Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg

15. Palestinski zaporniki v Izraelu (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor Svetu o palestinskih zapornikih v izraelskih zaporih (O-0040/2008 – B6-0166/2008);

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o palestinskih zapornikih v izraelskih zaporih (O-0041/2008 – B6-0167/2008).

  Luisa Morgantini, avtorica. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sedeminštiridesetim članom iz različnih političnih skupin zastavljamo preprosto vprašanje: kaj nameravata Svet in Komisija storiti v zvezi s kršitvami mednarodnih konvencij, ki jih izraelske oblasti izvajajo glede palestinskih zapornikov? Velika večina zapornikov je pridržanih na izraelskem ozemlju, pri čemer je to kršitev člena 76 ženevske konvencije: Samovoljni pripori, hišne preiskave, upravna pridržanja, mučenje in zloraba med zaslišanji v centrih za pridržanje. Moški, ženske, najstniki, študentje, poslanci in župani, zaprtih je približno 10 000 ljudi od celotnega prebivalstva, ki šteje tri in pol milijona; obstaja prepoved obiskov za tiste, ki so stari med 16 in 35, pri čemer zaporniki bratov, sester, mater in očetov niso mogli videti že leta.

Vse to so mednarodne organizacije, kot so Amnesty International, Združeni narodi in občudovanja vredne izraelske organizacije, kot sta B’Tselem in Hamoked, ter palestinske organizacije, kot sta Addameer in Defence for Children International, že dokumentirale. Vendar se nad izraelskimi oblastmi ne izvaja pritiska za spoštovanje konvencij in pravil, ki jih same ratificirajo in ki jih ratificiramo mi.

Prebrala vam bom mnenje, poziv matere: „Sem mati zapornika Saida Al Atabeha iz Nablusa. Moj sin je v zaporu od leta 1977, jaz imam 78 let ter trpim za visokim pritiskom in sladkorno boleznijo; izgubljam vid in se več ne znajdem v lastnem domu. Morda boste presenečeni, vendar je moja edina želja v življenju, da bi videla sina in ga ljubeče objela, preden umrem. Vsi moji otroci, sinovi in hčere, so zdaj odrasli, poročeni in so zapustili moj dom. Said je izgubil vse in ne morem ga obiskati, ne zato, ker sem stara in bolna, ampak zato, ker mi izraelske oblasti ne izdajo dovoljenja za obisk zaradi varnostnih razlogov, kot pravijo. Saida sem lahko obiskala le enkrat, ko so me odpeljali z izraelsko reševalno službo v sodelovanju z Rdečim križem, in to je bilo pred osmimi leti, potem ko je bil v zaporu 29 let. To je bilo prvič in zadnjič, da sem objela svojega ljubljenega sina. Vzel me je v naročje in rekel: ,Mama, zdi se, kot da se ponovno rojevam v to življenje.‘ Tiste minute so bile zame in zanj najbolj dragocene, vendar je bil trenutek, ko so naju ločili, najtežji in najbolj boleč.“ Ta mati poziva: „Hočem ga še enkrat videti.“

Ali lahko to dopustimo? Ali lahko moškemu, ki je v zaporu 32 let, preprečimo, da vidi svojo mater? Kje so mednarodna pravila? Sprašujem se, kje je humanost. Menim, da moramo kot Svet, kot Komisija, kot Parlament zavzeti svoje stališče in zelo odločno izjaviti, da je treba mednarodna pravila spoštovati, da je treba palestinske zapornike, kot sem povedala, jih je 10 000, osvoboditi, da bi lahko tlakovali pot k miru med Palestinci in Izraelci.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospa podpredsednica, gospa Morgantini, gospe in gospodje, izpostavili ste temo izraelskih zapornih kazni in upravna pridržanja Palestincev, vključno z mladoletniki, ter ravnanja z njimi na zasedenih ozemljih in v Izraelu.

Svet meni, da morajo kazenske politike in prakse v vseh okoliščinah spoštovati temeljna načela človekovih pravic, kot jih zajema mednarodno pravo, zlasti Splošna deklaracija o človekovih pravicah in mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.

Vsako pridržanje, ki ga lahko označimo kot samovoljno, bi moralo biti prepovedano, zlasti v okviru dejstva, da pridržani osebi niso prebrali obtožb proti njej. Načelo pravice do pravičnega in javnega sojenja na nepristranskem in neodvisnem sodišču je temeljno v pravni državi, pri čemer se lahko namestijo posebna sodišča v zelo omejenih in jasno opredeljenih primerih.

Prav tako je nujno spoštovati obveznost ustreznega ravnanja s pridržanimi osebami, pri čemer mora biti mučenje ter drugo kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje z zaporniki strogo prepovedano in preprečeno.

Svet priznava, da je položaj človekovih pravic na Bližnjem vzhodu razlog za zaskrbljenost. Kljub temu je Svet zelo zadovoljen, da dialog med Evropsko unijo in Izraelom naslavlja vsa ta vprašanja, vključno z razmerami na palestinskih ozemljih. Vprašanje človekovih pravic je tema, o kateri se še vedno stalno razpravlja na vseh ravneh pri političnih stikih med EU in Izraelom.

Zato je Evropska unija v svoji deklaraciji z dne 16. junija 2008, ki je bila objavljena ob koncu pridružitvenega sveta med EU in Izraelom, pozvala k preoblikovanju neuradne skupine za razpravo o vprašanjih človekovih pravic v stalni odbor.

Svet se zaveda dejstev, ki so jih izpostavili častni poslanci, zlasti podpredsednica, ter dejstev, ki so zlasti omenjeni v zadnjem poročilu gospoda Johna Dugarda, posebnega poročevalca Združenih narodov o položaju človekovih pravic na palestinskih ozemljih, ter dejstev, ki so jih izpostavile številne nevladne organizacije.

Svet je imel priložnost, da je izrazil svojo zaskrbljenost, ter je večkrat pozval k izpustitvi večjega števila palestinskih zapornikov. Poleg tega ponovno poudarja svoje stališče, da politični proces, ki se je začel v Annapolisu novembra leta 2007 in ki ga morajo spremljati ukrepi dejanskega zaupanja, predstavlja edini način za doseganje rešitve, o kateri se bosta stranki pogodili in ki temelji na soobstoju dveh držav, in sicer neodvisne palestinske države, ki je demokratična in učinkovita in mirno obstaja poleg Izraela z varnimi, priznanimi mejami.

V tem okviru in z namenom ponovne vzpostavitve zaupanja med stranema ter z vključevanjem civilnega prebivalstva v sedanji politični proces Svet poziva Izrael, naj naredi znatne korake, zlasti z izpuščanjem palestinskih otrok, žensk in izvoljenih predstavnikov, ki so v zaporu ali v upravnem pridržanju, ter naj to obravnava kot prednostno nalogo.

(Ploskanje)

V zvezi z uporabo instrumentov mednarodnega prava, kot je omenila gospa Morgantini, Svet ohranja svoje stališče, da je treba mednarodno pravo zagovarjati in razvijati, kot je določeno z evropsko varnostno strategijo, ki jo je Svet sprejel decembra 2003.

Poudarjam, da je predsedstvo Sveta v imenu Evropske unije zelo veselo zaradi podpisa sporazuma o izmenjavi med Izraelom in Hezbolah, za katerega smo izvedeli v ponedeljek. Ta sporazum zagotavlja vračilo trupel vojakov Hezbolah in izpustitev palestinskih zapornikov v zameno za vračilo trupel izraelskih vojakov Ehuda Goldwasserja in Eldada Regeva, ki sta bila ujeta leta 2006.

Upamo, da se bo ta izmenjava zgodila tako, kot je bilo dogovorjeno, vendar to vprašanje v prihodnosti odkriva tudi, kako zapleteno je vprašanje „zapornika“ na Bližnjem vzhodu ter kako pomembno je, da se razreši.

Svet izpostavlja, da politični proces, kot ga opredeljuje časovni načrt, predstavlja edini način za doseganje rešitve, o kateri se bosta stranki pogodili, kot sem omenil in pod pogoji, ki sem jih omenil, za soobstoj dveh držav.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, najprej naj gospe Morgantini povem, da me vprašanje, ki ste ga danes izpostavili, zelo zanima. Prejšnjega februarja sem se tudi jaz sestala s palestinskim ministrom za zapornike ob prisotnosti gospe Fadwe Barghouti, žene Marwana Barghoutija, ki je v zaporu. Pozorno sem ju poslušala. Njihov pogled na položaj zapornikov sovpada s pogledi, izraženimi v poročilih spoštovanih poslancev ter z vašim osebnim pogledom, ki ga podajate v zvezi s tem.

Zato poudarjam, da sem zelo zaskrbljena zaradi kršitev človekovih pravic in zelo sočustvujem s trpljenjem palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.

Komisija je pozorna na odgovornost Izraela kot okupacijske sile ter na konflikte z mednarodnim pravom, ki jih kažejo te razmere. Zato z našimi izraelskimi kolegi v uradnih in neuradnih okoliščinah redno razpravljamo o na primer vprašanju upravnih pridržanj. Primer, ki ste ga danes omenili, se me je zelo dotaknil, in če bom lahko dobila dokumentacijo, bom osebno storila, kar lahko. Morda obstaja možnost, da ta mati še enkrat vidi svojega sina.

Evropska unija je tudi večkrat pozvala k takojšnji izpustitvi palestinskih zakonodajalcev, ki so jih pridržali Izraelci. Komisija prav tako ve za palestinske otroke, ki so v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje. To je v nasprotju s konvencijo ZN o otrokovih pravicah, ki za mladoletnike določa najnižjo starost pri osemnajstih letih, prav tako je v nasprotju s četrto ženevsko konvencijo, ki zahteva, da zaporniki ostanejo znotraj zasedenega ozemlja. Ti pridržani otroci so zlasti ranljivi. To vemo. Ravnanje z njimi mora biti v skladu z mednarodnim pravom.

Več pozornosti moramo nameniti položaju otrok, na katere vplivajo te konflikte razmere. Zato je Evropska unija Izrael in zasedeno palestinsko ozemlje dodala na seznam prednostnih držav za izvajanje smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih.

V skladu s temi smernicami Evropska unija prav tako vgrajuje vse vidike pravic in dobrega počutja otrok, na katere vpliva konflikt, v politični dialog z Izraelom. Poleg tega Evropska unija tesno sodeluje tudi z agencijami ZN ter tudi z izraelskimi in palestinskimi nevladnimi organizacijami, pri čemer je dejavno vključena v spremljanje, poročanje in spodbujanje otrokovih pravic.

Spoštovanje človekovih pravic in skladnost z mednarodnim pravom je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Je nujen element naše zunanje politike. Zato je varovanje človekovih pravic zelo pomembno v naših odnosih z Izraelom. Naš dialog o človekovih pravicah z Izraelom je priča temu.

Komisija bo na svojih srečanjih z izraelskimi oblastmi in sama bom na srečanjih z izraelskimi nosilci odločanja zagotovo še naprej pozivala Izrael, naj v celoti upošteva mednarodno pravo in konvencije. Evropska unija je na zadnjem pridružitvenem svetu z Izraelom pred kratkim izrazila željo po ustanovitvi uradnega pododbora za človekove pravice. To bi bil dodaten korak naprej za nadaljnjo formalizacijo dialoga o teh vprašanjih.

Člen 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom bo še naprej Evropsko unijo in Izrael opominjal, da je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel temelj naših dvostranskih odnosov. Menimo, da je dialog najbolj obetajoče sredstvo za izvajanje pozitivnega vpliva na Izrael. Ne bojimo se načeti težavnih vprašanj, kot je tisto, o katerem so spraševali spoštovani poslanci.

Popolnoma se strinjam s predsedstvom Sveta v njihovi izjavi, da je vse to treba gledati v okviru konflikta na Bližnjem vzhodu, zato menim, da bo rešitev tega konflikta na koncu omilila ali celo rešila težavo zapornikov.

  Charles Tannock, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, protiizraelske sile v tem parlamentu spet iščejo priložnost za napad na judovsko državo in tisti, ki iščemo uravnoteženo razpravo in resničen mir na Bližnjem vzhodu, smo prisiljeni zagovarjati Izrael. Navsezadnje je Izrael demokratična država, ki se sooča z resno grožnjo teroristov džihada in njihovih privržencev, ki so prav tisti, ki so zdaj v upravnem pridržanju v Izraelu.

V zvezi z vprašanjem otrok naj povem, da so teroristi otroke na žalost povlekli v intifado in jih zanjo ter celo za potencialne samomorilske napade usposobili.

Zlasti dvomim o potrebi po tem predlogu za resolucijo v času premirja s Hamasom, ki je pravkar prenehal z obstreljevanjem civilistov iz Gaze, in o izmenjavi zapornikov, ki se odvija med Izraelom in Hezbolah, pri čemer je bilo pet zapornikov teroristov vrnjenih v svoje domove in svojim družinam, medtem ko bosta dva izraelska vojaka vrnjena mrtva. Eden od teh teroristov, Samir Kuntar, je ubil mladega Izraelca tako, da ga je utopil, nato pa je vzel njegovo hčer in z njo udarjal ob skale ter s koncem puške udarjal po njeni glavi. Ubil je tudi policista. Palestinski teroristi, ki so ugrabili ladjo Achille Lauro in v času ugrabitve ubili starejšega Juda, pri čemer so njegovo truplo vrgli čez krov, so zahtevali izpustitev Kuntarja.

Sklepanje dogovorov s teroristi prinaša visoko ceno za vsako demokracijo, vendar to zlasti drži za primer Izraela. Samir Kuntar je prisegel, da bo ponovno napovedal džihad proti Izraelu zdaj, ko je svoboden.

Zato čestitam pogumni odločitvi Izraela. Upam, da bo to na koncu prineslo pozitivne rezultate, vendar se bojim, da ne bo tako, saj je očitno, da pred politiki, kot je gospa Morgantini, ki vlagajo resolucije, kot je ta, v tem času prednost pridobivajo tisti, ki hočejo uničiti Izrael kot državo.

Gospa Morgatini bo morda želela raziskati tudi domneve iz britanskega tiska o rutinskih mučenjih v palestinskih zaporih proti pripadnikom lastnega naroda tako s strani Hamasa v Gazi in, kar je morda bolj presenetljivo, s strani samih palestinskih oblasti.

  Véronique De Keyser, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, pred kratkim sem se udeležila konference v Berlinu, kjer je bilo ključno vprašanje o ponovni vzpostavitvi pravne države na zasedenih ozemljih. Kar velja za Palestino, državo, ki se stalno razvija, še toliko bolj velja za Izrael. In na tej točki je usoda palestinskih zapornikov pravi vzorec, saj gre za usodo več kot 8 500 palestinskih zapornikov ter za razloge in razmere njihovega pridržanja.

Izpostavljam, da je 48 izvoljenih članov palestinskega zakonodajnega sveta zdaj v zaporu. To je nesprejemljivo. Velika večina pripornikov je bila prestavljena v izraelske zapore, kar je v nasprotju z ženevsko konvencijo, ki prepoveduje prenos pripornikov iz zasedenega ozemlja na ozemlje okupatorja; to je nesprejemljivo. Kazenski zakonik, ki velja na zasedenih ozemljih, velja le za Palestince in ne za koloniste. Če poenostavim, kar je zločin za eno skupino, ni več zločin za drugo skupino. To je nesprejemljivo. Zaprtih je bilo okrog 100 žensk ter ženske, ki so noseče ali dojijo, ne prejemajo oskrbe, ki jo zahteva njihovo stanje; to je nesprejemljivo. V enakih pogojih, kot odrasli, je pridržanih 310 otrok, čeprav je Izrael podpisnica konvencije o otrokovih pravicah. Naj mi nihče ne poskuša dopovedati, kar sem že slišala, in sicer da so pri petnajstih ti mali Arabci že odrasli in sposobni česar koli.

Kaj je krivo za to, gospod Tannock, če ne okupacija, ki jim je odvzela otroštvo? Seznam se nadaljuje: mučenje, zlorabe, neobstoj pravice do obrambe, pomanjkanje razsodnosti in tako naprej. Naj vas spomnim, da so ta dejstva dokumentirali Izraelci in mednarodni viri. Dejansko Evropski parlament ne more narediti čudeža in ta konflikt pripeljati h koncu, vendar vam zagotavljam, da bo človekove pravice postavil v osrčje pregleda statusa Izraela, o katerem bomo razpravljali vse leto. Člen 2 tega sporazuma jasno določa: „Odnosi med pogodbenicama, kot tudi vse določbe tega sporazuma, temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, ki so vodilo njune notranje in zunanje politike in so bistvena sestavina tega sporazuma.“

Dejansko je izmenjavo treba izpeljati. Pogajati se je treba na primer o izmenjavi in izpustitvi zapornikov, kot je Gilad Shalit na eni strani in Salah Hamouri na drugi. Nedvomno sem zelo zadovoljna, da je bil s Hezbolahom podpisan sporazum o izmenjavi. Vendar naše izraelske partnerje opominjam, da so za Evropski parlament človekove pravice nekaj, o čemer se ne pogaja. Zato sem vesela in vam čestitam, gospod minister, predstavnik Sveta ter gospa komisarka za vaše odločne besede, ki nam zagotavljajo, da naše tri institucije dejansko tvorijo eno Evropsko unijo.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, o tem vprašanju govorim iz osebnega prepričanja.

Zaporedne vlade v Izraelu izvajajo politiko zatiranja želje palestinskega naroda po svobodnem življenju na svoji zemlji, pri čemer uporabljajo stroge načine in orožje ter samovoljno aretirajo, zapirajo, mučijo in pobijajo civiliste, vključno z ženskami in otroci. Ravnajo zelo nespametno, saj se ne zavedajo, da resnične težave z varnostjo, s katerimi se sooča Izrael, ne morejo rešiti s takšnim nečloveškim odzivom. Nasprotno, takšna brutalnost lahko prinese le še več nasilja in lahko povzroči, da bo mednarodna podpora, ki so jo uživali v preteklosti, počasi izginila.

Voditelji EU bi morali že pred časom odločno opozoriti vladajoče judovske politike, da če bodo še naprej ravnali v stilu nacističnih vojaških poveljnikov ter če bodo še naprej mislili, da bodo večno uživali podporo vodstva Združenih držav in tistih, na katere vplivajo v Evropi, pri čemer poslanci niso izključeni, bodo svojo državo na žalost zagotovo ter z matematično natančnostjo popeljali v razpad.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, Obeida Assida je palestinski študent. Aretiran je bil leta 2003, pri sedemnajstih letih, in je v upravnem pridržanju v Izraelu, brez obtožb in brez sojenja. Saed Yassine je palestinski borec za človekove pravice. Ima 34 let. Je v upravnem pridržanju v Izraelu že od leta 2006. Ni bil obtožen in proti njemu nimajo ničesar, njegova žena in otroci so ga lahko obiskali le trikrat. Noura al Hashlamoun je šestintrideset letna gospodinja in mati šestih otrok. Je v upravnem pridržanju v Izraelu od septembra 2006, brez obtožb in brez sojenja. Marwan Barghouti, pobudnik in avtor dokumenta zapornikov, je pridržan v Izraelu od aprila 2002. Poleg tega kolege poslance opozarjam na dejstvo, da poziv za njegovo izpustitev še kroži, pri čemer ga lahko podpišete kadar koli.

Vsi vemo, da če bi želela omeniti vsakega na dolgem seznamu tisočih palestinskih zapornikov, ki so zdaj v zaporih v Izraelu, pri čemer so v celoti kršeni mednarodno pravo in človekove pravice, bi potrebovala veliko časa za govor. Vendar si vsak od njih, vse njihove družine zaslužijo dolg govor. Nič jim ni bilo prihranjeno: kruta zaslišanja, ki lahko trajajo do 188 dni in vključujejo mučenje, pri čemer je treba priznanja in sodbe podpisati v hebrejščini, pridržanje brez podlage v Izraelu, izven njihovega ozemlja, ki se samovoljno obnavljajo vsakih šest mesecev, podrejenost začasnim in diskriminatornim vojaškim sodiščem, ki nimajo nikakršne pravne osnove, prepoved dostopa do odvetnika v prvih devetdesetih dneh pridržanja ter neobstoj pravic do obiskov.

Gospa De Keyser ima prav, ko pravi, da EU ravno tega ne sme sprejeti. To vse je popolnoma nesprejemljivo. In pravite nam, da boste uporabili ta nov dialog. Zakaj bi verjeli, da bo jutri Evropska unija, vi, Komisija in Svet, bolj sposobna uveljaviti spoštovanje členov, ki so že vključeni v sporazum, ki ga imamo, jutri, z ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, med našim prejšnjim plenarnim zasedanjem 16. junija v Strasbourgu ste podali izjavo glede razmer v Palestini. Ta izjava je odražala obžalovanja vredne ugotovitve začasnega odbora, ki je na vašo pobudo obiskal palestinsko ozemlje v začetku junija in opazoval slabe življenjske pogoje, ki jih je Palestincem vsilila izraelska zasedba.

Zdaj je čas, da Svet in Komisija podata odgovore glede ukrepov, ki jih nameravata uporabiti za zagotavljanje, da bodo okupacijske sile, država Izrael, upoštevala mednarodno pravo v zvezi s položajem palestinskih pripornikov v izraelskih zaporih.

Danes poslanci Evropskega parlamenta zahtevamo, da Svet in Komisija pojasnita dejstvo, da sta 16. junija nadgradila odnose med Evropsko unijo in Izraelom, v času, ko je v izraelskih zaporih 11 000 pripornikov, od katerih je 376 otrok, 118 žensk in 44 članov palestinskega zakonodajnega sveta, ter tudi 800 upravnih pripornikov, pri čemer je kršeno mednarodno pravo.

Palestino bomo ponovno obiskali čez dva meseca. Medtem pa vas pozivamo, da v imenu celotnega Parlamenta zahtevate, da izraelske oblasti nemudoma izpustijo vse otroke, ki so v izraelskih zaporih, ter tudi tiste, pri katerih se niso upoštevali običajni pravni postopki …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). - Gospod predsednik, menim, da je v tem parlamentu ter v Komisiji in Svetu vsak politik v Evropi prepričan, da je varovanje posameznikovih človekovih pravic znatno bolj pomembna dolžnost v času vojne in terorizma, kot v času mira in varnosti. Menim, da si delimo ta pogled.

To je tudi pogled, ki si ga delimo z izraelskim vrhovnim sodiščem. Pri številnih odločitvah je izraelsko vrhovno sodišče zagotovilo pravice palestinskih zapornikov in vlagateljev peticij proti dejanjem izraelskih obrambnih sil ali vlade.

Naj vas spomnim, da je leta 1991, ko je Izrael pričakoval napad s kemičnim in biološkim orožjem, njegovo vrhovno sodišče odobrilo peticijo, ki je dobesedno trdila, da pristojnost družbe, da se upre svojim sovražnikom, temelji na njenem spoznanju, da se bori za vrednote, ki si zaslužijo zaščite. Najboljši partner pri varovanju pravic palestinskih zapornikov v Izraelu je izraelsko vrhovno sodišče. Menim, da bi bilo treba ta pravni sistem v demokratični državi, kot je Izrael, obravnavati z vso zaskrbljenostjo, ki jo poslanci tu izražajo.

Vendar člane Parlamenta sprašujem: Katera konvencija ščiti pravice tistih, ki so bili v zadnjih letih ugrabljeni ali ustrahovani ali ubiti? Pod katerim sodiščem je bilo Alanu Johnstonu dovoljeno, da se pritoži zaradi svoje ugrabitve? Kakšne pravice do obiskov pripadajo Giladu Shalitu? Kakšne pravice je užival šestnajstletni Ophir Rakhum? Kakšna pravna zaščita mu je bila omogočena?

Poslance tega parlamenta pozivam, pošteno in srčno jih pozivam, da vstanejo ter podprejo Komisijo in Svet pri njunem uravnoteženem pristopu k temu konfliktu in k varovanju pravic tistih, katerih pravice so bile kršene. Ne smemo stopiti na tisto stran, ki bo Evropski uniji onemogočila, da se bori in podpre mirovni proces na Bližnjem vzhodu, kot to dela zdaj.

  Richard Howitt (PSE). - Gospod predsednik, začel bom z izjavo predsedujočemu Svetu, da je Amnesty International izjavil, da je 8 500 Palestincev iz zasedenega palestinskega ozemlja pridržanih v izraelskih zaporih, pri čemer je njihovo pridržanje v nasprotju s členom 76 ženevske konvencije, za številne zapornike pa so družinski obiski nemogoči zaradi omejenih dovoljenj za potovanje. Za tiste obiske, ki so dovoljeni, stroške krije mednarodna skupnost prek Mednarodnega odbora Rdečega križa, čeprav je Izrael v okviru mednarodnih standardov človekovih pravic odgovoren zagotoviti, da palestinski priporniki dobijo te obiske. Zato je prav, da v Evropskem parlamentu od Evropskega sveta zahtevamo, da ukrepa.

Tako kot gospa komisarka Ferrero–Waldner, sem tudi jaz spoznal gospo Barghouti, in gospe komisarki se tudi zahvaljujem za njeno konkretno omembo naših parlamentarnih kolegov iz palestinskega zakonodajnega sveta, ki so med zaporniki.

Čeprav se strinjam z gospodom Mladenovom in gospodom Tannockom, da sta ugrabitev in nedopuščanje družinskih obiskov izraelskih državljanov enaki kršitvi mednarodnega prava, obžalujem, da je gospod Tannock skušal mojo soavtorico gospo Morgantini prikazati kot nekoga, ki je zavezan uničenju Izraela, ko oba podpirava človekove pravice in ohranjanje mednarodnega humanitarnega prava.

  Frédérique Ries (ALDE). - (FR) Gospod predsednik, zelo težko vprašanje ohranjanja naših demokratičnih vrednot v boju proti terorizmu je dejanska nit naše današnje razprave. Na žalost nimam časa, da bi komentiral točke iz besedil, ki so jih vložili naši kolegi poslanci, tudi tistih, ki so bile izpostavljene v pisni obliki, in ne bom ponavljal komentarjev mojega kolega gospoda Mladenova o izraelskem vrhovnem sodišču.

Kljub temu bom govoril o vprašanju mladoletnikov. Dejansko so v zaporih mladoletniki, večinoma odraščajoči mladostniki, s katerimi Hamas manipulira in jih pošilja v smrt, oborožene z granatami ali pasovi, polnimi eksploziva. Vi in moji kolegi poslanci ste omenili mednarodno pravo. To prav tako obsoja novačenje otrok vojakov. Vsaka mlada oseba v zaporu predstavlja poraz za vsako družbo. Izrael je dolžan, da se spopade s tem izzivom v skladu z mednarodnim pravom, vendar je izguba miru za celo generacijo v Palestini prava tragedija.

Samo beseda o Giladu Shalitu. Menim, da imam prav, ko rečem, da je on zapornik, ki je izraelski in francoski državljan. Zasluži si več kot le krivo zapostavljanje, na katerega ga neskladno obsojajo nekateri moji kolegi poslanci. Globalnega političnega okvira, ki ga navajata državni sekretar in gospa komisarka, sploh ne bom omenjal.

Gospod predsednik, zaključil bom z zelo krhkimi, vendar resničnimi premirji, ki se sklepajo na številnih frontah. Bolj splošno sem želel povedati le, da kritiziram dejstvo, da so nekateri v tem parlamentu obsedeni z govorjenjem na vsakem zasedanju o tem, kako bi morala biti urejena pravna država.

  Caroline Lucas (Verts/ALE). - Gospod predsednik, ne sledim več številu priložnosti, ob katerih v tem Parlamentu obsojamo izraelske oblasti zaradi njene sistematične zlorabe človekovih pravic palestinskega naroda.

Okupacija, ločitveni zid, zavzetje Gaze, … seznam se nadaljuje. Danes se osredotočamo na grozovit položaj palestinskih zapornikov, skupaj s 44 člani zakonodajnega sveta. To so naši kolegi, naši partnerji, ki še vedno trpijo v zaporu brez obtožbe in brez sojenja.

Moje vprašanje je: Kdaj bo Evropski svet ukrepal? Koliko kršitev mednarodnega prava ja še potrebnih? Koliko Palestincev mora biti aretiranih, zaprtih ali mučenih, preden bo EU prenehala le govoriti o človekovih pravicah in začela ukrepati za njihovo zaščito?

Razmišljanje o nadgradnji odnosov med EU in Izraelom v tem času kaže na najbolj neverjetno nespoštovanje naše odgovornosti do palestinskega naroda. Nesklicevanje na člen 2 pridružitvenega sporazuma kaže največjo politično strahopetnost.

Ne prerekamo se z izraelskim narodom, pri čemer številni Izraelci podpirajo našo obsodbo izraelskih oblasti. Moja obsodba zdaj celo ni namenjena Izraelu. Obsojam Evropski svet in njegovo groteskno neuspešno politično vodenje.

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, v celoti se strinjam s Caroline Lucas. Ironično je, da je naša naslednja razprava o Zimbabveju. Mugabeju niso bili všeč volilni izidi in jih je od takrat popravil; zdaj aretira poslance v poskusu doseganja novega ravnovesja, pri čemer bo položaj še poslabšal. Odločno ga bomo obsodili.

Primerjavi sta dejansko zelo oddaljeni, vendar smo pred dvema letoma in pol plačali za volitve v Palestini. Izraelu ni bil všeč izid, zato nove vlade nismo priznali. Od takrat je Izrael aretiral več kot 40 poslancev, ljudi, ki pripadajo napačni stranki in ki niso uporabili orožja, ampak so se zatekli k volitvam.

Sankcij ne bomo uporabili. Namesto tega si prizadevamo za tesnejše partnerstvo z Izraelom. Gospa komisarka in gospod minister, nasprotja so nedvomno očitna. Pravite, da imate uravnotežen pristop. Vendar kje so dokazi, da naš pristop kar koli dosega?

  Sarah Ludford (ALDE). - Gospod predsednik, Izraelu ne popuščam, vendar Evropskemu parlamentu ni v nikakršno pomoč, da v zapletenem konfliktu, kjer zlorabe človekovih pravic zahtevajo uravnotežen pristop, izloči eno stranko, Izrael. Razprava samo o dejanjih Izraela prav tako poteka ob nepravem času.

Ali pozabljamo, da je naš glavni cilj spodbujanje strank k doseganju mirne dvostranske rešitve? Le če bo naša kritika natančna in konstruktivna ter nestrankarska, nas bodo slišale obe strani ter bomo imeli večjo možnost vpliva.

Menim, da sta organizacija Human Rights Watch in Martin Scheinin iz ZN dosegla takšen standard. Slednji izpostavlja pomembnost odločitev izraelskega vrhovnega sodišča, pri čemer je to popolnoma ločeno od ustnih vprašanj. Celo poročilo Johna Dugarda pravi, da je zelo zaskrbljen in je obsodil kršitve človekovih pravic Palestincev nad Izraelci ter Izraelcev nad Palestinci. Tega se ne omenja.

Obžalujem dejstvo, da se Izrael še vedno zanaša na predpise nujnega ukrepanja iz leta 1945, ki jih je podedoval od britanskih kolonialnih sil, vendar je treba povedati, da so veljali za judovske teroriste v Hebronu ter tudi za Palestince.

  John Bowis (PPE-DE). - Gospod predsednik, ne gre za vprašanje teroristov, ki so aretirani, katerim je sojeno in so zaprti; gre preprosto za vprašanje posameznikov, ki so bili prijeti in so pridržani. Gre zlasti za vprašanje otrok, ne otrok vojakov, pri čemer so nekateri otroci dejansko metali kamenje in podobno, vendar so še vedno otroci.

Predstavljajte si to sejno dvorano, polno otrok. Vzemite polovico, poveznite jim vreče čez glave, zvežite jim roke na hrbtih, odpeljite jih stran, brez da bi njihovim staršem povedali, kam jih peljete, vrzite jih v zapore, zaprite jih v celice velikosti 1,5 m2 brez oken, prižgite luč, preprečite jim zdravniško oskrbo in zunanje obiske ter podobno, ne dovolite jim, da se preoblečejo. Razpravljamo ravno o tem. Konvencija ZN o otrokovih pravicah bi morala govoriti ravno o tem.

Izraelu sporočam: s takšnimi dejanji si ne pridobivate prijateljev. Prosim vas, Izrael, pozivam vas k izpustitvi otrok.

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). - Gospod predsednik, ravno zato, ker nekateri izmed nas verjamemo, da je Izrael demokracija, demokratična država, in ker ga Evropska unija tako obravnava, menimo, da je odgovoren za vzdrževanje pravne države. Če ne bi bil demokratična država, ga ne bi poskušali obravnavati kot odgovornega za vzdrževanje pravne države.

Za tiste, ki so izven celotnega pravnega sistema, vrhovno sodišče ne obstaja. Vemo, kaj pravi vrhovno sodišče, vendar to velja le za tiste, ki lahko pridejo do vrhovnega sodišča. Ko ste v upravnem pridržanju in nimate dostopa do sodišča katere koli oblike, takrat ne obstaja odločitev vrhovnega sodišča, ki vas lahko zaščiti.

Konflikta se ne sme uporabljati kot izgovora za takšne kršitve. Ostati nevtralen in te posameznike obravnavati, kot da ne obstajajo, ni uravnotežen pristop. Ti posamezniki so aretirani brez kakršnega koli zagotovila, brez postopka; njihove družine so prepuščene same sebi in njihovi domovi ter družine so v številnih primerih uničeni ter kaznovani za to, kar so storili, ali za to, česar so obtoženi, pri čemer si to zasluži odziv Evropske unije.

  Frieda Brepoels (PPE-DE). - (NL) Gospoda Tannocka opominjam, da to vprašanje ni vložila le gospa Morgantini, ampak tudi dva podpredsednika parlamentarne skupine PPE-DE, gospod McMillan-Scott in gospa Kratsa-Tsagaropoulou, ter gospod Bowis, gospod Kasoulides in jaz. Za začetek je bilo treba to pojasniti. Kot članica parlamentarne delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom sem ob številnih priložnostih iz prve roke izkusila, kaj pomeni, da se ne moreš sestati s svojimi demokratično izvoljenimi kolegi, ker so v zaporu.

Kaj lahko rečemo o številnih ženskah in otrocih, ki so razpršeni po številnih zaporih izven palestinskega ozemlja, kar njihovim odvetnikom in družinam onemogoča, da jih obiščejo? Vsi so govorili o vsakodnevnih življenjskih pogojih in pomanjkanju zdravniške oskrbe. Koliko časa bosta mednarodna skupnost in Evropska unija to še dopuščali? Komisijo in Svet pozivam, naj obvladata ta nesprejemljiv položaj.

  Bernard Lehideux (ALDE). - (FR) Gospod predsednik, izpostavil bom dva komentarja.

Najprej komentar o tem, da se v tem parlamentu nekatere težave razume precej nenavadno; vedno se obsoja iste ljudi in vedno se razpravlja o istih ljudeh. Poskusimo obtožiti Kubo zaradi političnih zapornikov v njenih zaporih in govorili boste o obravnavanju kršenja človekovih pravic v Evropskem parlamentu.

Moj drug komentar je v zvezi z dejstvom, da obstaja rešitev za zagotavljanje, da Izrael končno izpusti tiste, ki jih je treba izpustiti; ustavite napade, bombardiranje izraelskih vasi, prenehajte s pobijanjem otrok, ustavite napade z mehanskimi kopači ter prenehajte v boj pošiljati otroke s polnimi žepi razstreliva. Potem bo tudi Izrael izpustil svoje zapornike.

  Antonio López-Istúriz White (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, besede gospe Morgantini so zelo ganljive in moramo izkazati našo solidarnost s temi ustrezno dokumentiranimi primeri domnevnih kršitev človekovih pravic palestinskih zapornikov. „Ustrezno dokumentirani“ pravim zato, ker so nekateri kolegi poslanci iz levice zelo resno in nesprejemljivo obtožili državo Izrael. Ali so bili že kdaj obtoženi ubijanja žensk in otrok ali ravnanja kot nacisti? Ali je to način za nadaljevanje mirovnega procesa?

Gospa Morgantini, vem, da vaša pobuda temelji na specifičnem in ganljivem primeru ter da so vaši nameni ustrezni. Vendar so nekateri vaši levičarski kolegi še enkrat izkoristili to priložnost za poskus poteptanja in ponižanja prebivalcev Izraela.

Dejansko moramo izkoreniniti sovjetski antisemitizem, ki še vedno prevladuje v miselnosti nekaterih vaših kolegov tu v Parlamentu.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, kratek bom, saj sem bistvene točke izpostavil v svojem uvodnem govoru. Vendar je bila naša razprava v nekaterih vidikih zelo ganljiva in zagotavljam vam, da se Svet zaveda omenjenih dejstev ter da bo še naprej izražal svojo zaskrbljenost in pozival instrumente mednarodnega prava.

Predsedstvo Svetu bo še naprej izpostavljalo to vprašanje pri političnih stikih, ki se bodo med našim mandatom odvijali med Evropsko unijo in Izraelom. Prav tako se zavedamo, da se lahko sedanji politični postopek razvije le, če se bo povečalo dejansko zaupanje. Izvajanje kolonizacijskega postopka, ohranjanje terorizma in nasilja ter usoda palestinskih pripornikov so ovire za mirovna prizadevanja, prav tako kot položaj izraelskih talcev, ki jih zadržujejo teroristične skupine, pri čemer imam v mislih zlasti Gilada Shalita.

Za konec sem Parlamentu hotel izpostaviti, da Evropska unija zaradi svojega položaja kot članica kvarteta ter svojega statusa kot glavnega vira financiranja, zaradi svojih dejanj pri podpiranju palestinskih organov ter tudi zaradi svojega položaja kot izraelska partnerica igra ključno vlogo v tem procesu. Evropska unija je od nekdaj priznavala, da ima Izrael pravico do varnega počutja znotraj priznanih mej, pri čemer sobiva s Palestino, kot sem povedal v svojem uvodu.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem zasedanju septembra 2008.