Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg

11. Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, Kitajska je strateška partnerica Evropske unije. Naši politični in trgovinski odnosi so zlasti trdni, pri čemer želim poudariti, da je Evropska unija kitajska največja trgovinska partnerica.

Ukrepanje Kitajske na mednarodni ravni, kot je rešitev glavnih regionalnih in svetovnih vprašanj, je za Evropsko unijo zelo pomembno. Namen Unije je tudi spodbujati razvoj in reforme na Kitajskem, kar je dobro za samo državo in, glede na njeno velikost, za celoten planet, pri čemer smo prav v tem smislu zaskrbljeno spremljali posledice potresa, ki je maja prizadel provinco Sečuan in v katerem je umrlo 70 000 ljudi, medtem ko jih je bilo 18 000 ranjenih, vendar bo verjetno končno število žrtev znašalo več kot 80 000. Poleg tega je več kot 5 milijonov ljudi izgubilo svoje domove. Več tednov je Kitajska zaradi potresa ter ogromnega števila žrtev in materialne škode mobilizirala celoten državni aparat, pri čemer je mednarodna skupnost priznala prizadevanja Kitajske, da se je hitro in učinkovito odzvala na nesrečo.

Evropska unija se je hitro odzvala ter zagotovila humanitarno pomoč; 13 maja je bil aktiviran mehanizem Skupnosti za civilno zaščito za usklajevanje stvarnih prispevkov držav članic; pomoč v višini 25 milijonov EUR, ki jo je namenila Evropska unija, vključno z državami članicami, od tega je 2,2 milijona EUR prispevala Komisija, je bila dodeljena prek Rdečega križa.

Na splošno menimo, da je imela Kitajska pomembno vlogo pri izvajanju dejavnosti pomoči ter da si s pomočjo mednarodne skupnosti zelo prizadeva ublažiti posledice nesreče. Kitajski organi so z odobravanjem sprejeli tujo pomoč ter omogočili medijem poročanje o tem dogodku, zato jim čestitamo za njihova uspešna prizadevanja za obnovo in zagotavljanje pomoči.

Vendar smo hkrati, kot veste, pozorno in zaskrbljeno spremljali dogajanje v Tibetu, pri čemer še naprej pozorno spremljamo dogajanje v regiji. V izjavi, ki jo je dalo slovensko predsedstvo 17 marca v imenu Evropske unije, je EU izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročanja o nemirih v Tibetu ter izrekla iskreno sožalje družinam žrtev. Obe strani je pozvala k strpnosti, pri čemer je kitajske oblasti pozvala, da prenehajo uporabljati silo, medtem ko je protestnike pozvala, da se odpovejo nasilju.

V našem sporočilu kitajskim organom smo pozvali k vzpostavitvi dialoga z dalajlamo za obravnavanje ključnih vprašanj, kot je ohranjanje kulture, vere in tibetanske tradicije. Prav tako smo organe pozvali, da zagotovijo pregledne informacije ter medijem, diplomatom, turistom in agencijam ZN omogočijo prost vstop v Tibet. Turisti so lahko v Tibet ponovno vstopili sredi junija.

Podprli smo tudi neuradno srečanje med kitajskimi organi in odposlanci dalajlame, ki je potekalo 4 maja; menimo, da je to korak v pravo smer, pri čemer smo izrazili upanje, da bo temu sledil nadaljnji konstruktivni dialog z dalajlamo. Kitajski organi in predstavniki dalajlame so se ponovno sestali 1., 2. in 3. julija v Pekingu. Seveda je še prehitro za komentiranje tega zadnjega kroga pogajanj, vendar upamo, da bosta obe strani ukrepali konstruktivno.

Kitajski organi so potrdili, da so se osrednja vlada v Pekingu in predstavniki dalajlame dogovorili, da bodo nadaljevali s pogovori in posvetovanji, pri čemer so organi prav tako izrazili upanje, da bo Tibet za novinarje in druge ljudi odprt v bližnji prihodnosti, ko bo v provinci znova vzpostavljen javni red.

V zvezi z udeležbo na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger bo vsaka država članica sama odločala o svoji zastopanosti. Naj v zvezi s tem poudarim, da je Kitajska večkrat povedala, da so vsi voditelji Evropske unije dobrodošli.

Po posvetovanju z vsemi kolegi v Evropskem svetu je predsednik republike sporočil, da se bo udeležil otvoritvene slovesnosti kot predsednik Francoske republike in predsedujoči Svetu.

Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, to so bile informacije, s katerimi sem vas želel danes seznaniti.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, prepričana sem, da so strateški odnosi med EU in Kitajsko bistveni za Evropsko unijo, pri čemer menim, da so pomembni tudi za Kitajsko in preostali svet.

To pomlad so bili odnosi med EU in Kitajsko na preizkušnji. Zaradi nemirov v Tibetu so bili v Evropi organizirani številni protesti in v številnih evropskih prestolnicah je bila ovirana predaja olimpijske bakle. Zaradi omenjenih dogodkov so se na Kitajskem oblikovale nacionalistične in protievropske težnje, ki so se izražale kot bojkotiranje evropskih interesov na Kitajskem. Zato se je povečevala zaskrbljenost glede vedno večjih razlik med javnim mnenjem na Kitajskem in EU ter medsebojnim dojemanjem.

Te razmere so se na srečo hitro končale. K temu sta odločilno prispevala dva dogodka. Prvi je bil obisk Komisije v Pekingu od 24. do 26. aprila, ki sem se ga udeležila skupaj s predsednikom Barrosom. Drugi je bil posledica grozljivega potresa, ki je maja prizadel provinco Sečuan.

Dovolite mi, da zapovrstjo spregovorim o teh dveh dogodkih. Prvič, v okviru obiska aprila smo se osredotočili na trajnostni razvoj in podnebne spremembe ter kitajskemu vodstvu izrazili zaskrbljenost EU zaradi razmer v Tibetu. Verjetno se spomnite, da sem 26. marca v tem parlamentu pozvala k obnovi pogajanj med predstavniki dalajlame in kitajsko vlado. Med pogovori aprila nam je predsednik Hu Džintao povedal, da bo Kitajska kmalu obnovila pogajanja s predstavniki dalajlame. To je bila ključna zahteva Evropske unije.

Rezultat našega obiska v Pekingu je pokazal, da je dosleden pristop Komisije h konstruktivnemu sodelovanju s Kitajsko zagotovil oprijemljive rezultate in je zato ustrezen pristop.

Drugi dogodek, ki je bil prelomnica v kitajskih odnosih s preostalim svetom, je bil potres v provinci Sečuan, kot je že povedal predsedujoči Svetu. Razsežnost katastrofe, ki jo je povzročil potres, in trpljenje ljudi sta bila ogromna: umrlo naj bi približno 70 000 ljudi, medtem ko naj bi jih bilo razseljenih približno 10 milijonov.

Zaradi tega je mednarodna skupnost izrazila sožalje in podporo žrtvam. Pomembneje je, da se je kitajska vlada na potres odzvala hitro in usklajeno, pri čemer je za reševanje na prizadeta območja razporedila 130 000 vojakov ter novinarjem omogočila dostop do teh območij. S tem odzivom si je sodobna Kitajska izboljšala sloves.

Predsedujoči Svetu je že omenil, koliko je prispevala celotna Evropska unija, zato tega ne bom ponavljala. Spregovorila bom o sedanjih razmerah.

Trije dogodki v preostanku tega leta bodo odločilno vplivali na odnose med EU in Kitajsko s kitajskega in našega vidika: olimpijske igre v Pekingu, vrh ASEM, ki bo potekal v Pekingu 24. in 25. oktobra, in vrh med Kitajsko in EU, ki naj bi potekal 1. decembra v Franciji. V tem obdobju bo kitajsko vodstvo zlasti pozorno na sporočila iz tujine. Bolj kot kdaj koli prej se moramo izogibati nesporazumom in nadaljevati s politiko konstruktivnega sodelovanja.

V teh mesecih bomo še naprej pozorno spremljali razmere v Tibetu. Zdaj lahko rečemo, da smo v istem položaju kot pred 14. marcem, ker je kitajska vlada v začetku maja obnovila pogajanja s predstavniki dalajlame in ker je prejšnji teden potekal nov krog pogajanj, vendar se strinjam, da še nimamo popolne ocene. Še naprej bomo obe strani spodbujali, da nadaljujeta s plodnimi pogajanji, usmerjenimi k rešitvam.

Prejšnji mesec, 24. junija, je Kitajska sprejela pozitiven ukrep, s katerim je turistom omogočila ponovni vstop v Tibet. Čeprav je od marca diplomatom in tujim novinarjem omogočen nadzorovan obisk, še naprej organe pozivamo, da tujim novinarjem zagotovijo popoln dostop.

V zvezi z olimpijskimi igrami vsi upamo, da bo Kitajska ob tej priložnosti izboljšala odnose s preostalim svetom. Kitajski želimo v zvezi s tem veliko uspeha.

Vrh ASEM, ki se ga bom udeležila oktobra, bo odlična priložnost, da okrepimo naše odnose s Kitajsko in s tem izpostavimo pomembna svetovna vprašanja.

Na koncu upam, da bomo na naslednjem vrhu med Kitajsko in EU dosegli dejanski napredek pri številnih vprašanjih, ki so pomembna za obe strani, kot so podnebne spremembe, odprta pogajanja za sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kitajsko, človekove pravice ter gospodarska in trgovinska vprašanja. Te cilje smo si zastavili do 1. decembra. Menim, da si je treba še naprej prizadevati za stalen razvoj strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki upošteva tudi obstoječe razloge za zaskrbljenost.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospa komisarka, moja skupina se najprej sklicuje na resolucijo o naravni nesreči na Kitajskem ter razmerah v Tibetu, ki jo je Evropski parlament z veliko večino sprejel 22. maja letos.

Skupina PPE-DE podpira zavezo kitajske vlade v zvezi z obnovo območjih, ki jih je prizadel potres. Vendar hkrati od kitajske vlade pričakujemo, da bo zagotovila potresno varno gradnjo hiš in drugih novih objektov, kajti spomnimo se, da se je zaradi neustrezne gradnje porušilo veliko šol, pri čemer je umrlo veliko učencev. Pričakujemo, da bo izvedena preiskava in da bodo morali odgovorni za to odgovarjati.

Skupina PPE-DE je zaskrbljena, ker kitajska vlada še ni izkoristila priložnosti, ki jo zagotavlja organiziranje olimpijskih iger, da bi izboljšala položaj splošnih človekovih pravic na Kitajskem. Prav nasprotno, zdi se, da sta se ustrahovanje kitajskih državljanov in omejevanje medijev pred olimpijskimi igrami še okrepila.

Zato kitajsko vlado pozivamo, da pred in po olimpijskih igrah zagotovi splošne državljanske pravice, zlasti svobodo tiska.

(Ploskanje.)

Na koncu skupina PPE-DE kitajsko vlado poziva, da pogajanja z dalajlamo obravnava resno ter zagotovi pozitivne rezultate, vključno z zagotovitvijo kulturne avtonomije Tibeta. Nesprejemljivo bi bilo, če bi kitajska vlada v ta pogajanja privolila le zaradi olimpijskih iger ter jih nato prekinila.

Pričakuje izid pogajanj, ki bo okrepil kulturno avtonomijo in človekove pravice v Tibetu.

(Ploskanje.)

  Libor Rouček, v imenu skupine PSE. – (CS) Gospe in gospodje, najprej naj izrazim občudovanje nad ukrepanjem kitajskih organov po potresu, ki je prizadel provinco Sečuan in skoraj 10 milijonov ljudi. Podpiram dejstvo, da je Kitajska takoj odprla svoje meje za tujo pomoč, pri čemer zagotavljam, da si bomo še naprej čim bolj prizadevali za hitro in učinkovito zagotavljanje evropske pomoči. V zvezi s Tibetom podpiram ponovno vzpostavitev stikov in dva kroga pogajanj med kitajskimi organi in odposlanci dalajlame. Menim, da je to glede na razmere v marcu dober začetek ter da se bodo pogajanja nadaljevala, dokler ne bo dosežena rešitev, sprejemljiva za obe strani. Kitajska je pred kratkim tujim turistom omogočila vstop v Tibet, medtem ko je bilo po podatkih časopisa The New York Times izpuščenih več kot 1 000 Tibetancev, ki so bili po protestih meseca marca pridržani. Kljub temu pozivam kitajske organe, da družine pridržanih obvestijo, kje se ti nahajajo. V zvezi z olimpijskimi igrami želim Kitajski in Mednarodnemu olimpijskemu komiteju dobre in uspešne igre, ker sem prepričan, da lahko uspešno organizirane igre prispevajo k izboljšanju položaja človekovih pravic na Kitajskem.

  Marco Cappato, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nihče tukaj ne dvomi, da so odnosi s kitajsko vlado na različnih področjih pomembni ter da se je Kitajska solidarno odzvala na potres. Vendar je treba izpostaviti problem v zvezi z izjavo predsedujočega Svetu. V izjavi ni omenjena vloga Unije, ki jo lahko in mora imeti pri spodbujanju državljanskih in političnih pravic vseh prebivalcev Kitajske, ne samo Tibetancev.

(Ploskanje.)

V zvezi s tem bom povedal nekaj besed, ker je podpiranje dejstva, da je tujim turistom vstop v Tibet znova dovoljen, brez izpostavljanja vseh dogodkov, obsodb, javnih sojenj, militarizacije Lase ob predaji olimpijske bakle, kratenja svoboščin in mučenja le enostransko obravnavanje problema. Verjetno bi nekateri odziv na ta enostranski pristop označili kot naiven, idealističen in nepomemben, saj nekateri razmišljajo o resnih vprašanjih, kot so dobri odnosi s Kitajsko, medtem ko drugi, tj. mi, razmišljajo o naivnih in neskladnih vprašanjih.

To je izid vaše izjave: omenili niste niti Ujgurov, ker nimajo nadnacionalnega voditelja, ki bi se zavzemal za nenasilje, tako kot dalajlama, pri čemer menim, da je to resno vprašanje, ko razpravljamo o Kitajski. Medtem ko se vse to dogaja, Evropa pravi: „Odločitev o udeležbi sprejme vsak voditelj države posebej, pri čemer smo se mi Francozi posvetovali z našimi partnerji in odločili, da se bomo slovesnosti udeležili kot predsedstvo Evropske unije.“ Kakšno predsedstvo je to? Kakšna Evropska unija je to? To je Evropa narodov, pri čemer bo Kitajska ustrezno menila, da Evropa narodov ni sposobna oblikovati politike, ki bi jo prisilila k spoštovanju človekovih pravic Kitajcev in drugih državljanov.

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Zelo težko je prekiniti govorca, zlasti sredi govora, ampak prosim poskušajte se držati predvidenega časa za govor.

  Hanna Foltyn-Kubicka, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, znova opozarjam na nesporno katastrofalne politične razmere v Tibetu. Ob približevanju olimpijskih iger organi Ljudske republike Kitajske krepijo svoje politike v zvezi s to provinco. Pošiljanje vojakov v tibetanske samostane z izgovorom, da iščejo orožje in teroriste, je postalo nekaj običajnega. Pri tem zasegajo umetnine in uničujejo verske predmete. Neodvisne raziskovalne institucije in organizacije za človekove pravice poročajo, da se je zadnji takšen dogodek zgodil v samostanu Tsendrok v provinci Amdo Maima. Olimpijske igre se bodo začele čez slab mesec. Z vsakim dnem postaja bolj jasno, da je bilo naše prepričanje, da bo Kitajska zaradi olimpijskih iger spremenila svojo notranjo politiko, neutemeljeno. Vendar upam, da se bo Evropa tudi po končanih olimpijskih igrah zanimala za to vprašanje.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, čestitam vam, ker ste hinavščino, laži in prazno besedičenje uspeli spremeniti v olimpijski dogodek. Kar je preveč, je preveč. Obnašate se tako, kot so se vlade leta obnašale do sovjetskega komunističnega totalitarizma. Vedno znava ponavljate to, kar že vemo.

Govorite o stanju pogajanj. Če vprašate Tibetance, kako so potekala pogajanja, vam bodo povedali, da so se soočali s poniževanjem in nenehnim izsiljevanjem, in sicer so jim v primeru nespametnega ravnanja grozili s smrtjo, pri čemer so v tem smislu kitajski organi dalajlamo in njegove predstavnike obravnavali tako, kot je Brežnjev obravnaval Dubčka. To se je dogajalo med pogajanji, pri čemer zdaj predsedujoči Svetu, predsednik Francoske republike, pravi: „Dobro opravljeno, Kitajska! Pokažite nam, kaj je treba narediti, če nekdo ravna nespametno.“ Gre za pretiran odziv Kitajske, tako kot se je pretirano odzval Sarkozy, ko je rekel, da je treba „predmestja očistiti z gasilsko cevjo“.

To je resnica, pri čemer trdite, da je to Evropa vrednot. Na podlagi česa, kdaj in kako? Čestitam predsedniku skupine socialdemokratov in predsedniku skupine PPE, pri čemer so danes, na črno sredo za ta parlament, prisotni vsi. Vendar kaj imajo pravzaprav za povedati? Vsi mi govorijo, da „se bodo zahvaljujoč olimpijskim igram razmere izboljšale“.

Leta 2001 smo trdili, da se bodo razmere izboljšale, če bo Kitajska gostila olimpijske igre. Od takrat se razmere niso izboljšale, ampak poslabšale. Torej, kaj želite povedati? Da se bodo razmere izboljšale v štirih tednih? Zakaj naj bi se izboljšale? Kitajci zmagujejo. Kitajska komunistična stranka zmaguje. Odločnejši kot so, bolj jim popuščate, in bolj kot jim popuščate, večja je njihova zmaga.

Zakaj menite, da se bo to spremenilo? Na olimpijskih igrah bodo nadzirali vse. Nadzirali bodo radijske postaje, televizijske mreže, vendar drži, da ne bodo nadzorovali Sarkozyja. Povabili ga bodo celo na večerjo s paličicami. Zares bo lepo. Dobrikali in prilizovali se mu bodo. V zameno bo Sarkozy zahteval tri jedrske elektrarne, 36 hitrih vlakov itd. To je nesprejemljivo. To je podlo, pri čemer menim, da ni vredno graditi Evrope, če Evropa ne bo ukrepala, če bo še naprej dajala vtis, da je Evropa trgovcev ter nezmožna braniti najosnovnejše pravice v Evropi in drugod v svetu, pri čemer bi morali predsedujočemu Svetu povedati prav to.

(Glasno ploskanje.)

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Hvala, gospod predsednik. Vedno je lažje opaziti tuje napake kot svoje. Najprej izražam sočutje z žrtvami te velike nesreče ter občudovanje, kot je to naredil kolega poslanec gospod Rouček, nad ukrepanjem kitajske vlade, da bi pomagala žrtvam. Zahvaljujem se tudi Komisiji, ki je nenavadno hitro zagotovila finančno pomoč, pri čemer menim, da ta pomoč ne bo omejena. Menim, da si večina od nas želi, da bi olimpijske igre potekale varno in v skladu z načelom poštene igre, in to ne le na igriščih. Seveda spoštujemo značilnosti kitajske zgodovine in kulture. Vendar lahko ob teh dveh dogodkih z našimi partnerji iz Ljudske republike Kitajske vzpostavimo še intenzivnejši dialog ter dosežemo oprijemljive rezultate na področju ekologije in človekovih pravic.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) V sredo popoldan, 18. junija, sem bil v hotelu v Pekingu dogovorjen s tremi uglednimi in miroljubnimi kitajskimi državljani. Le uro pred dogovorjenim sestankom sem izvedel, da so dva od njih odpeljale varnostne službe, medtem ko so tretjega uradno posvarili, da se z mano ne sme sestati. Dva, ki so ju pridržali, so 31 ur kasneje izpustili. Uradno sporočilo je bilo, da nista bila izpuščena, ker nista bila aretirana, ampak le „zaslišana“.

Kakor koli, kitajski organi so očitno želeli preprečiti vsak osebni stik med poslancem Evropskega parlamenta in temi tremi kitajskimi državljani. Vendar v celoti razumem njihovo nesprejemljivo ravnanje. Peking zagotovo ni mogel pričakovati, da bodo trije vodilni predstavniki uspešnih protestantskih verskih skupnosti širili dobro propagando o olimpijskih igrah. Na večer tega veličastnega športnega dogodka, se člani protestantskih verskih skupnosti, ki uradno niso priznane, soočajo z vedno krutejšim verskim preganjanjem.

Seveda želijo kitajski napredni voditelji moreče podrobnosti tega zatiranja prikriti. Ne nazadnje je obsodba navadnega duhovnika pekinške verske skupnosti na prisilno delo sramotna. Tri leta je moral deset do dvanajst ur na dan izdelovati nogometne žoge za olimpijske igre. Dovolj sem povedal o kitajski obliki prisilnega dela.

Kaj naj si mislimo o kitajskih uradnikih, ki so ukazali zapreti člane verske skupnosti, ker so prostovoljno in iz nesebičnega prepričanja prihiteli na pomoč žrtvam groznega potresa v provinci Sečuan? To je popolnoma nesprejemljivo. Gospod predsednik, veliko pred začetkom olimpijskih iger na Kitajskem je Peking ugasnil olimpijski ogenj z resnimi kršitvami temeljnih pravic.

  Edward McMillan-Scott (PPE-DE). - Gospod predsednik, najprej izrekam sožalje sorodnikom umrlih in prizadetih v potresu.

Zlasti želim komentirati današnjo izjavo gospoda Jouyeta, da se bo predsednik Sarkozy, ki bo jutri tukaj, udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger.

Naj opozorim na uvodnik v današnjem lokalnem časopisu Les Dernières Nouvelles d’Alsace z naslovom „L’Europe a capitulé“ – Evropa je kapitulirala. Poleg tega, da se bo predsednik Sarkozy udeležil olimpijskih iger, je bilo oddajanje televizijske postaje, ki prek francoskega podjetja Eutelsat z dovoljenjem francoskih organov zagotavlja televizijske prenose na Kitajskem, prekinjeno. To se je že zgodilo. Ob tej priložnosti francosko vlado pozivam, da televizijski postaji NDTV dovoli ponovno oddajanje.

Poročevalcem Združenih narodov o mučenju in verski svobodi bom danes predložil dokument v zvezi z nekaterimi ljudmi, s katerimi sem se srečal v Pekingu pred dvema letoma. Gospod Cao Dong je še vedno izpostavljen mučenju v zaporu na severovzhodu Kitajske. Gospoda Niu Džinpinga so ponovno zaprli 20. aprila 2008 in ga mučijo. Njegova žena Džang Ljanjing je bila večkrat mučena in štirikrat zaprta. Na svoji spletni strani bom objavil dokument, v katerem je navedenih 50 oblik mučenja, ki jim je izpostavljena. V začetku tega leta so grdo ravnali tudi z gospodom Gaom Džišengom, krščanskim odvetnikom za človekove pravice. Še vedno je v hišnem priporu. Gospoda Hu Džja so zaprli, ker je odboru Evropskega parlamenta za človekove pravice predložil dokaze.

To je samovoljen, nasilen in paranoičen režim. Politike se ne sme vmešavati v šport; gospod Sarkozy ne sme v Peking.

(Ploskanje.)

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, ko je bila pred sedmimi leti za gostiteljico olimpijskih iger izbrana Kitajska, sem imel, tako kot mnogi tukaj, resne zadržke. Vendar je bilo Kitajski gostovanje olimpijskih iger zaupano po zagotovilih organov, da bodo spoštovali človekove pravice, prenehali z mučenjem in zlorabami ter obravnavali zabeležene primere kršitev človekovih pravic.

Zdaj vemo, da smo lahko še bolj zaskrbljeni. Več poslancev je govorilo o zlorabah. Gospod Cappato je nazorno predstavil razmere v Tibetu, pri čemer so v zvezi s tem govorili tudi gospod Cohn-Bendit in drugi. Vemo za kršitve zahtev po pravičnosti. Kitajska vsako leto usmrti več ljudi kot vse druge države na svetu skupaj. Menim, da bo za Evropo sramota, če se bodo predsednik Sarkozy, voditelji držav in vlad EU ter plemstvo čez en mesec udeležili olimpijskih iger in se rokovali s kitajskimi voditelji, pri čemer bodo s tem potrdili njihovo verodostojnost, ki si je ne zaslužijo, in jim dali dovoljenje, da nadaljuje s svojim ravnanjem. Pri olimpijskih igrah gre za olimpijski ideal, pri čemer so sedanje razmere na Kitajskem s tem v nasprotju.

  Dirk Sterckx (ALDE). - (NL) Kot predsednik delegacije za odnose s Kitajsko se strinjam s komisarko, da so strateške vezi med EU in Kitajsko pomembne za obe strani. Seveda pri tem mislimo na gospodarske vezi ter druge. Menim, da je treba to poudariti.

Pomembni sta še dve stvari: človekove pravice posameznikov in svoboda izražanja. Ti vprašanji izpostavimo na vsakem srečanju med delegacijo ali člani delegacije in našimi kitajskimi kolegi. O teh vprašanjih se ne strinjamo, vendar o njih razpravljamo ter poskušamo izmenjati zamisli in argumente. Včasih je zelo naporno, vendar mora Parlament s tem nadaljevati tudi v prihodnosti.

Mogoče smo dosegli premajhen napredek in prepočasi, vendar menim, da smo ga dosegli. Evropski parlament ne sme pozabiti, da moramo ohranjati stike s Kitajsko in še naprej izpostavljati ta vprašanja, ne glede na to, da je to včasih zelo težko in naporno. Vendar menim, da je to edina možnost za dosego napredka. Ker o usodi Kitajcev ne odloča ta parlament, ampak Kitajci sami. Njih moramo prepričati, ne nas.

  Thomas Mann (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, z žrtvami uničujočega potresa, ki je Kitajsko prizadel 12. maja, je sočustvoval ves svet. Država je prejela znatno mednarodno pomoč, vendar je v okviru svojih meja delala razlike, pri čemer je bilo zagotavljanje pomoči povezano z ukrepi proti separatizmu. Ni pomembno, ali ljudje pripadajo večini ali manjšini; pomoč je treba zagotoviti vsem. Razlikovanje se mora končati. Kitajska mora končno odpreti svoje meje. To pomeni, da je treba tujim opazovalcem in novinarjem dovoliti dostop do vseh območij na Kitajskem. Edini necenzurirani televizijski postaji na Kitajskem NTDTV je treba takoj zagotoviti ponovno oddajanje.

Veliko predsednikov držav ali vlad se še ni odzvalo na priporočilo Evropskega parlamenta, da naj se ne udeležijo otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger. Podpiramo odločitev nemške kanclerke Angele Merkel, britanskega predsednika vlade Gordona Browna, našega predsednika Hans-Gerta Pötteringa in drugih pomembnih javnih oseb, da se 8. avgusta slovesnosti ne bodo udeležili. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je rekel, da bo njega odločitev odvisna od izida pogajanj med Kitajsko in predstavniki dalajlame. Pogajanja do zdaj niso bila uspešna in tudi ne bodo, zato bo moral ostati v Parizu.

(Ploskanje.)

Naj vas pred začetkom iger spomnim na stisko Tibetancev. V okviru protestov 14. maja je bilo ubitih 200 Tibetancev, medtem ko jih je bilo 5 000 zaprtih, neznano kje. Več tisoč jih je med domoljubno prevzgojo utrpelo poškodbe zaradi fizičnega nasilja. Gospod predsednik, to naj bo opozorilo za tiste, ki se še vedno nameravajo odpraviti v Peking.

(Ploskanje skupine Verts/ALE.)

  Alexandra Dobolyi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Organiziranje olimpijskih iger je velik izziv, vendar je hkrati velika priložnost za kitajske državljane, da svetu pokažejo, da razumejo univerzalne vrednote in duh olimpijskih iger. Geslo olimpijskih iger v Pekingu „En svet, ene sanje“ v celoti izraža in pojasnjuje temeljna načela iger. Verjamem, da so olimpijske igre izvrstna priložnost za poglobitev in razširitev našega sodelovanja in dialoga s Kitajsko na različnih področjih.

Vendar ne smemo pozabiti na potres v maju in uničenje, zaradi katerega je umrlo več deset tisoč ljudi, medtem ko jih je več milijonov ostalo brez domov. V težkih časih moramo državi zagotoviti našo pomoč, vendar moramo vodstvo vedno znova opozarjati, kako pomembne so demokratične reforme ter izraziti konstruktivne kritike na različnih področjih.

Menim, da mora Evropska unija ohranjati dialog o človekovih pravicah s Kitajsko, vendar se moramo sprijazniti, da bodo rezultati doseženi postopoma. Rezultati so že vidni: pred nekaj dnevi je bila po več desetletjih znova vzpostavljena zračna povezava med Kitajsko in Tajvanom. Pogajanja z dalajlamo so bila znova obnovljena. Tudi na tem področju se zavzemamo za pragmatičen dialog, ki je usmerjen k rezultatom, upošteva tibetanske in kitajske vrednote ter je usmerjen v prihodnost. Najlepša hvala.

  Cornelis Visser (PPE-DE). - (NL) Gospod predsednik, olimpijske igre v Pekingu se bodo začele na osmi dan osmega meseca v letu 2008. Osem je srečna številka v kitajski kulturi, pri čemer jo povezujejo z uspehom in blagostanjem. Upam, da bo ta datum kitajskim državljanom prinesel srečo. Kitajsko gospodarstvo je zelo uspešno. „Ni pomembno, ali je mačka bela ali črna, samo da lovi miši,“ kot je govoril Deng Šjaoping. Državo je odprl tujim kapitalističnim naložbam. Kitajsko gospodarstvo se postopoma liberalizira. Kitajska je zdaj trden partner v gospodarskem razvoju. Zadovoljna je, da se na primer njena valuta vzporeja z dolarjem, eurom in drugimi valutami. Kitajska ima konstruktivno vlogo v svetovnem gospodarstvu.

Položaj človekovih pravic na Kitajskem je žal slab, tudi ko gre za kitajske prebivalce. Žalostno je, da je ob tako prazničnem dogodku, kot so olimpijske igre, ovirano oddajanje satelitske televizijske postaje, ki iz Zahoda oddaja v kitajskem jeziku. Upam, da bodo kitajski organi izkoristili olimpijske igre ter svojim državljanom pokazali, da pravila ne veljajo le za športnike, ampak tudi uradnike zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in svobode izražanja.

  Bogdan Golik (PSE). - (PL) Gospod predsednik, zaradi potresa 12. maja 2008 je posledično umrlo 69 000 ljudi, pri čemer je pogrešanih več kot 18 000 in ranjenih več kot 37 000 ljudi. Ta dogodek je pretresel Kitajce in cel svet. Najbrž sem danes edini poslanec v Parlamentu, ki je bil takrat prisoten: bil sem v Pekingu in Šanghaju, pri čemer sem videl solidarnost tistih ljudi, Kitajcev, ki so se poistovetili z žrtvami in tragedijo.

To priložnost izkoriščam, da bi izrazil občudovanje na tisoče reševalcev in prostovoljcev iz celega sveta, iz Tajvana, Japonske, Avstralije in predvsem Kitajske, pri čemer si njihova solidarnost in predanost v teh tragičnih okoliščinah zaslužita posebno pohvalo. Prav tako je treba priznati ukrepanje Evropske unije. Kitajska vlada je ob podpori lokalnih organov za pomoč žrtvam katastrofe dodelila vsoto 10 milijard EUR. Skupna zunanja podpora, ki jo je prejel Peking, je znašala 5 milijard EUR. Večino teh sredstev je prispevala kitajska diaspora iz različnih delov sveta.

Menim, da so dejavnosti, ki so usmerjene k posebni humanitarni pomoči, uporabnejše, pri čemer je dialog uspešnejši od gesel ter pozivov k bojkotom in protestom.

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospod predsednik, ta parlament mora spodbujati državništvo, česar danes žal ne počne.

Deset milijonov brezdomcev je zelo velika katastrofa, najhujša na svetu. Priča smo bili kitajski vladi, ki je skrbela za ljudi in se osredotočila nanje, ter vodstvu med ukrepanjem na območju z enim od največjim številom prebivalstva, vključno z več kot milijonom Tibetancev. V nasprotju z Burmo, kjer je vladarjem bilo vseeno in jim še vedno je, kitajska vlada dokazano skrbi za svoje ljudstvo. To je bilo samoumevno vsem, ki so videli prizadevanje za pomoč.

O človekovih pravicah na Kitajskem ne morejo odločati druge države, sile, organizacije ali ljudje iz ostalega sveta. O njih lahko odloča le samo prebivalstvo 1,3 milijarde Kitajcev. Dobro vemo, da se to prebivalstvo zna izražati, lahko pokaže in izrazi svojo jezo, pri čemer jo pokaže, kadar je nekaj narobe.

Razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem se izboljšujejo in se lahko še dodatno izboljšajo. Če bodo o tem vpili Parlament in moji kolegi, se s tem ne bo doseglo ničesar. Kot ponavadi se slepimo o tem, kako pomembni smo. Kitajski narod bo tisti, ki bo po rešitvi iz revščine zase zahteval večje demokratično izražanje. Štiristo milijonov ljudi je rešenih revščine, kar je neverjeten dosežek. A Kitajci se bojijo. Če se jim bomo izneverili, kot smo se jim v zvezi z olimpijsko baklo, jezimo le prebivalce Kitajske, ne njene vlade. Ta razlika je pomembna in jo moramo razumeti.

  Marianne Mikko (PSE). - (ET) Kolegi, v vseh obdobjih si je olimpijsko gibanje prizadevalo za boljši svet. Veliki dogodek, ki se bo kmalu začel v Pekingu, je pomagal opozoriti na Tibet in človekove pravice. Dialog med Pekingom in dalajlamo se mora nedvomno nadaljevati. Ko je Mednarodni olimpijski komite dal Kitajski priložnost, da postane gostiteljica svetovnega športnega dogodka, je postavil zelo jasen pogoj, da mora do leta 2008 Kitajska spoštovati človekove pravice. Vemo, da do tega ni prišlo.

Olimpijske igre nikoli niso temeljile na športu. Načela olimpijske listine v veliki meri ponavljajo načela EU, pri čemer govorim o osnovnih pravicah državljanov in človekovih pravicah, kjer kompromis ne obstaja. Listina navaja, da mora država gostiteljica spoštovati človeško dostojanstvo in ne sme zatirati državljanov na podlagi narodnosti ali veroizpovedi. Zaradi tega razloga menim, da bi moral biti predsednik Sarkozy v Parizu pred svojim televizorjem in ne na olimpijskem stadionu v Pekingu.

  David Hammerstein (Verts/ALE). - (ES) Gospod predsednik, izkušnja olimpijskih iger, ki se bodo odvijale na Kitajskem, nas je nekaj naučila: če nameravate sistematično kršiti človekove pravice, morate biti velika in gospodarsko močna država ter ne Zimbabve ali Kuba. Prav tako ne Burma. Biti morate država, kjer ima sedeže stotine zahodnih podjetij; država, kjer milijone ljudi dela v pogojih, ki spominjajo na suženjstvo. Biti morate država z veličastnim in napadalnim stilom, pri čemer se vam bo Evropa uslužno klanjala.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, izrekam sožalje sorodnikom žrtev potresa, pri čemer izražam svojo iskreno žalost. Vendar moramo razpravljati o drugih vprašanjih, pri čemer to govorim zlasti Svetu, saj se spominjam pripomb predsednika Sarkozyja pred nekaj meseci, v času incidentov v Tibetu.

Ravnokar smo slišali predlog, da šport spremenimo v slabo politiko in politiko v smešen šport, kar je nesprejemljivo. Nesprejemljivo je, da bo predsednik Sarkozy v Pekingu predstavljal Evropsko unijo, pri čemer ne bo obiskal tamkajšnjih političnih zapornikov. Za naše voditelje bi bilo sramotno, da bi šli v Peking, pri čemer ne bi izrekli ene same besede o kruti resničnosti položaja. To bi bilo sramotno, pri čemer ti voditelji nato ne bi več mogli dostojanstveno nastopiti pred Evropskim parlamentom. Bistveno je, da se k temu vprašanju ponovno vrnemo septembra.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, le en mesec pred olimpijskimi igrami v Pekingu Kitajska še vedno čuti tragični vpliv potresa. Žal je bil potreben potres s tisočimi žrtvami in brezdomci, da je vlada Ljudske republike Kitajske spoznala, da je solidarnost držav, ki so ponudile svojo pomoč, bistvena.

Vendar je morala Kitajska zato odpreti svoje meje, pri čemer so vsi množični mediji in agencije za humanitarno pomoč lahko dosegli območja, ki so jih prej težko dosegli tudi obiskovalci.

Dogodki, ki so sledili potresom na Kitajskem, so vodili v popuščanje, pri čemer se zdaj posledično cel svet ukvarja z mirnim soobstojem narodov. Olimpijska zastava in sveti ogenj antične Olimpije bosta imela popolni položaj med stvarmi, ki nas ločujejo, in predvsem med stvarmi, ki nas združujejo.

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, ko je predsednik Sarkozy spregovoril v času nemirov v Tibetu, sem zelo občudovala Francijo in njeno vlogo varuhinje človekovih pravic. Od takrat so se razmere zelo poslabšale, pri čemer je število pripornikov doseglo rekordno število.

Razmere v Tibetu še nikoli niso bile tako napete. Cenzura medijev še nikoli ni bilo tako stroga kot zdaj. Po mojem mnenju je predsednikov odziv udarec za tiste, ki se zavzemajo za človekove pravice. Uničujemo upe vseh tistih ljudi na Kitajskem, ki se zanašajo na naš pritisk, da jim bomo pomagali pri prizadevanjih za uvedbo demokracije na Kitajskem.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, Mednarodni olimpijski komite je svojo podelitev olimpijskih iger leta 2008 Kitajski upravičil s trditvijo, da bo to pomagalo odpreti državo za izboljšave na področju človekovih pravic.

Vendar kitajski organi niso upoštevali mednarodnih pozivov h končanju nadaljnjih ukrepov po izgredih 14. marca 2008 v Tibetu. Še vedno se dogaja, da sodelujoče v protestu izsledijo, pridržijo in poljubno aretirajo, pri čemer njihovim družinam ne nudijo informacij, kje se nahajajo, čeprav kitajska zakonodaja to narekuje.

Kitajsko pozivam, naj spoštuje javne zaveze, ki jih je dala v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, pravic manjšin, demokracije in pravne države. Tak dogovor se je sklenil z Mednarodnim olimpijskim komitejem, da je ta sploh privolil, da Kitajska postane gostiteljica iger.

To je zgodovinska in enkratna priložnost za Kitajsko, da svetu pokaže svojo pripravljenost izboljšati položaj človekovih pravic, a po mojem mnenju v tem oziru ni opaziti zadostnega napredka.

  Ana Maria Gomes (PSE). - Gospod predsednik, podpiram olimpijske igre v Pekingu, pri čemer hkrati pozivam evropske vlade in institucije, da zahtevajo, da Kitajska spoštuje zaveze, ki jih je sprejela v zvezi s človekovimi pravicami, tj. zaveze, ki jih je sprejela, da bi olimpijske igre lahko potekale v Pekingu.

Zato je potrebno, da bodo evropski predstavniki, ki se bodo ali ne bodo udeležili olimpijskih iger, to priložnost izkoristili za opozarjanje na položaj človekovih pravic na Kitajskem. To je zelo resno. Veliko ljudi je v zaporu, tudi Hu Jia, ki so ga zaprli po tem, ko je govoril z nami v Evropskem parlamentu prek videokonference. Ne moremo sprejeti, da bodo kitajski organi te ljudi še naprej zadrževali v zaporu brez razloga.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, veliko držav in njihovih voditeljev, tudi evropskih držav, hoče imeti dobre stike s Kitajsko, da bi dosegli donosne pogodbe ali gospodarske sporazume, pri čemer premalo upoštevajo pomanjkanje demokracije ter nespoštovanje človekovih pravic na Kitajskem. Svetovno mnenje, svetovni voditelji in globalne institucije bi morali sodelovati ter uporabljati različne vrste pritiska, da bi se zavarovale vrednote, kot so svoboda, človekove pravice in demokracija. Če nismo složni, ne bomo mogli ukrepati skupaj, zato ne bomo uspešni. Olimpijske igre so dobra priložnost za take ukrepe. Mednarodna skupnost bi morala ukrepati v pomoč prebivalstvu, ki je trpelo zaradi tragičnega potresa.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, leta 2001 se za to, da bodo olimpijske igre potekale v Pekingu, ni odločila Evropska unija, ampak Mednarodni olimpijski komite.

Drugič, kot ste dejali, olimpijski ideali obstajajo, pri čemer niso povezani s politiko, ampak s športom, kar neprestano ponavlja Mednarodni olimpijski komite.

Tretjič, ne vem, ali je najboljši način za boj za človekove pravice na Kitajskem in za celovit dialog ta, da si olajšamo vest in rečemo: „Ne bom šel, a bom vseeno gledal slovesnost ob odprtju po televiziji“, kot je prej dejal poslanec. Menim, da težava pravzaprav ne leži v tem vprašanju. Še več, opažam, da so tudi številni poslanci različnih političnih skupin in različnih prepričanj izrazili svoje stališče v vašem parlamentu o dialogu, ki bi moral potekati s kitajskimi organi.

Kljub sedanjim težavam moramo tudi v prihodnosti čim bolj izkoristiti odnos EU s Kitajsko. Le močna Unija bo obema stranema omogočila odprte razprave, ki smo jih vsi zagovarjali, o katerem koli vprašanju, celo takih, ki so navidezno najtežja; Evropska unija ni čakala na dogodke v Tibetu, da bi sprožila tak dialog. S Kitajsko hočemo vzpostaviti dialog o vedno večjem številu vprašanj dvostranske in globalne narave, ki niso izključno poslovna, pri čemer je namigovati drugače zelo napačno. To je rekla tudi gospa Ferrero-Waldner. S Kitajsko potrebujemo celovit dialog, ker ima ta država pomembno vlogo v mednarodni skupnosti, zato moramo storiti vse v naših močeh, pri čemer so tudi olimpijske igre sredstvo za to, da se zagotovi, da se Kitajska učinkoviteje vključi v mednarodno skupnost.

Poleg tega želim izpostaviti, da bomo morali vzpostaviti strateški dialog s Kitajsko, zlasti na prihajajočem vrhu, ki bo potekal v okviru francoskega predsedovanja. Datuma tega vrha ni določilo francosko predsedstvo. Vrh bo potekal v drugi polovici leta 2008. Mi moramo zagotoviti, da bodo priprave potekale v najboljših možnih razmerah, pri čemer mora ta vrh partnerstvu med Kitajsko in Evropsko unijo ponuditi priložnost, da spregovori o novih vprašanjih, zlasti tistih, ki so povezana z ukrepanjem proti podnebnim spremembam ter z okoljskimi in socialnimi standardi, kot ste mnogi povedali.

Odločenost Kitajske, da bo imela pomembnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču, morajo spremljati nove odgovornosti na področju človekovih pravic, na socialnem področju in v zvezi z okoljsko zaščito. Tega se zavedamo in smo pripravljeni delati, da bi dosegli ta cilj, pri čemer je Evropska unija nedvomno najprimernejša partnerica, ki bo Kitajski pomagala pri tem.

V tem okviru je po posvetovanju s svojimi kolegi in sodelavci ter pridobitvi njihovega soglasja predsednik Sarkozy kot predsednik Evropske unije prevzel odgovornost vzpostavitve celovitega dialoga med Evropsko unijo in Kitajsko. Če želi Kitajska imeti večjo vlogo na svetovnem prizorišču, mora prevzeti posledično odgovornost. Gospod Cohn-Bendit je na primer podal veliko primerjav. Slišal sem primerjavo z Brežnjevo Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Ali resnično hočemo konflikt med dvema nasprotnima blokoma? Ali se v dialogu ni dosegel napredek, do katerega je prišlo tudi s to veliko državo? Igrali smo ključno vlogo pri doseganju tega napredka, pri čemer so kot vedno naše vrednote prevladale tudi prek dialoga in demokratičnega razvoja. Imeti moramo izzivalen dialog s Kitajsko, v katerem nobena tema ne bo prepovedana, pri čemer jo moramo spodbuditi k zavezam na vseh področjih, tj. političnem področju, področju človekovih pravic in socialnem področju.

Resnično so nekateri poslanci omenili smrtno kazen. To vprašanje bi morali obravnavati s Kitajsko in tudi z vsemi ostalimi državami, pri čemer upam, da bodo to storili tisti konservativni poslanci, ki so ravnokar govorili o tej temi. Rad bi vas opomnil, da obstajajo tudi druge države, ki so povezane z Evropsko unijo in kjer velja smrtna kazen; vendar potrebujemo ta celovit dialog. Nadaljevati moramo previdno, pri čemer se v celoti strinjam s tem, kar je povedala Komisija glede Sveta, da ne bi smeli zaostrovati nacionalističnih čustev na Kitajskem v času, ko je gostiteljica zelo pomembnega dogodka za celotno državo, ki se skuša vključiti na mednarodno prizorišče.

V tem duhu, ob sprejemanju vseh odgovornosti, ki so povezane z njegovo vlogo, in v popolnem zavedanju o naravi evropskih vrednot bo predsednik Sarkozy v svoji novi vlogi obiskal Peking, da bi prenesel to sporočilo in tudi pokazal, da zaupamo v pozitivni razvoj te velike države v zvezi z vključevanjem na mednarodno prizorišče. Že smo bili priča oprijemljivim znakom napredka v Burmi ter v rešitvi konfliktov z Iranom in Severno Korejo; vse to so območja, kjer potrebujemo pomoč Kitajske. To seveda vključuje veliko več kot izključno poslovne interese.

Na koncu gospodu Cappatu sporočam, da moramo v vseh naših odnosih, ki potekajo v EU, ob upoštevanju manjšin ali v odnosih med Unijo in nekaterimi njenimi partnericami, imeti tudi enake zahteve ter biti previdni, preden bomo ves svet poučevali o moralnosti.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, zelo bom kratka, ker je bilo veliko že povedanega.

Rada bi ponovila, da je odnos s Kitajsko zelo večstranski. To pomeni, da ta strateški odnos zajema veliko področij. Poleg okolja, trgovine, kulture in kakršnih koli različnih sektorskih pogovorov in dialogov, ki jih imamo, jemljemo zaskrbljenost za človekove pravice, o katerih se je danes tu zlasti govorilo, zelo resno. Jemljemo jih resno, četudi zadevajo zagovornike človekovih pravic, vlagatelje peticij, ki so v zaporu, ali izvajanje smrtne kazni. Drži, da je bilo usmrčenih veliko ljudi. To smo vedno zelo jasno omenjali, prav tako domnevne primere mučenja in trpinčenja.

Imamo ta dialog o človekovih pravicah. Drži, da včasih ne zadostuje, a nimamo drugega instrumenta. Nadaljevati moramo dialog s Kitajsko. V nemščini imamo rek: Steter Tropfen höhlt den Stein (Stalno kapljanje obrabi kamen). Prav to poskušamo doseči.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Ob koncu te razprave je bilo predloženih pet predlogov resolucije v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo izjemoma potekalo jutri ob 9.00 zaradi predstavitve programa predsedovanja Francije.

Pisne izjave (člen 142 Poslovnika)

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. – (SK) Olimpijske igre v Pekingu se približujejo, a glede na moje podatke se položaj človekovih pravic na Kitajskem ni izboljšal. Prav nasprotno, kitajski režim aretira vse več ljudi, da bi preprečil morebitne demonstracije med olimpijskimi igrami.

Svoboda tiska je zelo pomembna, ker so neodvisni mediji tisti, ki nudijo necenzurirane informacije o položaju človekovih pravic na Kitajskem. Zato je bistveno, da lahko oddajajo tudi neodvisne televizijske postaje, kot je NTDTV. Ta televizijska postaja neprestano oddaja v kitajščini in angleščini prek satelitov v Aziji, Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki. Francosko podjetje Eutelsat, ki prenaša NTDTV, je naenkrat prekinilo signal NTDTV v Aziji 16. junija 2008, očitno zaradi pritiska, ki ga je izvajala komunistična stranka Kitajske.

Komisarka Ferrero-Waldner, na vas se obračam v upanju, da boste v imenu Komisije uporabili vsa mogoča sredstva, da boste ponovno vzpostavili oddajanje NTDTV v Aziji. Pozivam tudi francosko predsedstvo, da v imenu Sveta prepreči omejitve svobode govora na Kitajskem.

Pozivam kitajske organe, da svetu pokažejo, da je dejstvo, da je izvajanje olimpijskih iger pripadlo Kitajski, vodilo v izboljšan položaj človekovih pravic na Kitajskem. Menim, da bo odprtje Tibeta za turiste, novinarje in vse medije resnično ter bo omogočilo necenzurirane informacije glede položaja na tem območju.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Širitev je ena od najuspešnejših politik EU in hkrati morda eden od najučinkovitejših instrumentov zunanje politike, kar jih je kdaj bilo. Do zdaj je vsaka širitev okrepila Unijo, pri čemer je stabilizirala in splošno uskladila države, ki so se ji priključile. Štiri leta, ki so minila po širitvi leta 2004, so ustavila vse neutemeljene strahove in zavajajoče informacije, ki so se pojavile pred širitvijo: širitev je velik uspeh, pri čemer so z njo veliko pridobile stare in nove države. Žal nekateri politiki, zavestno ali zaradi preproste neumnosti, zanikajo uspeh širitve in zavajajo državljane starih držav članic. Zato je zelo pomembno, da družbo seznanimo s prednostmi in koristmi širitve.

Irska zavrnitev lizbonske pogodbe je resnično velika ovira za nadaljnjo širitev Unije. Še vedno verjamem, da bo EU hitro našla rešitev za lizbonsko pogodbo. Vendar pristop Hrvaške ne bi smel biti ogrožen: pristop Hrvaške je pravno mogoč tudi brez sprejetja lizbonske pogodbe. Hrvaška bi torej lahko postala članica konec leta 2009 ali začetek leta 2010, odvisno od napredka pristopnih pogajanj.

Odnos med strategijo širitve in evropsko sosedsko politiko je zapleteno vprašanje. V osnovi se strinjam, da bi se naši evropski sosedi, ki še nimajo možnosti za članstvo, morali premakniti iz ene kategorije v drugo glede na njihovo izpolnjevanje merljivih ciljev. Hkrati je pomembno, da je Unija sposobna zaščititi svoj geopolitični prostor svobode gibanja, pri čemer bi se morala v zvezi s sposobnostjo vključevanja v nekaterih posebnih primerih sama odločiti, kakšne možnosti naj ponudi svojim partnerjem.