali pogajati s trdnega položaja, namesto s položaja, ki so ga oslabile možnosti industrijskega propada.

S sprejetjem predloga sprememb o učinkovitem in uspešnem ločevanju dejavnosti kot možni nadomestni možnosti popolnega ločevanja lastništva, bi morali dobiti bolj uravnoteženo, predvsem pa skladno besedilo. Zato je pomembno, da podpremo ta položaj, ki bo okrepil odlično delo, ki je bilo opravljeno tudi v zvezi z naložbami, dostopom do omrežja in delovanjem omrežja. Tako bosta lahko skupaj delovala varnost in konkurenca.

13. Odgovor EU na izziv državnih premoženjskih skladov (razprava)

  Predsednica. – naslednja točka je skupna razprava o naslednjih ustnih vprašanjih:

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Svet vložila gospa Berès, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o odgovoru EU na izziv državnih premoženjskih skladov (O-0067/2008 – B6-0164/2008) in

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je za Svet vložila gospa Berès, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o odgovoru EU na izziv državnih premoženjskih skladov (O-0068/2008 – B6-0165/2008) in

  Pervenche Berès, avtorica. − (FR) Gospa predsednica, gospa predsedujoča Svetu in gospod podpredsednik Komisije, zahvaljujem se vam za priložnost, da imamo razpravo z dvema zadevnima institucijama. Gospod Verheugen upam, da boste poročali komisarju Charlieju McCreevyju o naravi naše razprave.

V Evropi imamo že dolgo dejavne državne premoženjske sklade zlasti norveški sklad, pri čemer nam do zdaj niso nobeni njegovi ukrepi povzročali nobenih težav. Vendar sta dva nova dogodka spremenila sedanje razmere. Prvi dogodek predstavljajo pomembne rezerve, ki so jih ustanovile naftne monarhije in države, ki so zbrale presežke trgovinske bilance, ki oskrbujejo te državne premoženjske sklade. Drugi dogodek je seveda kriza hipotekarnih posojil, ki je pojasnila strateško vlogo, ki bi jo lahko imeli ti državni premoženjski skladi.

V preteklosti, ko so se ti skladi uporabljali za vlaganje povsod zlasti v Združene države, je njihova strateška lastnost povzročala dvome. Zdaj, ko pogledamo vlogo, ki so jo od investicijskih bank prevzeli državni premoženjski skladi v smislu zagotavljanja likvidnosti ali lastnih skladov, se zavedamo, da so namesto tega postali vlagatelji zadnje možnosti.

V takšnih okoliščinah postanejo pomembna čustva, zato smo zastavili to vprašanje. Zato je tudi nedvomno, zakaj je predsednik Komisije, za razliko od komisarja za notranji trg, bil prepričan, da je koristno in potrebno objaviti 27. februarja dokument, ki daje podlago za današnjo razpravo.

Tvegamo, da bi se v vseh državah članicah izvajala ta strategija, ki navsezadnje ne bi pomagala pri soočanju z realnostjo, ki je ta, da so zdaj državni premoženjski skladi prevzeli odgovornost dejavne vloge na kapitalskem trgu. Posledično postavljajo te nove razmere do neke mere obveznosti na njih in na nas, v dialogu soglašamo z upravljavci teh skladov.

Zato bi danes v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve radi izpostavili pet vprašanj.

Prvič, menimo, da je bil odgovor Komisije do zdaj: „Vsaka država članica naj izvaja svojo strategijo v smislu preglednosti in zahtev upravljanja v zvezi s temi skladi, pri čemer se bo na ravni Skupnosti preprosto preverjalo, če zahteve v vsaki državi članici kršijo pravila Pogodbe ali pravila o delovanju notranjega trga“.

To se nam ne zdi primerna strategija. Menimo, da bi si morali v takem primeru prizadevati za proaktiven pristop in oblikovanje usklajevanja na ravni Skupnosti: na eni strani moramo preprečiti nepošteno konkurenco med državami članicami, ker je jasno, da države članice do neke mere tekmujejo med seboj, da bi videle, kdo bi lahko imel največ koristi od zanesljivih in dolgoročnih naložbenih zmogljivosti teh državnih premoženjskih skladov, na drugi strani pa moramo določiti in sodelovati pri strateških ali občutljivih sektorjih, ki jih je treba ohraniti.

Drugo vprašanje se navezuje na težavo registracije teh skladov. Ali bi bilo mogoče predvideti registracijo teh skladov na ravni Skupnosti, kot nameravamo to narediti zdaj za bonitetne agencije?

Tretje vprašanje zadeva razlago člena 58, ki predvideva omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javnega reda. Kar zdaj zadeva Svet in Komisijo, ali je kakšna razlaga, ki bi morala imeti prednost na tem področju? O tem bi radi imeli več informacij.

Četrto vprašanje je sledeče: ali ni to razprava, ki ima mednarodno razsežnost? Menimo, da bi bila Evropska unija veliko bolje opremljena in bolje pripravljena za obravnavanje mednarodne razsežnosti te razprave, če bi do neke mere imeli oblikovano stališče naše baze, tj. stališče Evropske unije, namesto stališča ene ali druge države članice, ki so se pognale v to tekmo zaradi privlačnih finančnih zmožnosti.

Zadnje vprašanje zadeva menjalni tečaj. Kakšno je vaše stališče glede razmer, kjer naftne monarhije trenutno vlagajo v evrska sredstva s skladi iz prodaje nafte v dolarjih, s čimer slabšajo napete razmere menjalnega tečaja, ki posledično vplivajo na naše trgovinske bilance?

Gospa predsednica, gospod podpredsednik, to so ta vprašanja, ki bi jih odbor za ekonomske in monetarne zadeve rad zastavil, pri čemer se veselimo odgovorov Sveta in Komisije.

  Anne-Marie Idrac, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospa Berès je odlično povzela vprašanja v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi. Rada bi dodala še več drugih razlogov, zakaj razpravljamo o njih. Seveda so se ti v zadnjih letih polegli: po mnenju Mednarodnega denarnega sklada, ustvarjajo zdaj med 2 200 milijard EUR in 300 000 milijard EUR. Vendar moramo pogledati njihove naložbene strategije, njihovo preglednost, jasnost teh strategij in mogoče pojav novih skladov.

Oktobra 2007 so finančni ministri držav G8 vprašali Mednarodni denarni sklad in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da obravnavajo ta vprašanja. Obe instituciji sta se odzvali na te pozive in pričeli z delom: Mednarodni denarni sklad se je osredotočil na države, ki so odgovorne za državne premoženjske sklade, medtem ko se je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj osredotočila na države prejemnice. Mednarodni denarni sklad je pregledal sedanje prakse sklada, organiziral okroglo mizo, osredotočeno predvsem na te teme, poleg tega je ustanovil mednarodno delovno skupino, sestavljeno iz 25 držav s tovrstnimi skladi za pripravo poročila, ki bo objavljeno ob koncu oktobra letos. Njegov cilj je pripraviti najboljše prakse, katere bodo lahko državni premoženjski skladi sprejeli zlasti v zvezi s preglednostjo, naložbenimi strategijami in upravljanjem. V zvezi s tem je treba opozoriti, da jih je veliko izpostavilo pokojninski sklad norveške vlade kot referenčno točko na tem področju.

Kar zadeva Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, so poudarili najboljše prakse za države prejemnice, pri čemer je minister Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj sprejel deklaracijo pred nekaj tedni. Odbor za naložbe bo zdaj nadaljeval z delom, osredotočil se bo zlasti na strokovno spremljanje razvoja politik, pri čemer bo imel obsežnejšo razpravo o naložbah, ki jih nadzirajo tuje vlade.

Nadaljujem z razsežnostjo Skupnosti. Kot veste, je Komisija februarja 2008 predstavila sporočilo, imenovano „Skupni evropski pristop v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi“. V svojem sporočilu Komisija navaja, da so novi zakonodajni ukrepi na ravni Skupnosti nepotrebni, vendar zagovarja skupni evropski pristop, ki temelji na sodelovanju držav, ki prejemajo državne premoženjske sklade, same sklade in tiste, ki so odgovorni za njih, za oblikovanje, citiram, „niza načel za zagotavljanje preglednosti, predvidljivosti in odgovornosti naložb državnih premoženjskih skladov“.

Skupni pristop, katerega predlaga Komisija, mora temeljiti na petih načelih: zavezanosti k odprtemu okolju za naložbe, podpori večstranskega dela, uporabi obstoječih instrumentov, spoštovanju obveznosti Pogodbe ES in mednarodnih zavez ter na koncu sorazmernosti in preglednosti. Poudariti je treba, da sporočilo Komisije priporoča skupni evropski pristop kot dopolnilo k posebnim pravicam držav članic v zvezi z uporabo njihove nacionalne zakonodaje.

Svet je 4. marca pregledal to sporočilo in predložil poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu. Slednji je prevzel zamisli, ki jih je določila Komisija, pri čemer je pojasnil predvsem dve načeli. Na eni strani je raje izrazil svoje stališče, zlasti o delu, ki ga izvajata Mednarodni denarni sklad in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki sem ga ravnokar omenila, namesto da bi izrazil podporo za večstranski pristop na splošno. Na drugi strani je Svet menil, da je ustreznejše sprejeti osnovno načelo za uporabo nacionalnih instrumentov in instrumentov EU, če je potrebno, namesto, da bi uporabili obstoječe instrumente, pri čemer bi ponovno izbrali splošnejši pristop.

Da ne bi česa izključili, je treba poudariti tudi, da se je o vprašanju državnih premoženjskih skladov razpravljalo na srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta, ki je potekalo 9. novembra 2007 v Washingtonu in s katerim je gospod Verheugen zelo dobro seznanjen.

Kar zadeva nacionalne pobude, je res, da so jih nekatere države članice že sprejele oziroma jih nameravajo sprejeti. To velja tudi za druge države, ki so glavne prejemnice državnih premoženjskih skladov zunaj Evropske unije. Seveda takšni nacionalni ukrepi ne smejo nasprotovati skupnemu evropskemu pristopu, ki ga zagovarja Komisija na podlagi načel, ki sem jih ravnokar omenila in katere podpira Evropski svet. Nacionalni ukrepi morajo biti predvideni v okviru skupnega evropskega pristopa, katerega morajo dopolnjevati. Menim, da to ustreza vprašanjem, ki jih je izrazila gospa Berès.

Usklajevanje nacionalnih ukrepov je eden od temeljev skupnega evropskega pristopa, ki ga je predlagala Komisija. Kot predlagate, bo verjetno potrebna analiza obstoječih pobud v državah članicah za učinkovito ustanovitev takšnega usklajevanja, pri čemer je treba zagotoviti, da to ne bo presegalo nacionalnih posebnih pravic in pristojnosti v smislu varnosti. Ta analiza evropskih praks lahko prevzame glavno vlogo iz rezultatov strokovnega spremljanja, ki ga izvaja odbor za naložbe Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kot sem pred kratkim povedala.

V zvezi s členom 58, ki ste ga omenili, gospa Berès, ta določa, da imajo države članice pravico določiti omejitve na podlagi javnega reda ali javne varnosti. Vendar kolikor je Svet seznanjen, se tega člena ni nikoli uporabilo v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi. Zaradi potrebe po pojasnitvi te določbe, bom preprosto povedala, da je lizbonska pogodba ni spremenila.

Za konec, Svet bi rad videl vlogo Evropske unije v mednarodnih organih. Sporočilo Komisije jasno kaže, da dejavno sodelujemo in bomo nadaljevali s sodelovanjem pri delu Mednarodnega denarnega sklada, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter drugih organov. Državni premoženjski skladi so mednarodnega dosega, zato je za Evropo zagotovo pomembno, da na eni strani sodeluje z ostalimi državami prejemnicami, na drugi strani pa z državnimi premoženjskimi skladi in tistimi, ki so odgovorni zanje. Zato mora Unija imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju napredka dela večstranskih organov, ki sem jih omenila, namesto da preprosto spremlja razprave kot tihi opazovalec. Zato je spomladanski Evropski svet podprl zamisli, ki jih je predstavila Komisija. Zlasti je izrecno določila svojo podporo sedanjemu delu za sklenitev mednarodnega sporazuma o kodeksu najboljših praks, katerega bi državni premoženjski skladi lahko sprejeli in kateri bi določil načela, ki bi veljala za države prejemnice na mednarodni ravni. Evropski svet je tudi dodal, da si mora Unija prizadevati, da prispeva k sedanji razpravi na usklajen način, poleg tega je pozval Komisijo in Svet, da nadaljujeta z delom v tej smeri. Svet namerava v celoti nadaljevati v tej smeri.

V zvezi z vašim zadnjim vprašanjem, ki zadeva finančna vprašanja v zvezi z nafto, kot se danes navaja v G8, se vsi zavedamo pomembnosti vprašanj, ki so povezana z zmanjševanjem svetovnega neravnovesja. Nekatere nastajajoče države, predvsem države izvoznice nafte, imajo velike presežke. Ključno je, da se izvedejo spremembe zlasti prek ustreznega dviga vrednosti valute. Ta vprašanja seveda pozorno spremljajo G7-G8, vendar tudi Mednarodni denarni sklad v sodelovanju z državami članicami EU.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospa predsedujoča Svetu, gospe in gospodje, državni premoženjski skladi so postali pomembni udeleženci v sistemu svetovnih financ, poleg tega so nedavno začeli upravičeno privabljati pozornost javnosti. Evropska komisija je v svojem februarskem sporočilu določila, kako se mora po našem mnenju Evropa odzvati na ta izziv.

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju brez zadržkov sprejel pristop, ki ga je predlagala Komisija. Sedanji položaj je preprost: Evropska unija je največji svetovni izvoznik neposrednih naložb, hkrati pa privablja veliko investicijskega kapitala v nasprotni smeri. To je vse zelo dobrodošlo. Naložbe in odprtost sta dve od glavnih gonilnih sil za rast in zaposlovanje v Evropi. Ne smemo se izmikati našim obveznostim za zagotavljanje odprtega okolja za naložbe.

Državni premoženjski skladi niso prišli včeraj na prizorišče za naložbe, ampak so dejansko vlagali v Evropo že okoli 50 let. Ti odgovorni in zanesljivi vlagatelji so sledili dolgoročni in stabilni politiki, ki je poleg tega vsekakor prestala preskus zadnjih motenj na finančnih trgih. Ti skladi so priskrbeli kapital, le takrat, ko se ga je nujno potrebovalo.

Niti zdaj nimamo nobenih razlogov, da bi predvidevali, da državni premoženjski skladi negativno vplivajo na menjalni tečaj. Nimamo nobenih dejanskih navedb, da bi ti skladi pretvarjali ameriške dolarje v evre, poleg tega njihov obseg še ni na taki stopnji, ki bi jim omogočala, da bi imeli pomemben vpliv za razvoj na mednarodnih finančnih trgih.

Zdaj se število in velikost teh skladov povečuje zelo hitro. Vzorci naložb se spreminjajo. Spreminja se celo geopolitičen zemljevid tistih držav, ki ustanavljajo te sklade. Področje in kakovost informacij, ki ju skladi zagotavljajo trgu, se pogosto zelo razlikujejo od sklada do sklada, in od tu strah, da bi naložbe teh sredstev dale zadevnim tujim vladam pretiran političen vpliv, pri čemer je to skrb, ki jo moramo vzeti resno.

Če so skladi pregledni in upoštevajo jasna pravila o odgovornosti, nas ne bi smelo skrbeti dejstvo, da so državni naložbeni nosilci. Potrebujemo zaupanje v zgolj komercialno naravo njihovih ciljev, kar pomeni, da sta preglednost in upravljanje družb ključna dejavnika.

Sporočilo Komisije določa nekatere možnosti, ki so na voljo. Uredba je redko najboljši odziv. Vsi vlagatelji na enotnem trgu morajo upoštevati enake uredbe, ki veljajo za konkurenco, notranji trg in delovno pravo. Različni instrumenti za tuje naložbe, ki jih države članice sprejmejo za zaščito javne varnosti, reda in miru, morajo upoštevati smernice Skupnosti.

Vendar želim poudariti, gospa Berès, da so države članice upravičene za sprejemanje takih ukrepov, pri čemer jih je veliko to počelo že nekaj časa. Komisija bo to pozorno spremljala, vendar do zdaj ni nobenih načrtov za izvedbo podrobne revizije. Kakršen koli pregled naložb v občutljivem sektorju na ravni EU mora preveriti vse vire naložb, ne samo državnih premoženjskih skladov. Zagotovo se strinjamo, da obstajajo druge vrste skladov, ki nas bolj skrbijo kot državni premoženjski skladi, pri čemer ni tako lahko razpravljati tukaj o preglednosti in upravljanju družb.

Zagotovo lahko rečemo, da ne moremo rešiti svetovnega vprašanja s sprejetjem ozkega evropskega pristopa, ampak moramo najti mednarodno in svetovno rešitev. Komisija meni, da je najboljši odgovor za to kodeks ravnanja, ki bi ga na svetovni ravni skupno razvile države prejemnice in sami skladi. Prostovoljni kodeks ravnanja, ki določa osnovna merila za upravljanje in preglednost, bi zagotovil večjo jasnost nad delovanjem skladov.

Od srečanja v marcu, ko je Evropski svet izrazil podporo za ta pristop, Evropska komisija dejavno sodeluje pri delu Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za opredelitev najboljših praks. Pri obeh organizacijah je bil dosežen napredek. Zagotovo lahko rečem, da se zdaj oblikuje rešitev, pri čemer imamo dobro opredeljen in celosten evropski pristop, za katerega si zdaj prizadevamo.

Ne smemo pozabiti, da je to dvostranski postopek. V interesu vseh je, da se doseže jasnost. Za sklade bo to pomenilo stabilnost, pri čemer se bo zmanjšalo tveganje za neuspeh. Za tista nacionalna gospodarstva, v katera vlagajo skladi, bo stabilen, predvidljiv in nediskriminatoren okvir odpravil tveganje, da ne bi ti pomembni vlagatelji odšli iz Evrope in začeli vlagati drugam.

Nameravamo nadaljevati z delom Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. V Uniji imamo močno soglasje, kar pomeni, da imamo skupen pristop. Države članice se niso odločile, da se bodo same podale v to. Dejansko si nobena država članica ne želi delati sama brez pomoči in podpore. To krepi naš argument, pri čemer je pomembno, da obdržimo to, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. S tako podporo lahko pričakujemo, da bodo naše politike imele velik vpliv, pri čemer je Komisija prepričana, da bomo do konca tega leta imeli konkretne rezultate pozitivne narave, o katerih bomo poročali Parlamentu.

  Piia-Noora Kauppi, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, popolnoma se strinjam z oceno Komisije in Sveta o državnih premoženjskih skladih. Ti so trend 21. stoletja, pri čemer je ta razprava zelo dobrodošla.

Ti skladi so postali ponovno bolj vidni v času finančne krize, ki vključuje več bank in investicijskih družb, zaradi zagotavljanja zelo potrebne dokapitalizacije nekaterim od teh družb.

Državni premoženjski skladi se bodo pospešeno povečevali v bližnji prihodnosti, kar nas ne sme prestrašiti. To je naraven pojav razvoja trga. Kapital, ki ga prinašajo državni premoženjski skladi svetovnim trgom, je potreben za to, da se ohranja pretok naložb. Ti skladi imajo zmožnost zagotavljanja likvidnosti za finančni trg in podjetja. To je včasih bistveno za njihovo preživetje.

Zaradi njihove velikosti in virov lahko državni premoženjski skladi vlagajo tja, kjer so skladi včasih nujno potrebni, v katere drugi ne morejo ali nočejo vlagati.

Načeloma tako kot kateri koli drugi naložbeni skladi si tudi državni premoženjski skladi prizadevajo za dobre donose trdnih naložb, ki so pogosto dolgoročne. Ti ne ogrožajo vnaprej svetovnega finančnega trga ali evropskega gospodarstva, ampak so zanj zelo koristni.

Medtem ko se zdaj pojavljajo skrbi v zvezi z večanjem gospodarske moči nekaterih držav bogatih z nafto ali držav kot je Kitajska, ne sme biti posledica tega in odziv na to nezadovoljstvo izključitev teh držav is svetovnih finančnih in naložbenih trgov. Ravno nasprotno, Evropa bi morala sprejeti pritok skladov, ki prihajajo iz teh držav in njihovih investicijskih skladov.

Seveda je dejstvo, da nekatere od teh držav ne upoštevajo naših enakih političnih osnovnih načel, zaskrbljujoče. Če vodijo politični cilji njihove naložbene strategije, vendar to ni tako, ni nobenih dokazov, ki bi pokazali, da so državni premoženjski skladi povzročili kakršno koli večjo krizo. Delovali so dobro premišljeno, brez političnih poseganj. Diskriminiranje vseh državnih premoženjskih skladov na podlagi njihovega porekla je neproduktivno in proti načelom dobre pravne ureditve.

Osnovno načelo finančnih trgov in uredb za upravljanje družb bi moralo obravnavati vse udeležence, ki so vpleteni v podobne dejavnosti enako. Seveda, bi bil kodeks ravnanja dobrodošel, vendar bi moral temeljiti na nerazlikovanju vira prihodka.

  Elisa Ferreira, v imenu skupine PSE. – (PT) Odpiranje trgovini in vlaganju je znak evropskega združevanja. Državne premoženjske sklade poznamo že dolgo časa. Kot je bilo povedano v zvezi s sedanjimi resnimi gospodarskimi težavami, sta se povečala njihov potencial kapitalizacije in zanimanje za ta potencial. Odpiranje strateških sektorjev ter dodelitev ključnih javnih sredstev zasebni ponudbi je še ena od značilnosti Evropske unije. Vendar je pomembno zagotoviti, da vodijo vse izvajalce, zlasti državne premoženjske sklade, jasna in pregledna pravila, pri čemer morajo biti njihovi cilji v skladu s primernim delovanjem trgov, s pošteno konkurenco med izvajalci in s kratkoročno in dolgoročno zaščito pravic evropskih državljanov.

Podpiramo sporočilo Komisije za večstranski kodeks ravnanja v okviru Mednarodnega denarnega sklada. Vendar glede na to, kaj se dogaja s tveganimi skladi in zasebnim kapitalom, ni dovolj kodeks dobre prakse. Komisijo pozivamo za neodvisno in trdno zagotovilo, da bodo na notranjem trgu vsi izvajalci finančnih storitev, vključno s temi skladi, ki temeljijo na evropskih in ne le na nacionalnih ali mednarodnih merilih, ustrezno spoštovali načela preglednosti in upravljanja.

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, državni premoženjski skladi so v zadnjih mesecih postali tema pogovorov, zato ker so se ukvarjali z evropskim bančnim sektorjem v bančnim sektorjem v Združenih državah. Veliko jih meni, da je to sodelovanje le prvi korak, pri čemer se državni premoženjski skladi zdaj združujejo zaradi velike nakupovalne mrzlice, ki se bo končala tako, da bo prišlo veliko podjetij iz Evrope in drugod po svetu pod njihov vpliv ali celo pod njihov nadzor. Tukaj se strah političnega vpliva združuje z zaskrbljenostjo, da bi se vsaj poskusilo pridobiti dostop do tehnologij, ki bi bile drugače nedosegljive, zlasti odkar zdaj obravnavamo partnerje in tržne udeležence, ki niso bili prej dejavni na mednarodnem prizorišču, in sicer pri državnih premoženjskih skladih iz Rusije in Kitajske.

Denarja je dovolj. Z več kot 3 milijardami USD za vodenje teh operacij imajo zdaj dvakrat več pod njihovim nadzorom kot mednarodni investicijski skladi. Vendar z zgodovinskega stališča moramo povedati, da nimamo nobenih dokazov, ki bi podprli to domnevo. Skladi, kot smo že omenili, so se do zdaj vedno izkazali kot dobri delničarji. Zanima jih dolgoročen in pozitiven razvoj njihovih podjetij, pri čemer pridobijo dobro in dolgoročno stopnjo donosa njihovih naložb.

Vendar ne smemo biti začudeni in naivni, ko opazujemo razvoj teh dogodkov. Potrebujemo sklop pravil, vendar ne želimo imeti izolacionizma ali protekcionizma, saj so državni premoženjski skladi konec koncev primer dejstva, da prosti kapitalski trg deluje, pri čemer je v našem interesu, da tako tudi ostane.

Zato liberalci podpiramo Komisijo pri njenem pristopu in njenem pozivu za kodeks ravnanja, pri čemer upamo, da bo ta kodeks resnično prinesel preglednost, da bodo postali ti osnovni motivi za vlaganje teh državnih premoženjskih skladov jasni, ter da bodo skladi sami izvajali dobro upravljaje družb in se je držali.

Vendar potrebujemo vseevropsko rešitev, ne 27 različnih rešitev EU, pri čemer potrebujemo tudi mednarodno rešitev. Zato podpiram to, kar je komisar povedal, in sicer, da potekajo intenzivna pogajanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodnim denarnim skladom.

V teh letih je prosti pretok kapitala prispeval k rasti v Evropi in na splošno v svetu. V prihodnosti ne smemo ogroziti tega s pretirano pravno ureditvijo in protekcionizmom, ampak moramo upoštevati naša načela prostega trga.

  Cornelis Visser (PPE-DE). – (NL) Državni premoženjski skladi so na finančnem trgu dejavni že več kot 50 let. Sredstva v državnih premoženjskih skladih so se zelo povečala v zadnjih letih na primer na Kitajskem, v Rusiji in v arabskih državah.

Namen državnih premoženjskih skladov je vlagati presežek državnih rezerv za ustvarjanje dobička. Menim, da so te države upravičene, da si poiščejo najboljši način za vlaganje njihovih rezerv v tujo valuto, zato podpiram prispevek teh skladov. Skladi izboljšujejo likvidnost finančnih trgov, pri čemer ustvarjajo rast in delovna mesta. Poleg tega prispevajo k naložbam v dolgoročnem smislu. Ustvarjajo stabilnost za podjetja, v katera vlagajo. Zato jim moramo omogočiti, da še naprej vlagajo. Seveda lahko ti skladi prinašajo tudi grožnje. Zato bomo morali preučiti kakšne vrste naložb sklepajo, in ali izpolnjujejo zahteve v zvezi s preglednostjo.

Še vedno ni v celoti jasno politično sodelovanje v teh državnih premoženjskih skladih. Pomanjkanje preglednosti lahko povzroči naraščanje zaskrbljenosti na naši strani zaradi teh državnih premoženjskih skladov. Zato mora Komisija ukrepati, kar je dobro. V nasprotnem primeru se bodo države ukvarjale s temi državnimi premoženjskimi skladi na nacionalni ravni. Nasprotujem preveč nacionalni politiki pri tem. Evropska raven je prava za odziv na to, poleg tega bi morali imeti skupen odziv.

Pomembno je, da imamo usklajeno stališče na evropski ravni. Zato sem zadovoljen z odzivom Sveta in Komisije za tesno sodelovanje na ravni Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Veselim se smernic, ki so jih razvili Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pri čemer upam, da bodo vključili preglednost, dobro upravljanje in vzajemnost.

V zvezi z vzajemnostjo menim, da se moramo omejiti na državne premoženjske sklade. Vedno smo si želeli imeti zasebne vlagatelje, vendar lahko zahtevamo vzajemnost iz državnih premoženjskih skladov.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, v zadnjih 50 letih je več kot 30 držav ustanovilo državne premoženjske sklade. Njihova rast se v zadnjih letih predpisuje tuji valuti od naftnih in trgovinskih presežkov, pri čemer nekatere države zdaj razmišljajo, kako bi lahko okrepile javne pokojninske sisteme.

Kot smo videli lahko državni premoženjski skladi svetovno prispevajo k finančni stabilnosti in tudi gospodarski rasti, da bi zagotovili solidarnost med generacijami.

Vendar lahko vodijo tudi v težave in izkrivljanja. Zato potrebujemo skupen evropski pristop, pri čemer moramo zagotoviti, da bodo delovali pregledno, predvidljivo in z dobrim upravljanjem. Preprečiti moramo navzkrižje interesov in protislovje, pri čemer postanejo evropski sektorji, čigar učinkovitost je bila zaupana logiki trga, spet stvar javne preudarnosti, vendar je tokrat to preudarnost tretjih držav. Zagotoviti moramo skladnost in vzajemnost, poleg tega moramo tudi razmisliti o tem vprašanju in napredovati, tako da določimo nekatera mednarodna pravila.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, gospod komisar, sem goreč zagovornik proste trgovine, pri čemer ne prenašam protekcionizma, vendar to ne pomeni, da sem naiven. Ena od težav državnih premoženjskih skladov je njihova velika rast. Že od februarja letos so se njihova sredstva dvignila iz 600 milijard dolarjev na približno 4 trilijone dolarjev, tj. 4000 milijard dolarjev. Kakšna moč. Menim, da to skupaj z dejstvom, da veliko teh skladov nima ustrezne preglednosti, ki smo jo omenili, v zvezi z njihovimi naložbenimi praksami, pri čemer nekateri od teh prihajajo iz nedemokratičnih držav, kaže, da bi nas moralo to zanimati.

Potrebujemo sklade, potrebujemo naložbe, vendar potrebujemo pravila igre in regulativne sisteme, ki veljajo za vse v skladu s katerimi mora biti preglednost vzor. Menim, da je norveški naftni sklad primer, ki smo ga omenili na tej razpravi. Služiti mora kot model, ko se bo oblikovalo kodeks ravnanja. Gospa predsednica, ko sije sonce ne potrebujemo dežnikov, vendar ko bo začelo deževati, jih bomo morda potrebovali.

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, potrudil se bom, da ne bom ponovil že izraženih pripomb. Vendar moram poudariti, da sem prvič slišal za državne premoženjske sklade leta 1993 v zvezi s „KIO škandalom“ v Španiji, ki je po mnenju tedanje kuvajtske oblasti povzročila večjo gospodarsko škodo kot napad Sandama Huseina leta 1991.

Od takrat so se pojavila druga imena. Govorili smo že o Gazpromu, o dejavnosti Kitajske v Afriki ter o venezuelski uporabi skladov za izvoz bolivarske revolucije, pri čemer bomo danes še več govorili zaradi rezultata finančne krize. Veliko podjetij se podkupuje oziroma prejemajo finančno pomoč prek teh skladov.

Kot je povedala gospa Kauppi v imenu moje skupine, je res, da imajo skladi nekatere nedvomne prednosti: pomagajo izboljšati razporejanje sredstev, zagotavljajo likvidnost in zmanjšujejo nestanovitnost, pri čemer je vse to zelo uporabno v tem kritičnem času.

Omenilo se je tudi nekaj skrbi v zvezi s skladi: obsežnejše poseganje vlad v gospodarstva, poseganje, ki bi ga občasno lahko narekovali politični, namesto gospodarski cilji, kar bi lahko vodilo v izkrivljanje trga in ogrožanje nacionalne varnosti, tet nacionalni odziv posameznih vlad, ki bi lahko še bolj razdrobil notranji trg.

Če povzamem besede Lenina, kaj storiti? Jasno je, da moramo nadaljevati s preiskavo, kako ti skladi delujejo, pri čemer moramo ustvariti natančno diagnozo njihovega dela, poleg tega je treba pregledati okvir Skupnosti. Res je, da morajo upoštevati pravila o pristojnosti in varstvu vlagateljev, vendar ali je to dovolj? Moramo si zamisliti prostovoljni kodeks ravnanja za zagotavljanje preglednosti, predvidljivosti in odgovornosti. Nazadnje, kodeks ravnanja je treba izvoziti v mednarodni okvir.

Zato se strinjam s čezatlantskim sodelovanjem in sodelovanjem z organi, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodni denarni sklad. Ukrepati moramo in to kmalu.

  Ieke van den Burg (PSE). – Gospa predsednica, strinjam se z izraženimi skrbmi o državnih premoženjskih skladih, vendar bi rad poudaril, da so zasebni komercialni skladi, kot so investicijski skladi in zasebni kapitalski skladi še bolj zaskrbljujoči. To je zato, ker ti običajno niso dolgoročno usmerjeni, za razliko od državnih premoženjskih skladih skupaj s pokojninskimi skladi, ki so, pri čemer lahko okrepijo vlogo manjših delničarjev, prav tako pa imajo pozitivno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti trga.

Dejstvo je, da niso dovolj pregledni pri izvajanju njihove naložbene strategije in namenov, zato upam, da se bo Komisija osredotočila na to. Odbor za pravne zadeve je nedavno sprejel poročilo v tem Parlamentu o preglednosti institucionalnih vlagateljev, pri čemer smo tam pozvali Komisijo, da pripravi direktivo za zagotavljanje skupnih meril za preglednost. Upam, da se bo Komisija odzvala na to prošnjo.

Moja zadnja pripomba je v zvezi s kodeksom ravnanja in postopkom za skladnost ali razlago. Ali je to tudi element, ki ga je Komisija upoštevala?

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospa predsednica, državni premoženjski skladi so bili izpostavljeni, zlasti od lanskega leta, ko je Kitajska izrazila svojo namero o vlaganju 3 milijard USD, zgolj 3 milijard USD svojih rezervnih skladov zasebnih podjetij. Kapital državnih premoženjskih skladov znaša zdaj več kot 3 trilijone USD, kar je dvakrat več od zneska investicijskih skladov: to je zdaj dovolj dober razlog, da preučimo vso to zadevo. Zaenkrat poznamo samo pregleden norveški sistem, ki izvaja dobro upravljanje. Vendar tako kot zasebni tvegani kapital lahko državni premoženjski skladi prekrijejo, kdo je pravzaprav podjetnik.

Državni premoženjski skladi lahko strateško vlagajo, pri čemer lahko hitro rastejo. Zato je preglednost nujno potrebna. Pravice zaposlenih se lahko omejijo, pri čemer se lahko spremenijo zaposlitvene razmere zaradi prenosov podjetij, na katere so vplivali državni premoženjski skladi. Zato sta na tem področju potrebni preglednost in obveščanje. Omeniti je vredno tudi to, da Mednarodni denarni sklad, Ministrstvo za finance Združenih držav in nemški kancler pozivajo k povečanemu nadzoru in urejanju. Zdi se, da bo treba zagotovo nekaj ukreniti.

  John Purvis (PPE-DE). – Gospa predsednica, rad bi opozoril moje kolege, da ne demonizirajo državnih premoženjskih skladov, še manj pa gospo van den Burg in vlagatelje zasebnega kapitala. Recikliranje presežkov je zelo zaželeno, ali s porabo ali z vlaganjem. Velika ekonomska kriza iz leta 1930 je bila rezultat kopičenja držav s presežkom. Veliko bolje je, če te presežke recikliramo v naložbe, kjer so potrebne, tj. v naše banke z njihovimi primanjkljaji kapitala, našo infrastrukturo, ki je potrebna posodobitve, naše nepremičnine v njenih trenutnih težavah ter v naša podjetja in industrije na splošno za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest.

Da, potrebujemo vzajemnost, vendar je EU tako ali tako največji mednarodni vlagatelj. To ne more biti izgovor za protekcionizem, da bi izključili ostale vlagatelje. Seveda imamo našo konkurenčno politiko za ukvarjanje s karteli in monopoli. Imamo naše delovne, zdravstvene in varnostne predpise za zaščito naših delavcev, in kot zadnje, imamo našo suvereno pravico sprejemati zakone proti nesprejemljivemu političnemu poseganju. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Naj samo na kratko povem nekaj stvari. Zavedati se moramo, da smo heterogeni. Jaz na primer prihajam iz nove države članice z malo kapitala, nemočnim javnim sektorjem in nesrečno preteklostjo, ki se lahko vrne z osvajanjem, pri čemer sem danes prvi govornik iz moje države. To moramo vzeti resno.

Druga stvar, o kateri smo tukaj razpravljali je, da so bili skladi nekaterih suverenih držav pogosto namenjeni imperialističnim ciljem v zvezi z dolgoročnimi naložbami in svetovnimi viri energije. Poglejte samo kitajske trgovine v Afriki. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da bo ta mednarodni sporazum ali kodeks ravnanja dovolj.

Po ustrezni preiskavi moramo dobro premisliti o tem, ali nekatere države članice enotno sprejemajo nacionalne varnostne ukrepe, ki bi preprečili razbojniške naložbe v strateških sektorjih, pri čemer bi bili v skladu s prostim pretokom kapitala, vendar bi vseeno prispevali k varnosti. Hvala.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Kolegi poslanci, poudarjam, da ne smemo porabiti toliko časa za tuje sklade, ampak moramo več pozornosti posvetiti našim, ker, kot je dejal gospod Purvis, preveč vlagamo v tretje države, pri čemer izgubljamo denar, zato moramo vlagati v premoženjske sklade. Morda bi morali našo gospodarsko politiko oblikovati tako, da bi lahko državljani svoje prihranke varno vlagali v Evropi, pri čemer nam ne bi bilo treba skrbeti glede premoženjskih skladov tretjih držav.

Na koncu bi se rada zahvalila francoskemu predsedstvu, ki je končno prisluhnil našim razpravam. Slovenija je veliko manjša država, vendar sem opazila, da njeni predstavniki vedno sodelujejo v razpravah. Čeprav je Francija velika država, njeni predstavniki do zdaj še niso bili aktivni, pri čemer upam, da jih bomo s temi razpravami spodbudili k aktivnejšemu sodelovanju na naših zasedanjih.

  Ieke van den Burg (PSE). Gospa predsednica, hvala za besedo. Ne strinjam se z gospodom Purvisem, ki pravi, da morda demoniziramo suverene premoženjske sklade ter zasebne kapitalske in tvegane sklade.

Za predloženo vprašanje za ustni odgovor in resolucijo smo si izbrali zelo uravnotežen pristop, pri čemer po mojem mnenju ne smemo prezreti ali zanikati dejstva, da je za Parlament pomembno, da upoštevamo kaj se je na tem področju zgodilo. Menim, da je to naša dolžnost in pravica, zato tega ne smemo opustiti, ker naj bi bilo samo demoniziranje.

  Anne-Marie Idrac, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, preseneča me, kako ste v vaših govorih soglasni, in sicer trdite, da to ni niti demoniziranje, niti naivnost.

Vsi smo slišali pripombe poslancev v zvezi s tem, da ne smemo preprečiti dobre uporabe suverenih premoženjskih skladov, pri čemer so bile za evropsko blaginjo opisane različne uporabe. Vendar se je sprejel sporazum v zvezi s številnimi političnimi načeli, ki bi pripomogli k zmanjšanju naše naivnosti.

To so načela preglednosti, pravičnosti, predvidljivosti in vzajemnosti. Zaradi teh prispevkov poslancev bomo lahko v Svetu in Komisiji nadaljevali z delom v zvezi z vzpostavitvijo kodeksa ravnanja. Zelo spodbudno in pomembno je, da so poslanci poudarili potrebo po usklajenem delu med državami članicami, zato sem vesela, da imajo države euroobmočja enotno stališče, saj se znajo uskladiti od spodaj navzgor in z ECB.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, še enkrat se zahvaljujem za široko podporo, ki ste jo med to razpravo namenili Komisiji. Opazil sem nekaj razhajanj v zvezi s prednostnimi nalogami, vendar ne v zvezi s politično držo, za kar sem zlasti hvaležen.

Nekdo je vprašal, kako se to delo nadaljuje na mednarodni ravni. Naj povem, da dejavnosti v Mednarodnem denarnem skladu in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj potekajo vzporedno, vendar ne obravnavajo točno istih tem. Lahko bi rekli, da se dopolnjujejo. Delovna skupina v Mednarodnem denarnem skladu, ki se sestaja vsak mesec, namerava ugotoviti, kako se lahko na upravljanje suverenih premoženjskih skladov vpliva na načine, o katerih smo razpravljali. Po drugi strani delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje poskuša ugotoviti, kako bi se morali odzvati na vpliv suverenih premoženjskih skladov.

To vprašanje obravnavata dve strani in spet lahko potrdim, da smo do zdaj dosegli zadosten napredek. Prepričani smo, da bomo res nekaj dosegli in, če povzamem besede gospoda Schmidta, bomo zagotovo imeli dežnik, vendar ga morda ne bomo potrebovali.

  Predsednik. – Ob zaključku razprave naj povem, da sem prejel en predlog resolucije v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 9. julija 2008.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Predsednik

14. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so vprašanja Svetu (B6-0168/2008).

  Predsednik. −

Vprašanje št. 1 predložil Claude Moraes (H-0426/08)

Zadeva: Protidiskriminacijska horizontalna direktiva

Ali lahko Svet navede, katere ukrepe namerava sprejeti v zvezi z bojem za boljše enake možnosti v EU?

Kakšen je program predsedstva za enake možnosti in kako bo Svet zagotovil, da bodo države članice učinkovito izvajale protidiskriminacijsko zakonodajo?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, Svet se v celoti zaveda pomembnosti horizontalnih ukrepov v boju proti diskriminaciji in je dejansko na tem področju že sprejel zakonodajne akte.

V mislih imam Direktivo Sveta 2000/43/ES, ki v številnih okvirih prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti in Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu.

Komisija je odgovorna, da nadzoruje prenos zakonodajnih aktov, ki jih je sprejela Evropska unija, in pooblaščena, da sproži postopke za ugotavljanje kršitev. Komisija prav tako podrobno nadzoruje učinkovito izvajanje veljavnih direktiv, pri čemer je 2. julija sprejela predlog direktive za zagotavljanje zaščite proti diskriminaciji na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti in veroizpovedi ali prepričanja zunaj trga dela.

Nova direktiva poskuša zagotoviti enako obravnavo na naslednjih področjih: socialna zaščita, izobrazba, dostop do in oskrba z blagom in storitvami, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanjem.

Svet bo zato naslednjih nekaj mesecev zelo podrobno obravnaval to pobudo.

  Claude Moraes (PSE). – Zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu. Strinjam se s tem, da bo Svet podprl protidiskriminacijsko zakonodajo. Vendar se zagotovo zaveda, ali pa se kmalu bo, da se v preteklosti protidiskriminacijski direktivi, in sicer direktiva o rasni enakosti in direktiva o zaposlovanju, nista izvajali.

Zdaj imamo sveženj z jasno podporo, in sicer horizontalno direktivo o blagu in storitvah.

Pozivam Svet, naj najprej zagotovi, da bo Svet v prihodnje izvajal navedeni direktivi. Tudi okvirni sklep Sveta o rasističnih dejanjih se v preteklosti na primer ni izvajal. Svet mora podpreti ta sveženj, ker je pomemben za državljane Evrope, pri čemer ga pozivamo, da v zvezi s tem izrazi pozitivno stališče.

  Jean-Pierre Jouyet. − – (FR) Gospod predsednik, zavedamo se, da ne bo preprosto, vendar lahko gospodu Moraesu povemo, da si z zakonodajnega vidika prizadevamo, da bi zagotovili izvajanje navedenega, pri čemer si bo predsedstvo prizadevalo, da se ta sveženj Komisije uporablja.

Vemo, da glede na tradicije vseh vključenih in področje predlogov Komisije to ne bo preprosto.

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Veseli me, da ste za omenjena področja predložili horizontalno direktivo.

Ali mi lahko poveste, koliko podpore tej direktivi pričakujete od članov Sveta ter ali se bo francosko predsedstvo res zavezalo k resničnem lobiranju, da bi zagotovilo, da to postane realnost?

Zelo pomembno je, da sprejmemo to protidiskriminacijsko zakonodajo, da bi dokončali sveženj člena 13, pri čemer je, kot je dejal Claude Moraes, nato ključno njegovo izvajanje.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) To vprašanje bi rad še malo razčlenil. Zdaj lahko v Evropski uniji vidimo klasičen primer etnične diskriminacije, in sicer v Italiji, kjer kaznujejo ljudi zaradi njihovega etničnega ozadja. Kakšno stališče ima o tej praksi Svet? Ali je primerno, da sprejmemo ukrepe proti italijanski vladi?

  Jean-Pierre Jouyet. – (FR) Gospod predsednik, menim, da ta dva vprašanja dobro odražata nasprotovanja med državami članicami. V zvezi s tem v Svetu še nismo razpravljali, zato ne morem odgovoriti v imenu Evropske unije.

Vendar lahko rečem, da so za predsedstvo te smernice pomembne. To vprašanje spada v okvir za okrepitev socialnih razsežnosti Evropske unije in je zato ena od nalog, ki se ji zlasti posveča. Prizadevali si bomo, da bi dosegli soglasje, pri čemer bomo tudi pragmatični in bomo poskušali rezultate doseči kar najhitreje.

Pozorno sem poslušal razpravo o etnični diskriminaciji, pri čemer je jasno, da je to resna skrb predsedstva.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 2 predložila Marian Harkin (H-0428/08)

Zadeva: Prednostne naloge francoskega predsedstva

Ali se Svet ob upoštevanju prednostnih nalog francoskega predsedstva v zvezi z mobilnostjo v izobraževanju in vseživljenjskemu učenju strinja, da bi lahko Svet z evropskim letom prostovoljstva 2011 na najboljši način spodbudil mobilnost s prostovoljnimi dejavnostmi za vse generacije v EU?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, kot veste se je Svet zelo zanimal za predloge gospe Harkin, čeprav ne more imeti uradnega stališča v zvezi z različnimi predlogi za teme v prihodnjih evropskih letih.

Teme za evropska leta lahko predlagajo posamezniki, skupine ali institucije, vendar jih mora najprej odobriti in izbrati Evropska komisija, ki nato pripravi zakonodajni predlog. To izmenoma in v skladu s postopkom soodločanja obravnavata Evropski parlament in Svet. Zato Svet predlaga gospe poslanki, da predlog predloži Evropski komisiji, ki je edina institucija, ki ima pravico do pobude za tovrstne predloge.

Kot veste, je Evropsko leto 2008 posvečeno medkulturnemu dialogu, pri čemer bo to vprašanje ostalo v ospredju francoskega predsedstva.

  Marian Harkin (ALDE). – Hvala za vaš odgovor. Verjetno sem leto 2011 izbrala za evropsko leto prostovoljstva zato, ker smo jaz in štirje drugi poslanci v zvezi s tem zapisali deklaracijo, pri čemer menim, da smo danes dosegli zahtevano število. Torej bo vsaj to stališče Parlamenta. Če ima francosko predsedstvo kakršen koli vpliv na to, vas prosim, da nas podprete tudi v tem.

Kot sem rekla, smo danes dosegli zahtevano število, zato lahko uvedemo načrte in politike, da bi resnično prispevali k letu 2011, če se bo tako odločila Komisija.

Medtem bi vprašal francosko predsedstvo, če nam lahko zagotovi, da se prostovoljne dejavnosti za mlade razvijajo, tako kot se razvija tudi pomoč za mobilnost in zaposlovanje mladih.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, zagotovo se strinjam z gospo Harkin. Poudarjam, da se predsedstvo na splošno in zlasti francosko predsedstvo zaveda tem, ki jih je izpostavila gospa Harkin, zlasti v zvezi z vidiki mobilnosti in zaposlovanja mladih, pri čemer namerava tej težavi še naprej zagotavljati posebno pozornost.

Prav tako bomo zagotovili, da bo Komisija upoštevala te skrbi, saj je Komisija odgovorna za predložitev takšnega predloga. Med našim predsedstvom si bomo prizadevali za napredek v zvezi s skrbmi, ki jih je omenila gospa Harkin.

  Predsednik. − Vprašanji 3 in 4 sta bili umaknjeni.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 5 predložil Brian Crowley (H-0432/08)

Zadeva: Prenehanje cilja 10 % biogoriv EU

Poročilo, o katerem zdaj razpravljamo v Parlamentu (PE 405,949), poziva k zmanjšanju ali opustitvi cilja 10 % biogoriv v celoti, zaradi vpliva na divje živali, ljudi in svetovne zaloge hrane. Ali lahko Svet pove svoje mnenje o tem, ali je cilj 10 %, ki je bil sprejet marca 2007, ogrožen ter ali je povezava med naraščajočimi cenami nafte in povečanjem proizvodnje goriva umetna?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, res je, Evropski svet je marca 2007 odobril minimalni cilj 10 % za delež biogoriv v celotni prometni porabi bencina in dizla do leta 2020.

Vendar je Svet prav tako določil nekatere predpogoje, in sicer je treba cilj doseči na cenovno najučinkovitejši način, biogorivo je treba proizvesti trajnostno, druga generacija biogoriv mora biti na voljo na trgu in direktivo o kakovosti goriva je treba ustrezno spremeniti, da bo omogočala ustrezne ravni mešanja.

Da bi lahko odgovorili gospe Crowley je Svet pozval Komisijo, da čim prej predstavi potrebne predloge. Zato je januarja 2008 Komisija sprejela predlog direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Kot veste, bi bila s tem vsaka država članica zavezana, da do leta 2010 zagotovi, da bo vsaj 10 % vsega goriva pridobila iz obnovljivih virov, pri čemer to ne velja samo za biogoriva.

Razprave v zvezi s predlogom Komisije še vedno potekajo v pripravljalnih telesih Sveta in v pristojnih odborih Parlamenta. Cilj 10 % je dejansko pomemben element teh razprav, vendar lahko sklenemo le to, da bo očitno težko izpolniti sedanje cilje.

V zvezi s povečanjem cen hrane je to zapleten pojav, ki ima globoko zakoreninjene vzroke in številne posledice. Evropski svet je 19. in 20. junija poudaril, da je treba zagotoviti trajnost politike o biogorivu, na primer z izboljšanjem proizvodnje prve generacije biogoriv in spodbujanjem razvoja druge generacije biogoriv iz stranskih proizvodov.

Prav tako je poudaril potrebo po hitri oceni možnih vplivov na kmetijske proizvode za hrano, pri čemer je treba ukrepati in, če je potrebno, nasloviti pomanjkljivosti.

Strinja se tudi, da je treba izvesti nadaljnje ocene v zvezi z okoljskimi in družbenimi posledicami proizvodnje in porabe biogoriv v EU in izven nje v stikih z mednarodnimi partnerji.

Zato bomo zelo pazljivo preučili predloge Komisije s stališča trajnosti in nadzorovanja ter ocenjevalnih ukrepov. Vemo, da se Parlament zaveda teh vprašanj in verjamemo, da bomo lahko sklenili sporazum v zvezi s predpisi, zaradi katerih bomo lahko koristili ugodnosti biogoriv, medtem ko bomo zmanjševali kakršnekoli škodljive posredne vplive.

  Brian Crowley (UEN). – Zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu za odgovor, pri čemer mu prav tako želim veliko uspehov v prihodnjih šestih mesecih. Vem, da bo težko in zagotavljam mu našo podporo.

Vendar se v realnosti v zvezi z vprašanjem o biogorivih, pri čemer je predsedujoči Svetu govoril o prvi in drugi generaciji, v povezavi med proizvodnjo biogoriv in hrane soočamo le z rezultatom uporabe biogoriv prve generacije. V bistvu pa bi morali preučiti tretjo generacijo, ki presega celotno vprašanje biogoriv, biomas, bioenergije in stranske proizvode celotnega energijskega sektorja, pri čemer bomo z njeno pomočjo zmanjšali našo odvisnost od fosilnih goriv ter pripomogli okolju. Vendar sta za to potrebna dva ključna elementa. Najprej usklajenost raziskav in razvoja tehnologije in nato še prilagodljivost med smernicami, kot je bilo določeno na zasedanju Sveta januarja 2008.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik dos Santos, metoda za izračun zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in zlasti odločitve v ozadju te metode, morajo upoštevati porabo goriva. Vendar ima gospod Crowley zagotovo prav. Razmisliti moramo o biomasi in drugih elementih bioenergije, pri čemer se moramo poskusiti izogniti najbolj škodljivim posledicam za proizvodnjo hrane.

Zato se moramo še naprej truditi, da bi uskladili raziskave in razvoj ter morda prilagodili cilje v skladu z usklajenostjo raziskav. Delo se začne v Svetu. V njem smo v zvezi s tem vprašanjem že razpravljali, pri čemer je spet jasno, da bomo morali upoštevati različne elemente, ki jih je v svojem govoru omenil gospod Crowley.

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – (ES) Gospod predsedujoči Svetu, vem, da ste seznanjeni s tem, čemur na finančnih trgih in borzah rečemo standardizirani terminski posli. Prav tako smo veliko razpravljali o učinku, ki ga ima preusmerjanje kmetijskih proizvodov na proizvodnjo biogoriv, kar je eden od glavnih razlogov za povečanje cen hrane.

Zanima me, ali sta predsedstvo in Svet izvedla študijo o obsegu standardiziranih terminskih poslov v povezavi s trgi hrane in ogljikovodikov ter o tem, v kolikšni meri se lahko cene višajo brez razlik.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Tudi jaz francoskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

Ali ni težava zdaj v tem, da biogoriva niso priljubljena, in sicer ne zaradi tega, kar je storila EU, ampak zaradi Združenih držav, ki z velikimi količinami koruze oskrbujejo avte in ne krave.

Ali ni ključno vprašanje za Evropo in svet razvoj trajnostne zemljiške politike, ki nam bo zagotovila hrano, krmo, energijo in okoljsko blago? Vendar ne smemo obsoditi nobenega od njih in pri tem kot temelj postaviti proizvodnjo hrane.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospa poslanka, nisem seznanjen s temi vrstami študij, ki ste jih omenili. Nameraval sem dodati „na žalost“, saj verjamem, da bi bilo koristno, če bi podrobno preučili vlogo trgov in vlogo, ki bi jo na tem področju lahko imeli prihodnji proizvodi. Prav tako verjamem, da bi bilo pametno, če bi na tem področju izvedli več poglobljenih študij, saj tako kot na drugih trgih tudi v tem primeru obstaja možnost pričakovanja in špekulacije, ki je odvisna od pomenov teh besed.

V zvezi s komentarji gospe McGuinness verjamem, da imate prav, pri čemer je tudi namen predsedstva, da se usmerimo k bolj trajnostni kmetijski proizvodnji, da bi se izognili presežkom na nekaterih področjih, pri čemer ste omenili zlasti resničen primer Združenih držav.

Upamo, da bo naše predsedstvo razvilo pobude, ki bodo olajšale bolj trajnostno metodo kmetijske proizvodnje.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 6 predložil Liam Aylward (H-0434/08)

Zadeva: RCNT 2 in konvencije MOD o delu otrok

Sklepi Sveta iz maja tega leta o otrokovih pravicah in o pospešitvi razvojnih ciljev tisočletja so zelo dobrodošli. Ali si Svet zaradi izjemne ranljivosti otrok, ki se jih izkorišča za delo, prizadeva, da bi odpravil vrzeli med RCNT 2 in konvencijami MOD o delu otrok? RCNT 2 prav tako poziva države, da zagotovijo splošno osnovnošolsko izobraževanje, saj konvencije MOD določajo, da je starost 15 ali, v nekaterih državah v razvoju, 14 let, meja za delo otrok. Zato so otroci med leti 11 in 12 ter 14 in 15 nezaščiteni in nepreskrbljeni, zlasti v številnih državah v razvoju, v katerih ni dovolj sredstev in morda volje, da bi presegli RCNT 2, ter v katerih so otroci zaradi izkoriščanja delovne sile najbolj ogroženi.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Aylward, vsekakor obstaja razlika v letih v zvezi z zaščito otrok pred delom, ki jo zagotavljajo konvencije Mednarodne Organizacije dela, MOD in je zajeta v razvojnih ciljih tisočletja. Vendar se pristop mednarodnih konvencij in pristop razvojnih ciljev tisočletja zagotovo razlikujeta, ampak tudi dopolnjujeta.

Naj vas opomnim, da je namen ciljev tisočletja, ki so bili sprejeti leta 2000, da se do leta 2015 z natančnimi in konkretnimi cilji, katerih se zavedate, izboljšajo življenjske razmere, pri čemer je zagotavljanje splošnega osnovnošolskega izobraževanja drug tak cilj.

S temi cilji tisočletja je mednarodna skupnost priznala izobrazbo kot temeljno pravico in pomembni dejavnik gospodarskega razvoja. Priznanje pravice do izobrazbe je zagotovo en način za boj proti delu otrok, vendar ni edini, in sicer imamo tudi prvi cilj tisočletja, tj. izkoreninjenje revščine na splošno, ki je odločilen dejavnik v boju proti delu otrok in s katerim se povečuje število mladih ljudi, ki obiskujejo šolo. Konvencije mednarodne organizacije dela določajo zakonodajni okvir za boj proti delu otrok, pri čemer je jasno, da se cilji tisočletja in zaščitne konvencije MOD dopolnjujejo, tako kot se dopolnjujejo tudi zakonodaja in ukrepi ter splošni okvir in sodna praksa uporabe.

Razlika v letih obstaja tudi v zvezi z določbami ciljev tisočletja in navezujočimi pravnimi določbami MOD. Kot je poudaril gospod Aylward, dejstvo, da ta razlika v letih obstaja, nikakor ne vpliva na odločenost Sveta, da podpre boj proti vsem oblikam dela otrok in na izvajanje konvencije Mednarodne Organizacije dela.

Sklepi, ki jih je maja sprejel Svet, kažejo, da si bo Evropska unija prizadevala za uporabo inštrumentov za ukrepanje ter politični dialog med Evropsko unijo, državami članicami in tretjimi državami prek trgovinskih pogajanj, razvojnega sodelovanja ali ukrepanja v mednarodnih telesih, da bi zagotovil, da se te konvencije izvajajo povsod.

V svojih sklepih Svet poudarja potrebo po pogajanjih, ki jih izvaja Evropska skupnost in po dogovorih, ki jih je s tretjimi državami sklenila Evropska unija, da bi spodbudila ratifikacijo konvencij MOD o delu otrok in skladnost z njimi ter prispevala k odpravi vseh oblik dela otrok.

Unija si bo prizadevala, da bi kar najbolj izkoristila razvojna prizadevanja in tako dodatno okrepila sisteme in zmožnosti partnerskih držav za zagotavljanje osnovnih storitev brez diskriminacije, pri čemer se Svet v svojih zaključkih izrecno sklicuje na zaščito pred nasiljem in izkoriščanjem. Prav tako so omenili potrebo po ustreznem poklicnem usposabljanju in programu razvoja spretnosti ter po možnostih za produktivno zaposlenost in dostojno delo po dosegu minimalne starosti za delo.

  Liam Aylward (UEN). – Ali se lahko predsedujoči Svetu politično zaveže, da bo naslednjih šest mesecev reševanje dela otrok po svetu prednostna naloga Sveta? Ali lahko pričakujemo večjo usklajenost v mednarodnih ukrepih na področju razvojne pomoči in zunanjih zadev?

In nazadnje, ali bi gospod predsedujoči Svetu rad komentiral pregledni program BBC o delu otrok v dobavni verigi znane in uspešne evropske znamke oblačil? Ali bo Svet obravnaval uvedbo sistema, pri katerem bodo evropske države odgovorne za poročanje na vseh ravneh dobavne verige?

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, na vprašanja bom odgovarjal v obratni smeri. Nisem seznanjen s poročilom, ki ga je omenil gospod poslanec, vendar če so te informacije potrjene, bo vprašanje zagotovo utemeljilo nadaljnje preučevanje, pri čemer moramo preučiti dejstva na ravni uvoza dobavne verige. Lahko ste prepričani, da se predsedstvo dobro zaveda tega vidika in je odločeno, da se bo proti njemu borilo, zlasti z uporabo načel vzajemnosti na tem področju in zagotavljanjem spoštovanja mednarodnih socialnih standardov.

Poleg tega imate v zvezi z razvojem v celoti prav. To je zaveza, ki zahteva neutrudna prizadevanja, pri čemer bomo še naprej zagotavljali, da na področju razvoja obstaja boljša usklajenost. Končno, sta boj proti delu otrok in smer, ki ji mora Evropska unija na tem področju slediti, tako kot vsi vidiki, ki so namenjeni izboljšanju socialnih razsežnosti Evropske unije, glavni skrbi predsedstva.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 7 predložil Seán Ó Neachtain (H-0436/08)

Zadeva: Ustanovitev uradov za odvzem premoženjske koristi

Ali lahko Svet poda izjavo v zvezi z napredkom pri ustanavljanju uradov za odvzem premoženjske koristi v vsaki državi članici v zvezi z zaplembo premoženja kriminalcev v državah članicah?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ó Neachtain, sklep Sveta 2007/845, ki ga je sprejel svet za pravosodje in notranje zadeve, v zvezi s sodelovanjem med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju zasledovanja in identifikacije iztržkov iz ali druge lastnine, povezane s kriminalom, je bil, kot veste, sprejet 6. decembra 2007.

Člen 8 tega sklepa določa, da morajo države članice generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji sporočiti besedilo kakršnih koli določb njihove nacionalne zakonodaje, ki jim omogoča, da ravnajo v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta sklep, pri čemer morajo to storiti do 18. decembra 2008. Do zdaj generalni sekretariat Sveta na žalost takšnih sporočil ni prejel.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospa predsednica, rad bi vprašal gospoda predsedujočega Svetu, ali predsedstvo podpira priporočila, ki bodo tem uradom omogočala, da bodo, ko bodo enkrat ustanovljeni, lahko zasegli sredstva, pridobljena s kaznivimi dejanji, ter tako pripomogli, da bo ta čezevropska unija učinkovito zmanjševala kriminal in zasegala sredstva, kot to počno v drugih državah, vendar dejansko to pri preprečevanju kriminala na evropski ravni zdaj ni mogoče.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, strinjam se z gospodom poslancem, saj sem tem zadevam sledil na drugih stopnjah v moji karieri, pri čemer verjamem, da moramo to sodelovanje resnično okrepiti na evropski ravni. Osebno in v imenu predsedstva upam, da bomo zagotovili, da se bo obveznosti držav članic na tem področju, v spoštovanju sklepa Sveta, v celoti spoštovalo, pri čemer bomo skupaj z generalnim sekretariatom Sveta zagotovili, da se bo te obveznosti izpolnilo do roka, tj. do konca tega leta, ko se naše predsedstvo zaključi. Končno poudarjam, da so skrbi, ki jih je izrazil gospod poslanec popolnoma zakonite.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod Jouyet, precej časa smo v Evropski uniji imeli direktivo o pranju denarja, ki je bila oblikovana precej namenoma, da bi pridobili iztržke iz nezakonitih dejavnosti, zlasti iz trgovanja z drogami in podobnih kriminalnih dejavnosti. Ali bo omenjeni sklep kakor koli konkuriral tej direktivi? Ali ne bi bila direktiva in izkušnje, ki nam jih je dala, boljša rešitev od te, ki jo predlagate? Ali lahko predvidimo sprejetje odločnejšega pristopa z ukrepi, ki so pravno bolj zavezujoči?

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz pozdravljam novega predsedujočega Svetu in mu v prihodnjih šestih mesecih želim vse najboljše.

Zanima me, ali je gospod predsedujoči Svetu seznanjen z delovanjem urada za kriminalna sredstva na Irskem in ali se lahko to ponovi kot vzorec? Urad je bil zelo učinkovit pri preiskovanju pranja denarja, iztržkov tihotapljenja drog in dejansko pri kriminalnih dejavnostih na splošno. Zanimajo me njegova stališča v zvezi s tem.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, preden odgovorim gospodu Racku in gospe Doyle bi rad izvedel več o učinkovitosti irskega urada. Če je učinkovit, menim, da ni razloga, da bi njegovo metodologijo spremenili na evropski ravni.

Vprašanje gospoda Racka je enako pomembno. Ker sem v preteklosti sledil zadevam v zvezi s pranjem denarja verjamem, da je mogoče razlikovati med sredstvi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji samimi po sebi in sredstvi, pridobljenimi s pranjem denarja, kar se je v evropskem kontekstu počelo zlasti od 11. septembra 2001. Vendar verjamem, da je pomembno zagotoviti enako omejitev, pri čemer bom med predsedstvom osebno preučil, kaj je mogoče storiti, da bi uveljavili okvir, ki je morda bolj usklajen in enako omejevalen. Glede pranja denarja imate prav, gospod Rack. Na evropski ravni je bilo nekaj precej zadovoljivih rezultatov. Zato bi bilo, kot kažejo moje izkušnje, treba graditi na njih.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 8 predložil Eoin Ryan (H-0438/08)

Zadeva: Vseevropski hiter sistem opozarjanja proti ugrabitvam otrok

Kakšne načrte imata predsedstvo in Svet za izvajanje vseevropskega hitrega sistema opozarjanja proti ugrabitvam otrok po vseh državah članicah EU?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ryan, to je zelo pomembno vprašanje. Nekatere države članice so že uvedle opozorilne mehanizme, ki omogočajo vsem javnim organom in civilni družbi, da se v kratkem času mobilizira in tako išče in najde žrtve. Vendar se lahko ta vrsta zaščite, ki je na nacionalni ravni učinkovita, izkaže za neučinkovito, če se že samo s prečkanjem meje izognemo opozorilu ali imamo pred njenim začetkom dovolj časa.

Leta 2007 je Evropska komisija začela posvetovanja glede tega vprašanja, da bi ugotovila obstoječe določbe in preučila izvedljivost in dodatno vrednost delovanja na evropski ravni, pri čemer se je za ta namen ustanovila delovna skupina.

Hkrati so nekatere države članice, in sicer Francija, skupaj z nekaterimi drugimi državami, in sicer z Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom, 12. junija 2008 organizirale gibanje za čezmejno opozarjanje o ugrabitvah. Druge države članice, kot so Nemčija, Španija, Portugalska, Češka republika in Švedska, so skupaj s Komisijo v tem gibanju sodelovale kot opazovalke.

Skrb gospoda Ryana je prednostna naloga francoskega predsedstva, ki bo nadaljeval s pragmatičnimi študijami, da bi okrepili boj proti ugrabitvam otrok in pokazali, da je Unija v te razmere zelo vključena.

Rezultati gibanja, ki so ga izvedle številne države članice, so bili predstavljeni na zasedanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki se je končalo danes v Cannesu, pri čemer je gospa Dati s svojimi kolegi dejansko razpravljala o tej zelo pomembni temi. Po mojem mnenju bi bilo zanimivo razmisliti o najboljših praksah na tem področju, ki obstoječim mehanizmom omogočajo združevanje v mrežo, da bi tako pridobili najučinkovitejši sistem opozarjanja. Dejansko bo Svet še naprej obveščal Parlament o vseh pobudah, ki se bodo v zvezi s to zlasti občutljivo in pomembno temo sprejele v naslednjih šestih mesecih.

  Eoin Ryan (UEN). – Tudi jaz pozdravljam gospoda predsedujočega Svetu in želim Franciji vse najboljše v času njenega predsedstva.

Imam dve vprašanji. Najprej me zanima, ali je gospod predsedujoči preučil zamisel o telefonski liniji za klic v sili? To bi bil zelo dober začetek. Telefonsko linijo za klic v sili imajo zdaj že v številnih državah. Ali lahko to razširimo naprej na druge države?

Prav tako me zanima, ali nam lahko da več časovnega okvira za uresničitev tega? To je eno od tistih vprašanj, s katerim se vsi strinjamo in si želimo, da bi se izvajalo, vendar se nekako izgublja v birokraciji. Ko se nekaj zgodi, se vsi sprašujejo zakaj se ni zgodilo že prej.

Zanima me, ali bi nam v zvezi s tem lahko dal časovni okvir ter povedal, ali se je preučilo vprašanje v zvezi s telefonsko linijo za klic v sili.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, telefonska linija za klic v sili je odlična zamisel, saj tak sistem obstaja v številnih državah članicah. Gospod Ryan, prav imate in zamisel je, da bi v okviru predlogov predsedstva veljala splošno.

Naš časovni razpored je eden od zlasti občutljivih vidikov, ko dokazujemo, da Evropa konkretno ukrepa, da bi spodbudila usklajevanje v času tragičnih dogodkov, kot so ugrabitve otrok, pri čemer gre zahvala predvsem medijem in številnim novim metodam. Naš cilj je uskladiti prakse in doseči politični sporazum, če je mogoče še pred koncem francoskega predsedstva. To je vsaj cilj, ki smo si ga zastavili sami.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod Jouyet, starši ugrabljenih otrok Madeleine McCann so bili na zadnjem delnem zasedanju v Strasbourgu, da bi pridobili podporo Parlamenta pri razvoju vseevropskih ukrepov, ki bi odslej zagotavljali večjo pozornost preprečevanju ugrabitev otrok in zaščiti ugrabljenih otrok kot delu pristopa Evropske unije. Ali lahko Svet s Parlamentom in Komisijo predvidi podporo ustreznim ukrepom na tem področju?

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Ker predstavljam družino McCann in območje s katerega prihajajo, sem zelo pozorno spremljal razpravo. V zvezi s predlogom gospoda Ryana menim, da je v večini evropskih držav že rezervirana številka, in sicer 116 000. Dejansko jo je predsednica odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov sinoči vključila v telekomunikacijski sveženj v predlogu spremembe, zato bi morda želeli preučiti proces tega dela zakonodaje. Vendar me zanima, ali za to potrebujemo novo zakonodajo? Ali ne more temeljiti le na sodelovanju?

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, primer ugrabitve Madeleine McCann je zlasti občutljiv in, če smo jasni, si želimo sodelovanja med predsedstvom, Svetom in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili skupne ukrepe. V zvezi s tem ima gospod Rack prav. Ne trdim, da zagotovo potrebujemo zakonodajo. Po mojem mnenju na tem področju potrebujemo konvergenco, dobro sodelovanje in dobre prakse, pri čemer moramo preučiti, kaj so najbolje storile različne države članice.

Zato je bilo zanimivo opraviti poskusno izvajanje med številnimi državami članicami, da bi, kot je poudaril gospod Rack, v sodelovanju s tem parlamentom do konca francoskega predsedstva oblikovali sklepe in jih predložili našim partnerjem. Menim, da moramo biti na terenu zelo učinkoviti, pri čemer, kot ste rekli, potrebujemo boljše sodelovanje in ne nove zakonodaje.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 9 predložil Manuel Medina Ortega (H-0440/08)

Zadeva: Projekti v zvezi s širšim sosedstvom

Glede na to, da različne strani, vključno s Komisijo, oblikujejo predloge za razvoj politike širšega sosedstva, ki bo izkoristila izjemne geografske položaje naših najbolj oddaljenih regij, da bi prispevala k razvoju njihovih sosedov v zahodni in osrednji Afriki ter na Karibih, me zanima, ali bo Svet lahko v zvezi s tem oblikoval konkretne predloge in nekakšne načrte.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ortega se očitno zaveda, da je Komisija na pobudo sevillskega Evropskega sveta predstavila poročilo, ki temelji na globalnem pristopu k posebnim značilnostim položaja najbolj oddaljenih regij, ki so usmerjene k določanju ukrepov za spodbujanje razvoja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

Nedavno, septembra 2007, je Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predstavila rezultate te strategije in obete za prihodnost. Poleg tega gospod poslanec ve, da je bila zelena knjiga o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in čezmorskimi državami in ozemlji pravkar izdana. Zato je Komisija pravkar začela široka javna posvetovanja, ki bodo utrla pot novi politiki partnerstva s čezmorskimi državami in ozemlji.

Kot veste imajo ta ozemlja veliko skupnega z najbolj oddaljenimi regijami, in sicer oddaljenost, izoliranost od ozemelj EU, ranljivost, vključno v zvezi s podnebnimi spremembami in dejansko vsa vprašanja v zvezi z zračnim in pomorskim prometom, upravljanjem migracijskih tokov, kmetijsko in pomorsko politiko Vse te točke so skupne čezmorskim ozemljem in najbolj oddaljenim regijam.

Glede na današnje razmere v svetu smo spoznali, da je morala biti za uspeh usklajena razvojna politika del širšega regionalnega okvira; iz tega izhaja akcijski načrt v zvezi s širšim sosedstvom, ki se je začel s strategijo 2004 v Sevilli, ki poskuša okrepiti regionalno vključevanje najbolj oddaljenih regij v njihov geografski položaj, oziroma z nekaterimi držav Afriškimi in Karibskimi državami AKP.

Pri sporazumih o gospodarskem partnerstvu, o katerih se pogajajo Evropska unija in države AKP, da bi zagotovile večje regionalno vključevanje teh držav, se upošteva tudi ta perspektiva, ta regionalna razsežnost.

V ta namen imamo številne različne instrumente, ki so nam nedvomno znani. Finančni instrumenti morajo biti predvsem dobro usklajeni, pa naj bodo to 10. ERS, ESRR ali skladi, ki so odvisni od sofinanciranja. Okrepiti moramo sedanje pomorske povezave med najbolj oddaljenimi regijami in njihovimi sosedami izven EU. Prav tako je pomembno, da sodelujemo v raziskovalnih mrežah Skupnosti med najbolj oddaljenimi regijami, čezmorskimi državami in ozemlji ter njihovimi sosedami, da lahko oni sodelujejo v programih Skupnosti. Končno moramo sprejeti nove smernice na področju preseljevanja, zlasti v okviru sodelovanja med državami AKP in Evropsko unijo.

Kot je dejal gospod poslanec Ortega, je izvajanje strategije za najbolj oddaljene regije, katerih cilji bodo upoštevani v pregledu uredbe v zvezi s programom možnosti, ki so zlasti povezane z oddaljenostjo in izoliranostjo, del delovnega programa Sveta za francosko, češko in švedsko predsedstvo.

Kot veste francosko predsedstvo ta vprašanja zelo zanimajo. Dokaz za to je pomembno srečanje na otoku Reunion, ki se je začelo včeraj in se bo zaključilo 11. julija. Tema srečanja je izvajanje potrebnih strategij za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biološke raznovrstnosti v teh najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih. Upamo, da bo srečanje dalo zagon tej najpomembnejši politiki.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu predsedujočemu Svetu za odgovor. Gospod predsedujoči Svetu je seznanjen s tem, da je zamisel širšega sosedstva v predlogu omenil odličen komisar gospod Barnier, pri čemer je gospod predsedujoči Svetu izpostavil številne instrumente v zvezi s tem.

Verjamem, da bo francosko predsedstvo pred koncem leta izvedlo nekaj posebnih ukrepov. Jasno je, da obstaja veliko dokumentov, s katerim sem seznanjen jaz in vsi ostali. Vendar je najbolj pomembno, da napredujemo, saj gre čas naprej, pri čemer se najbolj oddaljene regije zdaj ne odražajo zunaj.

Najbolj oddaljene regije so del EU, so kontinentalno ozemlje, pri čemer nam ponujajo odlično priložnost. Zagotovo upam, da bo francosko predsedstvo pred koncem leta poiskalo ukrepe za izvajanje teh splošnih teorij na širšem sosedstvu najbolj oddaljenih regij.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospod Ortega, na tej podlagi so bili od leta 2004 sprejeti številni posebni ukrepi, pri čemer je imel gospod Ortega prav, ko je v zvezi s tem omenil ukrepe Michaela Barniera, ki so vodili k številnim pomembnim reformam v različnih politikah skupnosti, in sicer v kohezijski politiki in strukturnih skladih, evropskem kmetijskem skladu, evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem skladu za ribištvo in regionalni pomoči, programih POSEI in raziskovalnih programih.

Gospodu Ortegi sem na splošno želel povedati, da bomo ne glede na težave povezane z zamudo pri izvajanju Lizbonske pogodbe pod francoskim predsedstvom tem politikam zares poskušali dodati novo dimenzijo, da bi zagotovili, da se njihove horizontalne dimenzije v največji meri izražajo v dejanskih ukrepih. Naš namen je, da bi se zlasti osredotočili na področje pomorstva, pri čemer bomo ta vidik zelo podrobno obravnavali v Komisiji in znotraj okvira načrtovanja regionalnih politik z gospo Hübner. Prepričani ste lahko, da tej zadevi posvečamo dovolj pozornosti.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 10 predložil Robert Evans (H-0442/08)

Zadeva: Šrilanka

Svet je seznanjen z vedno hujšim nasiljem na Šrilanki in vedno večjo verjetnostjo skrajnega izbruha državljanske vojne. Nedavno je umrlo 11 ljudi, več kot 70 jih je bilo poškodovanih v eksploziji bombe na polnemu dnevnemu vlaku, še dva sta umrla v eksploziji v glavnem mestu Colombu in televizijski poročevalec tamilskega izvora, Paranirupasingam Devakumar, je bil na svoji poti domov ubit ter je tako postal že deveti novinar, ki so ga v zadnjih dveh letih ubili na Šrilanki.

Svet se prav tako zaveda spodletele ponudbe za ponovno izvolitev Svetu Združenih narodov za človekove pravice, ki so jo zavrnili poslanci Združenih narodov države, pri čemer jih veliko meni, da so izrabili svoj položaj v Svetu, vendar ne zato, da bi spodbudili človekove pravice, ampak da bi sebe zaščitili pred mednarodnim nadzorom, ki temelji na vsesplošnih in dokumentiranih dokazih o zlorabah človekovih pravic, za katere je odgovoren LTTE in domnevno vladine lastne varnostne sile.

Ali se Svet v zvezi s tem strinja, da bi morala biti EU v središču prizadevanj za iskanje mirne in trajne rešitve spora? Kako bo Svet pristopil v zvezi s tem in kako bo to vplivalo na pogajanja s Šrilanko v zvezi s pravico do statusa GSP Plus (splošni sistem preferencialov)?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod Evans, je prav tako zaskrbljen zaradi razmer na Šrilanki. Od začetka leta 2008 je Evropska unija aktivno okrepila dialog z vlado Šrilanke. Od 16. do 18. marca je trojka visokih uradnikov obiskala Colombo, kjer se je srečala s štirimi vladnimi ministri in drugimi starejšimi politiki. 10. junija se je visoka delegacija Evropske komisije udeležila 17. zasedanja skupne Komisije EU in Šrilanke v Colombu. Oba obiska dajeta priložnost za razpravo v zvezi s skrbmi Evropske unije glede sedanjih razmer na Šrilanki.

Med obiskom trojke EU na Šrilanki je Unija ponovno poudarila zavezanost svoji vlogi kot sopredsedujoči tokijskemu procesu in svojim določbam humanitarne pomoči. Kot veste je evropska unija največja donatorka pomoči Šrilanki. Vendar poudarja, da je treba vzpostaviti ugodnejšo klimo, ki bo omogočala, da bodo nevladne organizacije, Združeni narodi in Mednarodni odbor Rdečega križa delali učinkovito.

Šrilanka trenutno koristi bistvene prednosti posebnih spodbujevalnih režimov in odgovornega vodenja, ki oblikuje del splošnega sistema posebnih ugodnosti Evropske unije. Pravila tega dogovora določajo, da bodo morale vse države, ki želijo, da jim GSP Plus še naprej prinaša koristi, oktobra 2008 še enkrat zaprositi zanj. Pogoji za dodelitev tega dogovora temeljijo na merilih gospodarske ranljivosti, delavskih pravicah, okolju in načelih upravljanja.

  Robert Evans (PSE). – Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu za ta odgovor, vendar bi rad izpostavil dve kratki točki.

Če želi EU biti v ospredju mirovnega procesa, mora spremeniti svojo politiko glede prepovedi potovanja, saj so se pogajanja odvijala v Ženevi, ki ni v EU, pri čemer so Norvežani, ki prav tako niso člani EU, pomembni v mirovnem procesu. Ali je gospod predsedujoči s tem zadovoljen?

Gospod predsedujoči Svetu je glede pogajanj GSP podal zelo izčrpno stališče, vendar me v zvezi z njegovimi zadržki, oziroma zadržki glede Šrilanke zanima, ali na tej stopnji verjame, da bo Šrilanka izpolnila tistih 27 pogojev, na katere se je skliceval in ki jih mora izpolniti preden vzpostavimo preferencialni sistem trgovanja.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospod Evans, zabeležil sem si vaše komentarje v zvezi z ženevskim procesom in prav imate, Norvežani so v njem pomembni.

Vendar verjamem, da je Unija, ki je, ponavljam, največja donatorka, zelo pomembna.

Zato moramo izkoristiti pomembnost, da bi vplivali na Ženevski proces in ukrepe za zagotavljanje stabilnosti v državi.

Pogoji za dodelitev sistema GSP Plus Šrilanki temeljijo predvsem na merilih gospodarske ranljivosti in na dejstvu, da se morajo izvajati mednarodne konvencije v zvezi s temeljnimi pravicami, ki sem jih omenil. Tudi Šrilanka mora zaprositi za dogovor.

Kolikor vem, ampak nisem prepričan, nam morajo organi Šrilanke poslati celotno dokumentacijo, preden se lahko odločimo, ali jim bomo dodelili GSP Plus. Na tej stopnji nisem seznanjen s tem, da ga Svet ne bi bil pripravljen dodeliti. Preučiti bomo morali natančno opredelitev zahteve organov Šrilanke.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Zanima me, ali se minister strinja s kršitvami človekovih pravic, ki so jih zagrešile vladine sile in tamilski tigri. Ali lahko to prosim komentira?

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospa Coyle, vem samo to, da je trojka, ki je pod slovenskim predsedstvom izvedla misijo, o tem poročala Svetu. To trojko je vodil azijski direktor slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, gospa Campbell in gospod Nicolaj, ki vodi šrilanško pisarno. Edine kršitve, ki jih poznam, so tiste, ki so jih navedli. Vendar, če ne zamerite, gospa Doyle, vam bom odgovoril, ko bom imel več informacij, pri čemer se opravičujem, ker vam nisem mogel zagotoviti natančnejšega odgovora.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 11 predložila Avril Doyle (H-0445/08)

Zadeva: Prednostne naloge Sveta v zvezi s podnebnim svežnjem

Kakšni so cilji francoskega predsedstva v zvezi s podnebnim in energetskim svežnjem? Kakšen napredek je napredek Sveta do sedaj? Kakšen časovni rok je uvedlo predsedstvo?

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, jasno je, da francosko predsedstvo pozdravlja predstavitev Komisije v zvezi s energetskim in podnebnim svežnjem na začetku tega leta, ki je pravilno odražal cilje, ki so si jih marca 2007 na vrhu zastavili evropski voditelji držav in vlad, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, ne glede na to, kaj se bo zgodilo, in celo za največ 30 % v primeru uspešnih pogajanj in svetovnega sporazuma o režimu po letu 2012, predlaganje regulativnega okvira za shranjevanje in geološko skladiščenje ogljikovega dioksida, uvajanje predstavitvenih projektov na tem področju in doseganje 20-odstotnega deleža obnovljive energije od celotne porabe energije Evropske unije do leta 2020. S tem ste prav tako dobro seznanjeni, gospa Doyle.

Francosko predsedstvo prav tako pozdravlja napredek, ki ga je doseglo slovensko predsedstvo. V zvezi s tem ste zagotovo seznanjeni s poročilom o napredku, ki ga je Svetu junija predstavilo nekdanje predsedstvo. Po razpravi, ki je temeljila na tem poročilu je Svet podprl splošno strukturo paketa. Poleg tega je bilo odločeno, da je treba podrobneje preučiti nekatere predloge v zvezi s pregledom sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in skupnimi prizadevanji v sektorjih, ki jih ta sistem ne zajema.

Podrobneje bo treba obravnavati zlasti določbe v zvezi z bojem proti uhajanju ogljika, uporabo iztržkov dražbe, prilagodljivost, ki je potrebna za doseganje nacionalnih ciljev, povečanje iz 20 % na 30 % in posebne razmere nekaterih držav članic.

Zavedamo se, da bo težko doseči vse te cilje. Prav tako se zavedamo, da bo moralo francosko predsedstvo zagotoviti pojasnila v zvezi z vsemi temi točkami, da si interesi zelo nasprotujejo in da je treba izvesti celovito analizo dejavnikov, ki sem jih pravkar omenil, in sicer zlasti mehanizmov za pravice, dodeljene na dražbi, ukrepov za preprečevanje uhajanja ogljika in različne prilagodljive mehanizme, ki so potrebni.

Vendar se, gospa Doyle, prav tako zavedamo, da je politični sporazum sicer bistven za konferenco v Poznańu konec leta, vendar je vse kar sem prej omenil potrebno za konferenco v Københavnu. V zvezi z našim delom predsedstva moramo v okviru institucij, ki jih poznate toliko kot jaz, in zakonskih rokov v sodelovanju z vašim parlamentom doseči sporazum, ki je dovolj ambiciozen, da bo Uniji omogočil stabilen položaj pri mednarodnih pogajanjih v Københavnu decembra 2009, pri čemer se zakonski čas za to izteka. Gospa Doyle, to je nedvomno najtežji izziv, s katerim se moramo soočiti.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Ali se politični sporazum sklicuje na sporazum s prve obravnave ali na priprave za zgodnji sporazum z druge obravnave pod francoskim predsedstvom? Kakšno prednost torej daje gospod predsedujoči Svetu ukrepom prilagajanja na mejah ali prepovedim? Ali se predsedstvo strinja, da bi jih morali v načrt B vključiti le, če ne bi dosegli mednarodnega sporazuma, pri čemer jih ne bi smeli uporabiti kot sredstva za sklenitev sporazuma?

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, gospa Doyle, v odgovor na vaše prvo vprašanje vam zagotavljam, da bomo poskusili storiti kar največ. Sporazum bomo poskusili doseči že na prvi obravnavi. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bi to dosegli, pri čemer bomo, če bo mogoče, zgodnjo sklenitev sporazuma sprejeli na drugi obravnavi. Menim, da je to v interesu vseh evropskih institucij in Unije kot celote. Upam, da je jasno, da je to moje osebno mnenje, čeprav vem, da bo težko.

V zvezi z mehanizmi za obravnavo uhajanja ogljika je po mojem mnenju pomembno, in sicer govorim v imenu predsedstva in ne Sveta, da s tehničnega vidika sodelujemo pri teh ukrepih, ki še zdaleč niso preprosti, in imamo po drugi strani sredstvo menjave, ki ga lahko uporabimo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih. Če v zvezi s tem na svetovni ravni ne sprejmemo nobenega sporazuma, bomo morali, kot ste pravilno poudarili, nadaljevati z načrtom B. Vendar bomo lažje pripravili načrt B, če imamo predloge, ki jih bomo predložili na mednarodnih pogajanjih, in sicer jih imamo dovolj zgodaj. To je moje mnenje.

  Robert Evans (PSE). – Ker je minister doma in je vloga predsedstva, da šest mesecev vodi 27 držav, me zanima, ali bi lahko navedel katero koli ozemlje, za katerega meni, da mu Francija daje zlasti dober zgled in na tem področju vodi pred ostalimi članicami Evropske unije.

  Jean-Pierre Jouyet. − (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se za to pametno vprašanje. Menim, da mora francosko predsedstvo na tem področju pozabiti na težave, ki bi se lahko pojavile v takšnem in drugačnem vidiku predlogov, ki jih ni nujno preprosto rešiti. Zavedamo se, da ni vse preprosto. V mislih imam obnovljive energije in druge dejavnike. Vendar je cilj predsedstva in naša odgovornost, gospod Evans, da dejansko dosežemo sporazum do konca tega leta, ne glede na denarne stroške, ki bodo sledili v zvezi z nekaterimi vidiki tega svežnja.

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Vprašanja št. 37 ne bomo klicali, saj njegovo temo zajema že druga točka dnevnega reda za to delno zasedanje.

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

15. Zahteva za nujni postopek: gl. zapisnik

16. Varnost na železnicah Skupnosti – Sprememba direktive (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (razprava)

  Predsednica. – Naslednja zadeva je skupna razprava o

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0223/2008) Paola Coste v imenu odbora za promet in turizem o spremembi Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah skupnosti (Direktiva o varnosti na železnici) (16133/3/2007 – C6-0129/2008 – 2006/0272(COD));

– priporočilu za drugo obravnavo (A6-0223/2008) Paola Coste v imenu odbora za promet in turizem o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) 16138/3/2007 – C6-0131/2008 – 2006/0274(COD)).

  Paolo Costa, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospod predsednik, gospe in gospodje, z velikim zadovoljstvom začenjam našo današnjo razpravo, ker smo končali s podvigom, ki je bil prvotno zelo težaven, vendar menim, da je njegov rezultat zelo pomemben. Danes razpravljamo o nekaterih zelo tehničnih zadevah, vendar menim, da bodo te zadeve veliko pomembneje prispevale k oblikovanju Evrope kot veliko naših govorov, ki jih namenjamo drug drugemu ob mnogih drugih priložnostih.

Morda nismo opazili, vendar se zdaj lahko skoraj 700 000 vagonov v Evropi premika iz ene države v drugo, pri čemer jih lahko uporabljajo poljubna podjetja; do zdaj vendar enostavno prečkanje mej ni bilo omogočeno, ker na obeh straneh nismo imeli skupnih varnostnih pravil.

Danes z reševanjem dveh vprašanj, ki dopolnjujeta pravila o interoperabilnosti in vzajemnem priznavanju voznih sredstev, kar je že v veljavi od januarja, odstranjujemo ostale ovire, pri čemer to izvajamo na način, s katerim se zagotovi usklajen sistem, nenazadnje z vidika varnosti. Z uredbo, o kateri razpravljamo danes, smo naredili drugi korak naprej: Evropski agenciji smo razširili pristojnosti in ji določili ključno vlogo pri vzpostavitvi enotnega sistema železniške signalizacije, namenjenega nadomestitvi nič manj kot triindvajsetih obstoječih sistemov v Evropi. Končno vsaj približno zaznavamo ta skupni železniški trg, načrtovan s prvo Pogodbo že leta 1957, ki pa se še vedno ni oblikoval.

V zvezi s predlogom za direktivo o varnosti je bila naša glavna skrb določitev sistema certificiranja vzdrževanja za vagone, ki je namenjen železniškim podjetjem in podjetjem, ki upravljajo z infrastrukturo, ter tudi morda tretjim strankam, ki so se odločile vložiti v vagone. Nič od tega ne bo zmanjšalo odgovornosti železniških podjetij pri uporabi voznih sredstev, ko se premikajo.

Obširno smo razpravljali, ali mora biti certificiranje prostovoljno ali obvezno, ter ali se omejiti na vagone ali vsa ostala vozna sredstva. Menim, da smo našli dobro rešitev: sistem bo obvezen in bo za vagone veljal naslednji dve leti; prav tako bo za deset let ali kaj podobnega veljal za druga vozila – potniška vozila. Sistem je bil oblikovan, tej poti smo sledili, pri čemer bomo kmalu dosegli naš cilj. Poudarjam, da uredba Agencije v celoti pokriva evropski sistem signalizacije, s čimer se omogoča tehnološki napredek in predvideva možnost ukinitve drugih ukrepov.

Imeli smo dve težavi: kako zagotoviti, da tehnološke inovacije, ki jih je treba spodbujati in povečevati, ne ogrožajo časovnega okvira, potrebnega za naložbe, ki so namenjene prehodu na novi sistem signalizacije. Zdi se mi, da se je našla rešitev tudi za to: sprejetje različice 2.3.0 sedanjega sistema in nadaljevanje z njo ob upoštevanju, da bomo do leta 2012 uvedli naprednejši, dokončni sistem. Menim, da zaradi teh razlogov, za katere se mi zdi, da so spretno rešili obe težavi, lahko priporočamo, da Parlament glasuje za dogovor, dosežen pri drugi obravnavi, s čimer lahko dokažemo učinkovitost našega dela in naših odnosov s Svetom.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, po sprejetju prvih dveh železniških paketov leta 2001 in 2004 ter pred sprejetjem tretjega železniškega paketa leta 2007 je Komisija 13. decembra 2006 predlagala vrsto zakonodajnih ukrepov v zvezi z vzajemnim priznavanjem obstoječih voznih sredstev.

Ti ukrepi so namenjeni oživitvi železniškega sektorja z odstranitvijo ovir v zvezi z gibanjem vlakov v evropskem železniškem omrežju. Obe besedili, ki sta predmet te razprave, sprememba direktive o varnosti na železnic in sprememba uredbe o Evropski železniški agenciji, sta del teh ukrepov.

Predlog spremembe uredbe, ki ustanavlja Evropsko železniško agencijo, ima dva glavna cilja.

Prvi je bil razširiti pristojnosti Agencije, zato da lahko opravi svojo vlogo pri izvajanju nove direktive o interoperabilnosti. Za odobritev lokomotiv bo morala opredeliti različne nacionalne postopke in tehnična pravila, ki zdaj veljajo. Nato bo morala sestaviti seznam enakovrednih pravil in s tem zahtev, ki jih po odobritvi nacionalnih varnostnih organov organom drugih držav članic, v katere morda lokomotiva vstopa, ne bo treba več odobriti. Ta naloga bo opravljena skupaj z mrežami nacionalnih varnostnih organov, ki jih bo Agencija morala uskladiti. Agencija bo prav tako odgovorna za pripravo tehničnih mnenj na zahtevo nacionalnih varnostnih organov ali Komisije.

Poleg tega je bilo treba razjasniti nekaj njenih nalog zlasti z uvedbo evropskega sistema za vodenje železniškega prometa, direktive o izdaji spričeval strojevodjem ter v zvezi z registri in bazami podatkov, ki jih bo Agencija morala pripraviti. Agencija bo dejansko imela ključno vlogo pri uvedbi evropskega sistema za vodenje železniškega prometa z določanjem specifikacij tega usklajenega sistema signaliziranja ter tudi zagotavljanjem tehnične usklajenosti fiksne opreme, vgrajene v različne izvedbe.

Dovolite, da čestitam poročevalcu, predsedniku odbora, gospodu Costi za delo, ki je bilo opravljeno pri drugi obravnavi za sprejetje dogovora s Svetom. Ta rezultat se je dosegel po več obsežnih zasedanjih in z velikim prizadevanjem vseh sodelujočih. Rezultati pogajanj so še vedno zelo premišljeni: predlogi sprememb dveh skupnih stališč, ki jih je 3. marca 2008 sprejel Svet, pri čemer jih Komisija lahko podpre v celoti.

Gospod Costa, zato se vam za vaše delo zahvaljujem. Zdaj se že zelo veselim poslušanja razprave.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar (in moj nekdanji kolega), gospe in gospodje, dejansko bi se skoraj srečali v le prostorih odbora, vendar je prijetno biti tukaj skupaj z vami.

Na začetku se v imenu svoje skupine poročevalcu lepo zahvaljujem. V zadnjih tednih si je stalno prizadeval za tehnične podrobnosti in iskal izboljšave. Z obema spremenjenima direktivama, o katerih sta se Svet in Parlament dogovorila, izboljšujemo varnost železnic, imamo priložnost izboljšati interoperabilnost ter napredovati na poti k našemu cilju za dejansko preusmeritev več tovora s ceste na železnico.

Menim, da je najbolj pomembno, da bosta novi certifikacijski postopek, vzajemno priznavanje certifikacijskih pravil zagotovo zmanjšala stroške certificiranja ter posledično spodbujala vseevropsko uporabo železniških voznih sredstev. Vendar moramo hkrati zagotoviti, pri čemer je bilo to za nas eno izmed kočljivih vprašanj in poročevalcu se zahvaljujem za njegovo vztrajnost, da je vprašanje odgovornosti za vzdrževanje vagonov urejeno jasno in nedvoumno. To je edini način, za katerega lahko pričakujemo, da bodo naši državljani podprli čezmejno uporabo vagonov brez dodatnih kontrol, ter spodbujanje interoperabilnosti.

Prav tako podpiram prizadevanje Agencije za napredek evropskega sistema za vodenje železniškega prometa, pri čemer se strinjam, da je najboljše sovražnik dobrega. Če različico spremenimo prehitro, tega verjetno ne bo podprl nihče. Zato moramo pri spodbujanju različice evropskega sistema za vodenje železniškega prometa nadaljevati pazljivo in premišljeno.

Vsi imamo radi vlake, zlasti zgodovinske vlake.

Zato sem zadovoljen, da smo bili zelo jasni, da so železnice, ki so del dediščine, in muzejske železnice izvzete iz vseh tehnično zahtevnih, vendar splošno nujnih varnostnih zahtev.

Upam, da nas bodo naši prijatelji slišali in opazili. V celoti priznavam interese muzejskih železnic.

  Brian Simpson, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, v imenu skupine socialdemokratov se zahvaljujem gospodu Costi za obe njegovi poročili, čeprav bomo nocoj govoril samo o tistem, ki obravnavo varnost železnic.

Varnost mora vedno biti naša najpomembnejša prednostna naloga in tisti, ki so odgovorni za vodenje naše železniške infrastrukture in voznih sredstev morajo biti ustrezno usposobljeni, pri čemer mora biti njihova usposobljenost priznana, če želimo izboljšati učinkovitost in varnost naših železnic. Prav je, da mora certificiranje tovornih vagonov vstopiti v novo fazo z uvedbo novega sistema leta 2010. Prav je tudi, da to zajema potniška vozila, in čeprav se mora to izvesti v desetih letih, morajo tisti, ki temu nasprotujejo, zagotovo priznati, da je takšen sistem potreben.

Prav tako podpiram poročevalčevo trditev, da ne bo nič od tega zaviralo širitve železnice. Težava celotne industrije v Evropi zlasti na področju železniškega tovornega prometa je pomanjkanje vizije, katerega izvor so naši ponudniki infrastruktur, ki uporabijo kakršen koli izgovor, da se ne naredi nič.

Naše železnice moramo razširiti v smislu infrastrukture in voznih sredstev, zato da lahko zagotovimo uspešno, učinkovito in trajnostno železniško mrežo brez ovir.

Končno, zahvaljujem se našemu poročevalcu in vsem poslancem za njihovo podporo mojim predlogom sprememb, ki v to direktivo ne vključujejo železnic, ki so del dediščine, in turističnih železnic. Če bi jih prisili, da se po njej ravnajo bi bili stroški obremenjujoči, pri čemer bi ogrožali ohranitev te bogate industrijske dediščine, ki jo te železnice nedvomno zagotavljajo.

Mi v Evropi imamo vodilno vlogo pri železniški dediščini in ohranjanju, kar je dejstvo, ki ga Komisija pogosto spregleda, vendar, odkrito rečeno, ta parlament nikoli.

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospa predsednica, veliko pred začetkom obstoja Evropske unije smo imeli dobro organiziran sistem železnic v večini Evrope. Od konca 19. stoletja so bile železnice skupaj s poštnimi storitvami ena od glavnih odgovornosti države. Vsaka država je bila odgovorna za svoje železnice.

V večini držav je država postala lastnik glavnega ali edinega domačega železniškega podjetja. Potreba za to je nastala, ker so bila prvotna zasebna podjetja večinoma usmerjena v ustvarjanje hitrega dobička. Ni jim uspelo zagotoviti kakovosti in stalnosti storitev. Ko so jih prevzele države, sta se infrastruktura in pogostost storitev izboljšale. Infrastruktura je pripadala nacionalnim železnicam in s tem državi.

Upravljanje potniških vlakov in tovornih vlakov je bilo v istih rokah, zato so bili po eni strani usklajevanje med potniškim in tovornim prometom ter vzdrževanje, širjenje in najučinkovitejša uporaba infrastrukture na drugi dobri. Ni bilo potrebe, da bi se vpletali kakršni koli ločeni birokratski državni organi. Skoraj vse razen spalnih vagonov in jedilni vagonov na mednarodnih vlakih, ki potujejo na dolge razdalje, se je urejalo na nacionalni ravni. Poleg tega je bilo mednarodno sodelovanje zelo dobro. Mednarodni železniški potniki so dojemali železnice kot eno veliko vseevropsko institucijo. Na prodajnih mestih vozovnic na postaji so se dobile ročno napisane vozovnice za kamor koli v Evropi in dobre informacije o storitvah v tujini.

Regionalne čezmejne povezave in povezave zelo dolgih razdalj med državami, ki med seboj ne mejijo, so bile bolj dostopne, kot so danes. Ta sistem, ki mu danes morda zavidamo, je imel štiri slabosti zlasti po elektrifikaciji. Države so izbrale različna napetostna omrežja in različne tipe elektronskih varnostnih sistemov. Tovorne vlake so ovirale kontrole ter odklapljanje in prenos tovorna na mejnih postajah. Ko je javni prevoz zaradi povečane uporabe avtomobilov vedno bolj posloval z zgubo, so odseki proge na mejah postajali redkejši in potniki so morali za prečkanje meje dodatno plačati. Po uvedbi letalskih prevozov, so se informacije in prodaja kart za dolga mednarodna potovanja vedno bolj zanemarjala.

Že v točkah, kot so te, bi lahko Evropska unija zagotovila izboljšanje. Mojo skupino že več let zelo skrbi, ker se Evropska unija ni najprej osredotočila na izboljšave v zvezi s čezmejnim potovanjem, ampak predvsem na nadaljnjo liberalizacijo. Za omejitev škode, ki so jo povzročile te spremembe, je ponovno potrebno še več birokratskega nadzora.

V nizu prejšnjih odločitev o železnicah od leta 2001, so se uveljavila nepreklicna dejstva. Na podlagi te nove resničnosti moja skupina išče najboljši možni rezultat za prihodnost. Rezultati, predlagani v drugi obravnavi, se zdijo relativno dobri. Številni premisleki v zvezi s trajnostjo, varnostjo in željo, da ne prepustimo vsega dogovorom z zdaj zasebnimi železniškimi podjetji so nas pripeljali do stališča, v katerem bomo kljub naši prejšnji kritiki glasovali za.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, vsi radi govorimo o spremembi prevoza v bolj ekološko prijaznega. Vendar je za izvajanje tega naprej treba ustvariti toliko pogojev, kot je potrebno. Isto velja zlasti za železnico, ki je okolju zelo prijazno prevozno sredstvo. Resno moramo dohiteti razvoj na tehnološkem področju, če želimo narediti sisteme interoperabilen, pri čemer moramo sprejeti številne ukrepe za zagotavljanje dejanskega oblikovanja trga notranjega prometa.

Po obsežnih in natančnih pogajanjih med Parlamentom in Svetom smo dosegli dober rezultat. Zato ga ne smemo obrekovati, ampak ga moramo jutri dejansko potrditi z veliko večino.

Vendar menimo, da so nekateri zadržki upravičeni zlasti na področju agencij. Do zdaj naše izkušnje z agencijami v Evropi, če povem obzirno, niso bile vzorne. Pogosto smo začeli z dodeljevanjem premalo ali nobenih proračunskih sredstev za vzpostavitev agencij. Nato so nastale težave, pri čemer smo po njihovem pojavu vedno morali nadomeščati izgube. Imeli smo in še vedno imamo težave s vključevanjem premalo ali nobenega političnega nadzora, pri čemer ugotovimo, da so agencije zaživele na svoj način brez kakršnega koli političnega nadzora ali odgovornosti. Lahko le upamo, pri čemer nam mora gospod komisar zagotoviti, da bo tokrat drugače. Kljub temu moramo še vedno ostati previdni, zlasti kadar gre za agencije.

  Gilles Savary (PSE). - (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, najprej želim čestitati Paulu Costi za njegovo odlično delo. Tukaj obravnavamo zelo tehnično področje, ki ni priljubljeno. Kljub temu, ko razpravljamo o podnebnem načrtu in namenu zmanjšati toplogredne pline, se pojavi vprašanje železniškega prometa in prometa, ki ni cestni.

V zvezi s tem smo v zadnjih dveh parlamentarnih obdobjih naredili veliko za odprtje omrežij. Vendar še vedno obstaja ovira za odpiranje mrež, ki jo zagotovo moramo odstraniti, tj. pomanjkanje tehnične interoperabilnosti, ki jo povzročajo številni dejavniki, vključno veliko različnih sistemov nadzora in upravljanja, priznavanje voznih sredstev, o čemer tukaj razpravljamo, ter zlasti tirne širine. Prihajam iz regije, imenovane Aquitaine, v kateri moramo zamenjati osi vlakov, ki prihajajo iz Španije, da zagotovimo tekoč pretok prometa.

Ta vprašanja, ki se zdijo zelo tehnična, so dejansko zelo politična, ker določajo našo prometno politiko ter politično prednostno nalogo boja proti toplogrednim plinom in podnebnim spremembam.

Obe besedili sta izredno pomembni. Zahvaljujem se Paolu Costi za nove predloge, ki jih je predložil, predvsem v zvezi z obveznostjo vzajemnega priznavanja. Načinov za oviranje odprtja evropskih omrežij je več. Železniška omrežja so bila zgrajena na zelo nacionalni ali nacionalistične podlagi. Eden od načinov oviranja je pokazati malo ali nobene želje za vzajemno priznavanje voznih sredstev. Od zdaj naprej upam, da bomo zaradi besedila, ki ga bomo sprejeli, imeli evropsko zakonodajo, ki nam bo omogočala, da odstranimo oviro, ki je bila zlasti učinkovita med Francijo in Nemčijo.

Prav tako bi ponovil besede svojega kolega gospoda Racka v zvezi z Agencijo. Menim, da je zelo pomembno, da Agenciji zagotovimo sredstva, ki jih potrebuje za svoj razvoj, ter morda njeno demokratizacijo, da bo Parlament lahko bolj vpleten.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). - (CS) Obvezni sistem certificiranja za organe, pristojne za vzdrževanje in odobritev železniških vozil je edina izboljšava železniškega sistema. Preprosto ne bi bilo mogoče zagotoviti večje varnosti obratovanja brez jasnih pravil. V obeh primerih, v primeru evropskega sistema za vodenje železniškega prometa v drugem poročilu ali v tem primeru, ima Evropska železniška agencija pomembno vlogo Prizadeva si za dosego prostega gibanja vagonov in lokomotiv ter s tem za izboljšanje konkurenčnosti železniškega sistema v primerjavi z drugimi vrstami prometa. To lahko pomaga izboljšati okolje, ki je prizadeto zaradi neznosne obremenitve, ki jo povzroča promet, zato je treba predloge sprememb podpreti.

Dovolite mi, da za zaključek povem le nekaj besed. Vprašanje vzdrževanja stranskih tirov in vagonov s strani železnic, ki niso neposredno povezane z omrežjem, se mora obravnavati z nacionalnimi predpisi in ne na evropski ravni (vključno z zadevnimi odobritvami). S tem mislim na tovarniške stranske tire in podobno.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Rešitev za energetsko učinkovitejši promet Skupnosti in promet, ki onesnažuje manj, je razvoj sodobnega železniškega prometa za potnike in blago.

V zvezi z direktivo o varnosti na železnici menim, da je treba železnice, ki so del dediščine, muzejske in turistične železnice izvzeti iz direktive. Prav tako je bistveno, da se vsem službam, zadolženim za vzdrževanje, podeli spričevala ter da same izvajajo vzdrževanje ali se za vzdrževanje dogovorijo z drugimi delavnicami za vzdrževanje.

Služba, zadolžena za vzdrževanje, mora za osnovne komponente ali podsestave, namenjene železniškim sistemom, določiti osnovne parametre in tehnične lastnosti v zvezi z vzdrževanjem in logistiko, da se izpolnijo zahteve, ki jih za njihovo delovanje določa ta direktiva.

Evropska železniška agencija ima bistveno vlogo pri uvedbi evropskega sistema za vodenje železniškega prometa do leta 2010. Za spodbujanje naložb, potrebnih za interoperabilnost železniškega prometnega sistema v Uniji, je bistveno, da se končna različica evropskega sistema za vodenje železniškega prometa ustali za določeno obdobje.

Opozarjam na potrebo, da se evropskim državljanom zagotovi varnost železniškega prometa. Menim, da bi morale države članice in Komisija več sredstev namenjati razvoju železniške infrastrukture in posodobitvi voznih sredstev. Pozivam, da Komisija bolj podpre nove države članice, katerih železniški sistemi potrebujejo znatna vlaganja.

Odbor za promet in turizem je razglasil zahtevo za postopno nameščanje evropskega sistema za vodenje železniškega prometa v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) ter pogojevanje odobritve evropskih sredstev z obvezno uporabo evropskega sistema za vodenje železniškega prometa.

  Bogusław Liberadzki (PSE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, zmanjšujemo ovire za gibanje vagonov in lokomotiv v evropskem železniškem omrežju. Poskušamo se odločiti, ali imeti železnice v Skupnosti ali železnice od Skupnosti. Z izvajanjem tega, s tem delom zakonodaje, se približujemo konceptu žleznicam Skupnosti, tj. skupnim tehničnim, obratovalnim in pravnim standardom, dejansko interoperabilnosti, ki je potrebna iz vseh vidikov. Zračni promet, cestni promet in pomorstvo so veliko bolj napredni pri oblikovanju razvejanega sistema Skupnosti. To je eden od dejavnikov, ki zagotavlja njihovo tržno uspešnost. Železnice še niso doživele nobenega vidnega tržnega uspeha, dejansko so izgubile tržni delež.

Predlog v obravnavi je dober in zelo potreben. Gospod Paolo Costa je opravil odlično delo in pripravil dobro poročilo. Menim, da boste vi, gospod komisar, sposobni nadzorovati Agencijo, kar bo zelo koristno vplivalo na železnice v Evropi.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, v državah „stare“ EU, železniški promet izgublja svoj položaj zaradi cestnega prometa. To se dogaja že nekaj desetletij. Leta 1970 so železnice prevažale skoraj 20 % vsega tovora, medtem ko se je leta 2003 ta številka znižala na samo 7,5 %. Morali bi izkoristiti pozitivne lastnosti železniškega prometa, ki je zelo ekološko prijazna oblika prometa. Povečanje uporabe železnic bi lahko pomagala zmanjšati zastoje na cestah zlasti med poletnimi meseci. S predlagano posodobitvijo zakona bo trgovina v EU učinkovitejša. To bo odstranilo ovire pri oblikovanju novih podjetij za železniški tovorni promet. Poleg tega umika zahtevo, da morajo biti lokomotive certificirane v vsaki državi članici in poenostavlja postopke v zvezi z obstoječimi voznimi sredstvi.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, v tej razpravi želim opozoriti na dve zadevi. Najprej, pomembno je podpreti predloge sprememb Evropskega parlamenta v zvezi z uvedbo obveznega sistema certificiranja vseh podjetij, kar pomeni železniških podjetij, upravljavcev infrastrukture, lastnike ali katero koli drugo službo, ki se ji lahko podeli spričevalo, kot so službe odgovorne za vzdrževanje v skladu z merili in zahtevami, ki jih to besedilo vsebuje.

Drugič, prav tako je treba podpreti predloge Evropskega parlamenta, namenjene razširitvi pooblastil Evropske železniške agencije zlasti v zvezi izdajanjem dovoljenj za uporabo voznih sredstev, ki je v skladu s tehničnimi merili za interoperabilnost (TSI), s čimer postane Agencija osrednji razvojni organ za uvedbo evropskega sistema za vodenje železniškega prometa, ter tretjič, zadolžitev Agencije za izvajanje obveznega sistema certificiranja v zvezi z vzdrževanjem železniških vagonov in drugih voznih sredstev.

Končno, čestitam poročevalcu, gospodu Paolu Costi, ker je prepričal Svet, da sprejme večino predlogov sprememb Evropskega parlamenta.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v časih, kot so ti, lahko govorimo o preusmeritvi prometa s cest na železnico, vendar smo se z direktivo seznanili o stroških, zaradi katerih se to verjetno ne bo doseglo v celoti, zato je dobro, da je poročilo dejansko namenjeno okrepitvi načina prometa, ki ga obravnavamo kot pomembnega, tj. vlak, da se v prihodnosti zagotovijo enake pravice in priložnosti v večini vidikov, kot jih imajo težka tovorna vozila.

Interoperabilnost deluje, sistemi se usklajujejo in varnost izboljšuje. Zato sta obe poročili zelo dobri. Gospodu Costi čestitam za še en korak na poti h krepitvi železnic na evropski ravni.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, z zanimanjem sem poslušal vaše govore in strinjam se z odločitvijo, da varujemo našo železniško dediščino, kot sta poudarila gospod Simpson in gospod Jarzembowski. Poleg tega sta gospod Rack in gospod Savary poudarila pomembnost varovanja Agencije, kar prav tako podpiramo. V zvezi s tem imam dobro mnenje.

Pozitivno sprejemam splošni dogovor o sporazumu, ki sta ga dosegla Parlament in Svet. Proces oživljanja evropskega železniškega sektorja, ki ga je Skupnost začela pred več leti, zdaj začenja kazati rezultate. Čeprav je po letu 1970 padel v večini držav članic, se je njegov tržni delež zdaj ustalil in kaže jasne znake rasti, kar je odlična novica.

Z zdaj neizbežnim dokončanjem zakonodajnega dela v zvezi s tem zakonodajnim svežnjem, ki je tehnične narave, vendar iz gospodarskega vidika zelo pomemben, bodo prevozniki v železniškem prometu lahko izvedli svojo vlogo v smislu ponudbe trajnostnega prometa na trgu, ki je odprt konkurenci notranje in za druge načine prometa. Zato pozitivno sprejemam dogovore, sprejete za te tri vidike – interoperabilnost, varnost in Agencijo, pri čemer se zahvaljujem Parlamentu, ne le kot komisar, ampak tudi kot nekdanji poslanec, za njegovo hitro in odlično delo na tem besedilu.

  Paolo Costa, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvaležen sem vsem, ki ste govorili, ker se mi zdi, da lahko samozavestno pričakujemo jutrišnje glasovanje in verjetnost, da bo sprejet dogovor, ki bo predstavljal znaten korak naprej.

Železnice v Evropi imajo prihodnost, vendar lahko ponovno pridobijo tržni delež le, če so sposobne tekmovati. Prvi pogoj je, da je omogočeno pokrivanje razdalj od 300 do 400 kilometrov, kar je razdalja, s katero lahko premagajo druge vrste prometa. Vendar v Evropi 400 kilometrov pomeni prečkanje mej. To je osnovna težava te zadeve: ali uspemo zagotoviti, da vlaki prečkajo meje učinkovito in hitro, ali pa nam bo spodletelo.

Pred nekaj leti smo uspeli oblikovati pravila, ki omogočajo, da strojevodje storijo prav to, danes delamo isto za vagone. Kmalu bodo potniške lokomotive in vozna sredstva lahko prečkala meje. To bodo izvedla brez razlik in brez razloga za zaskrbljenost, da bi interoperabilnost ogrožala varnost. To je končni cilj, ki smo si ga zastavili, pri čemer menim, da ga bomo kmalu dosegli. Določamo evropske časovne okvire in razporede – dve leti za vagone in deset let za druga vozila, vendar se bo uresničilo. Železniška vozna sredstva bodo končno potovala z uporabo enotnega sistema signaliziranja. Zamisel, ki smo jo uveljavljali pred nekaj leti, tj. da se vlaki naučijo prepoznati več kot eden sistem signaliziranja, je druga možnost, vendar je ta možnost spodletela zaradi obstoja več kot dvajsetih različnih sistemov v Evropi.

Če ti dve zadevi zadovoljivo hitro napredujeta, bomo dejansko in pomembno prispevali h končnemu oblikovanju enotnega železniškega trga. Ta trg, za katerega so naši ustanovitelji menili, da bo oblikovan prvi, bo dejansko zadnji. Vendar je pomembno, da se to dejansko uresniči in to v ustreznem času, da bodo železnice prispevale k boju proti podnebnim spremembam ter premagovanju ovir, ki jih od nas terjajo višje cene energije.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisna izjava (člen 142)

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, poročevalcu čestitam za njegovo delo. Ob upoštevanju nedavnih železniških nesreč, poudarjam pomembnost varnosti železnic Skupnosti. Upam, da bodo novi predpisi za delovanje Evropske železniške agencije bolj koristili uporabnikom in poenostavili postopke v zvezi z odobravanjem vozil. Rad bi, da zagotovimo natančno opredeljeno službo, ki je odgovorna za varnost in vzdrževanje vsakega vozila ter da nam je vedno znano, kdo to službo predstavlja.

Ta organ mora zagotoviti, da se v vseh državah članicah spoštujejo pravice potrošnikov ter da potrošniki prejmejo nadomestila v skladu z evropsko zakonodajo.

Hkrati mora agencija upoštevati potovalne razmere, udobje in varnost ter ohranjanje cen na enaki ravni. Prav tako mora upoštevati ugodnosti in znižanje cen za mlade in študente ter skupine prikrajšanih ljudi.

V upanju, da se bodo želje evropskih potrošnikov izražale v delu Evropske železniške agencije, bomo zagotovili vso potrebno podporo za njeno delovanje.

17. Pravila za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava (A6-0264/2008) o priporočilu za drugo obravnavo Arūnasa Degutisa, v imenu odbora za promet in turizem, o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (16160/4/2007 – C6-0176/2008 – 2006/0130(COD)).

  Arūnas Degutis, poročevalec. – (LT) Namen te uredbe je učinkovito izvajanje zakonodaje EU na trgu notranjega zračnega prometa. To je izjemno pomembno za učinkovito in gospodarsko delovanje trga zračnih prevozov v okviru usklajenih in enakih pravil.

Ta uredba zamenjuje in vključuje tri obstoječe uredbe: uredbo o izdajanju licenc letalskim prevoznikom in zakup zrakoplovov, uredbo o prostem dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti ter uredbo o sprostitvi prevoznin za zračni prevoz.

Uredba, ki je danes pred nami, temelji predvsem na izkušnjah, pridobljenih v okviru izvajanja zadevnih obstoječih uredb.

Parlament je končal prvo obravnavo te uredbe julija 2007. Svet je sprejel skupno stališče 18. aprila 2008.

Kot poročevalec sem skupaj s poročevalci v senci pripravil temeljite razprave z zainteresiranimi strankami in institucijami. Poleg tega smo po prvi obravnavi v Parlamentu imeli več zasedanj s predstavniki države, ki predseduje Svetu, da bi zagotovili, da se vprašanja, ki jih obravnavamo, izražajo v skupnem stališču.

Po natančni analizi skupnega stališča lahko potrdim, da stališče zelo dobro ustreza političnemu dogovoru, ki ga je Svet sprejel decembra lani in izraža vprašanja, ki nas skrbijo.

Z namenom doseganja ustreznega izvajanja socialnih pravic je narejena referenca v prilogi dokumenta, ki temelji na stališčih Komisije in Sveta v zvezi s tem, da morajo države članice zagotoviti zadostno upoštevanje pravil in pogojev zaposlovanja vključno z največjim možnim zaposlitvenim časom in najmanjšimi možnimi počitki.

Kot je Parlament določil, bo od zdaj naprej preglednost zračnih prevoznin, vključno z njihovo navedbo v spletu, zagotovljena.

Predlogi o zakupu zrakoplova s posadko in zakupu zrakoplova brez posadke, ki jih je sprejel Parlament, ter stališča v zvezi z zakupno pogodbo za zrakoplov s posadko so bili prav tako sprejeti.

Parlament je prav tako uspel doseči, da je porazdelitev zračnih poti odvisna od neposredne komunikacije med zadevnimi letališči.

Svet je brez zadržkov sprejel 29 predlogov sprememb Parlamenta in jih zavrnil 8 predvsem zaradi tehničnih podrobnosti.

Gospe in gospodje, zato menim, da lahko sprejmemo skupno stališče Sveta. Menim, da nadaljnji predlogi sprememb ali tretja obravnava ne bi dosegli kakšnih pomembnih rezultatov. Dosegli smo, kar smo nameravali doseči. Zato priporočam, da sprejmemo skupno stališče Sveta, ker je nanj dejansko vplivala prva obravnava Parlamenta.

S tem stališčem se v odboru za promet in turizem strinja večina.

S hitrim sprejetjem te uredbe bi se letalskemu sektorju omogočilo prilagoditev na izboljšano pravno okolje, ker bi namesto treh uredb obstajala le ena.

Menim, da se s temi bistvenimi dosežki poslancem omogoča, da podprejo skupno stališče brez predlogov sprememb in glasujejo za to resolucijo.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog o katerem razpravljate nocoj je zelo pomemben, ker omogoča posodobitev in dopolnitev uredbe iz leta 1992, ki je oblikovala enotni letalski trg.

Njegov glavni cilj je poenostaviti in konsolidirati obstoječo zakonodajo. Menim, da bo mogoče s predloženim dogovorom po prvi obravnavi Parlamenta julija 2007 in sprejetjem skupnega stališča Sveta novembra doseči glavne cilje.

Najprej, besedilo se prečisti s črtanjem zastarelih delov o prehodu na liberalizirane trge. Besedilo je prečiščeno in tri uredbe so konsolidirane v eno besedilo.

Drugič, zagotavlja učinkovitejšo in skladnejšo uporabo določb Skupnosti z določitvijo natančnejših in strožjih meril kot na primer v zvezi s podeljevanjem operativnih licenc in nadzoru nad njimi. Prav tako poostri spremljanje finančne sposobnosti letalskih prevoznikov.

Tretjič, spodbudi usklajevanje med državami članicami v zvezi s storitvami znotraj Skupnosti.

Četrtič, izboljšuje pravice potnikov, kar je zelo pomembno: pravico do celotnih informacij o dejanski ceni karte, vključno z davki, prispevki in pristojbinami ter pravico do nerazlikovanja na podlagi nacionalnosti ali kraja prebivališča ob nakupu karte.

Poudariti moram zlasti pravice potnikov, ker če želimo braniti evropske razprave, ne smemo pozabiti, da so državljani Evrope osrednji pri našem delu. Zato sem zelo zadovoljen glede hitrosti, s katero napreduje to vprašanje, pri čemer bi ponovno poudaril delo, ki ga je opravil poročevalec, gospod Degutis, in odbor za promet v zvezi s tem besedilom, ki se je znatno izboljšalo.

Glede na to, da obstajajo razhajanja v mnenju med obema institucijama, upam, da bomo lahko sprejeli to novo besedilo kmalu in da bo začelo veljati takoj.

  Elisabeth Jeggle, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se iskreno zahvaljujem gospodu Degutisu za dobro sodelovanje pri tem liberalizacijskem svežnju. Sprejeli smo dobre kompromise in njegovo poročilo bomo jutri podprli. Kmalu se je doseglo soglasje glede obsežnih smernic uredbe o letalstvu, o kateri bomo glasovali jutri. Kot je povedal, z uredbo se je naredil velik korak na poti k zmanjševanju birokracije.

Tri obstoječe uredbe so se združile v zakonodajno besedilo, ki je razumljivejše. Zaradi skupnega stališča se je obstoječa zakonodaja EU uskladila s sedanjo prakso. Poleg podeljevanja licenc letalskim prevoznikom uredba vključuje tehnična vprašanja in preglednost cen, ki je področje, ki ga želim obravnavati zlasti v imenu svoje skupine.

Od začetka smo pozivali k ukinitvi zavajajočega oglaševanja, ki ponujajo nesmiselno nizke letalske prevoznine. Želimo uvesti znatne poenostavitve za potrošnike, ki bi se morale že zdavnaj. S to uredbo EU se bodo ukinile oglaševalske zvijače in pasti, ki potrošnika pogosto zmedejo. Letalski prevozniki potrošnikov ne morejo več zavajati z oglaševanjem letov (zlasti v spletu) po smešnih cenah, kot je na primer 9.99 EUR, ter jih nato soočiti z visokimi dodatki v obliki davkov in prispevkov.

V prihodnosti bodo letalske prevoznine navedene na razumljiv in pregleden način. Potrošniku se mora omogočiti, da ugotovi, kakšen delež cene gre državi ter koliko gre v žepe letalskega prevoznika in letališča. To velja predvsem za spletne ponudbe. Zato smo prav tako pozvali k preglednosti cen. Za poročilo bomo jutri z veseljem glasovali.

  Ulrich Stockmann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se iskreno zahvaljujem gospodu Degutisu za dobro opravljeno delo ter seveda za dobro sodelovanje. Končno sprejemamo potrebne posodobitve tretjega liberalizacijskega svežnja. S tem prenovljenim besedilom se dodaja nova jasnost in učinkovitost zlasti v zvezi z odobritvijo obratovanja, zakupom zrakoplova, porazdelitvijo prometa in varnostjo zračnih prevozov. Prav tako jasno določa, da se morata zakonodaja EU in nacionalna socialna zakonodaja ustrezno izvajati, ne glede na to, v kateri državi članici ima letalski prevoznik sedež delovanja. Kljub temu socialne in delavne razmere v evropskem letalstvu ostajajo težavne in jih je treba ponovno uvrstiti na dnevni red. Z besedilom se ne reši vprašanje modela zavarovanja v primeru stečaja letalskega prevoznika zaradi njegove zapletenosti. To je naslednja naloga Komisije.

Sprejetje pravil o preglednosti cen je velik uspeh. V prihodnosti evropskih državljanov ne bo več mogoče zavajati z mikavnimi ponudbami. Vsi potrošniki bodo zdaj lahko videli ne le končne cene, ampak tudi deleže stroškov, ki gredo letalskemu prevozniku, letališču in državi. To je velik prispevek k zaščiti potrošnikov.

Ponovno se zahvaljujem poročevalcu za dobro sodelovanje.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospa predsednica, pohvalil bi to poročilo. Dokazuje, da institucije lahko sodelujejo pri izvajanju predlogov sprememb, ki ščitijo potnike ter tudi potrošnike in poslovno skupnost.

Letalsko potovanje se je znatno spremenilo v zelo kratkem času, kar koristi potnikom v svetu, ki postaja vedno bolj globaliziran. Raznolikost poletov, ki je danes na voljo, dokazuje pomembno spremembo v družbi na področju poslovnih praks in prostega časa. Z večjo konkurenčnostjo med letalskimi prevozniki je poletov več in so za običajne potnike cenejši.

Videli smo, da se je to čez noč zgodilo v moji državi, Irski, z uvedbo deregulacije v letalski industriji in ustanovitvijo prevoznika Ryanair. Stalna konkurenčnost v industriji je omogočila večjo izbiro in cenejše lete. To je dejansko ustvarilo delovna mesta in v nekaterih primerih izboljšalo regionalno gospodarstvo.

Kljub temu bi bilo od nas brezbrižno, da ne bi upoštevali negativnih vidikov tega velikega razvoja letalske industrije v Evropi, ki je pripeljal do nekaterih socialnih in varnostnih vprašanj.

Z dobički letalskih prevoznikov se ne sme razvrednotiti varnost potnikov ter osebja ali drugih socialnih vidikov. V zvezi s temi vidiki bi pohvalil priporočila Parlamenta in Sveta. Med državami članicami mora obstajati več sodelovanja in razumevanja ter učinkovitejši trg, da se bo trg letalskih potovanj razvil na trajnosten način. Videli smo že, da je preglednost cen koristila potnikom.

Zračni promet se bo vedno spreminjal s spreminjanjem življenja in družbe. Vendar moramo imeti enoten pristop, da bodo vsi navedeni razvojni dosežki trajnostni ter da bodo koristili vsem, ki so odvisni od te industrije. Pohvalil bi poročevalca, gospoda Degutisa, za njegovo delo, pri čemer iskreno podpiram sodelovanje Parlamenta in Sveta. Za to poročilo bomo jutri tukaj glasovali.

  Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Ta uredba ureja izdajanje licenc prevoznikom za zakup zrakoplova (s posadko ali brez posadke) ter prosti dostop do notranjih zračni poti Skupnosti vključno z nekaterimi odstopanji zlasti za obveznosti javnih služb. Poleg zahtev glede finančne sposobnosti uredba poziva k večjemu poudarku na pomembnosti usklajevanja z varnostnimi merili tudi pri zakupu. Omejitve v uredbi so namenjene zlasti zmanjšanju možnosti socialnega dampinga in zagotavljanju, da v okviru evropskega gospodarskega prostora prevozniki delujejo bolj pregledno. S prejšnjim govornikom se ne strinjam v celoti, da je prevoznik Ryanair vzoren primer obravnavanja pogojev zračnega prometa. Čestitam poročevalcu za sprejetje dogovora s Komisijo in Svetom in pozitivno sprejemam rezultat, kljub dejstvu, da se splošni dogovor v zvezi z nekaterimi socialnimi pravicami (delovni čas in največje dovoljeno število ur) še ni sprejel. Skupina GUE/NGL se s to uredbo strinja in jo podpira.

  Brian Simpson (PSE). - Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Degutisu za odlično poročilo in delo, ki ga je opravil v zadnjih tednih.

Razen zamud poletov največ pritožb glede letalskih prevoznikov zadeva način, s katerim ljudi zvabijo s cenami, ki se zdijo nizke, pri čemer jim pripravno povejo dejanski strošek le popolnoma na koncu postopka. Nizko cenovni letalski prevozniki so v zadnjih letih to umetnost izboljšali.

Zdaj bo potrošnik videl dejansko ceno, pri čemer bodo prispevki za varnost, ki jih nalagajo nacionalne vlade, posebej poudarjeni. Ta preglednost mora biti dobra stvar, pri čemer upam, da bo končala, kar je v zadnjih letih vaja v zavajanju nekaterih letalskih prevoznikov, ki poskušajo zavesti javnost, ki potuje, da kupujejo zelo poceni karto, čeprav drži nasprotno.

Prav tako moram omeniti poostritev pravil v poročilu v zvezi z zakupom zrakoplova s posadko zunaj Evrope in zavezanost k zagotavljanju, da socialni damping ni sprejemljiv, če letalski prevoznik zakupi zrakoplov – ponovno nekaj, kar se je dogajalo v preteklosti.

Zaskrbljujoče je, da je število zakupov zrakoplovov zunaj EU na nesprejemljivi ravni, kar ne ogroža le naših socialnih zakonov, ampak tudi naše varnostne zakone in slabi lastno industrijo civilnega letalstva EU, pri čemer je poročevalec to obravnaval.

To je odlično poročilo za potrošnike, osebje letalskih prevoznikov in evropsko letalstvo. Dejansko je tako dobro, da sem prepričan, da bodo letalski prevozniki že začeli iskati kakršne koli vrzeli – ponovno nekaj, kar se je že zgodilo v preteklosti, in ponovno še ena umetnost, ki so jo naši letalski prevozniki izboljšali.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, zdaj ko sektor zračnega prometa prestaja eno do svojih najtežavnejših kriz zaradi neprimerljivega višanja cen goriva, je pomembno, da namenimo svojo pozornost in usmerimo naša zakonodajna prizadevanja v ukrepe, ki bodo pomagali ohranjati moč in dinamiko tega sektorja.

V zvezi s tem mora zavezanost k izboljšanju skupnih pravil za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti zajemati nekaj osnovnih točk: prvič, okrepitev zahtev glede finančne sposobnosti letalskih prevoznikov ob upoštevanju morebitne povezave med finančno trdnostjo prevoznikov in varnostjo; drugič, preglednost pri postavljanju cen vozovnic z jasnim označevanjem poleg osnovnih stroškov tudi davkov, obveznosti in drugih prispevkov ter, končno, jasna opredelitev obveznosti javnih služb vključno s pogoji, ki izhajajo iz določenih omejitev v najbolj oddaljenih regijah in potrebe po varovanju konkurence.

Poročevalec poziva, da sprejmemo skupno stališče Sveta. To pomeni, da so se poleg točk, ki so bile že omenjene, glavni cilji, ki jih je določil Parlament na prvi obravnavi, dosegli. S tem besedilom se dejansko oblikujejo in določajo ustrezna pravila za izdajo operativnih licenc, zakup zrakoplova, obveznosti javnih služb in pravila porazdelitve prometa, medtem ko se okrepijo notranji trg in pravice potrošnikov. Zato daje Komisiji pravico, da se pogaja o pravicah v prometu znotraj Skupnosti s tretjimi državami, pri čemer okrepi pravice iz delovnega razmerja tistih, ki delajo v sektorju.

Zato moram v zvezi s tem gospodu Degutisu čestitati za njegovo delo in podpreti sprejetje skupnega stališča Sveta brez nadaljnjih predlogov sprememb. Obe roki zakonodajnega organa sta si prizadevali sprejeti pomemben dogovor. Bo rezultat pomagal premagati krizo? Zadovoljen sem bil z odgovorom komisarja. Ali bo to pomagalo zagotoviti boljši in učinkovitejši notranji trg na področju letalstva, ki bo koristil gospodarstvu in ljudem? Upamo, da bo res tako.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej iskreno čestitam gospodu Arūnasu Degutisu za uravnoteženo poročilo. Danes, v dobi spleta, je zlasti pomembno zagotoviti večjo preglednost cen pri letalskih prevozninah in s tem preprečiti zavajajoče ponudbe ter hkrati omogočiti enake pogoje konkurence. To je edini način za doseganje minimalne kakovosti in v imenu varstva potrošnikov ščitenja ljudi, ki imajo malo ali nimajo izkušenj z rezervacijo letov, da jih ne premamijo zavajajoče ponudbe. V nekem smislu je to oblikovanje interoperabilnosti.

Potreba po spremljanju socialne zakonodaje je druga pomembna točka poročila in nedvomno morajo države članice zagotoviti, da določbe Skupnosti in nacionalne socialne določbe veljajo za zaposlene pri letalskih prevoznikih, če je njihov zrakoplov s posadko zakupljen za prevoz v visoki sezoni ali za nadomeščanje letalskih operaterjev, ki imajo sedež v drugih državah. To odgovarja potrebam letalskih operaterjev, potrebam zaposlenih ter zlasti potrebam potrošnikov.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) V zvezi z uredbo, ki jo obravnavamo, poudarjam več točk, za katere menim, da so za naše državljane zelo pomembne. Najprej, to zadeva potnike, letalske prevoznike, njihove lastnike ter letalsko osebje.

Prvič, s pričakovanimi ukrepi se ne bo povečala le preglednosti letalskih prevoznin, ampak se bo borilo prozi zavajajočim informacijam, kot je bilo omenjeno prej, ter nepošteni konkurenci. Drugič, uredba določa ukrepe za večjo varnost letov, kar je zelo pomembno. Tretjič, uredba določa informacije o socialnim pravicah letalskega osebja in načine njihovega ščitenja. Zato čestitam gospodu Degutisu in se mu zahvaljujem za njegovo delo. Veselim se jutrišnjega glasovanja.

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Gospod komisar, gospe in gospodje, na začetku bi izkoristil to priložnost in se zahvalil poročevalcu za njegovo delo ter mu čestital za dogovor, ki sta ga sprejela Komisija in Svet. Gre za poenostavitev pravil na veliko področjih.

Čeprav je veliko več kot to. Potrdil bi besede kolegov poslancev o pomembnosti preglednosti v zvezi s cenami letalskih vozovnic. To je pomemben korak naprej. Prav tako je to vedno bila pomembna zahteva s strani Parlamenta. Bodimo popolnoma jasni: ne nasprotujemo nizkim cenam, vendar mora imeti potrošnik pri vsej preglednosti že v osnovi jasno predstavo o stroških nakupa letalske vozovnice vključno z vsemi stroški. V zvezi s tem velja enako za vse vrste dodatnih storitev in zavarovanje, ki ga morajo stranke izrecno zahtevati. Gospod Degutis, posledično predvidevam, da lahko jutri z vašim poročilom računate na veliko podporo Parlamenta.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, nadaljujem s področjem, ki so ga obravnavali skoraj vsi govorniki, tj. večja preglednost pri oblikovanju cen, pri čemer poudarjam pravilno navedbo gospoda Simpsona.

Kdor koli, ki je že kdaj kupil vozovnico za polet v spletu, in veliko nas je, ve, da se težave ne pojavijo le v zvezi s preglednostjo cen, ampak tudi, če podrobnosti nakupa ne izpolnite ustrezno. V takšnem primeru se vse spremeni, pri čemer plačate višje zavarovanje, kot ste ga dejansko želeli, in ne dobite poceni vozovnice, ampak vozovnico po prekomerno višji ceni zaradi dodatnih stroškov in zavarovanja. Sami letalski prevozniki ne bi smeli spodbujati te prakse, pri čemer bi morala zlasti Komisija in mi v Parlamentu spremljati takšno vedenje. To je edini način, da uredimo smiseln, ter uporabnikom prijazen sistem za naše državljane.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, poročevalcu čestitam za to resnično odlično poročilo.

Letalstvo smo obravnavali ob veliko priložnostih na tem delnem zasedanju. Danes želimo uresničiti uredbe, stare približno 16 let, o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti. Ti predlogi sprememb bodo pomagali izboljšati varnost ter, kar bi poudaril, kakovost zračnih prevozov in zaščito potnikov. Zlasti pomembno vprašanje so jasne informacije o oblikovanju cen o vozovnicah za polete. Ustrezno je, da prav tako obravnavamo vprašanje o dovoljenjih, da se zagotovi zanesljivost prevoznikov.

Prav tako je ustrezno, da danes razpravljamo o pravicah letalske posadke. Na tej točki, ko se letalstvo zelo širi, je ureditev ključna. Vendar ne sme ovirati novih pobud, pri čemer mora biti v korist potnikov. Prav tako ne smemo pozabiti, da se polet začne in konča na letališču, zato je tudi primerna kultura storitev na letališčih bistvena.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) - (RO) Nova oblika uredbe krepi in izboljšuje obstoječa pravna določila v zvezi z nadzorovanjem izdajanja licenc za delovanje zrakoplovov, najem, porazdelitev prometa in preglednost cen.

Menim, da se na ta način zagotavlja boljše izvajanje socialne zakonodaje v zvezi s počitkom in delovnim časom ter uvaja načelo nerazlikovanja med zračnimi prevozniki in načelo posvetovanja z letališči o porazdelitvi zračnega prometa.

S predlogi sprememb v novi uredbi se prav tako uvede načelo somestja, ki predstavlja združevanje krajev, ki uporabljajo isto letališče. Ta koncept se bo lahko uporabil tudi za razvoj druge vrste infrastrukture.

Menim, da se ne sme razlikovati med potniki na podlagi kraja prebivališča ali turističnega urada. Da bodo ljudje zaupali v zračne prevoze morajo vsi zračni prevozniki dosegati merila kakovosti in varnosti, pri čemer morajo zlasti vozovnice izrecno označevati vse veljavne stroške in tarife.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, iskreno se vam zahvaljujem za to razpravo in zavezanost Parlamenta za pomoč pri izvedbi tega besedila, ki je bistveno za delovanje enotnega letalskega trga. Menim, da zdaj imamo uravnoteženo besedilo, ki vključuje najpomembnejše spremembe in poglavitne predloge sprememb Evropskega parlamenta s prve obravnave.

Zlasti pozitivno sprejemam predlagane izboljšave v zvezi s položajem ustanove in sprememb besedila o pogojih za izdajanje in preklic licenc, obveznostih javnih služb ter porazdelitvi prometa med letališči.

Vendar predvsem podpiram stališče, ki ga je izrazila večina poslancev, ki je danes govorila, v zvezi s preglednostjo cen in pravicami potnikov. V zvezi s tem v tej razpravi poudarjam, da je zelo pomembno, da ščitimo pravice potnikov, ščitimo pravice državljanov. Zato smo vsi zavezani k preglednosti. Upam, da bodo vsi letalski prevozniki in vsi tisti, ki prodajajo vozovnice, uredbo z začetkom njene veljavnosti spoštovali. Komisija bo zagotovila, da bodo vedno spoštovali pravice potnikov.

Zato sem zadovoljen s kakovostjo dela, ki je bilo opravljeno, pri čemer mislim, da je poročevalec opravil odlično delo s pomočjo Komisije in tistih, ki so sodelovali v tej razpravi, predvsem za zaščito pravic potnikov.

  Arūnas Degutis, poročevalec. – (LT) Tudi brez poznavanja jutrišnjih rezultatov se zahvaljujem kolegom poslancem in predstavnikom Komisije. To delo se mi zdi zanimivo, uporabno ter polno izzivov in prijetnih trenutkov. Prav tako želim Komisiji, da je pri izvajanju in spremljanju te uredbe uspešna. Kot vsi vemo, bodo visoke cene povzročile težave večini letalskim podjetjem, pri čemer bo potem naša prednostna naloga zaščititi pravice potnikov, kar je lahko zlasti neprijetno v primeru stečaja. Ponovno se vsem zahvaljujem za vaše sodelovanje.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, tudi jaz sem želela o tem poročilu govoriti na podlagi prijave k razpravi, vendar razumem, da zdaj verjetno ne bo več dovolj časa. Želim, da se v zapisnik vsaj zabeleži, da sem tudi jaz želela govoriti o tem poročilu o zračnem prometu.

  Predsednica. – Gospa Roithová, moramo se držati urnika. Pet poslancev je že zaprosilo za sodelovanje, pri čemer ste vi govorili že o prejšnjem poročilu. Poskušamo ohranjati ravnotežje, zato da isti poslanci ne razpravljajo o vseh poročilih, ker nas čas preganja.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

18. Za novo kulturo mobilnosti v mestih (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo (A6-0252/2008) Reinharda Racka v imenu odbora za promet in turizem „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (2008/2041(INI)).

  Reinhard Rack, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, lansko jesen je Komisija predstavila zeleno knjigo z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“, pri čemer načrtuje predložiti akcijski načrt, ki vsebuje določene ukrepe, v nekaj mesecih.

Evropski parlament je menil, da je dolžen in odgovoren kot sozakonodajalec za prihodnje ukrepe, ter kot proračunski organ za pravočasno izražanje stališča o tej zeleni knjigi. K področju smo pristopili samozavestno in previdno: samozavestno v smislu, da želimo povedati mnenje Evropskega parlamenta o tem, kam nas ta pot mora voditi, ter previdno, ker ne želimo dvomiti v pravico Komisije do pobude, ampak bomo počakali njene izčrpne predloge.

Na tem področju je bilo med razpravami v odboru za promet široko soglasje. Na kratko bom obravnaval nekaj pomembnih vprašanj.

Ključna tema, ki je upravičeno skrbela veliko kolegov, je subsidiarnost. Spraševali so, kdo mora biti pri tem udeležen, ter ali je v osnovi to zadeva Evrope, pri čemer se jim je zdelo, da nas mogoče ne sme preveč zanesti pri sprejemanju odločitev, in tako dalje.

Naš odgovor je naslednji: predvidevamo, da predstavitev te zelene knjige z akcijskim načrtom ne bo zadevala obstoječih razmejitev področij odgovornosti v Evropi, ampak da bodo vsi pristojni udeleženci, tj. Evropska unija, države članice ter regionalni in lokalni organi, uporabili svoje pristojnosti ter jih, kar je odločilno, med seboj smiselno usklajevali. V zvezi s tem bi želeli videti celosten koncept v celoti ter mestne odločitve o tem, kaj je dejansko ustrezno in pomembno za posamezne občine.

Drugo vprašanje je zagotovitev, da promet ustreza potrebam ljudi. Evropskih državljanov ne smemo zavajati glede evropskega trga notranjega prometa. Če v enem mestu obstaja zelena cona in zelena cona v naslednjem mestu, to ne pomeni, da se srečujejo z novim svetom le s prečkanjem meje lokalnega organa. V zvezi s tem pričakujemo evropsko uskladitev in pričakujemo, da Evropa določi najboljše prakse.

Tretje vprašanje so spremljevalni ukrepi. Imeli smo obravnavo, na kateri so se župani pritoževali, da pogosto dobijo navodila od Evrope, pri čemer potem, ko jih hočejo izvajati, spoznajo, da so države članice pozabile nanje, ali če smo natančnejši, jih pustile brez sredstev za izvajanje navedenih evropskih ukrepov.

Posebno pozornost želimo nameniti invalidnim potnikom. Menim, pri čemer kot vedno poudarjam, da to velja tudi za moške in ženske z malimi otroki. Za njih potovanje z javnim prevozom ali prevozom na splošno ni preprosto.

V industrijo in industriji želimo pravočasno sporočiti in jih pozvati, naj razvijejo boljšo logistiko in nove tehnologije. Najpomembnejše je, da želimo ozaveščati ljudi. Oni sami morajo pomagati zagotoviti, da bomo s sistemom prevoza dejansko lahko dosegli zdravo okolje.

Gospod Cramer kolesari, gospod Marinescu potuje domov s hitrim vlakom, gospod Costa uporablja morski avtobus, podpredsednik Tajani v Rimu potuje s skuterjem, in jaz po svojem domačem mestu hodim peš. Če vsi počnemo te stvari, bomo zagotovo malo, vendar ne nepomembno, pripomogli k izboljšanju.

Za zaključek se zahvaljujem obema komisarjema, ki sta to vprašanje temeljito obravnavala, podpredsedniku Jacquesu Barrotu in podpredsedniku Antoniu Tajaniju, ki je zdaj pristojni komisar. Zahvaljujem se poročevalcem v senci, ki so sodelovali pri tem poročilu, in kolegom, ki so pomagali doseči dober rezultat v odboru. Prav tako se zahvaljujem kolegom v odboru, v svoji skupini in v svoji pisarni za njihovo delo. Upam, da bo doseglo nadaljnji dober rezultat.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − – (IT) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Racku za besedilo, ki ga je oblikoval skupaj s Parlamentom. Všeč mi je bil njegov živahen govor. Obiskal ga bom, tako da bova lahko naslednjič našla kombiniran način prevoza po mestih.

Zelo koristno je bili preučevane predloga Komisije v Parlamentu in razprava, ki se je osredotočila na tri glavne točke, in sicer kako lahko v Evropi izboljšamo mobilnost v mestih, dodana vrednost ukrepov na ravni Skupnosti in prerazporeditev nalog med različnimi ravnmi vlade. Zelena knjiga Komisije je sprožila postopek za vključevanje v dejavnosti na evropski ravni na področju mobilnosti v mestih in prometa. Urbano mobilnost postavlja v središče evropske razprave o najboljših načinih za trajnostno zagotavljanje mobilnosti tudi za prihodnje generacije.

Glavni razlog za to razpravo je naša zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, prometnih zastojev, negativnih vplivov onesnaženosti zraka na zdravje, varnosti oskrbe z energijo in varnosti na cesti. Številni predlogi sprememb, ki so bili vloženi med razpravo o osnutku poročila članov odbora za promet ob pomoči odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter odbora za regionalni razvoj, kažejo, kako zelo si Evropski parlament želi ukrepati na področju mobilnosti v mestih, saj je to vprašanje, ki vpliva na velik del državljanov EU.

Kot veste, se je posvetovalni postopek o zeleni knjigi zaključil 15. marca, pri čemer smo prejeli več ko 400 prispevkov. Mnenja vseh vpletenih in predlogi evropskih institucij so dragocen prispevek k akcijskemu načrtu o mobilnosti v mestih, ki ga bom predstavil to jesen.

Naj preidem k poročilu. V besedilu mi je bil všeč poziv k oblikovanju široke strategije v zvezi z mobilnostjo v Evropi in priznanje, da dejavnosti na ravni Skupnosti dosegajo na nekaterih področjih jasno dodano vrednost. Poročilo izpostavlja glavna področja delovanja strukturirano, usmerjeno in jasno, za kar moram spet pohvaliti gospoda Racka. Preučuje vlogo EU na področjih zakonodaje, standardizacije in usklajevanja ter izmenjave najboljših praks in raziskav. Poudarja potrebo po usklajevanju med oblastmi, celovit pristop in odgovornost vsakega posameznika ter vprašanje v zvezi s financiranjem.

Strinjam se z večino predlogi v besedilu, pri čemer bom izpostavil nekaj točk. Opazil sem, da se poročilo strinja s potrebo po primerljivih podatkih in upoštevanju mobilnosti v mestih tudi na drugih področjih, kjer ima Evropska unija zakonodajno oblast. V zvezi s tem si nedvomno zasluži več pozornosti evropska platforma, ki bi združila podatke, najboljše prakse in informacije o politikah o mobilnosti v mestih, na način, ki bi preprečeval nove birokratske postopke.

Strinjam se s pomenom smernic EU v zvezi s standardizacijo in usklajevanjem prevoznih sistemov, zlasti za čiste cone in cestninske sisteme, če se želimo izogniti delnim rešitvam, ki jih iščejo v različnih evropskih mestih. Podpiram tudi predloge na socialnem področju, ki so predvideni za posebne skupine, predloge za izboljšanje izobraževanja, učenja vožnje in kampanje za večjo ozaveščenost, kar bi spremenilo vedenje državljanov v prometu. V zvezi s financiranjem se strinjam s poročilom, da bomo potrebovali dodatna finančna sredstva, kljub premišljeni porabi finančnih sredstev Skupnosti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje v celoti se strinjam s pripombo iz poročila, da nujno potrebujemo nov načine razmišljanja in nove koncepte o mobilnosti v mestih. Z vsem spoštovanjem do načel in zakonodaje EU menim, da ne smemo ovirati, ampak spodbujati ustvarjalnost in prožnost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. To je bistvo načela subsidiarnosti. Vaše poročilo veliko prispeva k evropskemu oblikovanju politik na tem področju, ki je zelo blizu državljanom, gospodarstvenikom in politikom po vsej Evropi ter zlasti lokalnim javnim uslužbencem.

Zahvaljujem se vam za pozornost in čestitam poročevalcu za njegovo izjemno delo.

  Justas Vincas Paleckis, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (LT) Čestitam poročevalcu gospodu Racku za njegovo poročilo. Če bi 80 % mestnega prebivalstva upoštevalo priporočene ukrepe o kulturi mobilnosti v mestu, bi postalo življenje za vse boljše in bolj zdravo. To je dober primer, kako EU skrbi za svoje državljane.

Razširiti moramo javni prevoz in mrežo kolesarskih stez ter spodbuditi uporabo okolju prijaznejših prevoznih sredstev. Najpomembnejša in najtežja naloga je spreminjaje navad. V Litvi je na primer 50 % vseh avtomobilskih voženj krajših od kilometra. Celo mladi in zdravi pozabijo, da bi se lahko vozili s kolesom. S pomočjo Komisije bomo našli finančne vzvode, s katerimi bomo preprečili ali zmanjšali prometne zastoje, ki otežujejo življenje v mestih. Izbiramo lahko med gibanjem in mobilnostjo ali zadušitvijo zaradi onesnaženja.

  Jan Olbrycht, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (PL) Gospa predsednica, čestitam gospodu Racku za njegovo poročilo, pri čemer bi rad kot predstavnik odbora za regionalni razvoj omenil, da smo zelo dobro sodelovali z odborom za promet. Upam, da bo to zgled za prihodnje projekte.

Poročilo gospoda Racka obravnava pomembne koncepte na različnih področjih. Ti vključujejo tehnične in organizacijske probleme v zvezi z okoljem ter vprašanja v zvezi s socialnimi zadevami in zadevami v zvezi z načrtovanjem in urbanim načrtovanjem. To poročilo je tudi podrobno preučilo vprašanje, o katerem je govoril gospod Rack, in sicer v zvezi s praktičnim delovanjem načela subsidiarnosti. Poročilo obravnava vprašanje, ki je zagotovo v pristojnosti lokalnih oblasti, vendar presega njihovo področje delovanja. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali mestom pomagati organi na drugi ravni, saj to vključuje načelo koristnosti. Organi na drugi ravni morajo pomagati mestom ter predvsem državam članicam in Evropski uniji z oblikovanjem organizacijskih in finančnih možnosti s financiranjem pilotnih študij in eksperimentalnih raziskav.

V tem poročilu lahko vidimo, kaj pomeni celostni pristop v praksi, saj ga poznamo le v teoriji. Ta pristop zahteva sodelovanje veliko različnih dejavnikov. Veselimo se nadaljnjega dela Evropske komisije v zvezi s to temo in nestrpno pričakujemo akcijski načrt.

  Markus Ferber , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, največje bogastvo Evrope je njena raznolikost. Na to ne smemo pozabiti, ko govorimo o prometu v mestu, da bomo to bogastvo dolgoročno ohranili in obdržali.

Po teh prvih izjavah sem zaskrbljen, da bomo izgubili ravnotežje, ki si ga je zamislil naš poročevalec, med zadevami, o katerih se lahko odloča na lokalni ravni v skladu z načelom subsidiarnosti in tistimi, za katere lahko poskrbi Evropska unija. Če se to zgodi, bodo vsa evropska mesta enaka in bomo izgubili to bogastvo raznolikosti.

Naj poenostavim: lokalne in regionalne oblasti, ki se že ukvarjajo s problemi organiziranja prometa ne potrebujejo zelene knjige, med tem ko lokalne in regionalne oblasti, ki se doslej niso hotele ukvarjati s tem vprašanjem, tega tudi v prihodnje ne bodo storile, kljub zeleni knjigi ali našim resolucijam.

Ne glede na to, kako radi se ukvarjamo s podrobnostmi, moramo vedeti, da bo Evropa uspela le, le če jo bodo državljani sprejeli tudi na lokalni ravni. Tega ne bodo storili, če bodo imeli občutek, da posega v vsa področja njihovega lokalnega življenja. Zato smo tudi v odboru izrazili ostro kritiko. Žal mi je, da odbor za promet in turizem ni sprejel mojih predlogov sprememb, saj se bojim, da bomo na koncu delali nekaj, kar ni v naši pristojnosti, pri čemer se bomo začeli vmešavati z najboljšo prakso, strukturnimi skladi in kohezijskim skladom.

Naj bo to, o čemer se je strinjal odbor, največ, kolikor se vmešavamo. Zaradi vseh vloženih predlogov sprememb tega ne smemo preseči. Evropa ne bo uspešna, če se bo vmešavala v vsako področje življenja svojih državljanov.

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine PSE. – (NL) Poročevalcu gospodu Racku se zahvaljujem za dobro sodelovanje. Veliko smo dosegli skupaj. Ve, da smo pri določenih točkah hoteli biti bolj ambiciozni in bolj konkretno izpostaviti, kakšen bi moral biti prispevek Evropske unije. Vem, da se nekateri poslanci njegove skupine ne strinjajo s tem.

Vendar to poročilo vsebuje veliko dobrih zamisli in ga naša skupina v celoti podpira. Strinjamo se, da se mesta po celotni Evropi soočajo z istimi težavami. Povsod so prometni zastoji, kar pomeni veliko stresa in izgube časa. Povsod so prometne nesreče. Mislim, da se polovica nesreč v Evropski uniji zgodi v mestnem okolju.

Doseči hočemo tudi visoke cilje, ki smo si jih zastavili v zvezi s podnebjem. Največ mest ima težave s financiranjem prometne infrastrukture in Evropska unija jim lahko na teh področjih pomaga, pri čemer so razmere v vsakem mestu različne. Drug od drugega se lahko učimo in mislim, da bi morali oblikovati platformo za mobilnost v mestih ali nekakšen forum, v katerem bi lahko izmenjevali dobre zamisli.

Mesta moramo spodbuditi ali od njih celo zahtevati oblikovanje načrtov za mobilnost, da bi vse zainteresirane strani na podlagi soglasja o skupnem pristopu sklenile pozitivne sporazume. Menimo, da bi Evropska unija morala imeti vodilno vlogo na področju usklajevanja, standardizacije, interoperabilnosti ter raziskave in razvoja, da bi imeli novi projekti, vključno s projekti v zvezi z javnim prevozom, večjo možnost, da bodo uspeli, in da poskrbi, da se trajnostne rešitve razširijo po vsej Evropi.

Gospod komisar, računamo na vas, da boste v čim prej predložili konkreten akcijski načrt z zelo jasno delitvijo odgovornosti med različnimi političnimi ravnmi, pri čemer bo Evropska unija imela največjo vlogo.

  Jean Marie Beaupuy, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Reinhardu Racku za njegovo odlično poročilo in Komisiji, ker je oblikovala zeleno knjigo, v zvezi s katero potekajo obsežna posvetovanja in na podlagi katere bo do konca leta 2008 narejen akcijski načrt.

S kolegi iz medskupine Evropskega parlamenta za mestna in stanovanjska vprašanja in zlasti z Janom Olbrychtom, ki je ravno govoril, smo lani povabili komisarja Barrota na razpravo o tej temi. Razprava je bila zelo razgibana, predvsem v zvezi s celostnim pristopom. Gospod komisar, v kratkem času, ki ga imam na voljo, bom izpostavil prednosti temeljite preučitve tega vidika. Koncepti urbanističnega načrtovanja in mobilnost v mestih so tesno povezani. Ko govorim o konceptih urbanističnega načrtovanja, želim v bistvu podariti, da jih ni. Naj utemeljim.

Očitno je, da naša mestna območja zdaj rastejo, ne glede na to, ali so mala, velika ali srednje velika, pri čemer se razvijajo njihova gospodarska, industrijska in stanovanjska območja ter območja za preživljanje prostega časa. Vedno, ko se razvije novo območje, se razvije tudi mobilnost. Naj vas spomnim, da so mestna območja zrasla za 11 % glede na velikost, medtem ko se je število prebivalcev povečalo le za 2,5 %. V desetih letih ali od 1990–2000 so se mestna območja razširila za trikratno velikost Luksemburga. Ti podatki nam povejo, da se hkrati z rastjo mestnih območij daljša tudi naša pot, ne glede na to, kam smo namenjeni. V desetih letih se je v mestnih območjih število vsakodnevnih voženj v osebnih avtomobilih povečalo za 70 % in vsaka posamezna vožnja je daljša za 20 %.

Te številke in primeri jasno kažejo, da brez celostnega pristopa, ki upošteva različne dejavnike v zvezi z mesti, ne bomo rešili problemov, s katerimi se soočajo naši državljani, ki bodo prisiljeni delati vedno daljše, dražje in neprijetne poti, kljub z zmogljivejšim, varnejšim in pametnejšim vozilom ter s hitrejšimi in udobnejšimi sredstvi javnega prevoza.

Gospod komisar, gospe in gospodje, ti koncepti urbanističnega načrtovanja morajo upoštevati mestni promet na mestnih in primestnih območjih, kot je omenil kolega gospod Rack. Na teh območjih mora biti zagotovljena določena stopnja doslednosti za naše državljane, ki tam delajo, se sproščajo itd. Pojavi se problem, ki je bil prej omenjen, in sicer kako omogočiti soobstoj različnih upravnih struktur, različnih področij in drugih območij. Gospod komisar, zato vas prosimo, da v prihodnjih akcijskih načrtih temeljito preučite celostni pristop.

  Michael Cramer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu. Težko povem kaj pozitivnega o končnem rezultatu tega poročila. Evropska mesta so še vedno prepuščena sama sebi in brez pomoči. Namesto da bi oblikovali konkreten in koristen okvir za mestna območja v 27 državah članicah, se je večina članov odbora odločila za nenatančno besedilo, in sicer da morajo mesta postati bolj zelena, manj hrupna in zagotavljati večjo kakovost življenja. Poročilo je tako nejasno, kako doseči te cilje, kot je bila Komisija EU v zeleni knjigi o mobilnosti v mestih.

Gospod Rack nam je ponudil celo vrsto ukrepov za rešitev problemov v zvezi s prometom. Vendar ni navedel, kako jih izvesti. Nujno potrebujemo ukrepe na ravni EU. V mestu živi osem od desetih prebivalcev EU in skoraj vsi imajo iste probleme, kot so zastoji, prometne nesreče, hrup in onesnaževanje. Naša mesta imajo ključno vlogo pri podnebnih spremembah. Zaradi prometa v mestih nastane približno 40 % vseh emisij CO2 in 70 % toplogrednih plinov. EU ne bo dosegla svojih ciljev v zvezi z varstvom podnebja, če ne bo zmanjšala prometa in poskrbela, da bodo ljudje namesto avtomobilov uporabljali vlake, avtobuse, kolesa ali hodili peš.

Emisije zaradi prometa so se od leta 1999 povečale za 30 %, medtem ko so se emisije iz drugih virov zmanjšale za 10 %. To pomeni, da so se zaradi povečanega prometa izničila prizadevanja na drugih področjih. Vendar večina poslancev meni, da je navajanje teh številk v poročilu za prikaz povezave med prometom v mestih in podnebnimi spremembami korak predaleč.

Zeleni bomo na jutrišnjem glasovanju vložili predloge sprememb, da bo poročilo o mobilnosti v mestih verodostojno. Na koncu bi dodal, da želimo prilagoditi sofinanciranje EU, da bo bolj okolju prijazno, tako da bi namenili 40 % finančnih sredstev železnicam in 10 % za spodbujanje kolesarjenja, kot navajamo v našem predlogu sprememb. Do zdaj je bilo 60 % finančnih sredstev za promet namenjenih projektom graditve cest in le 20 % lokalnemu javnemu prevozu in železnicam. Nič čudnega, da dosegamo ravno nasprotno od tistega, za kar si prizadevamo.

Finančna sredstva EU bi namenili le tistim mestom, ki bodo predložila vzdržne načrte mobilnosti, saj bomo tako preprečili veliko nesmiselnih projektov gradnje cest. Želimo tudi izboljšati prometno varnost z uvedbo omejitve hitrosti 30 km/h, pri čemer bi mestom dovolili, da sama določijo višje omejitve za določene ceste.

Evropska mesta bodo potrebovala znatno pomoč EU, če želimo storiti več za varstvo okolja in podnebja. To se bo zgodilo le, če sprejmete naše predloge sprememb. Če jih zavrnete in sprejmete drugo poročilo, ki ne reši niti enega problema, zeleni ne bomo glasovali zanj.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Racku za njegov trud. Mobilnost v mestih je zapleteno vprašanje za pripravljanje politike na evropski ravni. V poročilu, o katerem razpravljamo, lahko vidimo, da ni lahko razmejevati odgovornosti.

Poročilo pri različnih točkah navaja, da Evropska unija sodeluje pri uresničevanju načrtov v zvezi z mobilnostjo v mestih, spet drugje v istem poročilu pa navaja, da so za mobilnost v mestih odgovorna evropska mesta in lokalne oblasti, saj ima Evropska unija v skladu z načelom subsidiarnosti omejeno pravico do zakonskega urejevanja. Torej lahko vidimo, da je zelo težko določiti odgovornosti na tem področju. Vendar menim, da je poročevalec gospod Rack dobro obravnaval to vprašanje in oblikoval besedilo v skladu z načelom subsidiarnosti.

Vendar imam nekaj pripomb. Menim, da je poročilo preveč podrobno. To daje vtis, da lahko oblikujemo evropski okvir, s katerim lahko rešimo probleme v vseh evropskih mestih. Razumem podroben seznam tem, ki jih je treba obravnavati za usklajevanje, in seznam področij za ukrepe, ki so dobronamerni, vendar se sprašujem, ali jih lahko razvijemo še dlje. Menim, da bi moral biti splošen pristop bolj praktičen. To bi dalo večji poudarek na izmenjavo najboljših praks in na tehnološki razvoj na področju mobilnosti v mestih. Vem, da je ta pristop manj ambiciozen, vendar ne smemo pozabiti, da je mobilnost v mestih zadeva, s katero se morajo ukvarjati evropska mesta in lokalne oblasti.

Poleg tega seznam tem za usklajevanje vsebuje tudi socialne kriterije. To se mi ne zdi pametno. Vprašanje, kot je mobilnost prikrajšanih potnikov, je zelo tesno povezano s posamezno državo članico in zato tega ni pametno usklajevati ali standardizirati.

Kljub tem pripombam bom glasoval za poročilo. Dejstvo je, da je gospodu Racku v poročilu uspelo jasno izpostaviti, da je varna, trajnostna in učinkovita ureditev mobilnosti v mestih v pristojnosti evropskih lokalnih oblasti, pri čemer menim, da je v tem bistvo tega poročila. Evropska unija lahko pomaga z neposrednim financiranjem in izmenjavo pomembnih informacij, vendar njene uredbe na tem področju niso potrebne in zaželene.

Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da so za mestne prometne sisteme odgovorna evropska mesta sama. Morala bodo razviti sisteme in učinkovito sodelovati z vsemi oblastmi. Na koncu bi rad poudaril, da je uspeh ali neuspeh te prometnih sistemov odvisen od sodelovanja državljanov. Tudi oni so dolžni prispevati za doseganje ciljev, ki so zastavljeni v načrtih za mobilnost v mestih, in sicer za trajnosten, varen in zanesljiv promet na mestnih območjih.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Urbanistična politika ni v pristojnosti Evropske unije, ampak lokalnih in regionalnih oblasti, v skladu z načelom subsidiarnosti. V Evropski uniji se mesta povečujejo. Več kot 300 milijonov državljanov živi v mestih in delež mestnega prebivalstva bo leta 2020 večji od 80 %.

Rast mest in strnjenih naselij je postala evropski problem, saj vpliva na počutje evropskih državljanov. Dejansko se ukvarjamo s povečano potrebo po novih in raznovrstnih prevoznih sredstvih, kar povečuje porabo energije, uporabo zemljišč in postopno slabšanje kakovosti zraka in prsti.

Čeprav so v zvezi z mestnim prometom in načrtovanja uporabe zemljišč velike razlike na ravni nacionalnih zakonodaj, se lahko institucije Evropske skupnosti aktivno vključijo v usklajevanje trajnostnega razvoja mest in predvsem v razvoj mestnih prevoznih storitev ter si prizadevajo za zagotovitev učinkovitega razširjanja najboljših praks.

Kolega Rack je omenil zanimive primere rešitev, ki jih ponuja moderna tehnologija, kot je na primer virtualna mobilnost in posledično uporaba multimodalnosti, optimizacija uporabe infrastrukture in uporaba alternativnih prevoznih sredstev.

Izobraževanje in zasebna pobuda imajo ključno vlogo za Evropo zelenih mest in celotna politika Skupnosti bi morala preučiti vse dolgoročne stroške ter ponuditi primerne predloge, učinkovite mehanizme medregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter vse potrebne vire informacij.

Strukturni skladi in kohezijski sklad, ki sta med največjimi vzroki za rast mest, lahko ob primerni uporabi na lokalni in regionalni ravni postanejo najučinkovitejši in najdostopnejši vir za reševanje vprašanja, s katerim se ukvarja Evropa 21. stoletja.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem Komisiji, ker je našim državljanom pomagala z rešitvami za težave v zvezi z mobilnostjo, kot so prometna varnost, zastoji in vpliv na okolje, saj se velika večina naših državljanov sooča s temi problemi v svojih mestih.

Zaradi pridržkov in zadržanosti v zvezi s potrebo po zagotovitvi, da so takšni ukrepi v skladu z načelom subsidiarnosti, menim, da takšni predlogi zahtevajo pomembne in nujne razprave ter so odziv na resna in izrazita vprašanja nacionalnih, regionalnih in predvsem lokalnih oblasti.

Danes razpravljamo o tem v okviru obširne razprave o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam pred veliko razpravo o globalizaciji stroškov pri različnih prevoznih sredstvih. Te razprave so zelo pomembne, vendar se morajo kazati tudi v praksi v vsakodnevnem življenju ljudi v njihovem okolju, kot so na primer tudi mesta.

Zato se strinjamo s tem čudovitim dosežkom naše institucije in poročila gospoda Racka. Čestitam poročevalcu za njegove natančne ugotovitve in se mu zahvaljujem, ker je bil pripravljen vključiti moje predloge sprememb in s tem sprejeti, spodbujati in povečati število pomembnih vprašanj, kot so druge, bolj zdrave možnosti mobilnosti v mestih, na primer hoja kolesarjenje ali javni prevoz, in spodbude za večjo varnost v cestnem prometu, ki je prav v mestnem okolju najbolj ogrožena, kot poudarja poročilo. Upoštevati moramo osebe z zmanjšano možnostjo gibanja, osebe z otroki in otroškimi vozički, ki imajo pogosto težave zaradi različnih ovir na pločnikih.

Poročilo zahteva tudi učinkovit tovorni promet, vključno z zanesljivimi sistemi za nakladanje in raztovarjanje, ki bodo poenostavljali operacije na zadnjem delu poti do končnih uporabnikov, pri čemer priznava potrebo po spodbujanju sožitja mobilnosti ljudi in dobrin.

Podpira tudi izboljšano uporabo inteligentnih prevoznih sistemov, hkrati pa zahteva dostopnost in interoperabilnost ter prožne instrumente. Spodbuja tudi dejavno sodelovanje v lokalnih forumih za mobilnost v mestih.

  Renate Sommer (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, kaj pravzaprav počnemo? Ukvarjamo se z zadevo, ki ni v naši pristojnosti. Ta zelene knjiga o mobilnosti v mestih temelji na namišljeni pristojnosti, kot je Komisija neuradno priznala. Slišala sem, da se je Komisija razglasila pristojno za to zadevo, zaradi razprave o podnebnih spremembah in dejstva, da 80 % Evropejcev živi v mestih.

Glede na to bi lahko sama upravičeno dejala, da 80 % Evropejcev živi ali je živelo z družino. Torej se lahko takoj lotimo družinske politike. To bi bila enako namišljena pristojnost, ki je ne bi mogla upravičiti. V zvezi z mobilnostjo v mestih, lahko na evropski ravni spodbujamo le izmenjavo najboljših praks. Sprejemanje zakonodajnih ukrepov bi bila kršitev načela subsidiarnosti.

Predvidevamo, da lokalne oblasti želijo same reševati svoje probleme v zvezi s prometom, saj so povezani z delovanjem gospodarstva in notranjo, mestno trgovino. Hkrati je to tudi vprašanje kakovosti življenja mestnega prebivalstva, ki bo sicer zapustilo mesta. Problemi, s katerimi se soočajo naša mesta, so podobni, vendar niso enaki. Zato se morajo ukrepi, ki so prilagojeni določenemu območju, sprejemati na lokalni ravni. Politika mestnega prometa se mora oblikovati in sprejemati na lokalni ravni, pod vodstvom lokalnih oblasti.

Opozarjam vas, da ne bi v tem poročilu zahtevali zakonodajnih ukrepov, ali kasneje besedila tako razlagali, kot da jih vsebuje. Svarim vas tudi pred ustvarjanjem velikih kupov informacij in še več birokracije. To bi bila zagotovo posledica oblikovanja evropske platforme za mobilnost v mestih. Prepričana sem, da bi potem ustanovili še eno evropsko agencijo, ki bi proizvedla še več dokumentov in stala veliko denarja.

Zaradi takšnih zadev bodo državljani začeli nasprotovati Evropi. Tega si ne moremo privoščiti. Ne dovolite, da pride tako daleč.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Kot arhitektka na področju arhitekture mest z večletnimi izkušnjami kot regionalna političarka v lokalni in regionalni vladi se strinjam, da je vprašanje mobilnosti v mestih zelo aktualno in celovito, pri čemer se zahvaljujem poročevalcu za njegovo poročilo.

Veliko mest se pogosto ne zaveda, da lahko z natančnim načrtovanjem lokalne cestne infrastrukture preprečijo probleme v zvezi z organizacijo prometa. Turisti pri odločanju, katero evropski mesto bodo obiskali, upoštevajo tudi njihovo dostopnost in organizacijo prometa. Prometni zastoji zagotovo ne naredijo mest in mestnih središč bolj privlačnih.

Brez inovativnih rešitev, kot je zmanjšanje prometnih obremenitev in uporabljanje drugih prevoznih sredstev, kot je kolesarjenje ali deljenje avtomobilov, ne bo uspeha. Menim, da raziskave in razvoj ponujajo velike in še neizkoriščene možnosti za nova, varnejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva ter trajnostne prevozne sisteme.

Vsi moramo prispevati k rešitvi naših prometnih problemov: EU, mesta in njihovi prebivalci ter turisti. Pomembno je, da razdelimo pristojnost med EU in mesta. Zato mora imeti EU jasno določeno vlogo.

  Pierre Pribetich (PSE). - (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bom pohvalil poročilo kolega Reinharda Racka. Nova kultura mobilnosti v mestih je prava revolucija glede na naš način razmišljanja in potovanja.

Naj parafraziram Sieyčsovo misel o tretjem stanu: Kaj je mobilnost v mestih? Vse. Kaj je bila doslej? Nič. Kaj želi? Da bi postala nekaj. S to mislijo želim povedati, da se v celoti strinjam s to revolucijo v našem vedenju ter nujno potrebo po celostnem in splošnem evropskem pristopu v zvezi z novo obliko mobilnosti v mestih s poudarkom na skladnosti velikih načel uspešnega načrtovanja mest. V celoti podpiram tudi morebitne skupne določbe v zvezi z rešitvami, ki bi dovolile ukrepe po meri za vsako teritorialno raven.

Gospod komisar, to pomeni, da mora Komisija prevzeti svoj del finančnih odgovornosti in v praksi izvesti svoj pristop.

Kolega je v enem od govorov omenil, da bo Evropa ponudila celo vrsto ukrepov, med katerimi bodo lahko mestna območja izbirala. Ta prožen pristop mora vključevati naša mesta. Saj potrebujemo vse, kar lahko dobimo, da bomo lahko spremenili mobilnost v mestih in oblikovali novo kulturo.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, opravičujem se, ker govorim prezgodaj. Želim se vključiti v razpravo v zvezi s poročilom gospoda Racka o novi kulturi mobilnosti v mestih. Kot sem že omenila, rada kolesarim v Bruslju in Strasbourgu, kjer se počutim varno na kolesarskih stezah in zlasti zaradi obzirnosti motoristov, saj imajo tam pešci in kolesarji prednost na cesti. Veliko bolj strah me je doma, kjer vidim, kako se turisti izmikajo avtomobilom, pri čemer tudi sama doma več ne kolesarim. Različne kulture so povezane z različnim upoštevanjem cestnih predpisov, kjer velja zakon močnejšega. Menim, da povečanje mobilnosti v Evropi obsega usklajevanje prometnih predpisov v državah članicah in postopno tudi kazni za prometne prekrške. Različni predpisi bodo ohranili različne kulture. Tako ceste v novih državah članicah predstavljajo veliko nevarnost za razvajene tuje kolesarje in pešce, med katere se prištevam tudi sama.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Gospodu Racku čestitam za njegovo poročilo.

Unija potrebuje novo kulturo mobilnosti v mestih, kjer bosta javni prevoz in kolesarjenje pomembnejša.

Za razvoj javnega prevoza potrebujemo politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za delno ali celotno subvencioniranje prevoznih sredstev za šolarje, študente, upokojence in invalidne osebe.

Menim, da se morata razvoj in načrtovanje mest izvajati celostno ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb na področju prometa v mestih. Uvajanje hitrih vlakov, ki povezujejo mestna središča s pristanišči, železniškimi postajami, letališči in obrobnimi regijami mora biti prednostna naloga pri razvoju in posodabljanju velikih mest.

Kraji, ki imajo dostop do celinskih plovnih poti, lahko razvijejo kombiniran prevoz, ki bi zmanjšal onesnaženje, ki ga povzroča cestni promet v velikih mestih.

V novo politiko o mobilnosti v mestih moramo vključiti inteligentne prevozne sisteme in oblikovanje zelenih območij.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam za vašo velikodušnost. Ni prvič, da moram ponovno govoriti zaradi časovne omejitve. V zvezi s poročilom gospoda Racka želim povedati le, da imam še pripombe glede dveh vprašanj, ki sta še posebej pomembni za Komisijo.

Najprej želim omeniti pomanjkanje spodbud za nove poklice v zvezi z mobilnostjo v mestih. Menim, da je treba poskrbeti za dogovore v zvezi s temi poklici in jih je treba upoštevati zaradi napredka, ki ga predstavljajo. Drugo vprašanje je v zvezi s predvidenim obsežnim participativnimi posvetovanji, na katerih bi predvideli socialni vpliv ukrepov, kot so na primer cestnine v mestih, o čemer se veliko govori.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, spomnil bi na pravi pomen besede „subsidium“ v latinščini. „Subsidium“ pomeni pomoč, torej pomeni subsidiarnost pomagati. S tem želim pomiriti gospoda Ferberja, Marinescuja in gospo Sommer. Komisija ne namerava zasesti mesta lokalnih, provincialnih ali regionalnih oblasti. Ni v pristojnosti Evrope, da bi določala lokalno upravno politiko in ukrepe v posameznih mestih.

„Subsidium“ pomeni pomagati. Tako bodo Evropa, Evropska komisija in evropske institucije prispevale k oblikovanju rešitev, spodbujanju razprav, izmenjavi informacij med mesti, da bi našli skupne rešitve, ki bi koristile državljanom in jim olajšale življenje, potovanje in omogočile večjo varnost na cesti in v zvezi z varovanjem zdravja pred onesnaženjem.

Finančna pomoč je ena od možnosti. Spomnil bi na program CIVITAS, ki je dosegel dobre rezultate in po katerem se lahko zgledujemo. V akcijskem načrtu, ki ga nameravam predložiti in katerega namen je uskladiti in predlagati zamisli za ukrepe, bom upošteval vse predloge, ki so bili predstavljeni med današnjo razpravo ter poskušal oblikovati zamisli in predloge v skladu z načelom subsidiarnosti, saj se dobro zavedam pristojnosti Unije. Menim, da je Evropska unija dolžna pomagati, saj večina njenih državljanov živi v velikih mestih.

Poudarjam, da pomagati in ne zamenjati. Tudi jaz sem prepričan, da morajo lokalne oblasti, ki so jih izvolili ljudje, same rešiti svoje probleme. Vendar ima Evropska unija pomembno vlogo, tudi če samo pomaga in usklajuje nekaj pobud in razdeli nekaj finančnih sredstev, da bodo lokalne oblasti in njihovi uslužbenci bolje upravljali z mesti, v katerih živijo naši državljani.

  Reinhard Rack, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem kolegom, ki so prispevali k tej razgibani razpravi, kjer je bilo podanih tudi nekaj ostri izjav.

Teh zadnjih 40 ali 50 minut je pokazalo, kaj se je v preteklih mesecih dogajalo v odboru za turizem in promet. Tudi tam smo imeli različna mnenja. Glasovali smo o več kot 350 osnutkih predlogov sprememb. Te predloge smo strnili v sorazmerno dosledno besedilo, ki je bilo v odboru sprejeto z veliko večino, tj. 27 za in 2 proti. Vesel bi bil, če bi lahko na jutrišnjem glasovanju dosegli podoben rezultat, za kar se bom potrudil po najboljših močeh.

Ena skupina ni bila zadovoljna z rezultatom razprav v odboru za promet in je to danes tudi jasno povedala. Slišali smo tudi poziv kolegom, naj si do jutrišnjega glasovanja premislijo. Zelo hvaležen bi bil, če bi kolegi nadaljevali s sodelovanjem, ki smo ga videli v odboru za promet, in si prizadevali, da bi na jutrišnjem plenarnem zasedanju sprejeli besedilo, ki smo ga oblikovali v odboru. Zato jih prosim, da pogledajo priporočila, ki jih je poročevalec izpostavil na seznamu za jutrišnje glasovanje.

Sicer se pa veselim nadaljnjega dela v zvezi s to temo ter želim Komisiji in podpredsedniku veliko uspeha pri akcijskem načrtu in nadaljnjimi dejavnostmi na tem področju.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisna izjava (člen 142)

  Corina Creţu (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Menim, da je v modernih mestih nujno potreben nov pristop v zvezi z mobilnostjo v mestih. V Evropi je gospodarska rast v petdesetih in šestdesetih letih vodila v horizontalno širitev mest, pri čemer je se je mestno prebivalstvo selilo na primestna območja. Ta model, ki je spodbujal uporabo avtomobilov, danes ni več primeren, zaradi vedno večjih cen goriva in zaskrbljenosti v zvezi s podnebnimi spremembami na globalni ravni, ki je posledica povečane uporabe avtomobilov.

Strinjati se moramo s pobudami, s katerimi bodo evropska mesta lahko načrtovala učinkovit sistem javnega prevoza, ki bo v skladu z okoljevarstvenimi zahtevami in dostopen vsem, ter vključevanje v urbanistično načrtovanje drugih načinov prevoza za krajše ali daljše razdalje, odvisno od ure. Naslednji izziv je tovorni promet v mestih, ki je zelo pomemben za gospodarski razvoj mesta. Zato menim, da je potrebno izmenjevanje izkušenj med upravami evropskih mest, izboljšanje baz podatkov v zvezi z mobilnostjo v mestih na evropski ravni ter spodbujanje državljanov, da premislijo, katera prevozna sredstva bodo uporabljali v mestih.

19. Tehnični predpisi in upravni postopki, ki se uporabljajo za komercialni letalski prevoz (EU-OPS)/uporaba varnostnih zadrževalnih sistemov za otroke (OPS 1.730) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor (O-0075/2008 – B6-0169/2008), ki ga je Komisiji postavila Eva Lichtenberger v imenu odbora za promet in turizem o tehničnih predpisih in upravnih postopkih, ki se uporabljajo za komercialni letalski prevoz (EU-OPS)/uporabi varnostnih zadrževalnih sistemov za otroke (OPS 1.730).

  Eva Lichtenberger, poročevalka. − (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, današnjo razpravo je sprožila reportaža na nemškem televizijskem programu WDR, ki je prikazala, da varnostni pasovi, ki se uporabljajo v letalih za dojenčke in majhne otroke, niso vedno varni. Preskusi trčenja so pokazali, da lahko ti pasovi, ki jih evropske letalske družbe najpogosteje uporabljajo, ogrozijo varnost otrok in povzročijo resne poškodbe.

V obdobju, ko obravnavamo uredbo EU OPS, tj. predpisi za tehnično varnost, ki bo kmalu veljavna, menim, da je treba rešiti ta varnostni problem, zato sem kolegom v odboru za promet in turizem pokazala posnetek reportaže. Menim, da je zelo pomembno, da upoštevamo rezultate preskusov trčenja, ki so pokazali, da ti pasovi ne zaščitijo otrok pri preklicu vzleta ali pri nenadnem pristanku letala, in nemudoma najdemo rešitev. Menim, da je to nujno.

Sedanji predlagani predpisi predvidevajo nadaljnjo uporabo teh pasov in ne upoštevajo, da v skoraj vseh evropskih državah veljajo še v avtomobilih veliko strožji varnostni predpisi za otroke. Čeprav so zasilni pristanki in preklici vzleta zelo redki, za kar smo zelo hvaležni, pri čemer je to povezano tudi s tehničnimi predpisi, ne moremo dovoliti, da so dojenčki in majhni otroci izpostavljeni temu tveganju. Vsak, ki je videl ta preskus trčenja, je o tem prepričan.

S kolegi v odboru za promet smo preučili to vprašanje in hvaležna sem jim, da so ga vzeli resno. Želimo najti dobro rešitev tega problema. Nekaj izvedencev s področja varnosti je ugovarjalo, da ni niti enega primera, ki bi dokazoval, da je ta vrsta pasov nevarna. Žal ima to zelo mračno ozadje.

Če dojenčki ali otroci ne zasedejo sedeža, potem niso na seznamu potnikov. Toda že leta poznamo dejstva, ki so za tem. Nemško ministrstvo za promet je opozorilo na to in dodalo, da ne bo znižalo ravni varnosti. Združenje nemških letalskih prevoznikov pa je seznam nevarnosti označilo kot populistično. Menim, da je to zelo ciničen pristop.

Pri tem se pojavijo številna pomembna vprašanja. Kdo je odobril dodatni varnostni pas za majhne otroke? Na kakšni podlagi in v skladu s katerimi tehničnimi predpisi? Vem, da je bilo dovoljenje odobreno za razširjen pas za zajetnejše osebe, toda kolikor vem, ni bilo izdano dovoljenje za dodaten pas za otroke. Držanje otroka v naročju, kot predlagajo nekateri letalski prevozniki kot drugo možnost, je zelo star način. Prvič je bilo zabeleženo, ko so imela letal ob vzletu hitrost 65km/h. Ne moremo in ne smemo več čakati.

Menim, da te odločitve ne moremo prepustiti državam članicam, saj se soočamo z ostro konkurenco na področju letalskega prometa, pri čemer zaradi pritiska v zvezi s tem obstaja možnost, da ne bomo oblikovali najboljšega varnostnega sistema. Potrebujemo evropsko rešitev. Sprašujem vas, kdaj jo bomo imeli. Ali obstaja možnost, da jo najdemo že danes, ali obstaja možnost, da najdemo pametno rešitev za to prehodno obdobje?

Sicer pa so bili porabljeni milijoni v zvezi z vprašanjem tekočin na letalu, pri čemer sploh ni bilo resne razprave. V našem primeru vlagamo v varnost naših otrok. To moramo storiti.

(Ploskanje.)

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospa Lichtenberger, odgovoril vam bom v italijanščini, ker vem, da ste se jo učili. To mi je v veselje.

Hvala, ker ste postavili vprašanje, ki je zelo aktualno in se nanaša na varnost naših državljanov. Na srečanju z odborom za promet sem omenil, da je zaščita zdravja naših državljanov prednostna naloga, tako kot pravice državljanov, zlasti najmanjših, ki ne morejo zastopati svojih interesov in so zato odvisni od nas, da poskrbimo za njihovo varnost po najboljših močeh.

Problem, ki ste ga izpostavili, je zelo resen. Obstaja veliko dvomov, pri čemer se tudi evropska agencija za varnost v letalstvu zaveda številnih spornih raziskav, ki so ugotovile, da obstajajo problemi v zvezi z varnostnimi zadrževalnimi sistemi za otroke. Zaradi nasprotnih in nepopolnih informacij je agencija leta 2007 začela z raziskavo, da bi pridobila zanesljivejše znanstvene informacije v zvezi s to zadevo.

Sedanji predpisi, tj. uredba (EGS) št. 3922/1991, zahtevajo uporabo varnostnih sistemov za otroke, vendar jih lahko države članice same izbirajo. Pri tej zadevi zahtevate, da poda Evropska unija državam članicam natančen odgovor, naj pazijo, saj sistemi, ki jih uporabljate, ne delujejo in ne zagotavljajo varnosti otrok.

Znanstvene ocene bodo znane oktobra 2008, kar je čez nekaj mesecev. Takoj ko dobimo natančen odgovor na vprašanje v zvezi z varnostjo oziroma, ko izvemo, kaj je po mnenju evropske agencije za varnost v letalstvu znanstveno najvarnejši način zagotavljanja letenja otrok s čim manjšim tveganjem, bo moja dolžnost, da nemudoma predlagam ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje varnostnih sistemov za otroke. Vem, da evropska agencija za varnost v letalstvu kot eno od možnosti preučuje uporabo otroških varnostnih sedežev.

Preden odgovorim in ukrepam, kar tudi nameravam, ker je prav, da nas skrbi varnost naših najmanjših državljanov, bom počakal na znanstveno utemeljen odgovor evropske agencije za varnost v letalstvu, ki je dokazala, da dela dobro in v skladu s strogimi znanstvenimi merili. Vprašali ste me za natančen datum, zato ponavljam, da naj bi se raziskava agencije zaključila oktobra letos, in takoj ko dobim rezultate, bom obvestil parlamentarni odbor in bom sam poskrbel, da bodo države članice priporočila v zvezi z najboljšimi metodami glede najboljšega načina za zaščito otrok in zagotavljanja njihove varnosti.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, vsi se strinjamo, da moramo izboljšati varnost otrok med letom. Odbor se s tem strinja, sicer ne bi obravnavali tega vprašanja. Zahvaljujem se Komisiji, ker je že veliko prej začela s pripravljalnimi deli. Zato danes sodelujemo v razpravi, ki jo je pripravila Komisija.

Za komisarja imam tri vprašanja in upam, da bo lahko odgovoril nanje. Dejal je, da bodo tehnični podatki na voljo oktobra. Vprašanje je, kdaj bo Komisija oblikovala sklepe iz teh podatkov, ali med tem obdobjem ali pozneje.

Imam tri preprosta vprašanja. Prvo je v zvezi z najboljšo tehnično napravo za varovanje otrok. Ko boste odgovorili na prvo vprašanje, boste lahko tudi na drugega, in sicer ali Evropa lahko ukrepa na zakonodajni podlagi, ali mora začeti z izdajanjem priporočil. To je vprašanje, ali bomo uvedli zavezujočo evropsko zakonodajo. Sledi vprašanje, ali lahko vse to naredimo med parlamentarnim obdobjem, ali začnemo s priporočili in potem nadaljujemo z zakonodajo. Tretje, sporno vprašanje, ki ni vključeno v vprašanje za ustni odgovor, vendar moramo kljub temu odgovoriti nanj, in sicer kdo bo kril stroške. Na to vprašanje je potrebno odgovoriti.

Predpostavimo, kot je predlagala gospa Lichtenberger, da skladno s predpisi vsak majhen otrok zasede otroški sedež. Torej bi otrok zasedel sedež za odrasle, pri čemer se pojavi vprašanje, ali bomo prisilili starše, da bodo plačali dodaten sedež za svoje majhne otroke, ali bomo zaračunali stroške za varnost, tako da bodo tudi potniki, ki ne potujejo z otroki, krili stroške otroškega sedeža. Zato moramo tudi odgovoriti na vprašanje, kdo bo plačal za varnost, če bomo opremili letala tako, da bodo varna za otroke.

  Ulrich Stockmann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, če obstaja možnost, da je ogroženo človekovo življenje, moramo takoj preventivno ukrepati. Nobene druge možnosti ni. Očitno se to nanaša na otroke, ki so mlajši od dveh let in potujejo z letalom.

Najprej se zahvaljujem gospe Lichtenberger, ker nam je posredovala posnetek preskusov trčenja pri uporabi dodatnih varnostnih pasov. Zahvaljujem se tudi komisarju za mnenje, ki je v skladu z našim vprašanjem, čeprav je treba nekaj točk še pojasniti.

Nove zahteve za letalski prevoz majhnih otrok bodo začele veljati konec naslednjega tedna. Države članice bodo potem lahko izbirale med otroškimi sedeži ali dodatnimi varnostnimi pasovi. Kot smo videli, lahko dodatni varnostni pasovi ogrožajo življenje. Moje prvo vprašanje je, kdaj bo Komisija najkasneje predstavila predlog, s katerim bo postala uporaba otroških sedežev na letalu obvezna. To je podobno vprašanju gospoda Jarzembowskija. Zanima me še, kakšna je sedanja strategija za izvajanje. Ali bo to uredba, ali kako nameravate ukrepati v zvezi z rezultati raziskave? Zanima me še, kako lahko zagotovimo, da bomo dobili in obravnavali predpise o varnih otroških sedežih še v tem parlamentarnem obdobju, če bomo še naprej dovolili, da se deli nujnih uredb EU OPS sprejemajo v skladu z novim postopkom komitologije.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, izkoristila bom to priložnost in se odzvala na izjavo komisarja ter navedla nekaj nadaljnjih vprašanj.

Ključno je, da se strategija začne izvajati kmalu in zanima me tudi začasna rešitev. Saj sedanje predpise EU OPS lahko razumemo, kot da morajo vsi letalski prevozniki, ki ponujajo uporabo otroških sedežev, spet uporabljati dodatne varnostne pasove. To je treba razjasniti. Tako jih razumejo. Vem, ker sem spraševala naokoli in prosila ljudi, naj pokličejo letalske prevoznike in vprašajo, kakšne sisteme za varnost otrok uporabljajo. Prejela sem takšne informacije. To je pomembno. To je treba razjasniti in menim, da je res pomembno.

Na tržišču obstajajo otroški sedeži, ki se prilegajo v običajne sedeža na letalu, in obstajajo tudi poceni zračne blazine za sopotnike, ki se prilegajo čemer koli, in so lahko koristne. Seveda otrok v teh primerih zasede ves sedež. Naj vam povem, da morajo matere plačati tudi, če otroka držijo v naročju, lahko vam pokažem račune, ki zajemajo približno 60 % cene vozovnice za odraslega, odvisno od letalskega prevoznika.

Želim, da se tistim, ki uporabljajo boljše sisteme, dovoli, da jih uporabljajo še naprej. Sprašujem komisarja, ali je ali ni tako.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, ponovno prosim za besedo, ker menim, da se dejansko ukvarjamo s pomembno zadevo, o kateri tudi poslanci zastavljajo veliko vprašanj. Pričakujemo, da nam bo Komisija takoj odgovorila in ukrepala v zvezi s tem.

Omenil bi vprašanje stroškov. Menim, da je varnost zadeva države in jo mora zato država financirati ter sprejemati predpise v zvezi s tem, čeprav ne vem, če me moja skupina pri tem v celoti podpira. Zdaj imamo veliko letalskih varnostnih pasov, ki se ne uporabljajo in niso nikomur posebej namenjeni. Zaradi varnosti naših manjših državljanov moramo hitro ukrepati in ne smemo dovoliti, da nas bo oviralo financiranje, kar je poudaril tudi komisar.

  Michael Cramer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, niste odgovorili na ključno vprašanje. Kaj boste naredili v vmesnem obdobju? Obstaja pozitivna rešitev. Kaj boste naredili, če se bo v tem času kakšen otrok smrtno ponesrečil, pri čemer boste delno odgovorni, ker niste pravočasno ukrepali. Kaj boste potem naredili? To se moramo vsi vprašati.

V zvezi s stroški obstaja podoben primer. V zvezi s pravicami invalidnih oseb v letalskem prometu so stroški porazdeljeni na vse, kar je tudi prav. Spočeti, roditi in vzgajati otroka ni zgolj osebna zadeva, ampak javna in državna naloga. Vsi jo moramo biti pripravljeni sprejeti in financirati. Meni se zdi ti logično. Otroci do štirinajstega leta se lahko zastonj vozijo z vlakom, pri čemer drugi potniki krijejo te stroške.

Zlasti na področju letalskega prometa, ki je izvzet iz davka na gorivo, tj. 14 milijard EUR na leto, lahko zberemo nekaj evrov, da bo otrokom v prihodnje zagotovljena varnost.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, v odgovor bi rad povedal, da imam čarobno paličico, s katero lahko še nocoj rešim vse naše probleme. Žel je nimam. Menim, da moramo ta vprašanja reševati zelo odgovorno, pri čemer ne moremo reči, da bodo že jutri rešena, ker smo našli hitro rešitev.

Dokler ne dobimo znanstveno potrjenih odgovorov, kateri sistemi so najboljši za zagotavljanje varnosti otrok, ne moremo ničesar storiti, ker so v skladu s sedanjo uredbo vse države članice odgovorne za odločanje, pri čemer lahko tiste, ki uporabljajo otroške sedeže, to delajo še naprej, če menijo, da je to najboljši način. Ukrepal bom takoj, ko bom seznanjen z jasnimi dejstvi, tj. z dokazljivimi znanstvenimi rezultati. Zelo neodgovorno bi bilo, če bi dejal, da sem se odločil, da so otroški sedeži boljši od varnostnih pasov. Nihče ne more tega trditi, razen če ni izvedel znanstvenih raziskav, s katerimi je dejansko dokazal, kateri način je boljši.

Ne verjamem, da je to prava pot. Menim, da lahko odgovorim takoj, ko najdemo rešitev. Zakonodajne rešitve ne bomo našli do konca tega parlamentarnega obdobja. Menim, da si lahko Komisija kot prednostno nalogo zastavi spreminjanje sedanje uredbe in poskuša uvesti ukrepe za uskladitev predlogov sprememb k uredbi, pri čemer bi bile za vse države članice obvezne. Opozoriti vas moram, da bo to trajalo nekaj časa in jih ne bomo mogli potrditi pred koncem parlamentarnega obdobja. Ponavljam, da sem v svojih izjavah podal določene izjave, pri čemer menim, da zagotavljanje, da bo veliko zakonodajnih ukrepov sprejetih, ni iskren odgovor. Predpise lahko oblikujemo, objavimo in sprejmemo v skladu s tem, kar je dejansko dosegljivo.

V zvezi z mojimi zagotovili glede varnosti otrok, moram poudariti, da sem oče in da so problemi mlajših moja ključna skrb. Seveda nisem odgovoren za vse, kar se dogaja v svetu. Vendar menim, da je treba v kratkem časovnem obdobju izvesti temeljito raziskavo, pri čemer ponavljam, da bodo rezultati znani oktobra in takoj, ko jih prejmem, se bom po najboljših močeh potrudil zagotoviti varnost otrok v letalu.

Zdaj v skladu z odločbami držav članic letalski prevozniki uporabljajo vse nujne naprave, bodisi otroške sedeže ali varnostne pasove. Ko bomo imeli trdne in utemeljene znanstvene dokaze, bomo lahko oblikovali odgovore. Sicer bodo ti odgovori zgolj mnenje, in v tem parlamentu, čeprav nas je danes malo navzočih, ima vsak drugačno mnenje o znanosti. Počakati moramo na rezultate, ker verjetno nihče med nami ni strokovnjak, ki bil lahko dal znanstveno utemeljene odgovore. Ko bomo v roku dveh mesecev prejeli rezultate, zahvaljujoč agenciji za zagotavljanje varnosti v letalstvu. bomo lahko ukrepali v zvezi z varnostjo otrok, kar je po mojem mnenju prednostna naloga. Ponavljam, da je varnost vseh državljanov prednostna naloga, zlasti varnost najšibkejših državljanov, zato si bom prizadeval, da bodo določeni varnostni ukrepi sprejeti tako hitro, kot bo to le mogoče v skladu z zakonodajnim urnikom.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Pisna izjava (člen 142)

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Veseli me, da je bila sprejeta direktiva o strateški okoljski presoji. Presoja okoljske neoporečnosti na začetni stopnji, ko se projekt še razvija, pomeni, da se lahko naenkrat preprečijo neugodni učinki, tako da se z njimi ni treba ukvarjati pozneje.

Za v prihodnje strateška okoljska presoja zagotavlja, da bo pri odločitvah v zvezi s projekti še bolj upoštevala varstvo okolja in zdravje. Načrtovanje trajnostnega razvoja mora vse od začetka do konca vključevati gospodarske in socialne vidike ter učinek na okolje.

20. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

21. Konec seje

(Seja se je končala ob 23.20)