Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg

2. Letno poročilo ECB za leto 2007 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Olleja Schmidta v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o letnem poročilu ECB za leto 2007 (2008/2107(INI)) (A6-0241/2008).

  Olle Schmidt, poročevalec. − (SV) Gospod predsednik, gospod Trichet, gospod Juncker, vse oči so uprte v Evropsko centralno banko. Sedanja negotov gospodarski položaj in finančni nemir ECB izpostavljata velikemu pritisku. Prepričan sem, da je bilo zvišanje obrestne mere prejšnji teden prava odločitev. Inflacija je nadloga, ki nepravično razporeja premoženje. Evropski politični vodje bi morali biti hvaležni, da imajo neodvisno centralno banko, ki je pripravljena ukrepati, da bi preprečila stagnacijo in inflacijo, nizko rast in rastočo inflacijo v Evropi.

Deset let po uvedbi je euro svetovna valuta. Varnosti in stabilnosti, ki ju je prinesel euroobmočju in Uniji kot celoti, tudi moji državi, ter celo svetovnemu gospodarstvu, si pred tem nihče ni mogel predstavljati. Irski „ne“ na referendumu ni bil odziv na moč eura. Nesorazmeren razvoj gospodarstva med državami, ki imajo euro, morda predstavlja tveganje, vendar ga lahko odpravimo s strogim izpolnjevanjem zahtev pakta za stabilnost za trdne državne finance in trajne strukturne spremembe v državah članicah.

Hkrati je pregled delovanja ECB po desetih letih smiseln; delovanje, preglednost, odločanje in mednarodno vlogo eura bi lahko izboljšali. Odbor zato predlaga, naj ECB predstavi nov predlog o tem, kako lahko odločanje postane preglednejše in učinkovitejše, medtem ko se euroskupina širi. ECB bi morala pri sprejemanju odločitev o osnovni obrestni meri upoštevati razpravo članov Sveta ECB, da bi povečala preglednost in predvidljivost. Njena vloga voditeljice euroskupine bi morala biti okrepljena, da bi bolje izražala pomembnost eura tudi v mednarodnem okviru.

Zagotavljanje boljših informacij trgu o odločitvah ECB o obrestnih merah je za Parlament že dolgo zelo pomembno, prav tako je zelo pomembna objava zapisnikov in izidov glasovanja. Vendar je ECB to zavrnila, pri čemer je izpostavila, da bo to ustvarilo nacionalne razdelitve v upravi ECB.

Gospod Trichet, slišali smo vaše mnenje in odbor zdaj predstavlja spremenjen predlog. Uprava ECB mora po sprejetju odločitev o obrestni meri zagotoviti jasnejše informacije, pri čemer mora izjaviti, ali je bilo soglasje doseženo brez razprave ali so se pojavljale težave pri doseganju skupnega stališča. To bi predstavljalo pomemben korak naprej pri izboljševanju dialoga med trgom, politiki in ECB.

Inflacija se je povišala na rekordno stopnjo in je zdaj okoli 4 %, kar je znatno višje od inflacijskega cilja okoli 2 % v srednjem obdobju. Ameriški dolar in tudi druge valute so znatno šibkejše v primerjavi z eurom, kar je oživilo razpravo o menjalnih tečajih. Denarno področje je zaradi širitve euroobmočja pomembnejše, vendar hkrati predstavlja številne izzive, saj sprejemanje odločitev postane bolj zapleteno, pri čemer se razlike v gospodarskem razvoju med članicami povečajo.

Kriza na trgu stanovanjskih posojil je pokazala, da je finančna stabilnost globalno vprašanje, saj krize niso več omejene na posamezno državo ali regijo. Skupno prizadevanje centralne banke Združenih držav in centralne banke Velike Britanije je znatno prispevalo k preprečitvi poloma finančnega sistema, vendar krize niso rešili. To je prav tako izpostavilo potrebo po boljšem sodelovanju med centralnimi bankami in drugimi ustanovami. Dejstvo, da sta ECB in centralna banka Združenih držav ne preveč uspešno opozarjala na podcenjevanje tveganja za krizo na trgu stanovanjskih posojil, kaže na vse večjo ranljivost svetovnih finančnih trgov. Pri tem imamo dober razlog za ukrepanje, kar Parlament med drugim zdaj počne, na primer tako da uporablja Lamfalussyjev postopek za posodobitev evropske nadzorne strukture.

Skupna denarna politika in ECB se bosta v prihajajočih letih soočali z velikimi izzivi. Prepričan sem, da bodo voditelji EU in ECB prestali preizkušnjo. Vendar se morajo vsi voditelji EU hkrati zavedati, da so stabilnost cen in trdne državne finance stebri rasti in novih delovnih mest. Zato je nenavadno, da francoski predsednik v svoji sedanji vlogi predsednika Sveta dvomi o ciljih stabilnosti ECB. Menim, da bi morali evropski voditelji v odprtem dialogu s svojimi državljani pojasniti namene in cilje denarne politike. Naraščajoče cene in več izravnalnih plač so najhujši sovražniki blaginje.

  Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke. − (FR) Gospod predsednik, gospod poročevalec, gospe in gospodje, v čast mi je predstaviti letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2007, kot določa Pogodba. Naši odnosi zelo presegajo obveznosti, ki jih določa Pogodba, pri čemer Evropska centralna banka ceni svoj tesni odnos s Parlamentom.

Letos vas nagovarjam četrtič. Kolegi iz izvršilnega odbora so bili prav tako v tesnem stiku z Evropskim parlamentom, zlasti pri vprašanjih, kot so širitev euroobmočja, plačilni sistemi ter deseta obletnica ekonomske in monetarne unije.

(DE) Najprej bom na kratko povzel gospodarske trende v obdobju od leta 2007 do leta 2008 ter pojasnil ukrepe denarne politike, ki jih je sprejela ECB. Nato bom komentiral točke in predloge, ki ste jih izpostavili v predlogu resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2007.

predsednik Evropske centralne banke. − Leta 2007 je ECB delovala v izzivov polnem okolju z naraščajočimi in spremenljivimi cenami izdelkov ter od druge polovice leta 2007 s povečano negotovostjo, ki izhaja iz stalnega izboljševanja finančnih trgov po svetu, kar je omenil poročevalec. Kljub temu razvoju dogodkov se je gospodarstvo na euroobmočju leta 2007 še naprej razvijalo po stabilni stopnji, pri čemer je realni letni BDP zrasel za 2,7 %.

V prvi polovici leta 2008 se je nadaljevala zmerna trajna rast realnega BDP, čeprav lahko medčetrtletni profil pokaže znatno volatilnost zaradi začasnih dejavnikov, ki so delno povezani z vremenom. Zato je pomembno, da se pri ocenjevanju razvoja rasti osredotočimo na srednjeročne trende.

V prihodnosti bi morala rast v nastajajočih državah še naprej ostati okrepljena, pri čemer bi podpirala tuje povpraševanje na euroobmočju. Na domači strani ostajajo gospodarski temelji euroobmočja trdni, pri čemer na euroobmočju ni večjega neravnovesja. Stopnja brezposelnosti in udeležba delovne sile sta v zadnjih letih znatno narasli, pri čemer stopnja brezposelnosti v zadnjih 25 letih nikoli ni bila tako visoka.

Glede na to še vedno obstaja velika negotovost v zvezi z napovedmi rasti, pri čemer so negativna tveganja večinoma povezana z dodatnim nepričakovanim povišanjem cen izdelkov, mogočimi dodatnimi prelitji od trajne napetosti na finančnih trgih do realnega gospodarstva in povečanih zaščitnih teženj.

Glede razvoja cen je bila leta 2007 povprečna letna inflacija po HICP na euroobmočju 2,1 %, kar je malo nad opredelitvijo ECB glede stabilnosti cen. Vendar je ob koncu leta zaradi znatnega povišanja cen nafte in hrane inflacija bistveno presegla stopnjo 2 %. Od takrat se je inflacija na euroobmočju še dodatno povečevala, pri čemer je v valu ponovnega strmega povišanja cen izdelkov sredi leta 2008 dosegla skrb vzbujajočo raven okoli 4 %. V prihodnosti bo letna raven inflacije po HICP nekaj časa najbrž ostala znatno nad ravnjo, ki je v skladu s stabilnostjo cen, pri čemer se bo delno umirila šele leta 2009.

Tveganje za stabilnost cen v srednjeročnem obdobju je leta 2007 nedvomno predstavljala naraščajoča inflacija, ki se je v zadnjih mesecih še povečala. Ta tveganja zajemajo mogočo nadaljnjo rast cen izdelkov ter nepričakovano povečanje posrednih davkov in vladno nadzorovanih cen. Poleg tega je Svet ECB zelo zaskrbljen, da bi lahko določanje cen in plač prispevalo k povečevanju inflacijskega pritiska prek širokih sekundarnih učinkov. V nekaterih regijah euroobmočja se prvi znaki že pojavljajo. V tem okviru so zlasti skrb vzbujajoči indeksacijski sistemi za nominalne plače, ki se jim je treba izogibati.

Kot leta 2007 je v prvi polovici leta 2008 denarna analiza še naprej potrjevala prevladujoča navzgor usmerjena tveganja za stabilnost cen v srednje- do dolgoročnem obdobju. V skladu s strategijo denarne politike menimo, da je izrazita osnovna rast denarja in kreditov na euroobmočju v zadnjih nekaj letih ustvarila navzgor usmerjena tveganja za stabilnost cen.

Da bi Svet ECB omejil prevladujoča navzgor usmerjena tveganja za cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju, je marca in junija 2007 dodatno prilagodil naravnanost denarne politike. Po obdobju nenavadno visoke negotovosti v okviru popravkov na finančnih trgih je julija 2008 Svet ECB izklicno obrestno mero glavnih operacij refinanciranja v eurosistemu dvignil na 4,25 %. To dejanje poudarja trdno odločenost Sveta ECB, da prepreči sekundarne učinke in ohrani dolgoročnejša pričakovanja za inflacijo trdno v skladu s stabilnostjo cen. To je prispevek denarne politike ECB k ohranjanju kupne moči v srednjeročnem obdobju ter k podpiranju trajnostne rasti in zaposlovanja na euroobmočju.

Po odločitvi za dvig stopenj prejšnji teden bo glede na sedanjo oceno Sveta ECB naravnanost denarne politike prispevala k doseganju stabilnosti cen v srednjeročnem obdobju. Še naprej bomo zelo pozorno spremljali celotno dogajanje v prihajajočem obdobju.

V osnutku resolucije izpostavljate številna vprašanja, ki so za ECB pomembna. Zagotavljam vam, da bomo skrbno upoštevali pravkar izpostavljene pripombe ter vse pripombe, ki so v resoluciji, ter vam v skladu s tem poročali.

Naj na kratko predstavim nekaj teh točk. Glede strategije denarne politike naj najprej povem, da se strinjam s pozitivno oceno strategije denarne politike ECB, ki jo je predložil odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Naš dvostebrni okvir zagotavlja, da se pri sprejemanju odločitev glede denarne politike dosledno in sistematično upoštevajo vse informacije, pomembne za oceno tveganja za stabilnost cen.

Leta 2007 je Svet ECB v eurosistemu sprožil raziskovalni program za dodatno povečanje svoje denarne analize, kakor je tudi predlagano v osnutku resolucije za nadaljnje izboljševanje analitične infrastrukture ECB.

Glede preglednosti se prav tako strinjam s priznanjem odbora, da omogočanje dostopa javnosti do zapisnikov Sveta ECB morda ni priporočljivo. Takšen ukrep bi pozornost usmeril k posameznim položajem, saj je na euroobmočju petnajstih in zelo kmalu šestnajstih držav položaj kolegialnega nosilca odločanja, Sveta ECB, kolegija tisti, ki je pomemben. Prav tako bi lahko izvajal pritisk na člane Sveta ECB, da pri sprejemanju odločitev glede denarne politike opustijo svojo potrebno perspektivo euroobmočja.

Kot je bilo že poudarjeno ob preteklih priložnostih, obravnavam uvodno izjavo, ki jo navajam v imenu Sveta ECB na mesečni tiskovni konferenci, kot enakovredno temu, čemur druge banke pravijo „povzetek zapisnika“. Skupaj s časom za vprašanja in odgovore uvodna izjava v dejanskem času zagotovi izčrpen pregled sedanje naravnanosti denarne politike pri Svetu ECB. Ta komunikacijski instrument smo uporabili tudi pri oblikovanju pričakovanj finančnega trga.

Glede davčne politike se ECB strinja z izraženim mnenjem, da morajo vse države članice v celoti spoštovati pakt za stabilnost in rast. Za leto 2008 je na euroobmočju predvideno ponovno povečanje stopnje skupnega davčnega primanjkljaja. Obstaja jasno tveganje, da nekatere države ne bodo izpolnile določb preventivnega dela pakta za stabilnost in rast. Doseganje trdnih in trajnih proračunskih položajev ter na tej podlagi dopuščanje prostega delovanja samodejnih stabilizatorjev je po našem mnenju najboljši prispevek davčne politike k makroekonomski stabilnosti.

Osnutek resolucije omenja tudi tveganja, ki jih predstavljajo gospodarske razlike med državami euroobmočja, ki delno izražajo strukturno togost ter/ali neustrezne nacionalne politike. Jasno je, da denarna politika ne more reševati gospodarskih razlik med državami euroobmočja.

Da bi se izognili dolgotrajnemu obdobju nizke rasti in visoke stopnje brezposelnosti ali pregrevanja kot odzivu države na nesorazmerne pretrese, bi morali na nacionalni ravni uvesti reforme za povečanje prožnosti ob takšnih pretresih. Te zajemajo dobro načrtovane strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter spodbujanje prožnosti trga delovne sile.

Naj še enkrat poudarim, da obstaja potreba po jasnem spremljanju nacionalnega razvoja konkurence, tudi stroškov dela na enoto, saj je nadomestitev naknadnih izgub konkurence težavna naloga. V tem okviru podpiramo poziv Parlamenta k odgovornim plačnim in cenovnim politikam.

Naj zdaj preidem k vprašanjem, ki jih poudarjajo popravki finančnih trgov za preprečevanje in upravljanje kriz, ki so prav tako pomemben del analize Parlamenta.

Glede preprečevanja kriz je popravek na trgu izpostavil vprašanja za nadzornike in centralne banke. Nadzorniki bi si morali dodatno prizadevati za uveljavljanje sodelovanja in izmenjave informacij na čezmejni ravni. Zelo je pomembno, da še bolj izkoristimo možnosti Lamfalussyjevega okvira. Svet za ekonomske in finančne zadeve se je strinjal z nekaterimi ukrepi v zvezi s tem, zato je zdaj treba pozornost preusmeriti k izvajanju teh usmeritev.

Popravek na trgih po našem mnenju ni zagotovil nobenih prepričljivih dokazov za pregled sedanjega nadzornega okvira, na primer prek ustanavljanja novega organa za nadzor EU. Centralne banke, skupaj z ECB, so bile zelo učinkovite pri prepoznavanju slabosti in tveganj v finančnem sistemu, ki so se uresničili s širjenjem pretresa. O tem ne bom podrobno govoril.

Pri iskanju rešitve za obvladovanje kriz je glavno vprašanje, ki se je pojavilo med pretresom, povezano s potrebo po neoviranem pretoku informacij med centralnimi bankami ter nadzorniki med širjenjem krize. Centralne banke bi lahko za učinkovito opravljanje svojih funkcij pri obvladovanju krize potrebovale informacije o nadzoru. To velja za Eurosistem in za vse centralne banke. Nadzorniki bi lahko imeli korist od informacij centralnih bank. Zato ECB izrazito podpira načrtovano uveljavljanje pravne podlage EU za izmenjavo informacij med centralnimi bankami in nadzorniki.

Naj končam z nekaj pripombami v zvezi s povezovanjem evropskih plačilnih sistemov. Zadovoljni smo zaradi pozitivne ocene v osnutku resolucije o SEPA in TARGET2. Svet ECB se bo v prihajajočem tednu odločil o nadaljevanju pobude Eurosistema TARGET2-Securities. Na našo pobudo so se vse večje centralne depotne družbe odzvale pozitivno, kar je pomembno.

  Jean-Claude Juncker, predsednik euroskupine in član Evropskega sveta – (FR) Gospod predsednik, gospod poročevalec, gospe in gospodje, najprej čestitam vašemu poročevalcu za njegovo delo. To je dobro poročilo, ki zajema vse bistvene točke.

Veseli me, da je iz dela vašega odbora in poročila vašega poročevalca razvidno, da so mnenja vašega parlamenta skladna z mnenji, ki jih je euroskupina, ki ji imam čast predsedovati, že večkrat izrazila. Ta konsenz, to široko zbliževanje stališč je povezano zlasti z operacijami in dejavnostmi Evropske centralne banke, ki je kot vedno navdušena nad pohvalami vašega parlamenta in vlad, ki jih tukaj predstavljam.

Ta pripomba je zlasti pomembna glede na številne kritike, namenjene centralni banki v zadnjih tednih in mesecih, ko je bilo treba uvesti veliko različnih ukrepov za finančno krizo, ki je zajela cel svet. Evropska centralna banka, ki so jo najprej kritizirali, da je preveč dejavna, je z zadovoljstvom opazila, da so vsi ostali pomembnejši denarni organi sprejeli njene instrumente in metode.

Prav tako se strinjamo s poročevalcem, ko poziva euroskupino, svet za ekonomske in finančne zadeve na splošno ter našo banko, naj iz krize, s katero se soočamo, izluščimo ustrezne finančne sklepe, zlasti glede spremljanja trgov in preglednosti, ki jih bomo morali dodati našim sedanjim mehanizmom.

Boj proti inflaciji je glavna skrb naših sodržavljanov. Zdaj vse raziskave kažejo, da so ljudje še vedno zaskrbljeni zaradi izgube kupne moči in strahu pred posledicami te izgube kupne moči. Zato je pravica in dolžnost centralne banke, da zagotovi stabilnost cen, kar je po ustanovni maastrichtski pogodbi določeno kot cilj za Evropsko centralno banko.

Poleg tega ne bomo naklonjeni preprosti zamisli, da je centralna banka kot denarni nadzorni organ edini organ, ki je odgovoren za stabilnost cen in boj proti inflaciji. Inflacija in boj proti inflaciji sta prav tako skrb in obveznost vlad na euroobmočju. Tudi one morajo z dopolnitvijo denarnih politik, ki jih izvaja centralna banka, uvesti trdne politike, ki bodo lahko podpirale stabilnost cen.

Zato so vlade euroskupine določile, da si bodo v zvezi z omejevanjem plač najprej zelo prizadevale zagotoviti, da bodo plače in javni sektor ostali pod nadzorom. Zato smo trdno odločeni, da bomo storili vse, da se izognemo nepotrebnemu povečanju posrednih davkov, to pomeni DDV in tudi trošarin. Odločno smo sprejeli obveznost, da bomo storili vse, kar lahko, da cene ne bodo prerasle meje zdrave pameti.

Nihče ne more govoriti o inflaciji in stabilnosti cen, ne da bi omenil neodvisnost centralne banke, kot je to storil vaš poročevalec v svojih pisnih in ustnih poročilih.

Še enkrat poudarjam, da je neodvisnost centralne banke temeljno načelo ekonomske in monetarne unije, da je neodvisnost centralne banke del pakta, na katerem temelji ekonomska in monetarna unija, da pri prizadevanju za ustavno pogodbo in posledično preoblikovanje lizbonske pogodbe nobena vlada ni predlagala niti najmanjše spremembe splošnih pristojnosti centralne banke, ki se osredotočajo na stabilnost cen. Zato menim, da bomo nekega dne morali končati nepomembno in nesmiselno razpravo, ki nima nič skupnega z dejanskimi razmerami. To ne pomeni, da nismo upravičeni do kritiziranja banke, do podpiranja in svetovanja pri njenem uspešnem delovanju, vendar se v njeno neodvisnost ne smemo vmešavati.

Denarne politike ne smemo preobremeniti z odgovornostjo. Pogodba centralni banki nalaga cilj stabilnosti cen. Njenim pristojnostim ne smemo dodati veliko različnih gospodarskih ciljev, ampak moramo slediti pravilu skladnosti, ki zahteva, da banki ne smemo poskusiti naložiti preveč političnih ciljev. Na voljo ima instrument za ukrepanje, in sicer denarno politiko, ki deluje podporno in odločno.

V zvezi z devizno politiko sem v poročilu gospoda Schmidta opazil rahlo nejasnost, in sicer v tem, da daje vtis, da je devizna politika edino, če ne izključno področje centralne banke. Strinjam se s tem, da ima centralna banka vodilno vlogo na katerem koli področju, povezanem z devizami, ampak bi vas rad kljub temu opozoril na določbe Pogodbe, ki v zvezi z devizno politiko dodeljujejo deljeno pristojnost Evropski centralni banki in vladam. Sicer z Evropsko centralno banko glede devizne, denarne in strukturne politike poteka uspešen dialog, h kateremu prispevajo vsi.

Zato sva z gospodom Trichetom v sklopu tega rednega dialoga prejšnjega novembra odpotovala na Kitajsko, da bi s kitajskimi oblastmi razpravljala o devizni politiki, pri čemer bova to storila še enkrat pozneje letos.

Manjša nejasnost, ki sem jo opazil v poročilu vašega odbora, je povezana z zunanjo zastopanostjo euroobmočja. Tudi v tem primeru centralna banka ni izključno odgovorna za sprejemanje potrebnih ukrepov za okrepitev mednarodne vloge euroobmočja, kar je nasprotno od zapisanega v poročilu. To je še eno področje, na katerem so pristojnosti deljene.

  Thomas Mann, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Pozdravljam oba Jean-Clauda, predsednika Tricheta in predsednika Junckerja.

(DE) V Frankfurtu na Majni, v mestu, v katerem sta bila uvedena nemška marka in euro, smo 2. junija praznovali deseto obletnico evropske ekonomske in monetarne unije. Zaradi ECB se je euro mednarodno uveljavil, medtem ko je stabilnost cen vedno ostala prednostni cilj. Logično je bilo, da je pred nekaj dnevi ECB uporabila svoje najučinkovitejše orožje, da je vplivala na osnovno stopnjo in jo dvignila za četrtino odstotka. Cilj pri tem je bil in je še vedno obvladovati inflacijska tveganja, ki so jih ustvarili visoki življenjski stroški z naraščajočimi cenami bencina in nafte.

Tokrat je ECB svoje ukrepe objavila tedne vnaprej. Spomladi je delovala drugače: delovala je v širokem obsegu v nekaj urah. Poročilo gospoda Schmidta, dobro poročilo, pri katerem sva dobro sodelovala, se s tem zlasti strinja. V drugi polovici leta 2007 je nepremičninski trg razpadel. V krizi s povečanim tveganjem so se banke in zavarovalnice, ki so špekulirale, znašle v težavah. ECB je hitro omogočila ustrezna sredstva in s tem preprečila čezmejni razpad.

Ta hitrost in učinkovitost sta dokaza trdnih dejanj, ki temeljijo na konkurenčnosti in večjem zaupanju v vašo institucijo. Menim, da so odločitve ECB na splošno pregledne, temeljijo na dobrem pretoku informacij in odprtih ciljih. V denarnem dialogu nam v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ECB redno poroča o odločitvah v zvezi s finančno politiko.

Po mojem mnenju objava zapisnikov sej odbora, k čemur se večkrat poziva, ni preveč smiselna. Preprečiti je treba nacionalni vpliv. Potrebna je neomejena neodvisnost. Gospod predsednik, ponavadi imamo poslanci številne priložnosti za kritiziranje. Danes bom zelo pohvalil izrečeno, pri čemer menim, da so podjetja in državljani v dobrih rokah. Na eni strani se zahvaljujem gospodu Trichetu in vaši banki, ECB v Frankfurtu na Majni, medtem ko se na drugi strani seveda zahvaljujem občudovanja vrednemu Jean-Claudu Junckerju.

  Manuel António dos Santos, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, gospod Juncker, gospod Trichet, najprej naj povem, da je bil glavni cilj tega poročila analizirati dejavnosti Evropske centralne banke leta 2007. Vendar se razprava v odboru za monetarne zadeve očitno ni mogla izogniti analizi prihodnjih izzivov denarne politike Evropske unije in njenih nadzornih organov.

V zvezi s pristojnostjo Evropske centralne banke (ECB), kot je določena s pogodbami, moramo priznati vrednost njenega dela leta 2007. Čeprav se ni mogla izogniti denarni turbulenci in posledični krizi pri gospodarski rasti, ki jo prestajamo, ji je uspelo omejiti številne negativne posledice sedanjih razmer. Menim, da glavno vprašanje ostaja, ali nam bodo sedanji instrumenti Evropske unije omogočili, da dokončno premagamo resno krizo v svetovnem gospodarstvu in njene posledice za Evropo.

Kriza ne pomeni nujno katastrofe. Vendar lahko le s pravilno vizijo prihodnosti, ki je neobremenjena z zastarelimi običaji in osredotočena na nove pojavitve, s katerimi se moramo spopasti in jih premagati, preprečimo, da kriza postane katastrofa. Nesprejemljivo je, da neskladnost opravičujemo z veljavnimi pravili, pri čemer moramo prispevati k razpravi o politiki z nastankom predlogov, ki poskušajo spremeniti sedanje razmere.

Poročilo gospoda Schmidta predstavlja nekaj načinov za napredovanje: izboljšati sodelovanje med centralnimi bankami in nadzornimi organi v prizadevanjih za uskladitev finančne deregulacije in regulacije; ustvariti okvir za vlogo finančnega poslovanja ECB; spodbujati usklajevanje gospodarskih politik med euroskupino, Komisijo in ECB; izboljšati preglednost sprejemanja odločitev; zlasti zagotavljati informacije, ki javnosti omogočajo razumevanje ukrepov ECB; spodbujati strukturne reforme vodstva banke; zelo previdno upravljati obrestne mere, pri čemer se je treba izogibati špekulativnim intervencijam in neustreznim popuščanjem na trgu zato, da niso ogroženi investicijska politika, ustvarjanje delovnih mest, strukturna reforma in gospodarska rast. Ne glede na vse to, ki že obsega veliko zadev, moramo prav tako razumeti, da se soočamo s težavno gospodarsko in socialno krizo, katere obsega še ne poznamo. Vendar vemo, da se bodo razmere znatno poslabšale, preden se bodo izboljšale.

Ne delamo si utvar, da bodo sredstva, ki so nam na voljo, zagotovila rešitev sedanjih težav. Prepoznavanje razmer ne pomeni neuspešnosti, vendar raje zdravo pamet. Najbrž smo na pragu prepoznavanja političnih rešitev težav. To zagotovo ni konec sveta in še manj konec zgodovine. ECB lahko prosimo le za sodelovanje, konkurenčnost, preglednost in prožnost glede njenih pristojnosti ter da jih nikoli ne preseže.

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Trichet in gospod Juncker, gospe in gospodje, pridružujem se pohvalam prejšnjega govornika. ECB je res ravnala ustrezno in konkurenčno že na začetku finančne krize, pri čemer bi bila brez te odločenosti kriza najbrž precej hujša. Kriza še ni končana, vendar je s svojo odločnostjo banka pokazala svojo verodostojnost, postala je nekakšen model za konkurenčno ukrepanje centralne banke in zgled za druge centralne banke.

Vendar se bojim, da ima centralna banka pred sabo še vedno najtežji del. Naslednjih osemnajst mesecev bo zares odločilnih glede tega, ali lahko banka še naprej ohrani svojo verodostojnost. Upam, da jo lahko. Soočamo se s hitro rastočimi cenami nafte in surovin, z naraščajočimi cenami hrane in inflacijo. Gospod Trichet je govoril o 4 % na euroobmočju. V številnih državah članicah je dejansko 6 %, pri čemer je euro neverjetno trden.

Zato je tveganje za stagnacijo in inflacijo zelo realno. Zagotoviti moramo, da to tveganje resnično odpravimo v zgodnji fazi. Zato se v teh okoliščinah strinjam z dejstvom, da se je centralna banka dokazala z odločitvijo o obrestnih merah prejšnji teden. Nedvomno je in bo še naprej naša glavna naloga boj proti inflaciji.

Ko je Nemčija prestajala obdobje stagnacije in inflacije pred nekaj desetletji, je kancler Schmidt rekel, da se mu zdi petodstotna inflacija boljša od petodstotne brezposelnosti. S tem je neposredno nasprotoval zvezni banki. Izkazalo se je, da je bila odločitev zvezne banke, da se takoj in odločno spopade z inflacijo, pravilna. Nemčija je stagnacijo in inflacijo premagala hitreje od številnih drugih držav.

Za centralno banko nimam nasveta. Bolj kot kdor koli drug ve, kaj mora storiti. Imam tri želje. Dve sta se mi že izpolnili. Rad bi videl, da se dialog med centralno banko in euroskupino ter gospodom Junckerjem, predsednikom euroskupine, neovirano nadaljuje. Menim, da se to zdaj dogaja. Rad bi videl tesnejše sodelovanje med centralno banko in med centralnimi bankami ter nadzornimi organi. Tudi to že poteka.

Nazadnje bi rad, pri tem sem od gospoda Tricheta prejel negativen odgovor, da bi bili bolje obveščeni o sprejemanju odločitev. Ne zanimajo nas imena, vedeti hočemo le, ali je bila odločitev sprejeta z majhno ali veliko večino in ali se je o odločitvi veliko razpravljalo.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, nisem strokovnjak za denarne zadeve, vendar poskušam razumeti, kaj je vzrok sedanje krize z energijo in hrano, pri čemer sklepam, da vstopamo v novo obdobje.

Vstopamo v obdobje, v katerem so viri na planetu omejeni. Zakaj? Ker imamo prevladujoč gospodarski model, ki izhaja iz 20. stoletja in ki ga je zasnovala ter upravljala milijarda državljanov srednjega razreda v Evropi, Združenih državah in na Japonskem ter majhne elite drugod po svetu. To je bil svet v 20. stoletju.

V 21. stoletju bo na svetu za več sto milijonov ljudi iz srednjega razreda več, to je na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji, Južni Afriki, Nigeriji, Mehiki, Braziliji in drugih državah. Zato ima naš sedanji gospodarski model sistemsko napako. Sistem ni upošteval, da so viri omejeni. Kje naj ulovimo ribe, če Kitajci pojedo toliko rib kot Japonci? Kje naj nabavimo bencin, če vsi Indijci vozijo poceni avtomobile? Kje bomo našli premog za jeklarne po vsem svetu, če se bodo nastajajoče države razvijale v skladu z obstoječimi tehnologijami? To je globoka kriza.

Zato imam tri posebna vprašanja. Prvo je špekulacija. Špekulacija dejansko ni množično gibanje, vendar kaj lahko storimo za državljane, ki jih bremenijo naraščajoče cene, medtem ko imata družbi Total in Eon ter druge družbe dobiček? Gospod Juncker, predlagali ste zamisel o obdavčitvi špekulacije. Ali je pri tej zamisli že doseženega kaj napredka, saj mislim, da državljani od nas politikov hočejo, da ukrepamo?

Moje drugo vprašanje je: Kako lahko hitro ukrepamo, da bo evropsko gospodarstvo manj odvisno od zlasti uvožene nafte in plina ter njunih cen? Ali ne bi mogli razmisliti o večjem naložbenem programu s pomočjo Evropske investicijske banke za posodobitev stavb, javnega prevoza in tudi na primer vgraditev električnih motorjev in drugih sistemov v mala in srednje velika podjetja? Menim, da je to edini način za zmanjšanje porabe, ker cen ne nadzorujemo.

Tretja točka je povezana s sistemom indeksiranja plač. Gospod Trichet, vi in jaz zasluživa dovolj, da naju cene energije in hrane ne bodo preveč prizadele. Nedvomno zaslužite več kot jaz, vendar hkrati pravite, da bi morali odpraviti nacionalne sisteme indeksiranja, ki jih imamo v Luksemburgu in Belgiji. Gospod Juncker, ali ni to edini način, da ljudje dobijo dodaten prihodek v času, ko so cene zelo visoke? Ne razumem prav dobro, zakaj tako nasprotujete sistemu indeksiranja.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Hvala, gospod predsednik. Pozdravljam tudi gospoda Tricheta, predsednika Evropske centralne banke, in gospoda Junckerja.

Najprej čestitam gospodu Trichetu za letno poročilo, ki ga je pravkar predstavil. Euroobmočju ne kaže dobro, to je treba odkrito priznati. Bojim se, da se bodo v prihodnjih letih številni dvomi, izraženi ob uvedbi eura, uresničili. Po nekaj letih blaginje bomo zdaj videli, ali lahko Evropska centralna banka ohrani nizko inflacijo.

Euroobmočje ima enotno denarno politiko, vendar ima vsaka od njegovih šestnajstih držav lastno gospodarsko politiko. Šestnajst držav, vsaka z lastnim HICP in lastno politiko za spodbujanje zaposlovanja. Zadnji dvig obrestne mere Evropske centralne banke pomeni pri štiriodstotni inflaciji na euroobmočju, da je dejanska obrestna mera 0,25 %. Vendar ta obrestna mera ni dovolj za boj proti naraščajoči inflaciji in nevarnosti recesije v vsaki državi članici.

Ali lahko gospod Trichet oceni, koliko bo instrument, ki ga imamo na voljo, ustrezen v prihodnjih letih?

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Podpiram mnenje, da poteka v državah Evropske unije sedanji sorazmerno stabilen gospodarski razvoj zaradi uvedbe eura, postopne širitve euroobmočja in uporabe doslednih gospodarskih politik skupaj s previdnim pristopom Evropske centralne banke.

Prav tako ni dvoma o tem, da te dejavnosti postajajo manj pregledne zaradi dinamične rasti števila in raznolikosti dejavnosti na finančnih trgih. Posledica tega je naraščajoče tveganje, ki lahko potencialno škodi skupinam dobaviteljev in potrošnikov ter tudi gospodarstvom celotnih narodov. Posledično obstaja potreba po namestitvi širšega okvira EU za finančni nadzor in dejavnejšem vključevanju Evropske centralne banke v nadzor za reševanje kakršnih koli težav v finančnem sistemu.

Strinjam se z gospodom Schmidtom, da bo tesnejše sodelovanje med centralnimi bankami in nacionalnimi nadzornimi organi postalo neizogibno. Cilj je ohraniti stabilnost na finančnih trgih, zlasti z upoštevanjem vse bolj povezanih finančnih sistemov. V današnjem času so stvari, povezane z ekologijo, povezane tudi s finančnimi trgi. Brez sodelovanja drugih velikih akterjev, kot so Združene države, Rusija, Japonska, Kitajska, Indija ter drugi, bo nemogoče biti uspešen v svetovnem okviru.

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, gospod Trichet, gospod Juncker, predsednik Evropske centralne banke in predsednik euroskupine se strinjata, da je v desetih letih obstajal usklajen dogovor o sorazmernih vlogah različnih politik. Centralna banka in denarna politika sta odgovorni za zagotavljanje stabilnosti cen, pri čemer morajo biti javni računi uravnoteženi v srednjem obdobju ter druge politike ustvarjati gospodarsko rast in rast zaposlovanja.

Ko gredo stvari narobe, začnemo dvomiti o tem modelu. Lastno odgovornost začnemo prelagati na evropske institucije. Nekateri krivijo gospoda Tricheta, drugi gospoda Junckerja. Če se bo položaj še poslabšal, bo na koncu kriv gospod Pöttering.

V tem času menim, da je pomembno ohraniti ustaljeno smer, pri čemer je gospod Trichet dober voditelj, ter model, ki nam je omogočil, da smo toliko dosegli.

Dodal bom nekaj besed o cenah. Res je, kot je povedal gospod Juncker, da smo pri tej zadevi odgovorni vsi ter da morajo vlade ukrepati; to je zadeva, ki jo bo treba pregledati, ko se bomo spopadli s prožnostjo trga, ko bomo izdelali strategijo, ki bo sledila lizbonski strategiji.

Vendar mora pobudo pri eni zadevi prevzeti centralna banka. Ljudje pravijo, pri čemer nimam številčnih podatkov, da gre dvig cen delno pripisati finančnim špekulacijam; prenos denarja s trga drugorazrednih hipotekarnih posojil in trga spremenljive obrestne mere na terminski trg je delno odgovoren za take razmere, pri čemer bomo morali glede tega ukrepati vsi.

Glede institucionalne strukture se strinjam s poročevalcem gospodom Schmidtom, da zdaj verjetno ni primeren čas za objavo celotnih zapisnikov. Vendar menim, da bi bilo primerno objaviti povzetek zapisnikov ter menim, kar je še pomembneje, da bi nam centralna banka morala sporočiti, koliko pomembna sta zanjo dva stebra, na katerih temelji strategija pri sprejemanju odločitev za povečanje preglednosti in ozaveščanja trga.

Prav tako menim, da potrebuje povečano gospodarsko upravljanje protiutež, ravnovesje: vendar za to ni kriv gospod Trichet. Krivi smo mi, ker še nismo sprejeli lizbonske pogodbe, pri čemer si želim, da bi to čim prej storili.

  Pervenche Berès (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospod Trichet, gospod Juncker, najprej se zahvaljujem poročevalcu za njegovo odlično opravljeno delo. Menim, da so prispevki vseh ustvarili rezultat, ki pojasnjuje razmere; sporočilo je morda malce preohlapno, vendar menim, da vsebuje koristne elemente.

Gospod Trichet, vaši govori poleti leta 2007 so naredili vtis na vse. Cenimo dejstvo, da ste nemudoma poročali odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Vendar ste zdaj zvišali stopnje v razmerah, v katerih smo vsi prepričani, da kriza še ni za nami ter da bodo slabe novice, tudi iz večjih evropskih bank, še sledile.

Ko smo se srečali prejšnjega decembra, ste nam povedali, da dejansko pričakujete triodstotno inflacijo leta 2008 ter da se bodo nato zadeve umirile. Zdaj imamo štiriodstotno inflacijo, pri čemer nam pravite samo to, da ste zvišali stopnje za četrtino točke. Vendar ali boste z uvoženo inflacijo lahko upoštevali to v kratkoročnih in srednjeročnih obdobjih ob tveganjih za rast in tako za zaposlitev, ki se jih vsi zavedamo, če naj vaša strategija ostane tako previdna glede stabilnosti cen?

Zdi se mi, da bomo zaradi pojava, ki ga je omenil gospod Turmes in ga lahko opišemo kot vstopanje Evropske unije v drugo fazo globalizacije, ponovno ocenili orodja, ki smo jih imeli na voljo pri spopadanju s prvo fazo globalizacije. Ta prva faza je spodbujala stabilnost cen ali na vsak način znižanje cen potrošniškega blaga, kar je zlasti povezano s premestitvijo.

V tej novi fazi imamo zdaj novo ravnovesje ter nov model, v katerem so države, ki so bile nekdaj nastajajoče države, zdaj v celoti oblikovane, tudi pri svojem dostopu do surovin, pri čemer to vpliva na cene, česar se vsi zavedamo.

Zato v teh okoliščinah temeljno vprašanje zdaj ni stopnja deviznega tečaja, ampak nabava zalog nafte v eurih in sposobnost Evropske unije, zlasti njenega euroobmočja, da deluje enotno, zato da bomo lahko po desetih letih od uvedbe eura prispevali k usklajenemu in odgovornemu dialogu med glavnimi svetovnimi valutami za zagotavljanje najboljšega deviznega tečaja za našo rast. Te pripombe namenjam gospodu Trichetu in gospodu Junckerju, ker je gospod Juncker upravičeno izpostavil pristojnost euroskupine ter sveta za ekonomske in finančne zadeve na tem področju, vendar njihovi predstavniki nikoli ne pridejo v ta odbor ali Parlament.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Naj izpostavim, da je med našim mandatom Evropska centralna banka zaradi svojega dobrega dela napredovala od ene od številnih svetovnih centralnih bank do vodilne v svetu v centralnem bančništvu. Danes se sooča z novim izzivom vzpostavljanja svoje vse pomembnejše vloge v globaliziranem svetu.

Hočemo, da banka poveča svojo vlogo napovedovanja in spremljanja makroekonomske in finančne stabilnosti, saj bi bilo ustrezno trditi, glede na to, da večina kriz danes izhaja iz tretjih držav, da Evropski centralni banki ni uspelo izdelati natančne napovedi razpona krize in njenih mogočih učinkov. Kako bi lahko izboljšali razmere? Najprej bom omenila tesnejše sodelovanje med gospodarsko in denarno politiko. Tretji svet zdaj vstopa v fazo liberalizacije cen, pri čemer mi je to področje zelo znano, saj predstavljam Litvo. Trajala bi lahko dlje in Evropa bi tako bila pod velikim pritiskom glede cen. Vendar lahko ta pritisk premagamo z našo denarno politiko, ki bi naše gospodarstvo bolj obdavčila. Druga možnost je, da bi državam v razvoju pomagali urediti njihovo davčno politiko in stabilizirati cene. To bi lahko storili s tesnejšim sodelovanjem pri Mednarodnem denarnem skladu in povezovanjem s Svetovno banko. To je eno od mogočih orodij, ki bi lahko pomagalo pri obvladovanju inflacije v državah v razvoju ter tudi razbremenilo Svetovno banko pri prilagajanju denarne politike.

Zaskrbljena sem še glede enega vidika, in sicer glede evropskega sistema poravnave. Kljub znatnemu prispevku Evropske centralne banke k izvajanju SEPA in razvoju varnostnega sistema TARGET2 je težava bolj zapletena.

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, letno poročilo Evropske centralne banke, kot kaže, ne omenja nekaterih teženj, ki so se razvile v zadnjih letih. Medtem ko smo lahko do zdaj govorili o evropski banki v Frankfurtu, ki deluje zares neodvisno, v zadnjem času opažamo poskuse največjih evropskih držav, da bi izvajale pritisk na ECB in vplivale na njene odločitve.

To je skrb vzbujajoča težnja, saj v praksi to pomeni, da je EU razdeljena na enakopravne države in na tiste, ki so bolj enakopravne od drugih. Zaradi tega bi lahko nastala dvojna merila. Države, kot je Francija ali Nemčija, imajo pravico, da izvajajo pritisk na ECB, vendar se pri manjših državah načelo neodvisnosti Evropske centralne banke od vlad držav članic Evropske unije zelo strogo uporablja. O tem govorim zato, ker je to skrb vzbujajoče dogajanje.

Za konec naj povem, da ne moremo trditi, da ima Evropa ustrezen in stabilen finančni sistem. To je nekaj, kar se razvija. Nenavaden primer tega je London, ki je najpomembnejše finančno središče v Evropski uniji, čeprav je prestolnica države zunaj euroobmočja.

  Luca Romagnoli (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, euroobmočje trpi zaradi cen energije, ki jih ne morejo nadzorovati ne ECB in Unija ne vlade. Nemški minister za finance Peer Steinbrück vam je povedal, da sta gospod Trichet in ECB nato objavila, da nameravajo podpreti banke, ki se soočajo s težavami. Sprašujem se, kdaj bo ECB objavila, da želi podpreti državljane, ki nimajo dovolj denarja do naslednjega prihodka, tako da bo zmanjšala ceno denarja in banke prisilila k zaračunavanju obrestnih mer, ki ne bodo tako škodljive, kot zdaj?

Ohranjanje rasti je pomembnejše od ohranjanja visoke vrednosti valute. To je politika dolarja, do katere ECB ni izdelala učinkovitega odziva. Gospod Schmidt želi okrepiti vlogo in avtoriteto ECB, medtem ko sam spadam med tiste, ki dvomijo o neodvisnosti ECB. Zaradi uvedbe eura imamo nedvomno nekaj koristi: nekatere koristi, ki jih je omenil gospod Schmidt, so nedvomne, vendar ni niti beseda namenjena jasnim škodljivim vplivom za vsakega državljana na euroobmočju, ki je utrpel pravo inflacijo, ki je znatno višja od uradnih številk in je rezultat obsežnih špekulacij, ki so spremljale uvedbo nove valute ter za nadzor katerih so ECB in institucije storile znatno premalo.

Kot piše gospod Schmidt, ECB svoje sprejemanje v javnosti zagotavlja z dejstvom, da izpolnjuje cilje, kot sta stabilnost cen in gospodarska rast, ter zato meni, da je preglednost manj pomembna; prav tako predlaga, da bi morali opustiti načelo enakosti držav članic in hoče več pristojnosti nameniti izvršilnemu odboru. Gospod Schmidt se boji, da bodo vlade v praksi izvajale pritisk na predsednika njihove centralne banke, to pomeni, da se boji, da bo politika prevladala nad financami. Menim, da drži nasprotno.

Gospod Schmidt, gospod Trichet, nikakor se ne morem strinjati s temi predlogi.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospodu Schmidtu se zahvaljujem za zelo dobro poročilo.

Naj na začetku povem, da so nekatere države članice v recesiji ali se ji približujejo, pri čemer se moramo vprašati, kaj je najpomembnejše, kar lahko v teh okoliščinah storimo. Menim, da je najpomembneje, kar lahko v teh okoliščinah storimo, da zaščitimo delovna mesta in spodbujamo ustvarjanje delovnih mest. Poglejmo razmere med letoma 1990 in 1998, ko je bilo na sedanjem euroobmočju ustvarjenih pet milijonov delovnih mest. Vendar je bilo v desetih letih med letoma 1998 in 2008, ko je bil euro uveden ter so gospod Trichet in njegovi predhodniki sledili svojim politikam, ustvarjenih skoraj 16 milijonov delovnih mest.

Zato moramo o tem razmisliti. To je zgodba o uspehu in prispevek politik, ki jim je sledila centralna banka, je treba priznati. Pohvaliti moramo tiste, ki si to zaslužijo.

Vendar ali verjamemo tej zgodbi? Razlogi za uspešnost so nedvomno predvsem v nizkih obrestnih merah, zlasti v nizki inflaciji, pri čemer menim, da ima gospod Trichet prav, ko to stalno ponavlja.

Vendar ali potrebujemo trajno rast obrestnih mer? Zdaj je čas, da to temeljiteje pregledamo. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo mirnost in premišljena dejanja. Zato imamo neodvisno centralno banko.

Vendar bom komentiral moč eura. To negativno vpliva na izvozna gospodarstva. Devizni tečaj eura v primerjavi z dolarjem in funtom šterlingom pada, pri čemer verjetno ne bo padal zaradi razlik med obrestnimi merami v Združenih državah in obrestnimi merami eura. Porast tečajev lahko med tem, ko se spopadamo z inflacijo, predstavlja dodatno tveganje za devizni tečaj eura ter prepreči potencialno gospodarsko rast med gospodarsko negotovostjo.

V času, ki mi je še na voljo, naj povem, da sem bil lansko leto poročevalec za poročilo o letnem poročilu ECB ter sem izpostavil, da imamo 223 milijard EUR v bankovcih za 500 EUR, to je 446 milijonov bankovcev. Zahteval sem, da se to razišče, zlasti zato, ker se mi zdi, da se lahko uporabijo za kriminalne namene. Morda bo gospod Trichet v svojem odgovoru povedal, kaj je bilo narejenega v zvezi z vprašanji, ki sem jih takrat postavil.

  Ieke van den Burg (PSE). - Gospod predsednik, pridružujem se pohvalam in čestitkam, ki jih je ECB prejela za svoje ukrepanje pri finančni krizi lansko leto. Vloga ECB kot zadnje možnosti zagotavljanja likvidnosti in ustvarjanja trga je bila v poročilu poudarjena, pri čemer se s tem mnenjem strinjam. Menim, da je to tudi dosegla.

V povezavi s tem menim, gospod Trichet, da je prav, da ste poudarili potrebo po boljšem dostopu do informacij in izmenjavi informacij. Pri čemer mislim, da bi lahko ECB prevzela vodilno vlogo. To smo predstavili tudi v poročilu za Parlament v odboru za ekonomske in monetarne zadeve, o katerem bomo razpravljali prihodnji teden, o reformi nadzornega sistema. Menim, da je zelo pomembno, da vzpostavimo boljšo povezavo med mikrobonitetnimi informacijami, ki jih imajo na voljo bonitetni nadzorniki, in informacijami ECB, pri čemer menim, da lahko ECB na tem področju prevzame vodilno vlogo.

Rekli ste, da nočete temeljitega pregleda nadzornih sistemov, tega nismo predlagali, vendar menim, da bi moralo biti tudi v vašem interesu, da pri tej izmenjavi informacij nismo preveč odvisni od prostovoljnega sodelovanja držav članic in nadzornih organov držav članic. Zato je pomembno, da je na tem področju več neodvisnih akterjev ter da obstajata močnejši sistem in močnejša struktura na evropski ravni.

Drugi element je sistem plačil in poravnave. Veseli me, da so predlog Target2–Securities, ki so ga izdelale ECB in druge centralne banke, centralne depotne družbe pozitivno sprejele. Menim, da bi to lahko predstavljalo pomembno podlago za dodatne izboljšave tega sistema. Prav tako vas prosim za mnenje o tem, kaj se bo zgodilo zdaj, tudi na trgu, na področju instrumentov in prostega trga za ustvarjanje bolj središčnih nasprotnih strank in boljšega nadzornega sistema.

Moja zadnja pripomba je povezana z včerajšnjim govorom gospoda Bernankeja, vendar ne bom navajala podrobnosti.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Daniel Dăianu (ALDE). - Gospa predsednica, tudi jaz čestitam poročevalcu za njegovo delo.

Letno poročilo lahko veliko govori o dosežkih ter tudi o politični zapletenosti in kompromisnih rešitvah. Sedanje stopnje inflacije v Evropi mučijo politike in državljane. Evropska centralna banka je svojo verodostojnost okrepila z dosledno politiko. Ta zmogljivost se je povečala zaradi uvoza inflacije z valom globalizacije in gospodarskega vzpona Azije.

Na žalost se bodo razmere kmalu spremenile zaradi velike rasti cen energije in hrane, ki kažejo vse večje pomanjkanje razpoložljivih virov. Pritisk rasti cen omejuje trge po vsem svetu. Stopnja inflacije na euroobmočju je najvišja v desetih letih. To je zelo skrb vzbujajoče, bližata se tudi stagnacija in inflacija.

Poleg tega je finančna kriza zelo otežila nalogo Evropske centralne banke. ECB se mora vztrajno boriti proti inflaciji, pri čemer je v tem okviru bistveno ohranjanje pričakovanj glede inflacije. Vendar so tveganja visoka. Ni jasno, koliko časa se bo zunanja rast cen nadaljevala. Pomembno je, da se izogibamo znižanju plač. Tako kot smo v preteklem desetletju govorili o omejevanju inflacije, bi si morali zdaj prizadevati za omejevanje dinamike cen in plač v prihajajočem obdobju.

Več gospodarskih razlik na euroobmočju, ki ne bo koristilo potezam Evropske centralne banke. Poleg tega morajo biti ob vse bolj globalnih trgih dejanja Evropske centralne banke pregledana v okviru ukrepov drugih večjih podobnih ustanov. Pri tem gre za razlike v obrestnih merah in splošni politični naravnanosti.

Sklepna misel. Nevarna sistemska tveganja, s katerimi se danes soočajo finančni trgi, zahtevajo boljše nadzorne okvire, večjo usklajenost med ECB, centralno banko Združenih držav in drugimi večjimi centralnimi bankami. Nevarnosti politike prelahkega denarja je treba v zvezi s tem poudariti.

  Othmar Karas (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, resnično upam, da bodo državljani Evrope seznanjeni z glavnim sporočilom te razprave. Zame je prvo glavno sporočilo te razprave, da ECB in euro nista vzroka za zaskrbljenost in težave, ampak del rešitve. Drugo glavno sporočilo je, da euro zagotavlja koristi in zaščito. Koristi državljanom celotne Evropske unije, ne le euroobmočju, političnemu projektu Evropske unije ter politiki rasti in zaposlovanja Evropske unije.

Poleg notranjega trga je euro najbolj učinkovit odgovor na globalizacijo. Globalni vplivi nas zadevajo kljub euru in Evropski centralni banki, vendar nam omogočata, da se lažje spopademo z njimi.

Zato se Evropski centralni banki zahvaljujem za trdno in usklajeno politiko, ker je v času, ko se izgublja zaupanje, nedvomno ena od tistih, ki zaupanje pridobiva.

Vendar vsem voditeljem držav in vlad ob tej priložnosti sporočam, naj ne vključujejo pakta za stabilnost in rast ter Evropske centralne banke. Če imate notranje težave in ne opravljate svojih nalog, je preveč enostavno kriviti druge. Zato moramo storiti vse, kar lahko, za izboljšanje ozaveščenosti in odpravo pomanjkanja informacij. Ne obstaja splošna ozaveščenost o povezavi med inflacijo, obrestnimi merami in stabilnostjo cen. Gospodu Junckerju sem hvaležen, ker je izpostavil, da se neposredna obdavčitev ne bo povečala, ampak zmanjšala, kadar bo to mogoče.

Prenesti moramo sporočilo, da euro ni kriv za višje cene energije in surovin. Prav tako se strinjam z dejstvom, da je sodelovanje med Evropsko centralno banko, Komisijo in finančnimi storitvami prispevalo k uspešnemu začetku izvajanja čezmejnih plačil SEPA. Uporabimo previdnost ter upravičene skrbi in strahove javnosti za začetek dialoga z njo, zagotovimo odgovore ter pojasnila, ne govorimo zgolj v prazno.

  Benoît Hamon (PSE). - (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, euro je vse dražja valuta v primerjavi z valutami naših glavnih partnerjev in konkurentov. To zlasti drži v primerjavi z dolarjem. Dejansko politika sistematičnega povečevanja referenčnih stopenj Evropske centralne banke skupaj s spremenjeno politiko centralne banke Združenih držav težavo le pospešuje. Gibanje menjalnih tečajev, ki škoduje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, je bilo predmet številnih razprav, zlasti med pomembnimi evropskimi voditelji.

Prevladujoče mnenje, zlasti v tem parlamentu, je, da ima ECB edino in popolno pristojnost za določanje trendov deviznih tečajev. ECB prek svojega predsednika odklanja izražanje kakršnih koli mnenj o tej temi, razen ohlapnih mednarodnih deklaracij. Ta položaj je nepregleden in nedemokratičen, pri čemer je zlasti v nasprotju s Pogodbo. Člen 111 Pogodbe pravi, citiram: „Če sistem deviznih tečajev za eno ali več valut nečlanic Skupnosti iz odstavka 1 ne obstaja, lahko Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z ECB ali na priporočilo ECB s kvalificirano večino oblikuje splošne usmeritve za politiko deviznega tečaja glede omenjenih valut“. Ponavljam: „lahko […] oblikuje splošne usmeritve za politiko deviznega tečaja“.

To pomeni, da si je euroobmočje dejansko zagotovilo sredstva za demokratično odločanje o svoji devizni politiki. Moje vprašanje je preprosto in je namenjeno voditeljem držav in vlad: Namesto da se pritožujejo, na kaj čakajo vlade Unije, preden bodo ukrepale?

  Cornelis Visser (PPE-DE). - (NL) Najprej čestitam gospodu Schmidtu za njegovo poročilo. Kot predstavnik Švedske, ki ni članica euroobmočja, je izdelal zelo dobro in jasno poročilo. Po mojem mnenju je v imenu Švedske izpolnil merila za članstvo.

Prejšnji teden je Evropska centralna banka zvišala obrestno mero. Očitno je, da Evropska centralna banka in njen predsednik gospod Trichet resno jemljeta mandat banke ter maastrichtska merila. Vesel sem, da je ECB neodvisna. ECB mora biti zaščitena pred političnimi spletkami, na primer nacionalnih organov oblasti, pri čemer me veseli tudi, da je gospod Juncker v imenu euroskupine to potrdil.

Evropska centralna banka se je na krizo dobro odzvala. Ukrepala je pravočasno za zagotovitev likvidnosti trgov. To je za zdaj stabiliziralo obrestne mere. Kriza v bančnem sektorju je bila opozorilo. Pomanjkanje preglednosti na področju finančnih tveganj, ki so jim izpostavljene ustanove, ustvarja izgube, ki so lahko znatne. Zdaj v Evropskem parlamentu poteka razprava o finančnem nadzoru. Evropska centralna banka ima lahko pri tem ključno vlogo, saj jo centralne banke držav članic dobro obveščajo.

Vendar Pogodba tega ne omenja. Menim, da potrebujemo tesnejše sodelovanje med centralnimi bankami in Evropsko centralno banko, finančnimi trgi ter nadzornimi organi. Evropska centralna banka bi morala pri nadzoru in pregledu imeti večjo vlogo. Ima možnost, da uredi čezmejno izmenjavo informacij, zlasti glede finančne stabilnosti. ECB je dokazala svojo vrednost. Izkoristiti moramo njene pristojnosti za okrepitev finančnega nadzora.

  Christoph Konrad (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v okviru te razprave lahko rečemo, da je ECB skala v valovitem morju. S tem se moramo strinjati. Dejansko je stabilnost cen najpomembnejša prednostna naloga v gospodarstvu; če bo tako tudi v prihodnosti, je to zgolj pozitivno.

Opazili smo, da je povprečna stopnja inflacije na euroobmočju 4 %. V nekaterih državah euroobmočja je še višja, na primer 5,8 % v Belgiji in 5,1 % v Španiji. To je slaba novica. Zato je sporočilo, odločitev Evropske centralne banke, ki smo ga poslali ta teden, pomembno. Vedeti moramo le, tudi v Parlamentu, da ECB dejansko ne more storiti ničesar za boj proti inflacijskim cenam nafte. Vendar sekundarni učinki, ki jih bomo čutili na euroobmočju, na primer višje plače, ki jih zahtevajo sindikati, in hkrati višje cene, ki bodo nato vplivale na podjetja, predstavljajo tveganje in nazadnje vodijo v začaran krog.

Podal bom še dva komentarja v zvezi s politizacijo Evropske centralne banke. S tem se stalno srečujemo v odboru za ekonomske in monetarne zadeve, pri čemer je bilo to jasno izpostavljeno tudi v tej razpravi. Vprašanje preglednosti postopka odločanja je na primer znak v to smer, je poskus izvedeti vse več in tudi poskus povečanja vplivanja na postopek odločanja. Glede večje preglednosti sem zaskrbljen. Menim, da se mora banka o tem odločiti sama ter dejansko po posvetovanju s Parlamentom in predstavniki euroobmočja. Glede opravičevanja odločitev menim, da je to korak predaleč.

Pri širjenju euroobmočja bi morali zelo natančno premisliti, ali lahko nadaljujemo takšno politiko, pri čemer bo to nedvomno zelo pomembno v naslednjem krogu. Slovaška je bila zame opozorilo. V prihodnosti bi morali biti manj zaskrbljeni glede politik in več pozornosti nameniti merilom.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, učinek ameriške finančne krize na svetovno gospodarstvo je ob deseti obletnici ekonomske in monetarne unije nepričakovan in nezaželen. Rastoča inflacija je še ena od sedanjih težav. ECB je zelo dobro obvladala finančni pretres na svetovnih finančnih trgih, zagotovila likvidnost v znesku 95 milijard EUR in z nadaljnjim izboljšanjem operacij stabilizirala najbolj kratkoročne obrestne mere. To je v nestabilnih obdobjih še enkrat pokazalo koristi skupne monetarne politike Evropske unije za evropsko gospodarstvo in posamezne državljane. V skladu s členom 105 Pogodbe ES bo ECB podprla splošne gospodarske politike Skupnosti. Spoprijeti se mora z izzivi glede rastoče inflacije in gospodarske upočasnitve. To ni le izziv, ampak tudi resničen test neodvisnosti ECB in evropskega sistema centralnih bank.

Z lizbonsko pogodbo bo ECB postala institucija s statusom pravne osebe in jasno opredeljenim neodvisnim položajem. Po drugi strani stalno povezovanje finančnih sistemov poziva k tesnejšemu sodelovanju centralnih bank posameznih držav članic. Nekateri svarijo, da je neodvisnost ECB ogrožena in sicer med drugim tudi zato, ker bodo neformalna srečanja finančnih ministrov euroobmočja v okviru lizbonske pogodbe dobila uradni status. V zvezi s tem, ali so ministri sposobni razpravljati o primernosti zastavljenega cilja glede inflacije, je že prišlo do nekaterih sporov.

Menim, da je zelo pomembno ločiti med strokovnimi in političnimi argumenti, ki so del demokratične družbe, ter dejanskim vmešavanjem v fiskalno politiko Evropske centralne banke. Glede na težaven nastanek lizbonske pogodbe bo takšno razločevanje zelo pomembna naloga tako za nas v tem parlamentu kot seveda tudi za medije. Na koncu se poročevalcem zahvaljujem za to zelo uravnoteženo in zelo strokovno poročilo o oceni letnega poročila ECB.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, pozorno sem poslušal govora predsednika Evropske centralne banke in Jean-Clauda Junckerja, ki ju zelo spoštujem.

Nedvomno se soočamo z veliko gospodarsko krizo, ki ni primerljiva z zadnjimi desetletji. Ta je razvidna iz zastrašujočega povišanja cen nafte in mnogih drugih proizvodov, visoke stopnje brezposelnosti, splošno razširjene revščine in nizke stopnje rasti.

Potekala je obsežna razprava o izraženi kritiki. Menim, da je namen kritike, ki je prišla tudi iz uradnih virov, bil poudariti resnost razmer. Poleg tega si moramo kot politiki za kritiko prizadevati, saj se lahko le tako izboljšamo, vprašanja vidimo bolj jasno in tako najdemo rešitve, ki koristijo skupnosti.

Nazadnje čestitam poročevalcu za njegovo izjemno delo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, iz te razprave je razvidno, da domnevni boj proti inflaciji pomeni omejevanje rasti plač. Namesto tega, da bi upravičili deveto povečanje osnovne stopnje Evropske centralne banke v dveh letih in pol, upravljavci monetarne politike Evropske unije govorijo le o potrebi po omejevanju plač in zanemarjajo nesprejemljivo povečanje dobičkov velikih podjetij ter gospodarskih in finančnih skupin, ki znaša približno 30 % na leto, medtem ko rasti plač v nekaterih državah ne krijejo niti stopnje inflacije. Tako je na Portugalskem, kjer je večina delavcev in upokojencev utrpela velike izgube v svoji kupni moči ter so plače in pokojnine med najnižjimi v Evropski uniji.

Popolno pomanjkanje družbene občutljivosti teh monetarnih politik z visokimi obrestnimi merami in precenjenim eurom slabša družbene in ozemeljske razlike, povečuje revščino in ustvarja vedno več težav za mikropodjetja in majhna podjetja, zlasti v državah z najslabšimi gospodarstvi. Zato je politiko treba spremeniti v ravno nasprotno ter gospodarsko rast in zaposlovanje postaviti kot prednostno nalogo, izkoreniniti revščino ter spodbujati družbeni napredek in razvoj.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE). - (RO) Evropska centralna banka izvaja dejavnosti za ohranjanje stabilnosti cen pod pogoji velikih negotovosti in inflacijskih pritiskov.

Ni znano, ali bo trenutna stopnja cen energije in hrane tista, na katero se bo oprla celotna struktura cen in prav tako ne vemo, s katerimi dejanji iz javne politike bodo države članice olajšale prilagoditev poslovanja, prihrankov in gospodinjstev prebivalcev na nove strukture cen. Prav tako finančna kriza še zdaleč ni končana.

Kot poslanec Evropskega parlamenta cenim sposobnost in celovitost monetarnih politik Evropske centralne banke in odločitev predsednika, da ostane pri inflacijskem cilju, ki predstavlja merilo stabilnosti cen.

Zaupam dobrim odločitvam Evropske centralne banke, v celovitost in neodvisnost Evropske centralne banke ter v zadržanost politikov v zvezi s poseganjem v odločitve te banke.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, euroskupina oblikuje gospodarsko politiko, Evropska centralna banka oblikuje monetarno politiko in mi, v Evropskem parlamentu, se ukvarjamo s politiko brez kakršnih koli dodatnih opredelitev in to nas zavezuje k odgovornosti za vse odločitve, sprejete v euroobmočju.

Kot nov politik menim, da kljub spoštovanju neodvisnosti centralne banke lahko ponudim nasvet. Vendar se uvožena inflacija, ki je naša največja težava, ne more uspešno rešiti, če so naš edini ukrep obrestne mere.

Ukrepati moramo v zvezi z vzroki inflacije. Boriti se moramo z naftnimi karteli, novimi dobičkarji od surovin, na trgu pa potrebujemo več hrane in če težav ne odpravimo že na začetku, bomo o podobnem razpravljali še naprej, kar bo imelo smisel v Bruslju ter Strasbourgu, vendar bo za javnost to politično neutemeljeno.

  Piia-Noora Kauppi (PPE-DE). - Gospa predsednica, ECB je na zelo osupljiv način izvedla glavno točko mandata, tj. stabilnost cen. Če pogledamo obdobje nemške marke 1948–1998, je stabilnost cen ECB dejansko boljša od takrat, ko je nemška marka bila merilo uspešnosti. Menim, da ste v zvezi s tem dosegli zelo dobre rezultate. Vendar me prav tako veseli, da ste vi, predsednik Trichet, omenili finančno stabilnost. Ta je prav tako zajeta v mandatu ECB in menim, da bi se vloga ECB pri finančnem nadzoru morala okrepiti.

Model „dveh vrhov“ Tommasa Padoa-Schioppasa je zelo dober in menim, da države članice ter Svet morajo sprejeti ta model in tako imeti večjo vlogo pri nadzoru finančne stabilnosti v ECB. V zvezi s tem gospa Van den Burg in gospod Dăianu v Evropskem parlamentu oblikujeta poročilo. Vsebuje veliko dobrih točk, ki jih lahko uporabite pri svojem delu za zagotavljanje boljšega nadzora finančne stabilnosti v Evropi.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, gospodarsko in finančno delovanje EU ustvarja resnično stabilnost za rast. Evropska centralna banka ima pri tem ključno vlogo, njen temeljni cilj pa je vzpostavitev monetarne politike. Države članice in njihove vlade so odgovorne za gospodarsko politiko in za zagotovitev novih delovnih mest.

Vendar se pojavijo vprašanja o primernosti delovanja ECB in o njenem učinku na gospodarske procese. Ali bi centralna banka morala biti bolj proaktivna, tako kot v ZDA? Prav tako se pojavi veliko vprašanj v zvezi s svetovno krizo glede hrane in povišanjem cen energije ter goriva. Prvič, katere ukrepe bi morali sprejeti za preprečevanje poglabljanja krize? Drugič, kako naj podpremo rast v revnih državah? Tretjič, kako naj nadzorujemo finančne trge, da bi se tako izognili ponovni krizi pri hipotekarnih posojilih?

Končno je treba jasno povedati, da mora biti skladnost z merili pakta za stabilnost in rast enako zavezujoča za vse države članice.

  Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke. − Gospa predsednica, zelo cenim pripombe iz pomembnega poročila poročevalca in velikega števila prispevkov udeleženih, ki odražajo neodvisnost centralne banke, kot je povedal že sam gospod Jean-Claude Juncker. Menim, da je zelo pomembna in da v njo nihče ne dvomi. Ta je bistveni del verodostojnosti institucije in do zdaj smo pri doseganju pričakovanj glede inflacije bili uspešni zaradi svoje očitne neodvisnosti ter tega prvotnega mandata, ki je v zvezi s stabilnostjo cen jasen.

Odločno sem podaril, da je izpolnjevanje pričakovanj glede inflacije odločilno, saj nam omogoča nadaljnje vključevanje teh pričakovanj v srednje- ali dolgoročnem obdobju v srednje- in dolgoročnih tržnih stopnjah. Nekatere evropske vlade se zadolžujejo za 50 let. Tako se zadolžujejo s stopnjami, ki vključujejo verodostojnost centralne banke, da bo zagotovila stabilnost cen za več kot dve, pet, deset ali dvajset let. Omenjeno odločitev smo sprejeli zato, ker je naš cilj izpolnjevanje ali ohranjanje temeljitega izpolnjevanja pričakovanj glede inflacije.

V dogovoru Sveta ECB, in menim, da tudi v odločitvah evropskih demokracij v zvezi z ustanovitvijo ECB, eurosistema ter euroobmočja, ni nobenega protislovja med stabilnostjo cen in temeljitim izpolnjevanjem pričakovanje glede te stabilnosti, ter rastjo in novimi delovnimi mesti.

Na svetovni ravni je primeren način za obravnavanje zadev ta, da se s stabilnostjo cen in verodostojnostjo stabilnosti cen sčasoma zagotavljajo trajnostna rast in nova delovna mesta. Dokaz za to, kar sem pravkar povedal, je dejstvo, da je od uveljavitve eura nastalo skoraj 16 milijonov delovnih mest.

Zato bi prav tako rad poudaril to, kar je povedalo že veliko poslancev, in sicer, da smo za zagotovitev stabilnosti cen potrebovali sodelovanje drugih nosilcev odločanja, oblasti in zasebnega sektorja. To je razlog za jasnost naših sporočil, ki v celoti priznavajo našo neodvisnost in neodvisnost tistih, ki te odločitve sprejemajo. Ker je preobremenjevanje monetarnih politik s popustljivimi fiskalnimi politikami nevarno, zmeraj vztrajamo pri paktu za stabilnost in rast.

Prav tako na splošno pozivamo tiste, ki določajo cene, tj. poslovne stranke, proizvodni sektor, maloprodajna podjetja, naj upoštevajo dejstvo, da bomo stabilnost cen zagotovili v srednjeročnem obdobju, da se tako na tem področju ne bodo pojavili sekundarni učinki.

Omenil sem določevalce cen. Seveda sem omenil tudi socialne partnerje in zato poleg tistih, ki določajo cene, tudi njih pozivamo k temu, naj v svoje odločitve vključijo dejstvo, da bomo v srednjeročnem obdobju skladno z našo opredelitvijo zagotovili stabilnost cen.

Razmere so zelo težke zaradi cen nafte, cen blaga ali pomanjkanja surovin, ki dvigajo cene. Spomnimo se na dogodke v letih 1973–1974. Popolnoma jasno je, da so tista gospodarstva, ki so dopustila hiter razvoj sekundarnih učinkov in v katerih je bila inflacija trajna, imela tako inflacijo kot zelo nizko rast, to pa je v velikem številu gospodarstev v Evropi povzročilo množično brezposelnost, proti kateri se še zmeraj borimo ter smo na poti, da jo ustavimo. Zato je pomembno, da je stanje na tem področju zelo tvegano.

Prav tako želim izpostaviti element, ki je po mojem mnenju zelo pomemben, in sicer, da zaradi trajne visoke inflacije najbolj trpijo najobčutljivejši in najrevnejši sodržavljani. Tako v zvezi s ciljem, da srednjeročno dosežemo stabilnost cen, spoštujemo Pogodbo in mandat, ki si ga nismo dodelili sami, ampak so nam ga dale evropske demokracije, ter za najobčutljivejše sodržavljane delamo vse, kar je v naši moči.

Menim, da v zvezi z vprašanji glede cen nafte, blaga in energije ter cenami hrane in bolj splošno vsemi cenami, ki se višajo, obstaja trikotnik. Kot je zelo jasno povedala že večina poslancev, vsekakor gre za pojav, ki temelji na povpraševanju, saj velika rastoča gospodarstva na svetovni ravni uvajajo nove elemente naraščajočega povpraševanja in to je treba priznati v celoti.

Nedvomno obstaja tudi druga stran trikotnika, ki ga zagotovo predstavlja oskrba in v zvezi s tem imamo veliko odgovornosti. Karteli niso dobri in jasno je, da jih je na številnih področjih veliko. Poleg teh veliko držav in gospodarstev povzroča pomanjkanje s preprečevanjem vrtanja, raziskovanja in gradnje rafinerij. Zato vas opozarjam tudi na to. V zvezi z oskrbo se moramo prepričati, ali delamo vse, kar je v naši moči.

Celotno gospodarstvo in varčevanje z energijo sta bistvena za povpraševanje ter predstavljata obvladovanje te strani, prav tako pa so bistveni priznavanje pravih cen in primerne cene nafte ter energije, ki bi še naprej omogočali rast povpraševanja.

Tretja stran trikotnika je prerazporeditev kapitala na svetovni ravni k blagu. To ne velja za vse vrste nafte, energij ali surovin v celoti. Vendar tak pojav obstaja in ima pomembno vlogo, zato moramo to priznati. Trge moramo pozvati, naj so čim bolj pregledni, tj. da delujejo na popolnoma pregleden način. Ta pojav predstavljam na tak način in menim, da si je treba čim bolj prizadevati na vseh treh straneh trikotnika, prav tako kot je nekatere bolezni treba zdraviti na več različnih stopnjah.

Veliko poslancev je omenilo bonitetni nadzor in potrebo po izboljšanju razmer, s čimer se vsekakor strinjam. Popolnoma jasno je, da obstajajo razmere, ki jih je treba izboljšati. Od ustanovitve ECB vse oblasti pozivamo k čim bolj tesnemu sodelovanju. Prav tako smo povedali, da odobravamo zelo tesno razmerje med centralnimi bankami in nadzornimi organi. Zadnji dogodki od pretresov, ki so se pričeli avgusta 2007, so dokazali, da je ta doktrina pravilna, tj. potreba po tesnem sodelovanju med centralnimi bankami in nadzornimi organi.

Na tej stopnji v celoti podpiramo usmeritev, ki jo je s soglasjem ohranil odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Menimo, da obstaja veliko delavnic in da moramo v tej smeri nadaljevati kar najhitreje. Vem, da Parlament razmišlja o odločnejših ukrepih. Želimo vse, v zvezi s čemer je že bilo odločeno, da se mora izvesti, tj. da se nihče pod pretvezo druge stopnje ne izogne temu izvajanju. Za tem moramo pozorno pregledati predložene predloge, saj menimo, da čim tesnejše je sodelovanje, in sicer tudi tesnejše od današnjega, tem boljše je to za Evropo. To, kar trdim v zvezi z Evropo, po našem mnenju velja za vse druge sistemske dele v svetovnih financah.

Moja zadnja točka zadeva devizni tečaj, ki ga je omenilo mnogo poslancev. Menim, da je Svet ECB za to, da se Pogodba v celoti izvaja takšna, kot je. Menim, da z obiski na Kitajskem, kot je povedal Jean-Claude Juncker, ali z vrhom G7, v okviru katerega s Jean-Claudom podpisujeva sporočilo vrha G7, delamo to, kar je prav, in če sem, kot je bilo omenjeno, v zvezi z deviznimi tečaji zelo previden in preudaren, je to zato, ker obravnavamo zelo občutljivo področje, na katerem je treba upoštevati dogovorjeno usmeritev. Zato se z vsemi partnerji vrha G7 ponovno strinjamo o sporočilu Kitajski. O tem ni nobenega dvoma. To smo zelo jasno poudarili v zadnjem sporočilu G7. Prav tako je pomembno, da proučimo morebitne škodljive vplive velikih nihanj na finančno stabilnost in rast.

Organi Združenih držav morajo poudariti, da je močan dolar v interesu Združenih držav Amerike.

  Jean-Claude Juncker, predsednik Euroskupine in član Evropskega sveta − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ne bom se vračal na pripombe predsednika centralne banke iz naše razprave. Ni potrebno ponavljati tega, kar je povedal, saj je bilo vse pravilno in karkoli bi o tej temi povedal, bi se lahko obravnavalo kot upravičevanje njegovih pripomb.

(DE) Gospa predsednica, govoril bom v nemščini, da gospodu Trichetu pokažem, da tudi jaz poznam ta jezik, kot je že pokazal tudi sam. Francozu, ki živi v Frankfurtu in je zelo zaposlen, je treba čestitati zato, ker si je vzel čas in se naučil jezika ljudi, med katerimi živi. Tega ne počnejo vsi Francozi.

(Ploskanje.)

Zato bom govoril nemško, da me bo tako bolje razumel. Dodal bom le dve ali tri končne pripombe, saj se včasih v razpravah v tem parlamentu pojavlja nostalgija iz sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja. Euroskupina je pozvana k boljši uskladitvi gospodarske politike eura v državah članicah. Vsi za to delamo vse, kar je v naši moči, in na več področjih praktične gospodarske politike smo uvedli kodeks ravnanja, v zvezi s katerim si prizadevamo, da bi mu sledili. Vendar ni sprejemljivo po eni strani pozivati k usklajevanju gospodarskih politik in po drugi to obžalovati takrat, ko se usklajena gospodarska politika prične izvajati v praksi.

Naj navedem nekaj primerov. Leta 2005 smo reformirali pakt za stabilnost in rast. Del vsebine predlogov reforme je bil krepitev preventivnega dela pakta za stabilnost, ki je bil nerazvit in šibek. Da bi okrepili preventivni del pakta o stabilnosti, je bistveno, da vlade še naprej večajo proračun in podvojijo svoja prizadevanja glede tega takrat, kadar je gospodarstvo uspešno ter tako povečajo zaloge za slabša leta, ki se bodo zaradi običajne cikličnosti našega gospodarskega sistema redno pojavljala.

Trenutno so razmere slabe in ne dobre. Vlade, ki so proračun večale, so ga dovolj razširile, da lahko samodejni stabilizatorji pričnejo delovati takrat, ko se državni prihodki pričnejo zmanjševati. Tiste vlade, ki proračuna niso dovolj povečale, v slabših razmerah ne morejo ukrepati.

V Euroskupini se strinjamo o tem, da države članice, ki so dosegle srednjeročni finančni cilj, lahko ukrepajo v zvezi s sedanjo gospodarsko recesijo in dvigom cen nafte ter hrane le zato, ker so v preteklosti uredile potrebno proračunsko kritje in tako niso oslabljene ter v času krize lahko ukrepajo.

Centralna banka in euroskupina nista nikoli pozvale k zamrznitvi plač v euroobmočju ter tega nismo storili niti zdaj. Trdimo, da se plače z inflacijo ne bi smele samodejno dvigniti in da plačilni trendi morajo upoštevati dobičke proizvodnje, ki se lahko dosežejo v gospodarstvu, ter da se plače lahko dvignejo skladno z inflacijo.

Pojasnili smo, da nikakor ne moremo zahtevati omejitve plač ljudi, zaposlenih v Evropi, medtem ko direktorji in drugi lastniki kapitala prejemajo pretirane plače. To smo večkrat navedli.

(Ploskanje.)

Izplačila vodstvenim organom evropskih podjetij, tudi in predvsem v finančnem sektorju, nikakor niso usklajena z dobički proizvodnje na ustreznem področju. Ti denar le zbirajo in njihova dejanja niso gospodarsko ustrezna ali socialno odgovorna.

(Ploskanje.)

Ker nismo odredili zamrznitve plač in ker sem sam, morda bolj kot ostali, za to, da upoštevamo socialno-pogodbeni vidik ukrepov Evrope, smo odločno pozvali, naj se podjetja ne kaznuje s plačevanjem višjih cen surovin in nafte, ampak moramo premisliti o tem, kaj lahko države storijo na področju socialne podpore za revnejše prebivalstvo v zvezi z oslabljeno kupno močjo.

Preprosto je res, da imajo države, ki so izboljšale svoj proračunski položaj, zdaj na razpolago potrebne vire in tako lahko financirajo programe za socialno pomoč za revnejše prebivalstvo. Zato so lahko nekatere države uvedle nadomestila za življenjske stroške ter subvencije za kurjavo in najemnine. Prav tako nekatere države sistematično prilagajajo davčne sisteme, in sicer tako, da z znižanjem davkov revnejše prebivalstvo obdrži neto zaslužek, bogatejši pa od tega nimajo koristi.

Zato menim, da je celotna politika vsaj dokončna, če že ni popolna. Ne želimo in ne smemo ponoviti napak iz sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja, čeprav bi to kratkoročno bilo lažje. Ukrepati moramo proti rastoči inflaciji. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja smo omogočili hiperinflacijo. Prav tako smo dovolili večanje državnega zadolževanja. Javno pomanjkanje smo sprejeli in ob tem podcenjevali učinke. Posledica je bila množična brezposelnost v Evropi, ki smo jo z in zaradi eura zmanjšali na 7,2 %.

Prav tako so zaradi tega v skoraj vseh državah prispevki za socialno varnost bili visoki, v zvezi s katerimi nekateri med nami še zmeraj menimo, da so previsoki, vendar se to ne nanaša na socialno solidarnost, ampak na razumno financiranje naših sistemov socialne varnosti. Delovna sila je bila obdavčena preveč, kapital pa premalo. Takšni so bili učinki napačne politike sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja.

Inflaciji nasprotujemo zato, ker nasprotujemo brezposelnosti in podpiramo rast. Rast in boj proti inflaciji si medsebojno ne nasprotujeta. Za boljšo prihodnost potrebujemo rast brez inflacije. Podarjanje daril, ki naj bi ljudem pomagala in hvaljenje ukrepov kot dejanj radodarnih socialnih dobrotnikov, je napačna politika. Da bi bili uspešni, je treba razmišljati o prihodnjih generacijah in ne obratno.

(Ploskanje.)

  Olle Schmidt, poročevalec. − – (FR) Gospa predsednica, hvala za zelo zanimivo in spodbudno razpravo. Kaže, da obstaja široka podpora mišljenja in sklepov, ki smo jih predstavili v poročilu. Prav tako se zahvaljujem vama, gospod Juncker in gospod Trichet, za dobre odgovore. Odgovarjata na način, ki daje vtis, da bosta prav tako upoštevala vidike in zamisli, ki smo jih izpostavili tukaj.

Končno naj kot politik iz manj poseljenega dela na severu Švedske prispevam še svoje izkušnje. V devetdesetih letih 20. stoletja, ko je Švedska doživela finančno krizo, sem bil poslanec v švedskem parlamentu in član finančnega odbora. Prijatelji, politične izkušnje so koristne. Tisti, ki menite, da bosta inflacija in nestabilna monetarna politika pomagali tistim ljudem, ki najbolj potrebujejo našo podporo, se motite. Nimate prav. Kot član švedskega finančnega odbora sem bil priča stopnjam obrestne mere, ki si jih nihče ni mogel zamisliti, tj. 500%. Kot je povedal gospod Juncker, so se v devetdesetih letih 20. stoletja pojavile množična brezposelnost, rastoča inflacija in stagnacija. Teh izkušenj se spominjam zelo jasno in zaradi tega sem upal, da se bo moja država, tj. Švedska, pridružila euroobmočju in se vključila v evropsko sodelovanje v celoti.

Kot je povedala naša kolegica gospa Kauppi in je ponovil gospod Trichet, nihče ni verjel, da bo euro tako uspešen. Menim, da je vrednost evropskega sodelovanja s tem dokazana.

Gospod Juncker, povedali ste, da ECB deluje podporno in odločno. Menim, da je to zelo dober opis. Zahvaljujem se vam za dobro razpravo. Prav tako sem hvaležen, da mi je kot nekomu, ki ni vključen v sistem sodelovanja glede eura, bila dodeljena naloga, da oblikujem to poročilo.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisna izjava (člen 142)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. – Glede na gospodarske razvoje temelji gospodarstva euroobmočja ostajajo trdni zaradi rasti naložb in izboljšanih stopenj zaposlovanja ter udeležbe delovne sile. Pričakovano je, da bosta rast in svetovno gospodarstvo med umirjanjem razmer ostala prožna ter zlasti imela koristi od stalne trdne rasti v rastočih gospodarstvih. Glede na razvoje v zvezi s cenami je letna inflacija po HICP ostala znatno nad stopnjo, skladno s stabilnostjo cen lanske jeseni, in je maja 2008 dosegla 3,7 % ter junija po hitri oceni Eurostata 4,0 %. Ta zaskrbljujoča stopnja inflacije je večinoma posledica velikih dvigov cen energije in hrane na svetovni ravni v zadnjih mesecih. Negotovost v zvezi s tem pogledom na gospodarsko dejavnost ostaja velika in negativna tveganja so prevladujoča. Tveganja zlasti izvirajo iz negativnih učinkov na potrošnjo in iz naložb nadaljnjih nepričakovanih povišanj cen energije in nafte. Ob tem se negativna tveganja še naprej navezujejo na možnost, da bodo finančne napetosti na trgu vplivale na pravo gospodarstvo bolj škodljivo, kot je bilo pričakovano. V teh okoliščinah je treba pozdraviti odločitev, ki jo je sprejela ECB, in sicer, da poviša najnižjo licitirano obrestno mero operacij glavnega refinanciranja eurosistema na 4,25 % s 25 bazičnimi točkami.