Razprave

Četrtek, 10. julij 2008 - Strasbourg

6. Obrazložitve glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka so obrazložitve glasovanja.

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0459/2007)

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, za vrnitev k običajnemu delovanju nismo potrebovali veliko časa. V obdobju pred irskim referendumom je bilo veliko poročil, v katerih so bile prošnje, da se tega pred glasovanjem Ircev ne bi objavilo. Ko so bili glasovi prešteti, smo se vrnili k svojemu načrtu za uskladitev politike, zlasti na področju militarizacije ter pravosodja in notranjih zadev.

Na našem zadnjem srečanju skupščine v tej dvorani so vsi govorci zagovarjali spoštovanje glasovanja Ircev, „vendar“… Zdaj vemo, kaj je ta „vendar“ pomenil. „Vendar“ je pomenil, da ne smemo upoštevati rezultata in da moramo nadaljevati postopek usklajevanja kazenskega pravosodja, civilnega prava, priseljevanja, azila in ostalih vprašanj na področju notranjih zadev. Zdaj se niti ne pretvarjamo več, da spoštujemo odločitve ljudi. Zdaj smo spet v svojem malem svetu, v katerem se pretvarjamo, da volivci ne obstajajo, in še naprej počnemo tisto, kar smo tako ali drugače počeli že do zdaj.

  Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospa predsednica, prvi del glasovanja sem zamudil zaradi današnjih strožjih varnostnih ukrepov v Strasbourgu, kar je zelo nenavadno in kar se med plenarnim zasedanjem ni še nikdar zgodilo. Ker sem bil med poimenskim glasovanjem odsoten, se opravičujem. Avtomobil, ki naj bi me pripeljal v Evropski parlament, je zamujal več kot pol ure, in zato prosim, da se moje opravičilo zabeleži.

  Predsednica. - Gospod Rogalski, o tem smo se dogovorili na začetku: tisti, ki bodo prišli med obravnavo, bodo seveda oproščeni.

– Predlog uredbe: Ribiške flote EU, ki jih je prizadela gospodarska kriza

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, prepričan sem, da veliko ljudi zanima to, kar bom povedal.

Res želim govoriti o tem, da se v ribiškem sektorju srečujemo z zaporednimi krizami, pri čemer si v resnici ne prizadevamo za rešitev temeljne težave. In temeljna težava ribiškega sektorja je dejansko skupna ribiška politika, politika, ki temelji na osrednjem načrtovanju v slogu Sovjetske zveze, kjer se kvote dodeljujejo različnim državam članicam.

Zagotovo je čas, da prekinemo ta del komunističnega osrednjega načrtovanja in napredujemo v položaju, v katerem bodo mogoče rešitve, ki temeljijo na premoženjskih upravičenjih.

Oglejmo si nekatere od najuspešnejših rešitev za ohranitev staležev rib: na Novi Zelandiji in Islandiji rešitve na primer temeljijo na premoženjskih upravičenjih in prenosljivih premoženjskih upravičenjih.

Čas je, da v EU končamo z razmišljanjem v smislu osrednjega načrtovanja, da naša unija ne bo postala „EUSSR“. Uveljavimo gospodarstvo, ki temelji na prostem trgu.

– Predlog resolucije: Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (B6-0348/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Dejstvo, da je ta parlament v zadnjih dneh odločno kritiziral popolnoma razumljivo odločitev italijanske vlade, ni nič nenavadnega, ker je politična korektnost levice v tej instituciji vprašljiva. Vendar vam lahko zagotovim, da je mnenje velike večine prebivalcev evropskih držav drugačno od stališča, za katero očitno glasuje večina poslancev tega parlamenta. Vzpostavitev sistema za odvzem prstnih odtisov italijanske vlade kot začetek reševanja velikih težav zaradi množičnega priseljevanja v državo zagotovo podpira velika večina ljudi.

Poleg tega je evropsko poseganje v to zadevo nesprejemljivo. Preseneča me, da Evropska unija ne povabi Romov v svoje razkošne zgradbe in romskih otrok v svoje zasebne šole. Tako opevane „človekove pravice“ očitno ne veljajo več, ko gre za privilegirana področja evrokracije.

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, ugotavljam, da se v zvezi z zaščito državljanskih svoboščin dejansko ne moremo zanesti na odbor za državljanske svoboščine tega parlamenta. Priča smo bili zelo zaskrbljujočemu znaku nestrpnosti v tem odboru, ko so nekateri nasprotovali imenovanju gospoda Buttiglioneja za komisarja. Nato je bila sprejeta najstrožja zakonodaja z izgovorom, da so potrebni protiteroristični predpisi.

Ne morem pozabiti pripombe voditelja liberalnih demokratov, Grahama Watsona, da je Osama bin Laden od obdobja Jacquesa Delorsa za vključevanje storil največ do zdaj. In zdaj pri tem glasovanju opažamo nekaj nenavadnega, in sicer, da se ne upoštevajo niti dejstva zadevnega primera.

Ne vem, ali italijanska vlada ravna prav, ko trdi, da so v tem poročilu prisotne netočnosti. Glede tega nisem opredeljen. Ne strinjam se z zamislijo o bazah podatkov niti z zamislijo odvzema prstnih odtisov. Vendar bi nas morali osnovna spoštljivost in osnovna poštenost spodbuditi k temu, da bi vladi dovolili, da iz tega parlamenta povabi skupino, ki bi pred glasovanjem ocenila dejstva v zvezi z zadevnim primerom. Spodbujanje h glasovanju, ne da bi pred tem spoznali vsa dejstva, potrjuje, da tako kot se za zaščito področja zaposlovanja ne moremo zanesti na odbor za zaposlovanje, tako se za področje ribištva ne moremo zanesti na odbor za ribištvo…

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, v imenu delegacije avstrijske ljudske stranke želim povedati, da se seveda vsi strinjamo, da moramo ukrepati na vse mogoče načine, da bomo izboljšali težaven položaj Romov, ne le v Italiji, ampak tudi drugje, ter da se bomo s to težavo soočili na razumen način. Vendar menimo, da v teh razmerah, ko nam niso na voljo vsa dejstva, ne smemo sprejeti resolucije, ker bi to pomenilo, da predvidevamo dejstva.

– Predlogi resolucij: Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (RC-B6-0340/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Glasovanja o predlogu resolucije o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami sem se vzdržala, ker glasovanje ni vključevalo nobenih predlogov sprememb, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov, zlasti kandidata za nagrado Saharov. Ob tej priložnosti želim ponovno opozoriti na pomembnost svobode izražanja, ki je glavni predpogoj za začetek procesa demokratizacije na Kitajskem.

Svoboda tiska je zelo pomembna, ker so neodvisni mediji tisti, ki zagotavljajo necenzurirane informacije o položaju človekovih pravic na Kitajskem. Zato je pomembno, da se neodvisnim televizijskim postajam, kot je NTDTV, omogoči oddajanje. Ta satelitska televizijska postaja oddaja 24 ur na dan v kitajščini in angleščini prek satelitov v Aziji, Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki. Francosko podjetje Eutelsat, ki omogoča satelitsko oddajanje NTDTV, je 16. junija 2008 nepričakovano prekinilo te televizijske prenose v Aziji, očitno zaradi pritiska kitajske komunistične stranke.

Da bomo uspešni, moramo besede iz te resolucije nadomestiti z dejanji. Vodstvo Evropskega parlamenta pozivamo, naj vztraja pri ponovni vzpostavitvi teh televizijskih prenosov v Aziji.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, ta parlament ima pomembno tradicijo na področju človekovih pravic, na kar smo lahko ponosni. To ne velja le za našo politiko v zvezi s Kitajsko in Tibetom. Zato menim, da je vse bolj obžalovanja vredno, da zdaj naša resolucija nikakor ne upošteva teh zahtev. V zgodovinskem trenutku ni imela moči, da bi opozorila na tisto, na kar je bilo treba opozoriti v času priprav na olimpijske igre na Kitajskem.

Zato lahko trdim naslednje: naš predsednik, gospod Pöttering, je v zadnjih mesecih jasno zastopal naša načela v zvezi s človekovimi pravicami. Nemška zvezna kanclerka Angela Merkel je to prav tako počela na jasen in prepričljiv način. Zato pozivam Parlament, naj začne ponovno odločno izražati mnenje glede svoje politike v zvezi s Kitajsko in Tibetom, kot je to počel v zadnjih letih in desetletjih, ter naj se ta resolucija razume le kot nepremišljena poteza pred poletnimi počitnicami.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Naj spregovorim o zadevnem dokumentu, o Kitajski. Glasovala sem za ta dokument, vendar mi je žal, da so bili številni pomembni predlogi sprememb zavrnjeni. Danes smo izjavili, da so razmere v Tibetu običajne, kar ni res. Zavrnili smo povabilo tibetanskega duhovnega vodje na srečanje sveta za splošne zadeve, kar je zelo napačna odločitev; sploh nismo mogli glasovati proti privržencem Faluna Gonga. Zato to obžalujem in menim, da je treba ta vprašanja čim prej ponovno obravnavati.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). - Gospa predsednica, veliko poslancev iz moje skupine in jaz smo bili zmedeni glede seznama glasovanja in smo zaradi tam navedenih navodil glasovali za nekatera nesmiselna stališča. Glasovali smo proti povabilu dalajlame. Razmere v Tibetu niso običajne, vendar smo glasovali, da so. Veliko nas je bilo zmedenih. Seveda sem si prizadeval, da bi se napaka popravila, vendar so bile informacije lažno predstavljene in naši odgovori niso bili ustrezni.

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ne verjamem, da je gospod Landsbergis dejansko prebral resolucijo, ki smo jo sprejeli z dvotretjinsko večino. Če bi jo prebral, bi vedel, da smo v resoluciji štirikrat omenili nevzdržne razmere v Tibetu ter pozvali kitajsko vlado, naj spoštuje človekove pravice in kulturne pravice v Tibetu. Gospod Landsbergis, ne govorite neresnic. Večina Parlamenta je izrazila podporo spoštovanju človekovih pravic in kulturni avtonomiji Tibeta.

– Poročilo: Elmar Brok (A6-0266/2008)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, želim razložiti, zakaj sem glasoval proti temu poročilu. Prepričan sem, da je to poročilo dejansko eden od najbolj spornih dokumentov, ki jih je Parlament v zadnjem času sprejel. Menim, da je odsotnost jasnega načrta za odprtje EU Vzhodu, zlasti zaradi možne priključitve Ukrajine v prihodnosti, zelo tehten razlog za glasovanje proti zadevnemu poročilu. Ne bom poudarjal, da je bil predhodni osnutek tega poročila zelo nejasen.

Gospa predsednica, želim vas opozoriti, da ste dovolili govoriti dvema osebama, govora katerih nista bila predvidena. Prosim, upoštevajte pravila.

  Predsednica. - Predsednik oziroma predsednica se lahko samostojno odloči, komu dati besedo. Želela sem dati besedo samostojnim poslancem, kar je moja pravica.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Eden od razlogov za to, zakaj sem glasoval proti poročilu gospoda Broka, ki je zaradi predlogov sprememb slabše, je priporočilo za „komunikacijsko politiko“, posledica katerega bo dejansko še več propagande EU.

To je značilno za tiste zadeve, ki so v Evropski uniji popolnoma zgrešene. Namesto da bi EU upoštevala mnenja volivcev, skuša ta mnenja spremeniti s propagando. Vendar je referendum na Irskem potrdil, da ta način socialnega inženiringa povzroči nasproten učinek od želenega. Zato bi EU ravnala bolje, če bi s tem končala ter pokazala, da spoštuje mnenja in pritožbe Evropejcev, namesto da počne ravno nasprotno.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospoda Broka, ker mislim, da pomeni pomemben korak v pravo smer. Strinjam se tudi s komunikacijsko politiko, h kateri poziva. Vendar komunikacija vključuje tudi resnico in jasnost. Čas je, da jasno izjavimo, da se Hrvaška lahko pridruži EU in da se to mora zgoditi v tem desetletju. Države jugovzhodne Evrope imajo možnost za pridružitev k EU v naslednjem desetletju, vendar moramo zaradi resnice in jasnosti tudi priznati, da bi spodbujanje pristopa Turčije škodovalo EU. Zato moramo biti do Turčije kot države partnerice pošteni in ji sporočiti vsaj to, da je treba najti druge načine sodelovanja. Čeprav poročilo gospoda Broka zadev ne opredeljuje na ta način, je to smiseln zaključek glede na vsebino zadevnega poročila, ki je ustrezna.

– Predlog resolucije: Razmere v Zimbabveju (B6-0347/2008)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, sem eden od avtorjev tega poročila. Rečem lahko, da razmere v Zimbabveju trajajo v nedogled. Evropski parlament ponovno izraža svoje mnenje glede te zadeve in zelo me veseli, da smo uspeli odpraviti politična nesoglasja ter tako odločno spregovoriti o nesprejemljivih razmerah. Zato sem glasoval za to poročilo, saj sem navsezadnje sodeloval pri oblikovanju osnutka zanj.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, veseli me, da lahko govorim o tem predlogu, ker sem kot veliko kolegov v Parlamentu glasoval zanj.

Vendar evropske poslance in politike prosim naslednje: dokažimo, da to niso le lepe besede, s katerimi si lajšamo vest. Besede nadomestimo z ukrepi. Mislim seveda na lizbonski vrh, na katerega smo kljub sankcijam povabili Mugabeja.

Seveda se spominjam vrha v Rimu o krizi glede hrane in varnosti oskrbe s hrano: Roberta Mugabeja in njegove sodelavce smo povabili na nakupovanje v najbolj razkošne trgovine v Evropi, medtem ko so njegovi prebivalci stradali.

Čas lepih besed se je iztekel. Prav je, da smo bili zadovoljni s povedanim, vendar bi morali te besede udejanjiti: sankcije proti režimu Mugabeja bi morali izvesti. Ne obnašajmo se več hinavsko, zlasti kolegi s Portugalske in iz Italije.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospa predsednica, glasoval sem za to resolucijo in kot gospod Kamall tudi jaz v zadnjih dveh letih prejemam veliko pisem o razmerah v Zimbabveju.

Ljudje s področja East Midlands v Združenem kraljestvu, ki jih zastopam, enostavno ne morejo razumeti, kako lahko tu vedno izražamo tako odločno mnenje o Zimbabveju, gospodu Mugabeju pa dovolimo, da obiskuje naše voditelje. To ravnanje je zelo neustrezno in zelo hinavsko ter ogroža ugled te institucije in številnih drugih. Zato upam, da bomo v prihodnosti rešili te težave, prekinili stike s tem slabim človekom, da bo uveljavljanje demokracije v Zimbabveju uspešno.

– Poročilo: Karl von Wogau (A6-0250/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, na začetku se opravičujem vsem kolegom v tem parlamentu, ker prejšnji govorec med svojim govorom ni stal. Pozabil sem njegovo ime, vendar upam, da bo naslednjič med svojim govorom stal in tako pokazal spoštovanje do Parlamenta.

Obljubljeno nam je bilo, da s projektom Galileo ne bo več stroškov kot koristi, ampak da ga je treba le pravilno umestiti. Glede na vse ostale satelitske sisteme – kitajski in ruski satelitski sistemi ter ameriški GPS – ljudje sprašujejo, zakaj potrebujemo Galilea. Glede na to, da ta sistem prinaša več stroškov kot koristi, je zelo očitno, da iščemo več možnosti uporabe tega sistema.

Zdaj ugotavljamo, kakšne so možnosti za uporabo tega sistema v okviru vojske. Zakaj je ta vojaška razsežnost potrebna? Očitno je, da je ne potrebujemo. Temelji izključno na nevoščljivosti Američanom in politiki, načelo katere je ponavljanje za drugimi državami. Končajmo s tem popolnim nesmislom in varčujmo z denarjem davkoplačevalcev, vrnimo ga davkoplačevalcem ter zaupajmo veliko boljši tehnologiji.

  Ewa Klamt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, menim, da ne ravnamo v skladu z dobrim ugledom tega parlamenta. Nesprejemljivo je, da med nastopi govorcev vsi klepetajo. Gospa predsednica, predlagam, da zahtevate, da so poslanci med nastopi govorcev tiho, v nasprotnem primeru pa naj zapustijo dvorano.

  Predsednica. - Popolnoma se strinjam z vami, gospa Klamt, vendar, kot veste, vedno opozarjamo na isto stvar in vedno znova so prisotne enake težave.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0459/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje britanske kolegice, gospe Ludford, sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki na prvi obravnavi postopka soodločanja spreminja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Namen tega predloga je oblikovanje pravne podlage, ki jo države članice potrebujejo za določitev biometričnih identifikatorjev – podobe obraza in 10 prstnih odtisov – za prosilce za vizum ter vzpostavitev pravnega okvira za ureditev konzulatov držav članic, da se z uvedbo vizumskega informacijskega sistema (VIS) vzpostavijo tudi skupni prijavni centri. Na ta način državam članicam ne bi bilo treba svojim konzulatom priskrbeti opreme, ki je nujna za zbiranje biometričnih podatkov. Podpiram večino predlogov sprememb, zlasti tiste, ki obravnavajo medsebojno zastopanje držav članic, varnostne ukrepe v zvezi z zunanjimi ponudniki storitev in informacijske kampanje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Cilj tega predloga uredbe je organizacija sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma glede izvedbe biometričnih podatkov v vizumski informacijski sistem na ravni EU, kar bo zagotavljalo, da bodo biometrični podatki shranjeni v VIS in da bodo obstajali za to potrebni standardi, ter da bodo oblikovane določbe o organizaciji sprejema vlog za oddajo vizuma.

Ta predlog, ki predstavlja del prenosa upravljanja meja (schengensko območje), bo uredil zbiranje „biometričnih identifikatorjev“ (fotografij in prstnih odtisov) prosilcev za vizum; ta ukrep je – milo rečeno – vprašljiv in v zvezi z njim ostaja veliko vprašanj brez odgovorov, tj.: njegova učinkovitost, varstvo osebnih podatkov, cilji in merila zbiranja podatkov, standardi, ki urejajo vsebino dokumentov VIS, pravice dostopa (v okviru sporazumov med EU in različnimi državami o izmenjavi informacij) ter končno varstvo državljanskih pravic, svoboščin in zagotovil.

Ne strinjamo se s prenosom pravosodja in notranjih zadev ter vzpostavitvijo struktur, instrumentov za spremljanje in nadzor na ravni EU, ki podpirajo varnostno politiko.

Zato smo glasovali proti.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Upam, da bo moj glas olajšal pogajanja z Združenimi državami o vizumski obveznosti ter da bo kmalu v vseh državah članicah omogočeno prosto potovanje in enakovredno obravnavanje.

Nujno je, da se ena od tem pogajanj s francoskim predsedstvom navezuje na merila za dodelitev vizuma za Združene države vsem državljanom Evropske skupnosti.

– Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A6-0278/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo je zagotovo pomemben za obe strani.

S tem sporazumom bodo ribiči iz Sredozemlja lahko opravljali svojo dejavnost drugje, ker so zaloge rib v Sredozemlju prekomerno izkoriščene. Nedavne težave v zvezi s tunom so le začetek. Vem, da sta dve ribiški podjetji z Malte uporabili ta sporazum za ribolov v Atlantiku. To sem izvedel, ko sem bil član uradne delegacije EP v Mavretaniji in je predsednik obvestil delegacijo, da niso uspela prizadevanja za rešitev v zvezi s tem sporazumom.

Tako sem prosil za zaseben pogovor s predsednikom. Vprašal sem ga, ali je kdaj razpravljal o tej zadevi s komisarjem, dr. Joem Borgom, ki je malteški komisar. Predsednik mi je povedal, da ni govoril z njim, ampak da to lahko storim jaz, če želim. Takoj sem vzpostavil stik z dr. Borgom, ki mi je potem, ko je ocenil dokument, posredoval povzetek zadevnih vprašanj. Na to sem opozoril predsednika in mu sporočil, da želi komisar ponovno začeti razprave.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Evropska unija si spet prilašča pravico posebne države. Menim, da mora o mednarodnih sporazumih odločati država sama, ne pa regionalna, mednarodna organizacija, kot je Evropska unija, zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Dorette Corbey (PSE), v pisni obliki. – (NL) Delegacija nizozemske laburistične stranke je glasovala za sporazum z Mavretanijo in to ne zato, ker je sporazum dober, ampak ker v sedanjih razmerah predstavlja majhno izboljšanje (manjši ulovi).

Na splošno nasprotujemo takšnim sporazumom, ker države v razvoju prikrajšajo za vire hrane in dohodek. V primeru Mavretanije je položaj še težji, zato se sredstva uporabljajo za podporo interesov ribištva. To je sramota.

  Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Današnjega glasovanja o sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo smo se vzdržali. Na izbiro smo imeli dve možnosti in z nobeno od njiju se nismo strinjali; prva možnost je bila krajši sporazum z višjimi ribolovnimi kvotami, druga pa daljši sporazum z nižjimi ribolovnimi kvotami. Žal ni bilo mogoče glasovati za prekinitev sporazuma.

Nasprotujemo sporazumom o ribolovu z afriškimi državami. V primerjavi s sedanjim sporazumom so bile v poročilu zelo majhne izboljšave, vendar tudi elementi, ki kažejo na nazadovanje, kot je na primer podaljšanje obdobja veljavnosti.

Ker se nismo strinjali z nobeno od možnosti, smo se glasovanja vzdržali.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Z nadaljevanjem sporazuma o ribolovu z Mavretanijo se strinjam, čeprav je treba poudariti, da se pogajalski proces ni vedno izvajal na najbolj odprt in pregleden način.

Posvetovanj z državami članicami ni bilo dovolj, posledica česar je bil protokol, ki znatno zmanjšuje ribolovne možnosti ob skoraj nespremenjenem finančnem nadomestilu. Pomembnejši tehnični vidiki v zvezi z glavnimi flotami so ostali nerešeni; nasprotno, brez velike znanstvene natančnosti so se uvedle nove omejitve, kot je novo obdobje biološke obnovitve.

Kljub temu je Portugalska v zvezi s svojimi ribolovnimi možnostmi na tem ribolovnem območju zavzela smiselno stališče, tj. 886 BT na leto za kategorijo 1 (plovila za lov na rake, razen rarogov in rakovic), pri čemer je pridobila licenco za kategorijo 5 (glavonožci) in ohranila 300 BT za raroge.

Glede na te informacije menim, da je to pozitiven sporazum za mojo državo, in glasujem za.

– Predlog uredbe: Ribiške flote Evropske unije, ki jih je prizadela gospodarska kriza

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o predlogu za uredbo Sveta o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske unije, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča ribiški sektor EU, v številnih primerih ostaja strukturno neravnovesje med zmogljivostjo ribiških flot in sredstvi, ki so na voljo. Presežna zmogljivost flot EU je bila pred nekaj leti ocenjena na približno 40 %. Ta presežna zmogljivost in izčrpanost zalog rib zaradi večdesetletnega prelova pomenita, da se sektor upira zunanjim gospodarskim pritiskom, kot je nenadno zvišanje cen goriva. Želim si, da bi se predvidel instrument Skupnosti glede letnega zvišanja cen nafte, da bi imel notranji trg dovolj časa za prilagoditev na vse višje cene. Strinjam se z ukrepi francoskega ministra za kmetijstvo in ribištvo, Michela Barnierja, ki je za ta rezultat veliko delal. Njemu gre zahvala za takojšnje ukrepe podpore.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ribiški sektor je eden od sektorjev, ki jih je sedanja energetska kriza najbolj prizadela.

Zaradi znatnih zvišanj cen goriva in manjšega ribolovnega napora, ki ga je uvedla skupna ribiška politika, ter stagnacije cen rib prve prodaje so lastniki ladij in ribiči v občutljivem položaju.

Zato to upravičuje zadevni predlog za nujno uredbo Sveta, ki bi zagotovila prilagoditev flote EU sedanjim gospodarskim razmeram, ki jih narekuje energetska kriza.

Dejansko je zadevni predlog posledica sporočila Komisije, v katerem so težave in omejitve, s katerimi se sooča ribiški sektor, ter nujni ukrepi za lajšanje sedanje krize očitno ustrezno ugotovljeni.

Čeprav menim, da je pobuda v ozadju te predstavitve zadevne uredbe pozitivna, mislim, da ni tako zelo pozitivna, kot bi pričakovali glede na omenjeno sporočilo.

Zdi se, da so manj uspešne točke zadevnega predloga začasna prekinitev ribolovnih dejavnosti, omenjenih v členu 6, z obvezno vključitvijo v načrte prestrukturiranja flote, izvzetje goriv iz člena 7, vseh iz člena 9 in člen 12(3), ki le ščiti interese lovljenja z vlečno mrežo.

Kljub temu in glede na velike težave, s katerimi se sooča ribiški sektor na evropski ravni, glasujem za ta dokument.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo razložili v včerajšnji razpravi, so razlogi za naše glasovanje proti temu predlogu za uredbo temeljnega pomena. Če obstajajo kakršni koli dvomi glede njihove upravičenosti, jih je mogoče odpraviti s poslušanjem govorov Evropske komisije.

Težava Evropske komisije je presežna zmogljivost, cilj in rešitev zanjo pa je „prestrukturiranje flot“. Kaj pa socialno-ekonomska kriza? Kaj pa vse višje cene goriva (dizelskega goriva in predvsem bencina)? Kaj pa cene rib prve prodaje? Komisiji se zdi rešitev zelo enostavna, saj pravi, da bo dodatno zmanjšanje zmogljivosti nekaterih držav članic koristilo drugim državam članicam, ker manjša zmogljivost, kateri sledijo manjša prizadevanja, pomeni več sredstev in več tržnih možnosti.

Iz tega izhaja predlog za približno 1,6 milijona EUR le za umik plovil.

Enostavno sklepanje – če ribiškega sektorja ne bo uničila bolezen, ga bo „zdravilo“.

Sredstev za pomoč sektorju pri soočanju z večjimi proizvodnimi stroški in zagotavljanju plač ni. Vendar je bilo predlaganih 1,6 milijona EUR sredstev za stalno, delno ali „začasno“ prekinitev ribolovnih dejavnosti.

Portugalska vlada upošteva to načelo in dodeljuje približno 8,2 milijona EUR za umik 27 plovil v letu 2008.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Negativni učinek sedanjih cen nafte in goriva vpliva na vse državljane EU. Ta sveženj, ki naj bi rešil težave, ne bo veliko pripomogel k zagotovitvi trajnostne ribiške industrije. Čeprav podpiram zmanjšanje zmogljivosti – zdaj je presežna zmogljivost ribolova ponekod v Skupnosti vsaj 40-odstotna – menim, da ta predlog ne bo dosegel sprememb, ki bi jih bilo treba doseči za trajnostni ribiški sektor EU. Glede na 80 % staležev EU na zaskrbljujoči ravni potrebujemo resnično manjšo zmogljivost, ne pa novega načina gradnje ladij na stroške davkoplačevalcev.

– Predlogi resolucij: Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (B6-0348/2008)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Spet razpravljamo o položaju Romov v zelo pomembnem času, ko posebni dogodki dokazujejo, da še vedno obstajajo velike pomanjkljivosti na ravni nacionalnih in evropskih politik na tem področju ter da je potreba po spremljanju in okrepitvi delovanja na tem področju očitna.

Menim, da mora rezultat te razprave in resolucije v zvezi z zbiranjem prstnih odtisov Romov v Italiji temeljiti na dveh ključnih ugotovitvah. Prvič, pomembno je, da so nacionalni ukrepi v zvezi z Romi usmerjeni v socialno vključevanje ter oblikovanje okvira pravic in odgovornosti za te državljane. Kljub temu morajo biti tovrstne pravice in odgovornosti usklajene s temeljnimi načeli EU v zvezi z nediskriminacijo, spoštovanjem temeljnih svoboščin in človeškega dostojanstva. Ne glede na etnično pripadnost mladoletnikov se morajo njihove pravice prednostno zagotoviti. Takšen pristop se je uporabil v Romuniji in bi se moral razširiti tudi v ostale države članice s takšnimi razmerami.

Drugič, ob upoštevanju kulturnih posebnosti Romov bi morala rešitev za njihovo vključitev na evropski ravni temeljiti na osnutku skladne in celovite strategije. Poleg zagotovitve temeljnih pravic mora ta strategija spodbujati tudi dostop do izobraževanja, zlasti do izobraževanja o strpnosti v smislu leta medkulturnega dialoga 2008.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti resoluciji Evropskega parlamenta, ki poziva Italijo, naj ustavi popis Romov na podlagi etnične pripadnosti, ker menim, da je za to še prezgodaj, in obžalujem dejstvo, da Parlament ni glasoval za predlog odloga do septembra 2008, ki ga je oblikovala moja politična skupina, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov. Bodimo jasni glede tega: seveda se strinjam s prepovedjo zbiranja prstnih odtisov Romov, vključno z mladoletniki, in z uporabo zbranih prstnih odtisov, ker bi to pomenilo ukrep neposredne diskriminacije na podlagi rasnega in etničnega porekla, ki jo prepoveduje člen 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter tudi diskriminacijsko dejanje. Kljub temu sem bil presenečen nad argumenti podpredsednika Evropske komisije, mojega prijatelja Jacquesa Barrota, ker je jasno povedal, da je Komisija natančno in na popolnoma pregleden način opazovala razmere, da bi zagotovila okrepitev zakonodaje Skupnosti. Odločil sem se, da je treba počakati na različne odzive italijanske vlade, ki jih pričakujemo, preden začnemo s političnimi pobudami, kot je na primer sprejeta resolucija, kar bi evropski državljani lahko napačno razumeli.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za to resolucijo, čeprav upam, da se ne izkorišča za politične namene strank. Vprašanje Romov ni ne desničarska ne levičarska zadeva, ampak resna in nerešena težava, ki zahteva takojšnje ukrepanje, s čimer se je predolgo odlašalo. Zagovarjamo kulturo vključevanja in zato moramo vlagati v praktična prizadevanja in obveze.

Ukrep, o katerem razpravljamo v naši vladi, je treba kljub nejasnim zagotovilom ministra Maronija čim bolj poenostaviti: težava pri tem ukrepu ni sama identifikacija, ampak uporaba etničnih meril in zelo diskriminacijske prakse (zbiranje prstnih odtisov), zlasti v odnosu do mladoletnikov. Teh zlorab ne poudarjamo le mi: odločno je protestirala tudi katoliška cerkev ter laična in katoliška prostovoljna združenja, organizacije. Tudi nacionalni predsednik Unicefa je odločno zavrnil vsebino te uredbe. Upam, da bo to glasovanje, ki v praksi obsoja Italijo, vlado izučilo, da mora opustiti ta neustrezen način delovanja.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Poslanci iz britanske konservativne stranke smo glasovali proti zadevni resoluciji, ker tema besedila spada izključno na področje notranjih zadev ene države članice in tako nima vpliva na ravni EU.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Če besedo „Romi“ nadomestimo z besedo „Židje“, je očitno, od kod izhaja ta predlog in kaj se bo zgodilo, če mu ne bomo odločno nasprotovali.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Zaskrbljeni smo zaradi vse bolj izrazitih znakov rasizma in ksenofobije v Evropi, ki so nesprejemljivi, zlasti ko jih spodbujajo neoliberalne politike, ki zaostrujejo zadeve, namesto da bi se ustrezno odzvale na potrebe in težave, ki povzročajo vse večjo negotovost ter slabše življenjske razmere za delavce in prebivalstvo na splošno.

Ukrepi, ki so bili nedavno sprejeti v Italiji, kjer so 21. maja razglasili „izredne razmere v zvezi z nomadskimi naselbinami v Kampanji, Laciju in Lombardiji“ za obdobje enega leta, so primer teh nevarnih ter nesprejemljivih ukrepov, ki spodbujajo diskriminacijo, segregacijo in več kaznivih dejanj med državljani in prebivalstvom, kršenje njihovih pravic, svoboščin ter zagotovil – njihovih najosnovnejših človekovih pravic.

To povečuje revščino, izključevanje in socialno propadanje ter posledično tudi pojav marginalizacije in getoizacije, nepismenost in vključevanje v neformalno ekonomijo ter spodbuja veliko državljanov romskega izvora, da se ne vključijo v družbo.

Ravno nasprotno, kar se tudi poudarja, je najboljši način zaščite pravic Romov zagotovitev dostopa do izobraževanja, bivališča in zdravstva, zaposlitve in socialne varnosti v okviru politik vključevanja in povezovanja.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Diskriminacija Romov je resna težava, s katero se morajo soočiti vse države članice v Evropi. Vsi evropski državljani imajo enake pravice ne glede na narodnost, etnični izvor, veroizpoved ali spol. To je temelj uspehov in razvoja Evropske unije in je načelo, ki ga moramo podpirati vsi skupaj.

To povečuje zahteve za dostop do izobraževanja in zdravstva ter pravice do spoštovanja integritete in osebnega dostojanstva. Razmere, ki kažejo, kako se zdaj obravnavajo Romi v Italiji, je treba upoštevati v okviru tega stališča. Odgovornost EU je zagotoviti, da se temeljne človekove pravice podpirajo v vseh državah.

Vendar povečuje tudi zahteve, da se morajo ljudje ne glede na svoj izvor vključiti v družbo, v kateri živijo, pri čemer se morajo upoštevati enakovredno obravnavanje, nediskriminacija in enaki pogoji za vse državljane. To je pomembno v boju proti trgovini z ljudmi, prostituciji in socialni izključenosti. Ta mreža odgovornosti mora vključevati otroke in odrasle brez izjem.

Zaradi teh okoliščin nismo podprli nobene od resolucij, o katerih je Parlament danes razpravljal.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za zadevno resolucijo in strinjam se z dejstvom, da se Evropski parlament s stališča evropske zakonodaje o človekovih pravicah upira temu diskriminacijskemu in nezakonitemu ravnanju.

Kljub temu opozarjam na dejstvo, da sama resolucija ne bo rešila osnovne težave, ker ta zakonodajni akt ni zavezujoč. Zato menim, da moramo Evropsko komisijo prositi, naj ukrepa proti Italiji, da bo opustila obravnavanje ljudi romskega izvora v okviru diskriminacijske politike.

Ukrep zbiranja prstnih odtisov ni v skladu z evropsko zakonodajo in prav tako z nobenim drugim instrumentom, ki zagotavlja človekove pravice v Evropi. Na ravni Evropske skupnosti obstaja direktiva 380 z dne 28. aprila 2008, ki določa obveznost zbiranja prstnih odtisov državljanov tretjih držav od šestega leta starosti. Vendar poudarjam dejstvo, da velja za tretje države, ki niso del ozemlja Evropske unije. Poleg tega direktiva 2004/38/ES zagotavlja prosti pretok državljanov vseh držav članic in zato tudi narodnost v nobenem primeru ne more predstavljati osnove za zakonodajni ukrep.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Ukrepi Italije so v nasprotju s kakršnim koli pozivanjem Evropskega parlamenta k skladni politiki EU v zvezi z vključevanjem Romov. Romi so ena glavnih tarč rasizma in diskriminacije. Italijanska vlada skuša tovrstna rasizem in diskriminacijo upravičiti in institucionalizirati. Italijanski organi morajo opustiti zbiranje prstnih odtisov Romov, zato sem glasoval za zadevno resolucijo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za odlog glasovanja o tem občutljivem poročilu, ker menim, da bi bilo primernejše počakati, dokler nam ne bodo na voljo vse informacije, ki jih je Komisija zahtevala od italijanske vlade.

Medtem ko je Parlament glasoval proti odlogu, sem se končnega glasovanja vzdržala, ker ne želim podpreti resolucije, ne da bi poznala vsa dejstva, in ker sem zaskrbljena glede dela besedila; vendar se strinjam, da kakršnih koli nasilnih ukrepov organov v zvezi s kakršnokoli družbeno skupino ni mogoče opravičiti.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obravnavanje Romov v Italiji mora opozarjati na dejstvo, da populistična desničarska vlada z manjšinami v Evropi ravna na nečloveški, diskriminacijski in ponižujoč način. Zbiranje prstnih odtisov otrok je preprosto napaka. To spominja na ukrepe iz preteklosti, ki jih v sodobni Evropi ne sme biti. Pozivam vse vlade, naj obsodijo ravnanje italijanske vlade in hitro ukrepajo za zaščito romskih otrok v Italiji.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Menim, da odločitev italijanske vlade, da odvzame prstne odtise državljanom romskega izvora in zlasti otrokom, resno krši temeljne pravice evropskih državljanov.

Odvzem prstnih odtisov mlademu otroku ga/jo lahko zaznamuje za vse življenje. Odvzem prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 14 let, poteka na osnovi načina, ki se uporablja v kazenskih preiskavah, kar krši temeljne pravice državljanov.

Nisem se strinjala z odložitvijo glasovanja o resoluciji, ker so razmere nujne, pri čemer se mora jemanje prstnih odtisov otrok nehati. Ne moremo izhajati iz domnevne krivde nekaterih otrok, pri čemer je obravnavanje otrok romskega izvora, do kakršnega prihaja danes v Italiji, nesprejemljivo.

Zahtevamo, da italijanska vlada preneha z ukrepi jemanja prstnih odtisov mladoletnikov romskega izvora v Italiji.

Unija bi morala biti zgled v spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer bi morala Komisija iz tega razloga raziskati razmere v Italiji in od italijanske vlade zahtevati, naj takoj preneha z zbiranjem prstnih odtisov otrok romskega izvora.

Zato sem glasovala za resolucijo Evropskega parlamenta, da se ustavi jemanje prstnih odtisov ljudi romskega izvora in zlasti romskih otrok v širšem okviru „Vzpostavitve baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji“.

  Manfred Weber (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Kot koordinator skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve želim razložiti svoje glasovanje in glasovanje kolegov v moji skupini. Vse skupine so združene v boju proti rasizmu in vsaki obliki etnične diskriminacije ter v spodbujanju človekovih pravic. Nedvomno tudi skupina PPE-DE želi opozoriti na dogodke v Italiji.

V resoluciji govorimo predvsem o poročilih v tisku ter dokumentih in pričevanjih več organizacij in posameznikov. Večina poslancev ni bila zmožna oblikovati predstave o položaju z uporabo svojih sredstev.

Italijanski organi so povabili predstavnike Parlamenta na obisk v Italijo, kjer bi izvedeli več, pri čemer so ponudili tudi nadaljnje informacije. Odgovorni komisar Jacques Barrot je obljubil, da bo predstavil informativno poročilo do konca julija, na kar je naša skupina nestrpno čakala. Naš cilj je bil in še vedno je najprej primerno pojasniti dejstva. Zato smo hoteli preložiti glasovanje o resoluciji na septembrsko delno zasedanje. Žal je bil naš predlog zavrnjen skupaj z vrsto vloženih predlogov sprememb, zato smo glasovali na tak način.

Skupina PPE-DE je še vedno mnenja, da bi bila temeljita preiskava primernejša od te resolucije, ki je bila sprejeta v naglici. Naši nasprotniki so hoteli le priti na naslovnice, pri čemer zadevnim ljudem niso naredili usluge.

– Predlogi resolucij: Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (RC-B6-0340/2008)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Odločitve o udeležitvi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger bi se morali lotiti skupno. Te odločitve ne delijo nujno vsi moji kolegi socialdemokrati. Vseeno na tej osnovi ne vidim dobrega razloga za bojkotiranje slovesnosti ali iger. Celo dalajlama podpira to stališče.

Prav tako je predlog o povabilu dalajlame na srečanje Sveta za splošne zadeve absurden za vse, ki ne skušajo namerno spodkopati odnosa EU-Kitajska. V zvezi z diskriminacijo skupin na Kitajskem, kot so sindikalisti, obstaja upravičen vzrok za zaskrbljenost, pri čemer so kritike s strani tistih, ki hočejo stigmatizirati romsko skupnost v Italiji, smešne. Najprej pometite pred svojim pragom.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vesel sem zaradi sprejetja te skupne resolucije o razmerah na Kitajskem. Pomembno je še naprej izvajati pritisk na Kitajsko pred začetkom olimpijskih iger čez slab mesec.

Ne moremo si zatiskati oči pred resnimi kršitvami človekovih pravic, ki obstajajo, v nasprotju s prisegami Kitajske same. Evropski parlament ima odgovornost, da opomni Kitajsko na javne obljube, ki jih je dala. Pomembno je tudi omeniti pravice manjšin, pravno državo in še vedno pogosto izvajanje smrtne kazni.

Končno, želim si, da bi bili sprejeti nekateri strožji predlogi sprememb proti Kitajski; mislim zlasti na peticije za izpustitev disidentov in borcev za človekove pravice, kot sta Hu Džia in njegova žena Dzeng Džinjan, omembo razmer v Tibetu, ki nikakor še niso razrešene, ter nesorazmerne in nepregledne kazni za protestnike po protestih letos spomladi.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasovanja o resoluciji o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami sem se vzdržal. To sem storil, ker je Parlament zavrnil predloge sprememb, ki so povezani s spoštovanjem človekovih pravic na Kitajskem. Posledično ima resolucija prizvok, ki se razlikuje od tistega, ki so ga hoteli doseči pobudniki te razprave. Zakaj Parlament ni sprejel te resolucije pred nedavnim evropskim nogometnim prvenstvom EURO 2008? Razlog za to je, da v Avstriji in Švici ne obstajajo težave s spoštovanjem človekovih pravic. Izpostavljanje težav na tem področju na Kitajskem ni usmerjeno proti Kitajski, ampak je le pričakovanje, da se bodo ohranjali minimalni standardi, ki jih določa naša civilizacija.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predlog spremembe 19, ker močno verjamem, da je povabilo dalajlame na srečanje Sveta za splošne zadeve, kjer bi predstavil svojo oceno razmer v Tibetu ter 27 ministrom za zunanje zadeve razložil zmeren pristop in svoj koncept resnične neodvisnosti, ki bi se morala izvajati za vse Tibetance na Kitajskem, zelo dobrodošlo.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) V resoluciji o razmerah na Kitajskem sem glasovala za predlog spremembe, ki so ga predlagali Zeleni, ker je stopnja neskladnosti med sedanjimi razmerami na Kitajskem pred olimpijskimi igrami ter obljubami in javnimi zavezami, ki so jih dali takrat, da se bodo človekove pravice in razmere v Tibetu izboljšale, prav taka, kot je navedeno v predlogu spremembe 15.

Poseben pomen pripisujem zahtevi, ki jo določa predlog spremembe 16, da se morajo doseči oprijemljivi rezultati na pogajanjih med dalajlamo in kitajskimi predstavniki pred začetkom olimpijskih iger. Tudi zaskrbljenost glede dogodkov v Lasi, ki jo izražata predloga sprememb 11 in 12, si zasluži pozornost.

Poziv v predlogu spremembe 20, da naj Unija in njene države članice ukrepajo v zvezi s Kitajsko, je zelo dobro utemeljen. Ne izključujem popolnega bojkota olimpijskih iger. Odločitev predsednika Pötteringa je bila smiselna in humana. Kitajski moramo enkrat za vselej v imenu olimpijskega ideala in naših vrednot onemogočiti, da še naprej uporablja slepila za postavitev olimpijskega prizorišča.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Način, na katerega se je Kitajska spopadla s posledicami potresa na jugozahodnem Kitajskem, je bil primer napredka, ki ga je država dosegla v zadnjih letih. Vseeno še vedno obstaja potreba po nadaljnjem napredku glede človekovih pravic v državi. Le s sodelovanjem obeh strani v konstruktivnem dialogu se lahko doseže oprijemljiv napredek o tem vprašanju. Olimpijske igre se je pozdravljalo kot odlično priložnost, ki bi okrepila ta dialog ter vzpodbudila izboljšave na področju človekovih pravic in svoboščin. Zato poudarjam, da mora Kitajska okrepiti svoje prizadevanje, da bi izpolnila obljube, ki jih je javno dala Mednarodnemu olimpijskemu komiteju glede izboljšave stanja človekovih in demokratičnih pravic. Glasoval sem za sprejetje resolucije.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot član delegacije za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko upam, da bomo z današnjim glasovanjem prepričali kitajske organe, da bodo izpolnili svoje javne zaveze v zvezi s človekovimi pravicami, pravicami manjšin, demokracijo in pravno državo.

Kitajske organe pozivam, naj nujno ukrepajo za izboljšanje položaja človekovih pravic s pomilostitvijo vseh zaprtih političnih zapornikov in borcev za človekove pravice, vključno s tistimi, ki so bili zaprti v Tibetu po protestih marca leta 2008.

– Poročilo: Elmar Brok (A6-0266/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se vzdržali glasovanja o Brokovem poročilu. Razložiti hočemo naše stališče glede prihodnje širitve EU v tej obrazložitvi glasovanja.

Mislimo, da so merila iz Københavna edine zahteve, ki jih lahko naložimo državam kandidatkam, ki se pogajajo za članstvo v EU. Strinjamo se z nadaljnjo širitvijo EU in menimo, da je to eno od velikih vprašanj za prihodnost Unije. Menimo tudi, da se morajo pogajanja s Turčijo nadaljevati, pri čemer se mora ta država oceniti z enakimi objektivnimi merili kot druge države kandidatke.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, poročilo gospoda Broka poudarja željo po izboljšavi naših odnosov z Vzhodom, zato sem ga podprl. Vseeno mislim, da to poročilo ni zelo izrazito, pri čemer ne vključuje jasnega načrta za odprtje Evropske unije na Vzhod, na kar smo upali. Od nekdanjega predsednika odbora za zunanje zadeve smo pričakovali bolje sestavljen dokument.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Gospa predsednica, ob upoštevanju zapletenosti in natančne uporabnosti strateškega dokumenta Komisije o širitvi 2007 menimo, da bi morala v novem okviru, ki ga je vzpostavilo glasovanje irskega naroda, vsaj notranja razsežnost širitvene strategije ponovno postati predmet bolj praktičnih razprav. Sposobnost Unije za izpolnjevanje ciljev svojih politik in doseganje delujočega regionalnega sodelovanja, zlasti v državah jugovzhodne Evrope, je odvisna od načina, na katerega se bodo rešili odnosi znotraj Skupnosti.

Poudariti želim dejstvo, da bo vsaka metoda pogajanja, ki ne glede na razloge vključuje različno obravnavanje druge države članice, sprožila „verigo šibkosti“, pri čemer menim, da tak pristop dolgoročno ne more koristiti. Uspeh naših prihodnjih ukrepanj je odvisen od načina, na kakršnega bomo znali javnemu mnenju razložiti neposreden vpliv in dolgoročne prednosti širitve. Lahko bi celo rekel, da bi morali na irsko glasovanje gledati s konstruktivnega vidika: to glasovanje dokazuje dejstvo, da nismo vedno znali biti odprti partnerji preprostemu državljanu, ki je bolj predmet učinkovitih političnih praks kot branilec idej in vizionarskih konceptov.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za Brokovo poročilo o strategiji za prihodnje širitve EU, da bi se potrdilo moje prepričanje, da nadaljnje širitve ne bodo mogoče brez nove pogodbe, ki bi Uniji omogočila delo s 27 državami članicami ali več, kar bi spremljal ustrezen finančni okvir.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, iz poročila gospoda Broka sem razbral, da lahko katera koli nova širitev uspe le, pri čemer citiram, „če obstaja jasna in dolgoročna javna podpora“.

Ta poved je videti popolnoma hinavska, pri čemer prihaja le nekaj dni po zaničljivemu odzivu evrokracije na jasni „ne“ Ircev lizbonski pogodbi, ki preprosto ponavlja francoski in nizozemski „ne“ iz leta 2005. Sledi tudi nadomestitvi obveznega referenduma o pristopu EU v francoski ustavi s psevdoreferendumom, ki temelji na „ljudski pobudi“, pri čemer je ta dejansko odvisna od dobre volje francoske skupščine in senata.

Res je, da gospod Brok vedoč, da velika večina Evropejcev nasprotuje vstopu Turčije v EU, sploh ne omeni javnega posvetovanja z referendumom. Da bi dobil podporo, ki jo opisuje, preprosto predlaga dobro staro propagando za javnost, ki velja za nevedno in celo prostodušno.

Če se gospod Brok ter njegovi evropski in nacionalni kolegi tako bojijo javnosti ali jo prezirajo, bi morali imeti vsaj toliko dostojnosti, da se nehajo truditi doseči njeno odobravanje. Evropska demokracija bi bila zato nedvomno veliko močnejša.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Broka o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007. EU mora še naprej držati obljube, ki jih je predhodno dala v zvezi s širitvijo. Resnično mora strogo in pošteno postavljanje pogojev veljati za vse kandidatke in možne kandidatke, ki smo jim dali te obljube. Menim, da poročilo primerno obravnava ta vprašanja, pri čemer sem glasoval za poročilo gospoda Broka.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija nezaslišano izkrivlja resničnost, ki jo doživljajo narodi starih in novih držav Unije, pri čemer poglobitev in širitev Unije predstavlja njim v prid, vendar drži ravno nasprotno. Predlagani načrti za novo širitev merijo na večje izkoriščanje in manipulacijo narodov držav pristopnic, ki so že tako v težkem položaju, ter nadaljnje povečanje obsega plenjenja teh držav s strani evropskega kapitala. Zlasti proces širitve na zahodni Balkan spremlja obsežno podrejanje in ponižanje narodov teh držav. Značilen primer tega je vztrajanje pri popolnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, psevdosodiščem, ki so ga ustanovili ameriški in evropski imperialistični nasilneži, da bi se sodilo žrtvam njihovih vojn in zločinov na tem območju, pri čemer se je tako uničilo nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. Ti narodi so prav tako zlasti ogroženi zaradi dejstva, da proces širitve še naprej temelji na spremembi mej in nastanku protektoratov za imperialiste, kot je protektorat na Kosovu, kar bo vodilo v nov krog imperialističnih nasprotij in spopadov, pri čemer bodo žrtve prebivalci tega območja.

Poslanci Evropskega parlamenta komunistične stranke Grčije zato glasujemo proti resoluciji, pri čemer potrjujemo svoje stališče proti imperialistični EU in njeni širitvi.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo vedno bili in ostajamo trdni podporniki širitve EU, saj to nudi večji enoten trg ter ohlapnejšo in prožnejšo Evropo nacionalnih držav.

Vendar to poročilo vsebuje elemente, ki jih ne moremo podpreti. Ne verjamemo v Evropo kot „projekt političnega združevanja“. Poleg tega se ne strinjamo z glavnimi vidiki odstavka 19, ki poziva k „območju, ki bi temeljilo na skupnih politikah“ na področjih, kot so pravosodje, varnost, preseljevanje, gibanje brez vizumov in izobraževanje, česar britanski konservativci ne moremo podpreti. Prav tako nismo zadovoljni z odstavkom 6, ki navaja: „razvija območje svobode, varnosti in pravice, polno ohranja in dograjuje pravni red Skupnosti in podpira temeljne pravice in svoboščine, kot jih določa Listina o temeljnih pravicah Evropske unije“.

Naši pomisleki o teh in drugih delih poročila nikakor ne zmanjšujejo naše podpore za nadaljnjo širitev EU v primeru, da države prosilke izpolnjujejo merila iz Københavna.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov smo se odločili vzdržati glasovanja o tem poročilu.

– Predlog resolucije: Razmere v Zimbabveju (B6-0347/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, za Evropo je dobro, da izraža svoje mnenje v tem delu Afrike, ki mu ponovno grozi, da bo postal prizorišče sovražnega spora po farsi predsedniške kampanje, ki smo ji bili priča pred nekaj dnevi.

Tudi G8 zavzema zelo jasno stališče, ne z uvedbo sankcij, ki bi škodile zlasti civilnemu prebivalstvu, ampak s „finančnimi ukrepi“, ki se nanašajo zlasti na podjetja, banke in osebnosti režima, ki je na oblasti od leta 1980. Položaj, do katerega je prišlo, je nesprejemljiv, pri čemer se volitve odvijajo v neprimernih razmerah in sredi sistematičnega nasilja. Upam tudi, da bo diplomacija Skupnosti podprla predlog Afriške unije, ki prosi, da bi vlada nacionalne enotnosti premagala to težko krizo.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, podprl sem današnjo resolucijo, ker mislim, da moramo strogo obravnavati nasilje v Zimbabveju, povečati sankcije in pozvati k umiku priznavanja Mugabejevega režima. Kampanja nasilja, ki je osredotočena na politično opozicijo in jo financira država, je izločila možnost svobodnega drugega kroga v predsedniških volitvah.

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Kot ljudje vsega sveta tudi prebivalci Zimbabveja hočejo mir, demokracijo in blaginjo.

Pod vodstvom Roberta Mugabeja nimajo ničesar od tega. Nekdanji osvoboditelj države je zdaj njen mučitelj. Danes Parlament pošilja jasno sporočilo: nič več noče Mugabeja in njegovega režima. O tem so se odločili prebivalci Zimbabveja. EU mora narediti vse v svoji moči, da bi Zimbabvejcem in Afričanom pomagala poiskati rešitev te krize.

Prednostna naloga je končati nasilje. Le dialog, ki bo odprt za vse člane zimbabvejske družbe, bo omogočil ustanovitev prehodnega režima, čigar jasna naloga bo organizacija svobodnih in preglednih volitev, ki jih nadzira mednarodna skupnost.

Vendar se Robert Mugabe ne bo pogajal, če v to ne bo prisiljen. Zato moramo okrepiti naš sklop sankcij proti režimu.

Končno, zdaj moramo načrtovati obnovo prihodnjega Zimbabveja: strinjam se s predlogom Komisije, da se omogoči 250 milijonov EUR nujnih finančnih sredstev takoj, ko bo Zimbabve imel izvoljeno verodostojno vlado.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o razmerah v Zimbabveju, ki obsoja Mugabejev režim.

Kampanja nasilja vlade proti opoziciji, zaporedne kršitve človekovih pravic in nespoštovanje demokratičnih načel so nesprejemljivi. Civilizirani svet mora brez odlašanja obsoditi dogajanje v Zimbabveju. Politično preganjanje, neupravičeno nasilje, lakota, trpljenje in smrti mnogih državljanov so nedavno „delo“ Mugabeja, pri čemer se to mora zapisati v zgodovino. Prebivalci Zimbabveja si zaslužijo boljše. Menim, da je ukrepanje mednarodne skupnosti bistveno za razrešitev sedanje humanitarne krize. Evropska unija mora postaviti zgled.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za resolucijo o Zimbabveju. Početje Roberta Mugabeja je nesprejemljivo. Ne govorim mu predsednik, ker nedavnemu dogajanju v Zimbabveju ne moremo reči volitve. Strinjam se z enim od namibijskih politikov, ki je rekel, da je poleg tradicionalnih bolezni, s katerimi se mora spopadati Afrika, kot so malarija, tuberkuloza in AIDS, najnevarnejša sedanja bolezen, s katero se je treba najnujnejše spopasti, mugabeizem. Mugabe je postal sovražnik svojega naroda. Zelo skrb vzbujajoče je, ko se nekdo iz borca za svobodo in neodvisnost sčasoma spremeni v škodljivega despota. Upam, da bodo Afričani odprli oči in spoznali, da ljudje, kot je Mugabe, škodijo vsej Afriki.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospa predsednica, glasovala sem za resolucijo o razmerah v Zimbabveju. ker je 27. junija vladavina terorja predsednika Mugabeja znova odprto osmešila stališča mednarodne skupnosti, pravice in demokracije. Ne more biti dvoma, da so bile predsedniške volitve v Zimbabveju nezakonite, pri čemer so nasilje, umori, aretacije in nadlegovanje opozicije v državi zlasti okruten vidik odsotnosti pravice.

Kot navaja resolucija, Zimbabve zelo potrebuje postopek posredovanja, ki vključuje različne strani iz mednarodne skupnosti in Afrike. Strani v dialogu morajo doseči trajnosten izid za Zimbabve, pri čemer bo to mogoče le, če sodelujejo celotna mednarodna skupnost in njene obsežne demokratične sile. Zimbabvejci imajo globoko zakoreninjeno hrepenenje po demokraciji.

Razmere v Zimbabveju zadevajo vso mednarodno skupnost in skupnost afriških držav, pri čemer je naravnost nujno, da priznamo Mugabejevo tiranijo. Kitajska in Libija žal ne delita stališča mednarodne skupnosti glede tega vprašanja.

EU mora podpirati in spodbujati tiste afriške države, ki hočejo bojkotirati Zimbabve v odnosih z Afriko. Po drugi strani sta politična in gospodarska podpora Južne Afrike Mugabejevi vladavini in izgonu zimbabvejskih beguncev iz Južne Afrike v nasprotju z našimi skupnimi vrednotami. Želela sem tudi izkazati podporo ideji v resoluciji, da bi ta spor lahko imel in bi moral imeti negativne posledice za odnose med EU in Južno Afriko.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasovala sem za današnjo resolucijo, pri čemer upam, da jo bo Svet dopolnil z odločnim usklajenim ukrepanjem. Upam tudi, da bo spreminjajoče se stališče, ki ga vidimo med afriškimi voditelji, pomenilo tudi, da nam ne bo treba trpeti ponižujočega pogleda na udeležbo gospoda Mugabeja na mednarodnih srečanjih na ozemlju EU. Mugabejeva sedanja moč izhaja iz krvi in trpljenja njegovega naroda. Naša vlada ne bi smela prispevati k temu s prisilnim vračanjem ljudi v Zimbabve. Tam so lahko fizično ogroženi ter tudi prispevajo k nestabilnosti razmer in pritisku na usihajoče vire. Podeljevanje statusa zakonitih priseljencev in omogočanje dela tem ljudem bi bil zagotovljen pozitiven ukrep, ki ga lahko nudijo naše vlade: to bi pomenilo tudi, da se bodo ljudje, ko jim bo vrnitev omogočena, vrnili z dejavnimi znanji in mogočimi finančnimi sredstvi, ki bodo pomagali lokalnemu razvoju. Resnično bi vlade morale sprejeti tovrstno politiko za tiste, ki se ne morejo vrniti v druge države, kjer obstaja konflikt. Prebivalci Zimbabveja potrebujejo našo podporo na vseh področjih.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Razmere v Zimbabveju so zaskrbljujoče. Pridružujem se kolegom pri obsojanju obnašanja stranke Zanu-PF med volitvami, pri čemer poudarjam tudi, da se volitve 27. junija ne morejo obravnavati kot zakonite. Organizirati bi bilo treba nove volitve, ki spoštujejo demokratične norme. Vredno je raziskati predlog sklenitve sporazuma o prehodni upravi v državi, da bi se premagal sedanji demokratični brezizhodni položaj, v katerem se je zdaj znašel Zimbabve. Glasoval sem za resolucijo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obsojam razmere v Zimbabveju, pri čemer pozivam vse poslance Evropskega parlamenta, Komisijo, Svet in vse nacionalne vlade, naj obsodijo Mugabeja ter poiščejo način za prebroditev te krize. Strinjam se z izjavo G8, v kateri se ne sprejema legitimnost katere koli vlade, ki ne izraža volje naroda Zimbabveja.

– Poročilo: Karl von Wogau (A6-0250/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nemškega kolega gospoda von Wogau o vesolju in varnosti. Prišel je čas za skupni pristop pri obrambi evropskih interesov v vesolju. Vsak dan postaja vse bolj očitno, da potrebujemo vesoljske zmogljivosti, da bi bile politične in diplomatske dejavnosti Evropske unije temeljile na neodvisnih, zanesljivih in popolnih informacijah, s katerimi bi bili podprti njeni ukrepi za preprečevanje konfliktov, operacije kriznega upravljanja in globalna varnost (zlasti spremljanje širjenja orožja za množično uničevanje in načinov njihovega prevoza), preverjanje izvajanja mednarodnih pogodb, spremljanje nadnacionalnega tihotapljenja lahkega strelnega orožja in orožja malega kalibra, varovanje kritične infrastrukture in meja EU ter civilna zaščita v primeru naravnih nesreč in kriz ter takšnih, ki jih povzroči človek. V tem okviru je Galileo temelj vloge EU v vesolju. Ta pristop bi moral sodelovati z evropsko obrambo in podpirati evropsko obrambno industrijo, zlasti v vesoljskem sektorju.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Evropska unija mora razviti svoje vesoljske zmogljivosti. Nasprotujemo širjenju orožja v vesolju, a priznavamo, da medtem ko Združene države nočejo tesno sodelovati z Unijo za skupno rabo satelitskih naprav med obdobji miru in vojne, nimamo druge možnosti, ampak moramo skušati v Evropi uvesti svoj sistem.

Razvoj evropske skupne zunanje in varnostne politike ter evropskih varnostnih in obrambnih zmožnosti zahteva vesoljsko razsežnost. Gospod von Wogau, predsednik našega pododbora za varnost in obrambo, je Parlamentu in Evropi naredil uslugo s tem poročilom, ki bi ga morali posledično uresničiti.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Težko bi se jasneje izrazili.

V samoiniciativnem poročilu o vesolju in varnosti je večina Evropskega parlamenta zavrnila naše predloge, ki:

– so poudarili, da mora uporaba vesolja služiti izključno nevojaškim namenom, pri čemer se zavrača kakršna koli neposredna ali posredna vojaška uporaba;

– in izpostavili dejstvo, da je Galileo izključno nevojaški projekt;

Hkrati se je med drugimi nevarnimi ukrepi odobrilo:

– nujnost Galilea za samostojne operacije evropske varnostne in obrambne politike ter za skupno zunanjo in varnostno politiko;

– razvoj skupnega koncepta za geoprostorsko obveščevalno politiko, ustvarjanje pogojev za sodelovanje Satelitskega centra Evropske unije pri načrtovanju vsake operacije evropske varnostne in obrambne politike, ki zahteva vesoljsko opazovanje in obveščanje;

– da EU razišče možnost financiranja Satelitskega centra EU iz proračuna EU, da bi se priskrbela zadostna sredstva za naraščajoče potrebe operacij evropske varnostne in obrambne politike;

– možnost financiranja prihodnjih evropskih satelitskih telekomunikacijskih sistemov za podporo operacij evropske varnostne in obrambne politike iz proračuna EU.

Z drugimi besedami, militarizacija projekta Galileo in naraščajoče izkoriščanje proračuna Skupnosti za vojaške namene. Zato smo glasovali proti.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem proti poročilu, ker menim, da bi se vesolje moralo uporabljati le za miroljubne namene. Poročilo je šlo odločno predaleč.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno se strinjam s poročilom gospoda von Wogau o varnosti v vesolju. Podpiram določbo poročevalca, da se orožje ne bi smelo širiti v vesolju. Razvoj prostovoljnih instrumentov, ki bi lahko izboljšali varnost v vesolju, je pozitiven korak pri zagotavljanju odgovorne vesoljske politike. Proračuni Skupnosti, iz katerih se financira evropska varnostna in obrambna politika, so sedaj medvladni; posledično menim, da bi bilo neprimerno vnaprej napovedovati tako porabo sredstev v poročilu. To stališče je razvidno v mojem glasovanju.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Uporaba vesolja je bistvena za učinkovitost imperialističnih posegov EU. To je zaključek poročila, ki ga je sprejel Evropski parlament, o vesolju in varnosti EU. Poročilo poudarja potrebo po uporabi vesolja za razmeščanja „držav članic EU“ v okviru ZN, Nata in drugih podobnih organizacij. Poziva k hitremu razvoju programov EGNOS in Galileo, popolnemu razvoju Satelitskega centra EU in usklajevanju satelitskih komunikacijskih sistemov držav članic EU prek Evropske vesoljske agencije za namene vohunjenja in nadzorovanja, da bi se priskrbele „neodvisne, zanesljive in popolne informacije, s katerimi bi bili podprti njeni ukrepi za preprečevanje konfliktov, operacije kriznega upravljanja ...“.

Proračun EU že namenja zelo visoko vsoto 5,25 milijarde EUR v te namene samo za obdobje od leta 2007 do 2013. To dejstvo in odločitev za pospešitev programa Galileo kažeta, da EU namerava vključiti uporabo vesolja v strateška sredstva in zmožnosti za spodbujanje skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike; z drugimi besedami, mehanizem za imperialistične posege EU po svetu.

Glede na vse to je poziv poročila k „nemilitarizaciji“ vesolja, kar je značilen dokaz nezaslišane dvojnosti imperialističnih političnih govornikov, popolnoma hinavski.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka Evropskega parlamenta se strinja s tem poročilom Parlamenta, pri čemer podpiramo zlasti razvoj kodeks ravnanja EU za dejavnosti v vesolju skupaj z razvojem prostovoljnih instrumentov, ki bi lahko izboljšali varnost v vesolju.

Vendar nočemo vnaprej določati odločitev o prihodnjem proračunu EU; dejavnosti evropske varnostne in obrambne politike se financirajo iz proračunov Skupnosti, ki so trenutno medvladni. Zaradi tega razloga smo glasovali proti dvema predlogoma sprememb, ki sta to predlagala v odnosu do vesoljskih dejavnosti evropske varnostne in obrambne politike.

  Predsednica. – S tem se obrazložitve glasovanja končajo.