Razprave

Četrtek, 10. julij 2008 - Strasbourg

8. Predstavitev programa francoskega predsedstva (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je izjava Sveta o predstavitvi programa francoskega predsedstva.

Predsednik Sarkozy, pozdravljam vas v Evropskem parlamentu kot predsedujočega Svetu.

(Ploskanje.)

Zavedam se dejstva, da ste se nam danes pridružili po dolgem potovanju z Japonske. Dobrodošli v Evropskem parlamentu, predsedujoči Svetu.

(Ploskanje.)

Pozdravljam tudi predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Durăa Barrosa, ki se je tako kot predsedujoči Evropskemu svetu ravno vrnil z Japonske. Potovanje je bilo naporno, zato bom končal z uvodnimi pripombami.

Predsedujoči Svetu, brez nadaljnjega odlašanja vas vabim, da spregovorite pred Evropskim parlamentom.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v veliko čast mi je, da bom nagovoril vašo skupščino v tako kritičnem trenutku za Evropo. Dobro se zavedam, da vsi nosimo veliko odgovornost. Seveda imam kot predsedujoči Svetu veliko odgovornost, a je odgovornost vseh zagovornikov Evrope enaka.

Kako bomo Evropo rešili krize, v kateri se je znašla? Kako bomo preprečili nepremičnost? Kako bomo premagali naša nestrinjanja in jih uporabili, da bi služili istemu evropskemu idealu? Tu stojimo v osrčju evropske demokracije. Vsak od vas, ki ima čast sedeti v tem parlamentu, je moral dobiti podporo svojih rojakov. Moški in ženske so na levi, v sredini, na desni; to so izvoljeni predstavniki iz 27 držav. Vendar moramo danes medsebojne razlike spremeniti v moč za Evropsko unijo v težavah.

Te razlike moramo spremeniti v priložnost za pomiritev evropskih državljanov, ki so zaskrbljeni. Demokracijo moramo ohraniti pri življenju, kar pomeni, da moramo o tem razpravljati in hkrati ustvariti podobo Evrope, ki zavrača nepremičnost. Vsak mora sodelovati v evropski družini s 27 državami članicami; nihče ne sme biti zapostavljen. Le nekaj mesecev nas loči od pomembnega datuma za Evropski parlament. Razumno je, da se tega vsi zavedajo. Hkrati moramo to jutro dati vtis, da Evropa deluje za vse.

Videl sem že lažje razmere od teh, v katerih se je zdaj znašla Evropa. Rad bi se svobodno izražal ob zavedanju, da moram kot predsedujoči Svetu govoriti v imenu vseh, upoštevati občutljivost vseh in hkrati poiskati prave odgovore.

Prva ugotovitev: imamo institucionalno težavo. Predsedniki držav ali vlad so skušali poiskati kompromis za lizbonsko pogodbo. Nihče ni rekel, da bo lizbonska pogodba rešila vse naše težave, a je bila in ostaja izraz kompromisa, ki je sprejemljiv za vse. Jaz sem se kot predsednik Francoske republike moral soočiti s svojo odgovornostjo. Francija je glasovala proti leta 2005, pri čemer je to povzročilo težavo za Francijo. Gospe in gospodje, vprašanja, o katerih moramo razpravljati, so zelo težka in zapletena; vsem skušajmo sporočiti, da tega ne počnemo s skritimi nameni ali predpostavkami. To se pričakuje od nas.

(Ploskanje.)

Pred volitvami sem Francozom ponudil parlamentarno ratifikacijo lizbonske pogodbe. Pred volitvami sem rekel, da referenduma v Franciji ne bo. To sem Francozom rekel v demokratičnem duhu; za to sem se odločil tri dni pred svojo izvolitvijo, kar bi lahko bilo zelo pomembno. Ne obžalujem te odločitve. Resnično verjamem, da institucionalna vprašanja, način, na katerega se lotevamo stvari v Evropi, zadeva poslance Parlamenta in ne referendume. Sprejemam politično odločitev (ploskanje), pri čemer sem to politično odločitev sprejel v svoji državi pred volitvami. Torej je to popolnoma demokratično.

Zdaj imamo težavo irskega glasovanja proti. Nedvomno Francoz ne more soditi tega izida ob upoštevanju predhodnih glasovanj proti Nizozemcev in Francozov. Zato bom 21. julija, prvič kot predsedujoči Svetu, šel na Irsko in prisluhnil, sodeloval v dialogu ter poskusil poiskati rešitve. Francosko predsedstvo bo predlagalo metodo in upam, da tudi rešitev v dogovoru z irsko vlado v oktobru ali decembru.

Težava je sledeča: izogibati se moramo priganjanju naših irskih prijateljev, a hkrati določiti, pod kakšnimi pogoji in s kakšno pogodbo bomo organizirali evropske volitve leta 2009. Imamo torej še nekaj časa, a ne veliko. Našim sodržavljanom dolgujemo, da se ve, na kakšni podlagi bomo organizirali evropske volitve. Podlaga bo lizbonska pogodba ali pogodba iz Nice. Ne bo prišlo do nove institucionalne konference. Ne bo prišlo do nove pogodbe. Šlo bo za lizbonsko pogodbo ali pogodbo iz Nice.

Če smem dodati, da bom popolnoma jasen, pri čemer gre za moje mnenje, zaradi česar to še ni resnica, da sem eden od tistih, ki so vedno podpirali evropsko širitev. Širitev leta 2004 je bila uspešna. Družina je ponovno združena; tega ne bi smeli obžalovati. Vendar sem eden od tistih, ki so vedno želeli, da bi bila Evropa dovolj modra, da bi pred širitvijo ustanovila nove institucije. To je bila napaka, pri čemer zanjo plačujemo še danes. Pogumneje bi bilo ustanoviti institucije pred širitvijo.

Glede tega bi bil rad popolnoma jasen. Seveda ne obžalujem širitve. Družina mora ostati skupaj. Vendar sem odločen, predsednik Pöttering, da ne smemo znova ponoviti istih napak. Če se držimo pogodbe iz Nice, je to Evropa 27 držav. Če hočemo širitev, pri čemer jo jaz osebno hočem, pred širitvijo potrebujemo nove institucije. Kdo bi si mislil, da bo Evropa s 27 državami članicami nesposobna vzpostaviti svoje institucije in da bo njena edina prednostna naloga nadaljevanje širitve? Zadeve morajo biti jasne: če hočemo širitev, in temu je tako, potrebujemo nove institucije.

(Ploskanje.)

Dodam naj, pri čemer to pravim gospodu Schulzu, da podpiram vključevanje Balkana in da so naši hrvaški prijatelji tako kot naši srbski prijatelji nedvomno Evropejci. Vendar večina držav, ki podpira širitev, ne more govoriti „nočemo lizbonske pogodbe“, hkrati pa trditi „hočemo širitev“. To je lizbonska pogodba in širitev. To ni izsiljevanje, ker se v Evropi ne ukvarjamo z izsiljevanjem. To je vprašanje doslednosti, poštenosti in logike. Kar zadeva Hrvaško, moramo torej nadaljevati pogajanja, a vsi morajo nositi svojo odgovornost. Če bo Evropa zrasla, kar mora, se mora to zgoditi z novimi institucijami.

Drugič: občasno v evropskih razpravah kdo reče „poglejte, saj ni važno, ali imamo Evropo več hitrosti“. Mogoče bomo en dan žal morali imeti Evropo več hitrosti, a to je lahko le zadnja možnost. Evropa je drago plačala za ločitev z zidom sramote. Evropa je drago plačala za diktatorstvo, ki ga je trpelo 80 milijonov Evropejcev. Dobro premislimo, preden koga pustimo za sabo.

Ko smo se pogajali o lizbonski pogodbi v Bruslju, se je Francija borila, da bi zagotovila, da bi Poljska lahko prevzela njeno mesto v lizbonski pogodbi. Kako lahko povemo 38 milijonom Poljakom, da se je veliko lažje otresti spon diktatorstva, ki jim je vladalo in ki so se ga osvobodili po zaslugi pomembnih ljudi, kot sta Lech Walesa in Janez Pavel II., kot ostati v svobodni Evropi? Ta družina ima 27 članov. Nihče ne bi smel biti zapostavljen. Vsi v evropski družini morajo biti vključeni; vsaj za to si prizadeva francosko predsedstvo.

(Ploskanje.)

Glede drugih vprašanj, pri čemer menim, da o njih lahko dosežemo soglasje, ne bi moglo biti ničesar hujše od tega, da Evropa daje vtis nepremičnosti, ker preživlja še eno institucionalno dramo. Grozno bi se bilo ujeti v to past. Zavračamo institucije, ki nas obsojajo na nepremičnost, a hkrati so Evropejci nepotrpežljivi, ker mislijo, da smo preveč nepremični.

Ne glede na institucionalno težavo, morda celo zaradi nje, je Evropa dolžna ukrepati, in sicer zdaj. To je sporočilo, za katerega si francosko predsedstvo želi, da ga pošljemo Evropejcem. Smo v procesu reševanja institucionalnih težav, pri čemer nismo obsojeni na neukrepanje. Katere so torej naše prednostne naloge?

Prva je pokazati Evropejcem, da jih Evropa lahko zaščiti. Zdaj bi rad povedal nekaj o besedi „zaščita“. Od antičnih časov so ljudje volili vlade zato, da bi jih ta vlada lahko zaščitila. Gospod predsednik, Evropa mora nuditi zaščito brez protekcionizma. Protekcionizem ne vodi nikamor. Sedanje mnenje evropskih državljanov, da je Evropa, ki je bila ustanovljena za njihovo zaščito, vir skrbi in ne zaščite, je resnični korak nazaj. Torej je odvisno od nas, da pokažemo, kako jih bo Evropa zaščitila glede konkretnih vprašanj.

Prvo vprašanje je energetski in podnebni paket. Če obstaja eno področje, na katerem naši državljani ne morejo storiti ničesar, če ukrepajo sami, je to ohranjanje ekološkega ravnovesja našega planeta. Kar zadeva onesnaževanje, CO2 in ozonski plašč, so meje med našimi državi nepomembne. Veliko je ogroženega: po srečanju strokovnjakov medvladnega foruma o podnebnih spremembah smo spoznali, da smo zadnja generacija, ki lahko prepreči katastrofo. Zadnja generacija. Če zdaj ne ukrepamo, bodo morda prihodnje generacije lahko omejile škodo, a je ne bodo mogle zaustaviti.

Vse države na svetu pravijo: „Pripravljeni smo ukrepati pod pogojem, da začnejo ostali.“ S takim razmišljanjem vnuki naših vnukov ne bodo doživeli sprejetih odločitev. Če bomo Evropejci čakali, da ukrepajo drugi, preden ukrepamo sami, bomo morda dolgo čakali. Evropo smo ustvarili, da bi naš model civilizacije popeljali v svet in branili naše vrednote.

Med temi vrednotami je gotovost, da je svet obsojen na propad, če takoj ne sprejmemo odločitve. Evropa mora postaviti zgled. Evropa mora dajati zgled. Imamo cilj: konferenco leta 2009. Ta konferenca mora upravljati in organizirati fazo po kjotskem protokolu. Evropa mora vanjo vstopiti združena ter odločena, da sprejme energetski in podnebni paket. Če tega ne storimo, ne bomo imeli spodbude, da Kitajce, Indijce, države v razvoju in Američane pripravimo do prizadevanja, o katerem smo se dogovorili. Zato je bistveno, da v okviru francoskega predsedovanja sprejmemo energetski in podnebni paket, ki ga je predložila Komisija.

(Ploskanje.)

To je zahteven paket, težaven paket, pri čemer želim nagovoriti čut za odgovornost vseh vas. Če se bo vsaka država hotela ponovno pogajati o svojih lastnih strahovih, zadevah, s katerimi ima težave, potem, gospe in gospodje, ne bomo nikoli dosegli sporazuma. Zato francosko predsedstvo prosi Evropski parlament, da ga podpre, da se bo lahko energetski in podnebni paket sprejel v naslednjih šestih mesecih. To je prednostna naloga. To ni desničarska ali levičarska prednostna naloga, to je preprosto zdrav razum. Če se bomo pogajali z vsako državo članico posebej, nimamo možnosti za uspeh.

Zdaj je seveda treba pojasniti ali prilagoditi nekaj točk. Mislim zlasti na zelo težko zadevo: tj. težave za naša podjetja, ki jim bomo upravičeno naložili pravila za ohranjanje ravnovesja planeta. Ali bi morali v Evropi postaviti osnovna pravila našim podjetjem in hkrati nadaljevati z uvozom izdelkov iz držav, ki ne upoštevajo nobenega pravila, ki jih postavljamo našim podjetjem? To ni stvar protekcionizma; to je stvar poštenosti, pravice in zavračanja naivnosti. Obstaja težava odločanja o mejnem mehanizmu. Bi morale obstajati brezplačne kvote ali mehanizmi prilagodljivosti? Ne vem, a v vsakem primeru moramo razpravljati o tem.

(Ploskanje.)

Drugo vprašanje: razumem, da so za nekatere države, pri čemer mislim zlasti na tiste, ki so se nam pridružile leta 2004, ki so na področju energije v veliki meri odvisne od fosilnih goriv, prizadevanja, ki jih zahtevamo od njih, znatna. Te države nam pravijo: „Deset let smo doživljali rast; prosimo, ne vzemite nam tega.“ Nedvomno obstaja način, da vključimo vse, pri čemer moramo s predsednikom Komisije delati na tem, da bodo vsi spoznali, da ne bodo obsojeni na recesijo, bedo, revščino in brezposelnost. Ta energetski in podnebni paket je nedvomna prednostna naloga za nas. Svet ne more čakati; Evropa mora pokazati pot.

Drugič: od 27 držav jih je zdaj 24 v schengenskem območju; z drugimi besedami, 24 držav od 27. 23, pravite? Prav, 23, kar še vedno ni slabo. To ne vključuje držav, ki niso članice Evropske unije, ampak, pri čemer imamo zato pogosto razprave, so del schengenskega območja. Kaj to pomeni? To pomeni, da smo se odločili za popolno svobodo gibanja med državami schengenskega območja.

Voditeljem političnih skupin in poslancem Parlamenta želim povedati, da smo v Franciji z Bernardom Kouchnerjem in Jean-Pierre Jouyetom sprejeli odločitev, ki ni bila lahka. Od 1. julija ni bilo več ovir, ki bi preprečevale dostop do francoskega trga dela, ker sem razglasil, da bom odpravil vse omejitve, ki so jih sprejeli moji predhodniki. Vsak delavec iz katere koli države EU lahko pride in dela v Franciji.

(Ploskanje.)

To ni bilo tako preprosto; ni bilo tako lahko. V vsakem primeru, pri čemer naj me francoski poslanci Evropskega parlamenta popravijo, če se motim, mi je bilo povedano, da bi bilo katastrofalno, če bom objavil to odločitev. Kot ponavadi smo sprejeli to odločitev, pri čemer ni prišlo do katastrofe. Nisem bil vesel spora glede zloglasnega „poljskega vodovodnega inštalaterja“, kar moji državi in pravzaprav Evropi ni prineslo dobrega imena. Evropske unije nismo zgradili zaradi tega razloga.

(Ploskanje.)

Vseeno, ali je zdaj, ko med nami ni več meja, pošteno in razumno, da se vsak posebej odločimo o lastni politiki priseljevanja ter ne upoštevamo omejitev drugih? Evropski pakt o priseljevanju in azilu je osnovni dokument za francosko predsedstvo zaradi dveh razlogov.

Prvi od teh, pri čemer naj se najprej obrnem na levo stran dvorane, je, da bi v primeru, če bi vse evropske države imele evropsko politiko priseljevanja, odstranili priseljevanje iz nacionalnih razprav, kjer ekstremisti uporabljajo revščino in strah za služenje vrednotam, ki niso naše. Edini način za odgovorno razpravo o priseljevanju je, da jo spremenimo v evropsko politiko. Nič več strankarskih prikritih motivov, ki države z različnimi občutljivimi vprašanji silijo v skupno delo.

Kar predlaga Brice Hortefeux, pri čemer so to odobrili vsi ministri ter bi se o tem moralo razpravljati v odboru stalnih predstavnikov in Evropskem svetu, se mi zdi prednostna naloga. Pokazalo bo, da Evropa noče biti trdnjava, da Evropa ne zavrača vstopa ljudi, da Evropa potrebuje delavce migrante, a Evropa ne more sprejeti vsakega, ki bi rad prišel v Evropo.

Naj dodam, da glede političnega azila ni logično, da posameznik pošlje 27 prošenj v 27 demokratičnih držav, pri čemer ne dobi vsakič enakega odgovora na isto težavo. Naj dodam, da bomo za razvoj Afrike močnejši, če delamo skupaj; to je druga prednostna naloga francoskega predsedstva.

Tretja prednostna naloga: hočemo nadaljevati koncept, o katerem se je pogosto govorilo v Evropi, a zdaj počasi napreduje, to je evropska obramba. Dobro se zavedam, da obstaja veliko nestrinjanja glede tega vprašanja, a naj vam povem, kaj menim. Kako mislite, da lahko Evropa postane politična sila in izraža svoje mnenje, če se ne more braniti ter uporabiti sredstev za podporo svoje politike?

Oglejte si na primer Kosovo, ki je zame uspešna zgodba Evropske unije. To je evropska težava, ki jo morajo rešiti Evropejci. Kako lahko Evropejci nadaljujejo s tem, če ne dobijo vojaških in človeških sredstev, s katerimi bi podprli odločitve, ki smo jih sprejeli skupaj? Kako mislite, da lahko Evropa postane najuspešnejše gospodarsko območje na svetu, če se ne more braniti?

Da, imamo Nato. Nihče ne pomisli na to, še najmanj jaz, da bi oporekal uporabnosti Nata. Ne gre za izbiro med evropsko obrambno politiko ali Natom, ampak za imeti Nato – zavezništvo z Američani – in avtonomno evropsko varnostno politiko. Oboje skupaj in ne eno namesto drugega. Naj dodam, da Evropa ne more še naprej zagotavljati svoje varnosti na osnovi prispevkov le štirih ali petih držav, pri čemer se ostale države zanašajo le na prizadevanja teh štirih ali petih držav. Države članice ne morejo še naprej ločeno sestavljati lastnih zrakoplovov in imeti oboroževalnih industrij, ki tekmujejo druga z drugo do točke propada in so navsezadnje oslabljene preprosto zato, ker niso dovolj močne, da bi imele evropsko obrambno politiko.

Četrta prednostna naloga: izredno težavno vprašanje skupne kmetijske politike. Zdaj prihajam do svoje sklepne ugotovitve, ki je povezana s tem. Ravno zato, ker je težko, moramo govoriti o tem. Popolnoma se zavedam, da so med nami kmetijske države, ki bojevito branijo delo svojih kmetov, in hkrati države, ki mislijo, da je ta politika predraga.

Gospe in gospodje, nagovarjam vaš zdrav razum. Leta 2050 bo svet imel 9 milijard prebivalcev. Že zdaj 800 milijonov ljudi umira zaradi stradanja. Vsakih 30 sekund zaradi izstradanosti umre otrok. Ali je razumno prositi Evropo, naj zmanjša svojo kmetijsko proizvodnjo v času, ko svet tako zelo potrebuje živila? Mislim, da to ni razumno. Ne gre za francosko kmetijstvo; gre za zdrav razum.

(Ploskanje.)

Naj dodam še nekaj: ne glede na to, ali je vaša država kmetijska, varnost oskrbe s hrano zadeva vse. Ali je razumno upravičeno nalagati pravila o sledljivosti in varnosti našim rejcem in kmetom ter še naprej v Evropo uvažati meso iz drugih držav, ki ne upoštevajo pravil, ki jih nalagamo našim kmetom?

(Ploskanje.)

Tretja točka: cene kmetijskih proizvodov še nikoli niso bile tako visoke. Prav zdaj je pravi čas za govor o cenah, subvencijah in prednostni nalogi Skupnosti. Mislim tudi, da se bomo s sistematskim pregledom skupne kmetijske politike in finančno arbitražo lahko strinjali o nekaterih konceptih, kot sta zadostnost hrane ter varnost oskrbe s hrano za Evropo.

Gospe in gospodje, obstaja veliko drugih tem: socialna razsežnost je na primer pomembno vprašanje. Poudariti želim naslednje. Včasih vidim nekakšno protislovje: včasih obstaja odločno stališče, da se Evropa ne bi smela vmešavati v vse in da bi morala posredovati le na področjih, ki jo zadevajo. Vendar se prav tisti, ki Evropo obtožujejo, da se vtika v vse, prvi oglasijo, ko ne govorimo o socialni razsežnosti. Do zdaj so države članice vedno hotele, da je socialna politika predvsem v pristojnosti držav, ker so pokojnine in zdravstvena oskrba pretežno nacionalna vprašanja.

Gospe in gospodje, obstajajo številne socialne direktive, pri čemer je predsednik Barroso dobro ravnal, da jih je uvrstil na program. Mislim na tiste o svetih delavcev, začasnem delu in številnih osnovnih pravilih, ki jih je treba naložiti vsem v Evropi. Za francosko predsedstvo bo to prednostna naloga.

Tudi druge zadeve bi bilo treba uvrstiti na program francoskega predsedstva, čeprav niso v pristojnosti Evrope. Naj navedem primer nečesa, kar vpliva na vse nas: Alzheimerjeva bolezen. (Gospod Cohn-Bendit je podal pripombo brez mikrofona: „ne še“). Gospod Cohn-Bendit, nikoli ne bi pomislil na to, da bi nekoga tako mladega, kot ste vi, že prizadela ta bolezen, ki, čeprav ne vpliva na vas, vpliva na milijone Evropejcev. Ti milijoni Evropejcev mi pomenijo prav toliko kot vaše zdravje.

(Ploskanje.)

Seveda subsidiarnost pomeni, da to ni v pristojnosti Evrope. Vseeno želim, da francosko predsedstvo organizira srečanje vseh specialistov iz vseh evropskih držav, da lahko delimo najboljšo prakso, da lahko naši raziskovalci združijo svoje znanje, da bi izvedeli več o tej bolezni in skupaj poiskali rešitev. Le predstavljajte si, kaj bi Evropejci potem rekli o Evropi: to je način, da se ozdravijo te grozne bolezni. Kar sem povedal o Alzheimerjevi bolezni, bi lahko veljalo za raka, ki razdira družine. Ni razloga, da bi vsi sami iskali rešitve za raka, če bi skupaj imeli več sredstev in bili močnejši.

(Ploskanje.)

Končno, glede kulture in športa naj povem, da je velika napaka, da ne govorimo o vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje Evropejcev. Obstaja evropska kulturna izjema. Kultura mora postati del vsakdanje razprave v Evropi. Svetu se ni treba ukloniti enemu jeziku in eni kulturi. Seveda moramo razpravljati o vprašanju DDV-ja, ki velja za videe in zgoščenke, kot je vprašanje DDV-ja, ki velja za knjige in glede katerega ste se že sporazumeli.

Glede športa, ki presega politične ločnice, naj povem le, da si želim, da bi v Evropi obstajala športna izjema tako kot kulturna izjema. Zavzemam se za svobodo gibanja posameznikov in blaga, a ne sprejemam ideje, da bi morali naši nogometni klubi plačevati, pri čemer se spodkopava naložba, ki jo veliko klubov opravi za najstnike, ki morajo ostati s klubom zaradi treningov. Športno izjemo, kar pomeni, da šport ni zavezan tržnemu gospodarstvu, bi morali podpirati vsi poslanci Evropskega parlamenta.

(Ploskanje.)

Na koncu, gospe in gospodje, bi rad končal, pri čemer se opravičujem, ker sem bil nedvomno predolg, z zadnjo pripombo. Vem, kje bom podal to pripombo: kjer utripa srce evropske demokracije. Evropa je veliko pretrpela. Trpela je predvsem zaradi strahopetnosti nekaterih od nas, ki so z velikim veseljem pustili Evropi plačati za odgovornosti, ki so pravzaprav pripadale političnim voditeljem, pri čemer v javnosti niso hoteli sprejeti izbir, ki jih niso hoteli braniti v Bruslju.

(Ploskanje.)

To je strahopetnost. To sporočam predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Komisije: predsedstvo bo tesno sodelovalo z vami. Če se katera država članica ne strinja, naj spregovori. Kot sem dejal poljskemu predsedniku, se je sam pogajal o lizbonski pogodbi, dal je svojo besedo, pri čemer je treba besedo nekoga spoštovati. To ni vprašanje politike, ampak morale.

(Ploskanje.)

Vendar je Evropa trpela še zaradi nečesa drugega. Evropa je trpela zaradi pomanjkanja razprav. Končati želim s tem, ker je to zelo pomembno zame. Naše institucije so neodvisne, pri čemer neodvisnost ne pomeni brezbrižnosti. Če mi, politični voditelji, nimamo poguma za razpravo, kdo ga bo imel? Da bi razpravljali o čem? Kakšna je pravilna gospodarska strategija? Kakšna je pravilna denarna strategija? Kakšna je pravilna strategija menjalnega tečaja? Kakšna je pravilna strategija obrestne mere? Seveda so vsi upravičeni do svojega mnenja, pri čemer to govorim zlasti našim nemškim prijateljem. Vendar nihče nima pravice preprečevati razprave, konstruktivne razprave.

Seveda vsi hočejo sporazum, kot je trgovinski sporazum, ki je v postopku pogajanj. Vendar nikogar ne sme biti strah reči, da Evropa ne sme biti naivna. Razpravljati moramo o prednostih proste trgovine, pri čemer moramo državam v razvoju povedati tudi, da ne morejo zahtevati enakih pravic, če ne sprejmejo enakih obveznosti. Ne sme nas biti strah imeti evropske razprave. Sodelovati moramo v dostojni evropski razpravi, pri čemer nas ne sme biti strah braniti svojih prepričanj.

Ne dvomimo v neodvisnost Evropske centralne banke, če vprašamo, ali je razumno dvigniti obrestno mero na 4,25 %, če obrestna mera Združenih držav znaša 2 %. Imamo razpravo. Miroljubno razpravo, v kateri nihče nima monopola nad resnico. Jaz ga nedvomno nimam, prav tako strokovnjaki, ki morajo prikazati učinkovitost svojih odločitev.

V tem duhu, gospe in gospodje, nameravam skupaj s francoskimi ministri nositi to odgovornost. Vem, da je to težko. Vem, da predsedujoči Svetu ne brani interesov svoje države, ampak interese Unije. Vem, gospod predsednik, predsedniki, da moramo delovati kot ekipa za interese Evrope 27 držav, pri čemer upam, da bodo v roku šestih mesecev vsi lahko rekli: „Evropa je napredovala zaradi vašega sodelovanja in podpore.“

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod predsedujoči Evropskemu svetu, hvala za vaš govor. Med vašim predsedovanjem vam želimo nadaljnjega poguma, odločnosti in zlasti uspeha, ker če ste uspešni vi, potem je uspešna tudi Evropska unija ter z njo Evropski parlament. Lahko ste prepričani, da vam stoji ob strani Evropski parlament pri odločnem prispevanju k dobri prihodnosti za Evropsko unijo. Evropski parlament vas bo v zvezi s tem podprl.

Poleg tega želim pozdraviti ministre, ki so danes tukaj z vami: gospoda Bernarda Kouchnerja, gospoda Brica Hortefeuxa, nekdanjega kolega poslanca in zlasti vašega ministra za evropske zadeve gospoda Jean-Pierra Jouyeta, ki je pogosto prisoten v Parlamentu. Vse lepo pozdravljam v Evropskem parlamentu.

(Ploskanje.)

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, veseli me, da sem lahko danes ob predstavitvi šestmesečnega francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije z vami v Parlamentu. Menim, da bo to predsedstvo polno zagona in odločnosti ter bo zagotovilo konkretne rezultate, za katere si vsi prizadevamo. Gospod predsedujoči Svetu, želeli ste, da se Francija vrne v Evropo in to je nedvomno odlična novica za vse nas.

Evropski državljani in Evropski parlament, ki so danes zbrani tukaj, pričakujejo od francoskega predsedstva veliko stvari. Kot sem povedal med našim srečanjem v Parizu 1. julija, bo Komisija v celoti podprla francosko predsedstvo, da se zagotovi uspeh Evropske unije med temi šestimi meseci. Izzivov nam ne bo primanjkovalo.

Globalizacija ne bo izginila in mednarodna konkurenca postaja vedno bolj ostra. Svet se sooča z novimi izzivi, kot so pomanjkanje fosilnih goriv in podnebne spremembe. Zdaj moramo ukrepati in poiskati skupne rešitve za te izzive. Vsi ti dejavniki pomenijo, da mora Evropa reformirati svoja gospodarstva, da bo bolj konkurenčna, posodobiti svoje socialne modele in vlagati v izobraževanje, raziskave ter inovacije. Evropa ima v rokavu številne ase, zlasti kot ena od vodilnih svetovnih trgovskih sil. Vendar mora zbrati pogum za prilagajanje. Če želimo ponuditi varstvo, se moramo prilagoditi. To je ključno.

Ne zdi se smiselno zanikati, da se Evropa sooča s težavnim obdobjem: irski glas „proti,“ svetovne gospodarske razmere, naraščajoče cene nafte, blaga in hrane ter pritiski inflacije, ki najbolj ogrožajo kupno moč. Prav tako je inflacija največji nasprotnik socialne pravičnosti, ker močna inflacija najbolj ogroža tiste z nizkimi dohodki ali pokojninami. Vsi ti dejavniki negativno vplivajo na naša gospodarstva ter silijo naše politike na evropski in tudi nacionalni ravni k sprejemanju težkih odločitev. S temi dejstvi se moramo soočiti ter jih obravnavati realno in odločno.

Ravnokar smo se vrnili z vrha G8 na Japonskem, na katerem sem jasno ugotovil, da so vpliv Evropske unije in tudi pričakovanja ter spoštovanje, ki ga zbuja v svetu v ostrem nasprotju s pesimizmom, ki se pogosto izraža v EU. Zdaj vam lahko povem, da Evropsko unijo izven Evrope bolj kot kadar koli obravnavajo kot pozitivno in odločilno udeleženko, ki ima velik vpliv v svetu.

Omenil bom dve osrednji temi vrha G8: podnebne spremembe in razvoj – dve vprašanji, v zvezi s katerima je prevzela Evropa pobudo na svetovni ravni. Združene države so se nam zdaj pridružile v boju proti podnebnim razmeram, pri čemer se večinoma strinjajo z našimi stališči. Spomnim se, da smo lani v Heiligendammu, pri čemer je bil tam tudi gospod predsednik Sarkozy, le s težavo prepričali Američane in Ruse, da so sprejeli načela obveznih ciljev za leto 2050. Zdaj smo dosegli tole. To smo lahko storili zaradi naše vloge evropske voditeljice; kot predsednik evropske institucije sem na to ponosen. To je uspeh, ki ga je ponovno omogočila evropska enotnost.

Drugi primer je razvoj in zlasti naraščajoče cene hrane, ki ogrožajo vse razvojne cilje tisočletja. Zaradi sklepov, doseženih v Evropskem Svetu prejšnji mesec, smo lahko delovali kot katalizator na tem področju, pri čemer je Evropski svet, citiram, podprl „namero Komisije, da pripravi predlog novega instrumenta za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.“

Evropska komisija bo sprejela ta predlog naslednji teden. Zanašam se na popolno podporo obeh vej proračunskega organa, da lahko hitro zagotovi Evropa v sodelovanju s pristojnimi večstranskimi organizacijami potrebno pomoč za kmete, zlasti tiste v Afriki. Ta podpora je ključna za zagotovitev „zelene revolucije,“ ki jo potrebuje Afrika za svojo stabilnost in blaginjo, kar je tudi v neposrednem interesu Evrope, kot se zavedate. Kot je zahteval Evropski svet, bo naš predlog ostal v okviru sedanje finančne perspektive. Naš pristop je sestavljen iz dodelitve prihrankov, ki jih Evropi omogoča višanje mednarodnih cen kot del njene kmetijske podporne politike tistim, ki jih najbolj ogrožajo ta povišanja. V vsem svetu imamo nujne in katastrofalne razmere. Če bi lahko slišali predsednika Svetovne banke in nekatere voditelje afriških držav ter ostalih držav, ki so predstavljane v razširjenih srečanjih, ko so govorili o lakoti in stradanju, ki zdaj resno ogrožata številne ljudi v svetu, potem bi razumeli, v kakšni meri je nujna ter nepogrešljiva evropska pomoč.

(Ploskanje.)

Zato menim, da smo lahko ponovno dober primer solidarnosti med evropskimi in afriškimi kmeti, pri čemer morata delovati združeno skupna kmetijska politika ter razvojna politika, ker je, kot je ravnokar omenil gospod predsednik Sarkozy, varnost oskrbe s hrano svetovno vprašanje in ga moramo rešiti skupaj. Ne posamezno, ampak skupaj.

Zato je res, da obstaja določena mera zaskrbljenosti, vendar je prav tako res, da ima Evropska unija bolj kot kadar koli prej ključno vlogo pri reševanju teh vprašanj. Namesto da se utapljamo v „krizofiliji,“ kot jo včasih sam imenujem, pri čemer se v Evropi govori tudi o pojavu propadanja sistema, raje poudarimo vrednost konkretnih in pozitivnih ukrepov EU. V vsakem primeru je to najboljši način reševanja mednarodnih vprašanj, ki jih je spodbudila Irska, ko ni ratificirala lizbonske pogodbe. To moramo obravnavati, ker bi nam lizbonska pogodba omogočila učinkovitejše delovanje, ki bi bilo bolj demokratično, čeprav tega ne smemo uporabiti kot izgovor za neuspešno odzivanje na potrebe naših državljanov.

Evropski državljani od nas pričakujejo odgovore. Najboljši odziv, ki jim ga lahko zagotovimo, je odkrit pogovor z njimi, pri čemer jim moramo pokazati, da imamo političen pogum. Francosko predsedstvo to lahko zagotovi.

Ker je Evropa na preizkušnji, moramo zagotoviti dokaze, da Evropa deluje. Osredotočiti se moramo na politike, ki bodo približale Evropo njenim državljanom in spremenile njihova vsakdanja življenja. Bolj kot kadar koli prej načrtujemo Evropo, ki temelji na rezultatih.

V to osebno verjamem. Prednostne naloge vašega predsedstva bodo omogočile Evropi, da se sooči z glavnimi izzivi, medtem ko se pripravlja na vprašanja prihodnosti.

Podpiram prednost, ki jo francosko predsedstvo namenja uvedbi celostne energetske politike in politike o podnebnih spremembah. Gospod predsedujoči Svetu, kot ste povedali, je to prednostna naloga vašega predsedstva, pri čemer se zavedamo, kako odločni ste do konca leta skleniti ta strateški sporazum, ki bi zagotovil dober položaj EU za začetek pogajanj v Københavnu čez eno leto. Komisija vas bo v celoti podprla, da lahko dosežemo ambiciozen in uravnotežen sporazum z Evropskim parlamentom ter državami članicami. To je postala tudi prednostna naloga moje institucije, pri čemer se želim ponovno zahvaliti gospodu predsedujočemu Svetu za njegovo neumorno podporo energetsko-podnebnemu svežnju, ki ga je predložila Evropska komisija.

Prav tako se moramo usmeriti k politiki nadziranega priseljevanja v Evropi. Najprej moramo obravnavati priseljevanje v določenih ključnih gospodarskih sektorjih, ki ga starajoča se Evropa potrebuje, pri čemer mora tako priseljevanje spremljati ustrezno vključevanje, da bomo lahko ponosni na našo humanistično Evropo vključevanja, ki jo ponujamo vsem tistim, ki si resnično želijo zaposlitve tukaj. Sprejetje „modre karte“ v okviru francoskega predsedstva bi pomenilo pomemben napredek v zvezi s tem.

Vendar moramo rešiti tudi vprašanje nezakonitega priseljevanja in izkoriščanja, ki je pogosto posledica slednjega, zlasti s spodbujanjem predloga za kaznovanje tistih, ki zaposlujejo nezakonite delavce. V zvezi s tem si moramo učinkovito prizadevati, pri čemer ne smemo ogroziti revnih delavcev, ki si želijo le zaposlitve v Evropi, ampak kaznovati tiste, ki jih želijo izkoristiti. Ta praksa je sramota za Evropo. Jasno poudarjam: pri obravnavanju vprašanja priseljevanja moramo ostati realni.

Gospe in gospodje, trdno sem prepričan, da je naša nezmožnost resno in odgovorno obravnavati to vprašanje ena od največjih groženj Evropi. Vprašanja priseljevanja ne bomo rešili s tem, da bomo na vseh področjih neobvezujoči. To bi omogočilo najugodnejše razmere za ekstremistične sile, za ksenofobične sile. V zvezi z nezakonitim priseljevanjem moramo biti strogi in hkrati pokazati, da smo radodarni ter enotni glede priseljevanja skupnosti priseljencev, ki želijo prispevati k rasti in razvoju Evrope. Menim, da moramo biti glede tega jasni; do kaznivih dejanj moramo biti strogi, medtem ko še naprej spoštujemo človekove pravice, ki so zaščitni znak evropske civilizacije in naših načrtov za evropsko vključevanje.

Običajno so to občutljiva vprašanja, ki lahko spodbudijo polemike in napačno razumevanje. Zato je želela predložiti Komisija uravnotežen predlog in opredelila 10 ključnih načel, da lahko skupaj dosežemo napredek. Veseli me, da francosko predsedstvo in francoska ministra za pravosodje in notranje zadeve med neuradnim srečanjem v Cannesu ta teden podpirajo ta celosten pristop.

Gospe in gospodje, izpostaviti želim, da ni smiselno nadaljevati v Evropi, na schengenskem območju, na katerem je svoboda gibanja dejstvo, z 27 različnimi politikami priseljevanja. Potrebujemo evropsko politiko priseljevanja.

Prav tako pripravljamo našo socialno agendo. Brez prave socialne investicije, ki bo preprečila tveganja za revščino, izključenost in marginalizacijo ne moremo zagotoviti dinamičnega ter konkurenčnega gospodarskega modela. Francija se je pred nekaj dnevi odločila, da je treba novo socialno agendo Evropske komisije obravnavati prednostno. S tem se strinjam. Da bi Evropejce pripravili na prihodnost, jim moramo ponuditi priložnosti, dostop do kakovostnih storitev, izobraževanje, zdravstveno varstvo in stalno solidarnost. V Evropi ne smemo nikogar pustiti ob strani. Evropa zagotavlja priložnosti in solidarnost.

Gospe in gospodje, v naslednjih šestih mesecih bomo začeli s številnimi projekti. Zdaj jih ne morem vseh opisati, vendar želim na kratko izpostaviti dva, in sicer moram pohvaliti projekta za evropsko obrambo in Unijo za Sredozemlje, ki bosta predstavljena naslednjo nedeljo v Parizu. To sta dve priložnosti za Evropo, da potrdi svojo vlogo v svetu. V zvezi s tem smo odgovorni, da se ta ambicija prenese v dejanske ukrepe.

Francoskemu predsedstvu Sveta želim veliko uspeha, pri čemer zagotavljam popolno podporo Komisije v naslednjih šestih mesecih, ki bodo zagotovo razburljivi.

Prva naloga politika je, da se sooči z izzivi in podvoji svoje prizadevanje, da je to soočanje lahko uspešno.

Skupaj lahko dosežemo veliko. Pri tem se zahvaljujem najvišji ravni francoske vlade, ki si je v zadnjih mesecih prizadevala za tesno sodelovanje z evropskimi institucijami. Institucije, predsedstvo in države članice morajo sodelovati. To je bistveno za skupen uspeh, ki ga dolgujemo državljanom Evrope, pri čemer se želim zahvaliti danes ponovno izraženi zavezi gospoda predsedujočega Svetu, da lahko Svet, Parlament in Komisija poiščejo dejanske rešitve na dejanska vprašanja, s katerimi se vsak dan soočajo naši državljani.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, Francija se je odločila, da bo njeno predsedovanje sinonim za politično zavezanost.

Za premagovanje težav, s katerimi se sooča evropsko vključevanje, potrebujemo politično zavezanost. Najtežavnejšo od teh predstavlja zagotovo irski glas „proti,“ o katerem smo razpravljali danes zjutraj. Vključiti moramo naše državljane v Evropi. Dvomi se pojavljajo iz številnih razlogov, vključno zaradi strahov, povezanih z globalizacijo, naraščajočih cen ter sprememb v tradicionalnih družinskih in socialnih vrednotah.

Če ne moremo prepričati vseh, da se lahko učinkovito pogajamo o velikih vprašanjih, kot so varnost, podnebne spremembe, energija in priseljevanje le na evropski ravni ter v zvezi z velikimi svetovnimi regijami, pri čemer mora biti Evropa dovolj močna, da lahko prepriča Združene države, Indijo, Kitajsko ter Brazilijo, potem si ne moremo zamisliti mirne prihodnosti.

Prav tako bo potrebovalo francosko predsedstvo politično zavezanost, da prepriča svoje partnerice, da nam bo lizbonska pogodba omogočila učinkovitejše in bolj demokratično odločanje glede vseh skupnih vprašanj. Tisti člani moje skupine, ki pripadajo Evropski ljudski stranki želijo, da vsi poslanci, ki še niso ratificirali lizbonske pogodbe, to storijo v času francoskega predsedstva. Po obdobju razmišljanja in z vsem spoštovanjem pričakujemo, kot smo pričakovali v zvezi s Francijo in Nizozemsko, da bo Irska svojim 26 partnericam ponudila rešitev za ta brezizhodni položaj. Vsako državo članico pozivamo, da ne deluje prevzetno, ampak odgovorno. Naša skupina si želi konca te institucionalne razprave, pri čemer smo prepričani, da si bo francosko predsedstvo za to prizadevalo.

Gospodje predsedniki, gospe in gospodje, medtem ko si prizadevamo za boljše orodje za sprejemanje odločitev, se naše težave kopičijo. Pri tem se izgublja energija, ki bi jo lahko bolje uporabili za ustvarjanje delovnih mest, varovanje naših interesov in spodbujanje našega modela ter Evrope na splošno. Kot sem povedal, bomo zagotovo potrebovali politično zavezanost. Prav tako se moramo prepričati, da smo zavezani obravnavanju prednostnih nalog, ki jih je ravnokar razkril gospod predsedujoči Svetu. Nujno moramo ukrepati v zvezi z reševanjem vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami, energijo, priseljevanjem, varno oskrbo s hrano in obrambo.

Glede podnebnih sprememb in energije so možnosti jasne: naše države članice so lahko prepričane, da morajo napredovati in dajati zgled pred vrhom v Københavnu, pri čemer moramo pred decembrom sprejeti jasne sklepe, da se zagotovi vzajemnost naših mednarodnih partneric, ali pa so se države članice odločile, da kljub vedno slabšim podnebnim razmeram ter naši odvisnosti od energije ni potrebe za nujne ukrepe. Ni mi treba poudariti, katero možnost podpira moja politična skupina.

Tudi v zvezi s priseljevanjem si želimo konec tej hinavščini. Medtem ko so številne države v svetu že sprejele politiko priseljevanja s precej zadovoljivimi rezultati, večino naših držav s to odločitvijo še vedno odlaša. Čas je za razpravo in sklep o tej temi, ki mora biti pozitiven, human in odgovoren. Osnutek Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, o katerem bomo razpravljali oktobra, je korak v pravo smer, pri čemer čestitam ministrom EU za njihov odziv ta teden na osnutek, ki ga je pripravil gospod Brice Hortefeux. Gospod Hortefeux, imate našo podporo.

Končno želim omeniti dve temi, ki sta mi zelo blizu in sta ključni za prihodnost ter našo neodvisnost: varnost oskrbe s hrano in obramba. Želim si, da bi bolj mislili na najbolj prikrajšane ljudi, tako v svetu in tudi v naših državah, za katere predstavljajo naraščajoče cene hrane resničen problem. Evropa in francosko predsedstvo si morata prizadevati in jim pomagati v tem težkem obdobju.

V smislu obrambe želim izpostaviti vprašanje: kako je lahko verodostojna Evropa brez obrambe, ki bi bila vredna tega imena? Potrebujemo obrambo, ki bo zagotavljala mir v Evropi in pomagala najbolj prikrajšanim ljudem v svetu. Naša skupina podpira zavezo francoskega predsedstva, da moramo voditi s pogumnimi predlogi svojim partnericam na teh dveh strateških področjih.

Gospe in gospodje, evropsko vključevanje je predvsem zadeva politike. Če bomo dovolj pogumni, da bomo sprejemali jasne politične odločitve, potem ne dvomim, da bodo naši državljani ponovno vzljubili Evropo. V celoti sem prepričan, da nas bo v zvezi s tem spodbujalo novo predsedstvo, pri čemer imamo lahko od pridobitve zaupanja naših državljanov pred evropskimi volitvami 2009 le koristi.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z nekaterimi vidiki stališč gospoda Sarkozyja se strinjamo, zato želim najprej obravnavati nekatere od teh vidikov. Veseli me, da ste se srečno in varno vrnili z Japonske. Zdaj smo ponovno slišali o novih zavezah glede podnebnih sprememb, zato je čas, da se v zvezi s tem dosežejo rezultati.

Pravilno menite, da je treba obravnavati podnebni paket prednostno: s tem se strinja tudi moja skupina. Prav imate tudi glede izjave, da posamezne države članice tega ne morejo doseči same – tudi Nemci in Francozi ne s samostojnim sklepanjem sporazumov v Straubingu. Del tega je tudi 25 ostalih držav, predvsem pa je Evropski parlament tisti, ki sprejme končno odločitev. Odločili se bomo skupaj z vami, vendar ne smete ob strani spodbujati pobud – tudi z gospo Angelo Merkel ne, čeprav se vam to zdi mogoče dobra zamisel.

Ker ste omenili šport, sem si danes zjutraj ogledal francoske časopise, ker me je zanimalo, kaj bodo danes napisali o obisku gospoda Sarkozyja v Evropskem parlamentu. Ničesar. Veliko pišejo o kolesarski tekmi Tour de France, pri čemer je rumena majica, majica zmagovalca, zaenkrat v rokah Nemca.

(Vpadanje govorniku v besedo.)

Gospod predsedujoči Svetu, pozorno sem prisluhnil vašemu govoru, pri čemer ste omenili tudi podnebne spremembe in zlasti lizbonsko pogodbo. Če želimo zagotoviti napredek, potem potrebujemo instrumente, vendar nas to spravlja v zadrego. Državljani si želijo, da bi bili učinkovitejši, preglednejši, bolj demokratični, prav tako si želijo, da bi bili nacionalni parlamenti bolj demokratični ter bi imeli večji vpliv. Vse to je prav, vendar nam je odvzet vsakič, ko želimo zagotoviti želeni napredek, potreben instrument, tj. revidirana pogodba.

Prav imate: to pomeni, da potrebujemo nov pristop, nov začetek. Moramo si prizadevati, da bo ta pogodba začela veljati. Čudovito je, da greste na Irsko in boste tam sodelovali z Irci. Svetujem vam, da tokrat gospoda Bernarda Kouchnerja pustite v Parizu. Zdi se mi, da nam njegovo prispevanje v preteklosti ni pomagalo prepričati Ircev.

(Ploskanje, vpadanje govorniku v besedo.)

Vendar govorim o zadevi, o kateri je naše mnenje popolnoma v nasprotju z vašim. Govorili ste o štirih prednostnih nalogah vašega predsedstva, pri čemer sem sam čakal še na omembo pete prednostne naloge. Nato ste omenili nekatere zadeve, za katere ste poudarili, da so pomembne – ne kot prednostne naloge, ampak kot ostale zadeve. Te „ostale zadeve“ vključujejo socialno Evropo, za katero ste povedali, da je to zadeva nacionalnih držav. Menim, da je to resna napaka.

(Ploskanje.)

Povedati vam želim, da od francoskega predsedstva pričakujemo drugačen pristop. Socialna Evropa ne pomeni, da želimo oblikovati evropski urad za socialno varnost ali uvesti evropske družinske dodatke. Socialna Evropa pomeni nekaj povsem drugega: že dolgo časa ljudje upravičeno verjamejo, da lahko omogoči Evropa gospodarski napredek. 50 let smo si prizadevali, da pomeni gospodarski napredek v Evropi več rasti in več delovnih mest ter vedno zagotavlja več socialne varnosti.

Vedno več ljudi zdaj meni, da velja ravno nasprotno, tj. da koristi gospodarski napredek Evrope nekaterim velikim konglomeratom, določenim zavarovalniškim družbam, tveganim skladom ter velikim podjetjem, ne pa ljudem. Naloga Evropske unije je, da obnovi mnenje, da rast v Evropi, tj. gospodarski napredek te celine, ne koristi bankam in velikim konglomeratom, ampak vsakemu posameznemu državljanu. Poleg tega, če morajo to zagotoviti nacionalne države, potem ste odgovorni kot predsedujoči Evropskemu svetu, da sporočite vašim kolegom voditeljem držav ali vlad, da morajo v svojih nacionalnih državah zagotoviti osrednjo vlogo socialne pravičnosti in ne radikalizma prostega trga.

(Ploskanje.)

Dodati želim, da Sodišče Evropskih skupnosti vsak dan izreka sodbe, pri čemer lahko njegove sodbe spremenijo raven socialnega varstva v posameznih državah članicah, tudi če nimajo države članice instrumentov, s katerimi bi lahko temu nasprotovale. Gospod predsedujoči Svetu, prav zaradi tega potrebujemo socialno Evropo in zato pričakujem, da boste do decembra spremenili svoje mnenje v zvezi s tem. V nasprotnem primeru vas skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu ne bo mogla podpreti.

Gospod predsedujoči Svetu, strahovi glede socialne izključenosti povzročajo nevarne okoliščine, pri čemer je ena od teh okoliščin, da vlade v obrambi menijo, da lahko s preganjanjem manjšin ljudi odvrnejo od razmišljanja o socialni izključenosti. Take razmere imamo zdaj v eni od držav članic Evropske unije. Ni mi znano, kakšen odstotek italijanskega prebivalstva predstavljajo romski otroci, vendar pomeni resno kršitev evropskih temeljnih pravic, da se te otroke registrira v evidenco policije ter se jim odvzame prstne odtise, pri čemer naj bi se jim s tem zagotovila socialna varnost.

Vaša država Francija je dala evropski skupnosti narodov njeno prvo Listino o temeljnih pravicah. Vaša država je prispevala tudi prvo deklaracijo o človekovih pravicah. Kot predsednik te republike ste del tradicije vaše države. Ponovno vas pozivam, da prek svoje vloge predsedujočega Evropskemu svetu vplivate na vlado gospoda Silvia Berlusconija ter ji sporočite, da je Evropa skupnost, ki temelji na pravni državi in ne na skupnosti kapric.

(Glasno ploskanje.)

Evropska unija se sooča s številnimi velikimi izzivi, vendar se bodo ljudje, če ne zagotovimo socialne varnosti v Evropi, odvrnili od take Evrope, pri čemer takrat lizbonska pogodba ne bo uporabna; propadel bo celoten projekt. Zato potrebujemo pogum. Zavedam se, da ste pogumen človek. Podpiramo vaše prednostne naloge; zdaj podprite naše – socialno Evropo in podnebne spremembe, institucionalno reformo ter človekove pravice. Tako bo vaše predsedstvo uspešno.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, gospodu predsedujočemu Svetu želim povedati, da je irsko glasovanje proti Pogodbi otežilo njegovo prepričljivo pripravljeno predsedstvo. Prav tako je okrepilo razloge za praktično Evropo, ki rešuje vprašanja.

Energetski in podnebni paket postajata vedno bolj nujna. Omejitev DDV je kratkoročna rešitev: Evropa se mora rešiti svoje odvisnosti od nafte in plina. Potrebujemo več naložb v obnovljive vire energije: male in lokalizirane, da se zmanjšajo računi gospodinjstev ter velike, kot je uporaba Unije za Sredozemlje pri naložbah v proizvajanje visokonapetostne sončne toplotne energije v Afriki.

V torek je odobrila G8, ki je vir skoraj dveh tretjin svetovnega CO2, 50 % cilj za zmanjšanje emisij. Vendar rastoča gospodarstva pravilno poudarjajo, da bi moral biti cilj višji, mogoče 80 %, za vmesne cilje.

Za stabilizacijo cen hrane potrebujemo dobre zamisli, kot so nedavne reforme skupne kmetijske politike gospe komisarke Fischer Boel in ne protekcionizma v kakršni koli prikriti obliki. Resnica je, da so zaskrbljeni ljudje bolj glede cene goriva in računa za kruh ter ne toliko glede velikih ciljev naše Unije. Danes ne sme nihče reči „Qu’ils mangent de la brioche“ („če nimajo kruha naj jedo potico“).

Gospod predsedujoči Svetu pravilno izpostavlja priseljevanje. Vendar bomo rešili vprašanje priseljevanja šele takrat, ko bomo rešili vprašanje obupa, zaradi katerega številni ljudje tvegajo zelo veliko, da lahko pridejo sem. Zagotoviti bi morali poti za zakonito priseljevanje, odpraviti tihotapljenje ljudi in izboljšati našo kmetijsko politiko, da bo spodbudila rast v matičnih državah. Mogoče je preveč optimistično pozvati francosko predsedstvo, da liberalizira trge. Vendar moramo za varnost znotraj naših meja zagotoviti upanje izven naših meja.

Obstaja še en način, na katerega lahko francosko predsedstvo naredi nekaj novega. Francija nam je dala človekove pravice. Zdaj mora voditi Francija njihovo obrambo. Doma z nadaljnjim spodbujanjem protidiskriminacijske direktive. V tujini: z zagotavljanjem miru na Balkanu v prihodnosti Evropske unije; z uporabo Unije za Sredozemlje za izboljšanje položaja človekovih pravic v Severni Afriki; s poenotenjem naših odnosov z Rusijo ter obsodbo kitajskega zatiranja različnih mnenj.

v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsedujoči Svetu, ne smete v Peking. Sodelujte v skupinski igri.

(Ploskanje.)

Voltaire nam je povedal: „Smrtniki so enaki; različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva.“

v imenu skupine ALDE. – S prevzemanjem vodilne vloge lahko pokaže Evropa svojo vrlino ter zahteva spoštovanje dostojanstva vsakega moškega in ženske.

Gospod predsedujoči Svetu, za uspeh morate doseči soglasje. Potrebovali boste sodelovanje Parlamenta, Sveta in Komisije, da se oblikuje skupen program 27 držav članic in tega parlamenta. Če bomo razpravljali, moramo razpravljati o programu in ne o tistih, ki so ga predložili. S predsednikom Evropske centralne banke in dvema komisarjema ste se spustili v prepir, vendar predstavljajo oni našo Unijo ter politike, ki smo jih sprejeli. Evropski način ni način delitve in vladanja. Spoštovati moramo naša načela in sodelovati za dosego skupnih ciljev.

v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, zavedam se, da moram končati, vendar vas prosim, da mi dovolite še eno minuto z možem gospe Carle Bruni.

(Smeh)

v imenu skupine ALDE. – Gospod predsedujoči Svetu, če boste spoštovali vaša načela in nam omogočili skupno prizadevanje za dosego skupnih ciljev, potem bomo liberalci in demokrati sodelovali z vami.

(Ploskanje.)

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi državljane približali Evropi moramo Evropi dati dušo, kot sem poudarila že v evropski konvenciji za novo pogodbo, pri čemer mora ta duša spoštovati različne jezike in identitete, potrjevati skupne korenine ter vrednote; danes ste to dušo poskušali izraziti v vašem govoru, gospod predsedujoči Svetu.

Kot je Strasbourg simbol obnovljenega miru, tako danes evropska zastava plapola ob nacionalnih zastavah in jasno predstavlja simbol vseh državljanov, združenih v skupen projekt za obrambo, varnost, kulturo ter gospodarsko rast in preglednost centralne banke: mogoče je to tisto, česar manjka novi pogodbi.

Politika mora mladini zagotoviti jasne cilje. Brez spoštovanja okolja ne moremo imeti gospodarske prihodnosti in brez priznavanja s tem povezanih obveznosti ne spoštovanja človekovih pravic. Upamo, da vključi med svoje cilje francosko predsedstvo tudi Evropsko listino dolžnosti. Demokracija in svoboda temeljita na upoštevanju pravil. Internet ne sme biti orodje terorizma, trgovcev z otroki in spodbujanja nasilja. Uskladiti je treba zakonodaje naših držav, od priseljevanja do varovanja mladoletnih oseb, od energije do združljivega napredka.

Nova Evropa za nov odnos z Afriko. Ne le zelena potrdila ali trgovina, ampak vzajemna rast, skupno deljenje evrosredozemskega projekta; upoštevati moramo primere terorizma v Mogadišu in nasilje v Zimbabveju, ki preprečujeta razvoj demokracije. V EU imamo preveč odlašanja: Svet pozivamo, naj odobri oznako „made in,“ da se določijo jasna pravila za mednarodno trgovino.

Boj proti ponarejanju ter nezakonitosti je gospodarski problem, vendar vpliva tudi na zdravje državljanov, mala in srednje velika podjetja pa imajo kulturno vrednost, ki jo je treba zaščititi. Francoskemu predsedstvu ponujamo našo trdno podporo, da lahko upanja postanejo resničnost za vse državljane in da lahko mogoče prek podpiranja razvoja znanstvenega napredka za boj proti redkim boleznim nasprotujemo tudi endemični mržnji, ki jo v zvezi s predsednikom italijanske vlade gospodom Berlusconijem izraža naš pametni kolega gospod Schulz.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, v skupini zelenih/Evropske svobodne zveze podpiramo vaš evropski voluntarizem in vašo ambicijo za Evropo. Če parafraziram besedilo pesmi, ki jo vsi poznamo, lahko rečem celo, da je to „droga, od katere smo vsi odvisni.“

Vendar želim omeniti še eno zadevo. Če smo dovolj ambiciozni, da lahko v nekem trenutku izjavimo, da moramo podpreti podnebni paket takšen, kot je, vendar v naslednjem trenutku klonimo pred nemškim lobijem avtomobilske industrije, potem smo izgubili, ker nas bo lahko zato vsak opomnil: „ne pozabite na nas.“ To je težava. Ne smemo se pritoževati, da je bencin predrag in hkrati dopustiti avtomobilski industriji, da proizvaja vozila, ki porabijo veliko bencina. Že 15 let poznamo tehnologijo za proizvodnjo energetsko učinkovitih avtomobilov, vendar nimamo pravil, ki bi proizvajalce v to prisilila, zato zdaj plačujejo potrošniki bencin po določeni ceni. To je resnica te zadeve in zato so razmere takšne, kot so.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Omenjate Evropski pakt o priseljevanju in azilu. Torej imejmo Evropski pakt o priseljevanju in azilu. Spodbudite dialog: za zakonito izseljevanje naj sodeluje Evropski parlament v okviru postopka soodločanja, da se omogoči prava politična razprava, prava demokratična razprava. Gospod Daul, naveličan sem, ker vedno ko govorimo o izseljevanju začnemo po 15 sekundah govoriti o nezakonitem priseljevanju, grožnji priseljevanja. Prvič, Evropa je danes to, kar je, zaradi moških in žensk, ki so nam jo pomagali zgraditi. To je resnica.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Nisem angel, vendar smo zgradili hišo brez vrat. Ljudje vstopajo skozi okna. Zato bi vam rekel: „Odprimo vrata, da bodo ljudje lahko prišli v Evropo, šele potem se bomo odločili, kaj storiti s tistimi, ki so prišli nezakonito.“ Sami pravite: „potrebujemo usposobljene delavce,“ vendar hkrati pošilja domov vsako leto Evropa več deset tisoč študentov, ki so prišli sem študirat. Pustimo jim, da ostanejo; če so študirali tukaj, potem niso nezakoniti priseljenci.

Zdaj bom obravnaval točke, v zvezi s katerimi ste povedali, da socialna razsežnost ni v pristojnosti Evrope. Gospod predsedujoči Svetu, Evropejcev ni mogoče varovati brez skupnega prizadevanja za boj proti socialnemu in davčnemu dampingu. Evropejci se morajo soočiti s to težavo. Temu moramo narediti konec, pri čemer vas podpiramo. Pogovoriti se moramo s centralno banko? Potem imejmo to razpravo. Pogovoriti se moramo z Irci? Razpravljajmo tudi z njimi. Ne smemo več govoriti, da socialna razsežnost ni v pristojnosti Evrope. To se ne sme nadaljevati.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Zdaj bom obravnaval vprašanja, glede katerih se ne strinjamo. Odpravljate se na Kitajsko, da se boste tam skupaj s kitajskim predsednikom udeležili olimpijskih iger. Upam, da boste uživali. Osebno bom mislil na vse zapornike, ki propadajo v kitajskih zaporih. Mislil bom na vse tiste, ki so jih aretirali. Mislil bom na vse tiste, s katerimi slabo ravnajo v Tibetu. Imeli ste čudovito priložnost, da varujete evropska načela demokracije in svobode, pri čemer bi morali izjaviti, „ne bom se udeležil slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger, tega pretvarjanja komunistične partije Kitajske.“ To si želimo slišati.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Lahko vam povem, da boste ob pisanju svojih spominov to obžalovali. Obžalovali boste, ker bodo ljudje, ki so zaprli te nedolžne državljane, govorili, „vidite, delamo lahko, kar hočemo: zahod si želi le naših trgov.“ Gospod predsednik, udeležba na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger je sramotna in pomilovanja vredna.

(Ploskanje s sredine in leve strani dvorane.)

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, v svojem govoru želim poudariti dvostransko naravo tega francoskega predsedstva, tj. njegovo nesporno močno stran in zelo očitno šibko stran.

Njegova močna stran glede stalnih tem Unije je, da ne poudarja, kako uspešna je Evropa in kako moramo nadaljevati v tej smeri, saj vedno več Evropejcev meni, da Evropa ni tako zelo uspešna ter da je treba razmere spremeniti. Zaenkrat so razmere take. Kako zdaj nadaljevati? Prav to je težava. Gospod predsednik, kakšne zaključke lahko izpeljete iz te domnevne jasnosti glede krize legitimnosti, s katero se zdaj sooča Unija, zlasti njen gospodarski model in način delovanja?

Pravite, da želite razumeti in da spoštujete zaskrbljenost Evropejcev glede Unije, vendar pritiskate na Irce, naj spremenijo svojo odločitev, pri čemer so le izrazili mnenje več milijonov ostalih Evropejcev, kot tudi Francozi in Nizozemci. Pravilno kritizirate način, na katerega upravlja Evropska centralna banka evro s svojega slonokoščenega stolpa, vendar niste nikoli priporočili ponovne ocenitve statutov, ki ji zagotavljajo vse te pristojnosti in ji celo nalagajo to nalogo.

Glede priseljevanja navajate, da želite „služiti našim vrednotam,“ vendar ste podprli sramotno direktivo, ki so jo obsodili visoki komisar ZN za človekove pravice, vse organizacije za človekove pravice in evropske cerkve, ker krši osnovne človeške vrednote. Zanemarjate socialno vprašanje, za katerega pravite, da mora ostati v izrecni pristojnosti držav članic, vendar ne omenjate Sodišča Evropskih skupnosti, ki podaja sodbe in s tem postavlja v medsebojno konkurenco različne socialne modele v Uniji ter se sklicuje na člena 43 ter 49 Pogodbe.

Povedali ste, da vam ni bil všeč prizor „poljskega vodovodnega inštalaterja.“ Tudi meni ni všeč. To je izraz, ki ga je skovala populistična desnica, televizijskim ekranom pa ga je priljubil gospod Bolkestein. Sam pravim, „pozdravljeni delavci iz vseh držav,“ in sicer na enakovredni ravni na vseh področjih.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

Sedanja evropska zakonodaja zavrača prav tak položaj. Gospod predsedujoči Svetu, naj vas opomnim, da glede na Komisijo prejme v Spodnji Saški delavec iz druge države članice v primerjavi z nemškim delavcem na istem gradbišču le polovico minimalne plače, ki pripada temu nemškemu delavcu. Tega ne želimo. Vas zanima, kaj v zvezi s tem meni človek, ki ga ne moremo obtožiti populizma, tj. gospod John Monks, generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov? On meni, da so te odločitve „zelo težavne,“ ker določajo „prevlado gospodarskih svoboščin nad temeljnimi svoboščinami in spoštovanjem delovnega prava.“ Kako bi se odzvali na to trditev?

Trdite, da želite zgraditi „Evropo, ki varuje,“ vendar vas ne slišimo kritizirati vseh tistih strukturnih ukrepov, ki postavljajo obstoj Evropejcev v negotovost: dolžnost, da se morajo javna oskrbovalna podjetja odpreti za konkurenco; pritiski pakta stabilnosti na plače, socialne stroške in število „smernic,“ ki jih je preložila Komisija ter sprejel Svet, pri čemer jih v svoji državi navdušeno upoštevate.

Omenim lahko Smernico št. 2: reforma pokojninskih sistemov, sistemov socialne varnosti in zdravstva. Smernica št. 5. prožnost trga dela. Smernica št. 13: odstranitev regulativnih, poslovnih in ostalih ovir, ki neupravičeno ogrožajo konkurenčnost. Nisem omenil vseh smernic.

Sprememba stališča Francije in Italije je omogočila Svetu, da preseže obveze, ki si jih je določil ter sprejme osnutek direktive, ki dovoli 65 urni delovni teden. S tem se postavlja Dickensa za novega očeta Evrope.

Še nekaj, gospod predsednik: ta teden ste pred vašimi evropskimi gosti, tj. pred predsednikom Parlamenta, predsednikom Komisije in 2 000 francoskimi desničarskimi poslovnimi direktorji vaš govor zaključili z besedami, ki jih je razlagalo neodvisno sindikalno gibanje kot popolnoma nespametno hujskanje, ker ste izjavili, da Francozi stavke več niti ne opazijo. Dan po tem veličastnem dogodku je vaš minister za izobraževanje razložil, da je bil to „način, da se pomiri naše evropske partnerje v prisotnosti najbolj uglednih od njih.“ Če morate užaliti sindikate, da pomirite evropske voditelje, potem je v Evropi zagotovo napočil čas za spremembe.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

  Philippe de Villiers, v imenu skupine IND/DEM. – (FR) Gospod predsednik Francoske republike, v svojih vsakdanjih življenjih se morajo žal soočati ljudje v Evropi s katastrofalnimi posledicami politik evropskih organov v Bruslju in Frankfurtu. Ljudje v Evropi vedno bolj spoznavajo, da izgubljajo svoj vpliv, da se jim odvzemajo svoboščine, pa naj bo to v zvezi s kupno močjo, dragim evrom, gensko spremenjenimi živili, davki, ribištvom, pomanjkanjem zaščite trgovine, priseljevanjem, ali celo nogometom, ki ste ga sami omenili pred nekaj trenutki. Vse to jim polzi med prsti, pri čemer vam želim povedati, gospod predsednik Francoske republike, predsedujoči Evropski uniji, da tudi vam vse te stvari polzijo med prsti. Tudi sami ste to izpostavili kot kritiko. Zdaj je čas za ukrepanje in uskladitev vaših ukrepov z vašimi besedami.

Ravnokar ste kritizirali pomanjkanje prednostne naloge Skupnosti, pri čemer imate prav. Vendar vas opozarjam, da je bila le-ta odstranjena s sporazumom iz Marakeša, ki ste ga odobrili, pri čemer prednostne naloge Skupnosti ne vključuje lizbonska pogodba, ki ste jo oblikovali.

Obžalujete neodgovornost Centralne banke in pozivate k začetku razprave. Mi zahtevamo sklepe. Naj vas opomnim, da določa to neodvisnost Centralne banke, to neodgovornost, ki smo ji priča vsak dan, maastrichtska pogodba. Obžalujete, da ste sprejeli sporazum Bruslja glede manjšega obdavčevanja nafte, vendar je to predvsem posledica pogodbe iz Nice in amsterdamske pogodbe, ki ste ju ratificirali prek Parlamenta.

Na kratko, danes in vsak dan se pritožujete glede posledic tega, kar vsakodnevno spodbujate, to pomeni odvzemanja pristojnosti države v korist postdemokratičnim forumom, ki jih sestavljajo uradniki, bankirji in sodniki. Vaše predsedstvo Evropski uniji je zgodovinska priložnost, da se ponovno usmeri Evropo v pravo smer, tj. k Evropi, ki temelji na svobodi narodov in spoštuje demokracijo. Zato vas pozivamo, da spoštujete rezultat glasovanja Ircev in razglasite smrt lizbonske pogodbe. Ljudem v Evropi se ni treba pobotati z Brusljem, ampak se mora Bruselj pobotati z Evropskimi ljudmi.

(Ploskanje skupine IND/DEM.)

  Jean-Marie Le Pen (NI). – (FR) Gospod predsednik, šest mesecev boste prisotni v rotirajoči in kratki vlogi predsedujočega Evropski uniji. V nasprotju z večino francoskih volivcev ste se izkazali za navdušeno proevropskega, ponovno ste celo predstavili Ustavo v le malo drugačni obliki, tj. obliki lizbonske pogodbe, pri čemer so Ustavo Francozi skupaj z Nizozemci zavrnili že v letu 2005. Žal so vaši načrti naleteli na nepričakovano oviro v obliki volje Ircev.

Zato je lizbonska pogodba neučinkovita kljub vsem programom vladajoče evro-globalistične klike, ki bi jih vsilila evropskim ljudem.

Kot mlad poslanec sem leta 1957 glasoval proti rimski pogodbi, ki je predstavljala prvo stopnjo procesa ter bi glede na njene zagovornike, med drugim gospoda Monneta in gospoda Coudenhove-Kalergija, vodila k Združenim državam Evrope: k babilonskemu stolpu, ki se ga lahko zgradi le na ruševinah narodov in predvsem na ruševinah moje domovine Francije. Od takrat sem odločno proti.

Slišimo lahko, da spodbuja globalizacija povsod temeljne spremembe, ki jih je treba sprejeti. Vendar dejansko v svetu države pridobivajo na moči, ki jo spodbuja strasten patriotizem, z izjemo enega območja, tj. Evrope, v kateri se žrtvuje, podira ter jemlje pogum narodom in domovinam v korist projektu, ki nima moči niti identitete, medtem ko valovi tujih priseljencev postopoma vdirajo v Evropo, odpiranje naših gospodarskih meja pa omogoča prihod divje konkurence iz ostalih delov sveta.

Izpolnila se ni nobena od obljub, ki so bile dane evropskim ljudem, da bi sprejeli izgubo svoje neodvisnosti, suverenosti, identitete in kulture: niti rast, niti polna zaposlenost, niti blaginja, niti varnost, pri čemer nas zdaj, ko stojimo na robu grozeče krize sistema, prežema občutek strahu: energetska kriza, kriza s hrano, finančna kriza. Medtem velja, da se bo nadaljeval medijski cirkus. Včeraj Evropsko nogometno prvenstvo in tenis v Roland Garrosu, jutri olimpijske igre v Pekingu, danes pa čudežna saga ikone, Ingrid, ki se smeje, joka, moli, prihaja ter odhaja pod vašim prijaznim okriljem.

V svoji želji biti osvoboditelj ste se vključili v pogajanja s teroristično organizacijo FARC, vendar nista bila vi ali gospod Chavez tista, ki sta osvobodila kolumbijsko senatorko gospo Betancourt. Gospod predsednik Uribe je bil tisti, ki je vztrajno in proti splošnemu gibanju svetovnih naprednih načel dosegel odločilno zmago nad zločinskim terorizmom. Večkrat ste zaman poskušali in celo povabili skesane komunistične člane teroristične organizacije FARC, da pridejo v Francijo ter od vas prejmejo azil; pred kom jih je treba varovati? Pred gospodom predsednikom Uribejem, demokratom? Ker ste s tem že začeli, zakaj ne bi nadaljevali s talibani, Hezbolahom ali tamilskimi tigri? Ste kot strupena mitološka kača, ki je nastala iz kapljic Meduzine krvi in jo je zelo občudoval Césaire. Gospod predsednik, prepričani ste lahko, da vam vsi vaši talenti glede vodenja medijev ne bodo pomagali pri izogibanju neizbežnim nevarnostim, s katerimi se boste morali soočiti pred koncem leta.

Naša Evropa je plovilo, ki je zašlo s poti, izmučeno od vetra in valov, edina regija v svetu, ki je namenoma razdrla svoje politične ter moralne strukture, ki nima meja in postaja postopoma žrtev množičnega priseljevanja, ki se je šele začelo. Gospodarsko uničena zaradi ultraliberalizma, socialno osiromašena, demografsko oslabljena, brez volje in obrambne sile, v najboljšem primeru je obsojena na mesto protektorata ZDA, v najslabšem na položaj popuščanja. Skrajni čas je, da opustimo usodno iluzijo federalizma in zgradimo Evropo narodov, združeno z bolj otipljivimi zvezami, ki bodo nedvomno preprostejše, ampak tudi učinkovitejše. Dvojni neuspeh Ustave in Pogodbe moramo obravnavati kot opozorilo. Ljudje v Evropi ne želijo biti del teh načrtov in ne bodo dopustili, da se jim ti načrti vsilijo, ker ne želijo umreti.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospe in gospodje, hvala vam za vaše govore.

Zahvaljujem se gospodu Daulu, predsedniku skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, za njegovo podporo in podporo njegove skupine, ki bo za francosko predsedstvo neprecenljiva. Strinjam se z vašimi analizami in prepričan sem, da boste razumeli, da se pri obravnavi ne bom vračal na vsako točko, čeprav je vaša zavezanost v zvezi z obrambno politiko v celoti potrebna.

Gospod Schulz, dovolite, da povem, da sem cenil občutek za odgovornost v vašem govoru. Kot z gospodom Daulom sva se tudi midva srečala in razpravljala, pri čemer ni skrivnosti. Demokracija ne sme biti gledališče senc. Omogočati nam mora, da primerjamo svoje zamisli in poslušamo doseči kompromis. Prepričani ste lahko, kot v primeru gospoda Daula, da francosko predsedstvo ceni podporo skupine socialdemokratov. Poleg tega ne poznam razloga, da bi rekel, da mi ta podpora koristi manj, ker prihaja s strani predsednika skupine socialdemokratov, ali razloga, da bi vi izzvali spopade s predsedstvom pod pretvezo, da nisem istega političnega prepričanja kot vi.

Dovolite, da povem, da se v zvezi z energetsko-podnebnim svežnjem popolnoma zavedam, pri čemer je to prav tako namenjeno gospodu Daulu, da bo odločal Parlament; vendar je še pomembneje kot to, da ne gre samo za vprašanje odločanja. Z mobilizacijo Parlamenta se bodo izvajale zahteve od držav članic, ki nimajo enakih ciljev kot Parlament, Komisija in predsedstvo. Gospod Schulz, ne bi rekel, da boste odločali vi. Trdim, da je vaša zavezanost zagotovo odločilna.

Prav tako sporočam gospodu Cohn-Benditu, da ne gre za klečeplazenje pred nikomer, zlasti ne pred avtomobilsko industrijo, ne glede na to, ali je francoska, italijanska ali nemška. Zakaj obtoževati le nemško industrijo? V tem primeru mora predsedujoči Svetu upoštevati legitimne interese vsake države članice. Upreti se moramo industrijskemu lobiju in mu hkrati omogočiti pravične pogoje, pri čemer moramo jasno razložiti, da naše zagovarjanje energetsko-podnebnega svežnja, ne pomeni, da smo naivni.

Drugače povedano, gospod Cohn-Bendit, čeprav želimo doseči ravnovesje planeta, nočem, da nas obtožijo spodbujanja premestitev. Ne gre za spoštovanje okolja in sprejemanje premestitev, ampak za spoštovanje okolja in zavračanje premestitev. Kakršen koli drugi način razmišljanja je uničujoč. Če boste pozvali države članice, naj izbirajo med okoljem in rastjo, nas boste postavili v brezizhoden položaj. Trajnostni razvoj in spoštovanje okolja sta dejavnika gospodarske rasti. Zato, gospod Cohn–Bendit, mi ne boste zamerili, da mi je vsaj tokrat ljubša analiza gospoda Schulza in gospoda Daula kot vaša.

Gospod Schulz, zdaj preidimo na točko, ki ste jo vi imenovali točka nesoglasja. Dovolite, da povem, da se ne strinjam. Prav tako vam povem, da Evropa ni odgovorna za dejstvo, da naši nemški kolegi niso uspeli sprejeti dogovora o minimalni plači, ampak da ste zaradi nemške politične razprave minimalno plačo zavrnili. Ne prelagajte odgovornosti za socialni neuspeh, ki je stvar nacionalne politične razprave, na Evropo.

V tem primeru kot predsedujoči Svetu ne morem soditi. Gospod Schulz, preprosto bi rekel, da nas ne prosite za reševanje težav, ki jih vi Nemci niste uspeli rešiti med seboj. Dodajam, da v Franciji v zvezi s socialnimi zadevami minimalni plači pripisujemo veliko pomembnost. Kaj bi pomenila socialna uskladitev? Nemci ste zavrnili minimalno plačo. Francozi želimo minimalno plačo ohraniti. Socialna uskladitev bi zato pomenila, da bi morali mi ukiniti našo minimalno plačo, ker je Nemci nimate. To socialno regresijo zavračam, vključno v imenu svojega evropskega ideala. Hvala, gospod Schulz, da ste mi dovolili pojasniti svojo socialno zavezanost.

Vendar, gospod Schulz, dodajam, da imate popolnoma prav glede dviga moralnih standardov finančnega kapitalizma, pravil, ki veljajo za bonitetne agencije, in popolnoma nerazumljivo vedenje nekaterih naših finančnih ustanov, pri čemer bi povedal še nekaj drugega: v vseh naših državah obstajajo direktorji velikih bank, ki so radi dajali nasvete politikom o natančnosti, s katero je treba voditi zadeve države.

Ob upoštevanju tistega, kar sem videl, da se je zgodilo številnim velikim zasebnim bankam, trdim, da tisti, ki so dajali nasvete, do tega niso bili upravičeni, ter da se morajo zdaj pripraviti, da bodo nasvete prejeli. Gospod Schulz, dodajam še, pri čemer to izrekam pod budnim očesom gospoda Watsona, da protekcionizmu nasprotujem. Podpiram svobodo, vendar ne moremo več nadaljevati v svetu, v katerem ni pravil, v katerem bonitetne agencije počnejo, kar želijo, v katerem želijo številne finančne ustanove s špekulacijami na trgovinskem področju v nekaj sekundah zaslužiti milijarde evrov.

Evropa, ki jo želimo, pri čemer, gospod Schulz, bo francosko predsedstvo predložilo predloge v zvezi s tem področjem, predloge za predpise o dvigu moralnih standardov finančnega kapitalizma, ker smo zdaj spoznali, da sta razloga za ustavitev globalne rasti v enem letu kriza s povečanim tveganjem in kriza zaupanja v finančne institucije, ki so počele, kar koli so hotele, kadar koli so hotele in posojale denar komur koli pod katerimi koli pogoji. Če je Evropa razumna, moramo urediti zakon, ki zdaj omogoča, da je vse sprejemljivo. Gospodu Schulzu sporočam, da se z njim v celoti strinjam.

V zvezi z evropskim paktom o priseljevanju gospodu Schulzu in gospodu Cohn–Benditu sporočam, da bo francosko predsedstvo sodelovalo z Evropskim parlamentom. To je najboljši način izogibanja presežkom. Gospod Schulz, govorili ste o presežkih, ki so praksa ene države (ni moja dolžnost, da jo navedem), vendar če se vsi strinjamo glede minimalnega korpusa stroškov, do zadevnih presežkov, ki ste jih navedli, ne bo prišlo, in, gospod Cohn-Bendit, prepričan sem, da bi se gospod Daul strinjal glede tega, zakaj Evropski parlament pri tem ne bi sodeloval. Nisem prepričam, da bi bilo to institucionalno mogoče.

(Gospod Cohn-Bendit je prekinil govornika brez mikrofona)

Gospod Cohn-Bendit, vem, da ste radodarni. Na splošno ste vedno pripravljeni dajati nasvete, zlasti meni. Tudi če bi bil tako skromen kot vi, tega nasveta ne bi potreboval. Vedel sem, da je potrebno soglasje, vendar ne glede na to, potrebe po soglasju, da Evropskemu parlamentu povem, da je vprašanje priseljevanja zadostno pomembno, da se o njem politično razpravlja, da se v to vključite celo pred lizbonsko pogodbo ali katero koli njeno prilagoditvijo, ni. Politično se zavezujem, da vam bom z Bernardom Kouchnerjem in Bricem Hortefeuxjem prišel predstaviti pogodbo, da bomo o njej razpravljali. S predsednikom Parlamenta in morda konferenco predsednikov bomo obravnavali pogoje, pod katerimi želite, da to izvedemo.

Gospod Watson, težave omogočajo priložnost. Očitno je, da je za nekoga, ki se odloči postati predsednik države in je šest mesecev odgovoren za predsedstvo Uniji, bolje, da ni Evropejec ter da se ne ukvarja s politiko, če mu niso všeč težke naloge ali težave. Osebno menim, da so te težave priložnost. Razumete zakaj? Zato ker so naša priložnost, da presežemo svojo nacionalno sebičnost in strankarske predsodke.

Dovolite, da povem, da če bi vse potekalo dobro, se moj nastop pred Evropskim parlamentom ne bi nujno izboljšal, ker bi leto po volitvah, ko obstaja podpora in vse poteka dobro, vsak mislil na strankarske in nacionalne interese. Prav tako verjamem, da je velika večina poslancev Evropskega parlamenta Evropejcev, pri čemer se v večini zavedajo resnosti razmer. Vsi si moramo prizadevati. Gospod Schulz in gospod Cohn-Bendit, nisem prepričan, da bi bili tako odprti glede francoskega predsedstva, če bi bile stvari preprostejše. Osebno menim, da so te težave lahko priložnost.

Gospod Watson, v eni točki sem zagotovo naredil napako. Obširneje bi moral govoriti o evropski energetski politiki. Veliko vas ima oblečene določene kratke majice, ker nasprotujete eni vrsti energije. Spoštujem vas. Drugi ste se izbrali drugače. Vendar bi nas lahko združevala ena točka, tj. potreba po evropski energetski politiki s preglednostjo na področju zalog in združevanja virov sončne energije, fotonapetostne energije, energije biomase in hidravlične energije. Oprostite, ker tega nisem povedal v uvodnem govoru, vendar bo oblikovanje energetske politike, ne glede na naša razhajanja v zvezi z jedrsko energijo, ne glede na navedena razhajanja, prednostna naloga francoskega predsedstva. Menim, da predsednika Barrosa ne bo motilo, da to povem, ker je to tudi prednostna naloga. To je zadeva, v zvezi s katero ne smemo zgubljati časa.

Prav tako gospodu Watsonu sporočam, da nisem protekcionist. Nikoli nisem bil in nikoli ne bom. Vendar morajo tudi liberalci o nečem premisliti: odpiramo meje in to nam je prineslo ugodnosti. Vendar hkrati drugi ne morejo zahtevati, da jim pri nas dovolimo početi nekaj, kar nam ne dovolijo početi pri njih. Kitajska, Indija, Brazilija, Mehika – velike nastajajoče države ne morejo zahtevati, naj odpremo meje in zmanjšamo naše subvencije, medtem ko bodo doma počeli, kar želijo. To ni prosta trgovina in ne storitev, ki bi jim jo morali omogočati. Prav tako kot imeti rad svojo državo ni nacionalizem, zahtevati recipročnost in zaščito ni protekcionizem. Mogoče je podpirati prosto trgovino in želeti vzpostaviti ravnotežje v tej prosti trgovini.

Gospod Watson, še bomo razpravljali. Nekateri poudarjajo zaščito, drugi svobodo. Morda se lahko srečamo na sredini.

Končno, dovolite, da vam čestitam, gospod Watson. Menim, da imava glede pesmi enak okus.

(Smeh.)

Zadevni osebi bom sporočil vaše občudovanje in prepričan sem, da vam bo podpisala svoj najnovejši CD, gospod Watson. Brez zamere.

(Smeh.)

Gospod Cohn-Bendit, na veliko vaših vprašanj sem že odgovoril. Razpravljal bi o dveh področjih. Prvo je vprašanje študentov, kar je zelo pomembna zadeva. Dejansko se mora Evropa odpreti izobraževanju elit celotnega sveta. Sam sem celo nekaj časa menil, da odpreti se za izobraževanje elit celotnega sveta pomeni, da jih sprejmemo na naše univerze in jim damo priložnost začetnih poklicnih izkušenj. S tem mislim zlasti na zdravnike. Vendar, gospod Cohn-Bendit, previdni moramo biti, da ne ukrademo elit državam v razvoju. Premislite o tem, da v Franciji dela več beninskih zdravnikov, kot jih dela v samem Beninu. Menim, da Benin potrebuje svoje elite. To ne pomeni, da se zaradi zavračanja kraje elit držav v razvoju zavrača priseljevanja. Te razprave ne bomo končali v nekaj minutah. Hvaležen sem vam za način, s katerim ste jo omenili, vendar morate razumeti, da si zasluži poglobljeno razpravo in ne karikirano. Ne gre za radodarne ljudi na eni strani in brezsrčne ljudi na drugi. To so državniki in državnice, ki si prizadevajo poiskati najboljšo rešitev.

Če mi boste dovolili, bom povedal eno stvar v zvezi z vprašanjem Kitajske, ki je zelo resno in zelo težavno vprašanje. Gospod Cohn-Bendit, želim povedati, da sem kot vsi prisotni slišal čustvenost v vašem glasu, kar vam je v čast, in želim povedati, da sem enakega mnenja. Prav tako sporočam gospodu Watsonu, ki me je pozval, naj bom timski igralec, da prav to sem, ker sem kot predsedujoči Svetu govoril z vsemi državami članicami, da bi ugotovil, kaj menijo in ali kdo nasprotuje mojemu sodelovanju, pri čemer bom kmalu govoril o vsebini, ker najprej govorim o obliki. Želim povedati, da sem prejel soglasje vseh držav članic za udeležbo na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger. Kot veste, je to težavno področje, za katerega menim, da ga moramo obravnavati zelo previdno, ker si ne moremo privoščiti napak.

Vendar me je gospod Watson pozval, naj bom „timski igralec“. Želim, da veste, da sem o tem razpravljal z vsemi državami članicami. Nobena od njih ni nasprotovala moji udeležbi, pri čemer jih bo zdaj trinajst zastopanih na slovesnosti ob odprtju. To ni razlog, gospod Watson, to je le odgovor na vprašanje o timskem igralcu.

Zdaj, če želite, preidimo na bistvo zadeve. Razumem tiste, ki trdijo, da se Evropejci ne smejo udeležiti slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Pekingu. Vsi imajo pravico imeti mnenje o najboljšem načinu zagovarjanja človekovih pravic, pri čemer moram spoštovati tiste, ki trdijo, da moramo slovesnost bojkotirati. Vendar je moje osebno mnenje, pri čemer menim, da je to mnenje treba spoštovati, ker je spoštljivo, da na področju človekovih pravic ne bomo napredovali s poniževanjem Kitajske, ampak z iskrenim in neposrednim dialogom. Rad bi dejal tudi to, da menim, da ne moremo bojkotirati četrtine človeštva. Menim, da za nekoga, ki nosi odgovornost predsedujočega Svetu, sporočiti četrtini človeštva, da jih ne bomo obiskali ter da jih ponižujemo pred očmi celotnega sveta, ni inteligentna ali odgovorna odločitev. Želim jih obiskati in želim govoriti.

Glede bistvenega vprašanja zagovarjanja človekovih pravic se strinjamo. Glede načina, na katerega zagovarjati navedene človekove pravice, priznajte, da lahko poteka razprava in da razprava ne bo končana z vprašanjem olimpijskih iger. Zato jih želim obiskati, govoriti o človekovih pravicah in jih zagovarjati. Celo stopnjeval bom to, gospod Cohn-Bendit. Obstajajo stvari, ki jih Kitajski ne bom rekel, ker je Kitajsko treba spoštovati, vendar so tudi stvari, ki jih Kitajska ne bi smela reči evropskim državam, zlasti Franciji ne, ker je treba Francijo in evropske države spoštovati enako kakor Kitajsko. Kitajska ne odloča o mojem urniku in sestankih.

Prav tako jaz ne odločam o urniku in sestankih kitajskega predsednika. Zato bom zagovarjal vprašanje človekovih pravic, pri čemer moram istočasno kot predsednik države nekaj upoštevati. Vedno govorimo o sporazumih. To izzivam, ker za demokratično izvoljenega predsednika države ni nezakonito, da zagovarja gospodarske koristi in delovna mesta svojih sodržavljanov. Govoril bom o nečem drugem. Kitajska je stalna članica Varnostnega sveta. Kitajsko potrebujemo za ustavitev sramote v Darfurju, ker ima Kitajska vpliv na Sudan. Kitajsko potrebujemo, da izolira Iran, zato da Iranu ali komur koli, ki si drzne izjaviti, da bo Izrael izbrisal z zemljevida, onemogočimo dostop do jedrske bombe. Kako lahko zahtevamo od Kitajske, da nam pomaga vzpostaviti mir na svetu in zagotoviti stabilnost v svetu, ter hkrati to državo bojkotirati takrat, ko gosti temeljni dogodek za 1,3 milijarde prebivalcev? To ne bi bilo smiselno, ne bi bilo odgovorno in ne bi bilo vredno državnika, ki se spoštuje.

(Ploskanje.)

Potem, ko sem izrazil spoštovanje glede mnenja in občutkov gospoda Cohn-Bendita in vseh v tem parlamentu, ki so istega mnenja, končno dodajam naslednje: spoštujte tiste, ki mislijo kot mi ali jaz. Pred odhodom sem spraševal gospoda Watsona in gospoda Schulza, predsednika skupine socialdemokratov, in menim, da lahko v njegovem imenu rečem, da se v celoti strinja z bojkotiranjem Kitajske. On je socialdemokrat, jaz nisem. Govoril sem z gospodom Daulom, ki se s tem v celoti strinja.

Na koncu imam še eno pripombo. Poglejte, kaj je storila Kitajska v smisli pragmatičnosti v zvezi z vprašanjem Hongkonga. Spomnite se, gospe in gospodje, da je bila zadeva zelo težavna. Pred petnajstimi leti so bile v Hongkongu demonstracije. Kitajska je znala biti pragmatična pri reševanju vprašanja v zvezi s Hongkongom. Poglejte Macao. Kitajska je bila sposobna z dialogom rešiti vprašanje o Macaa. Celo nadaljeval bom. Poglejte vprašanje današnjega Tajvana, v katerem je napredek, za katerega je odgovoren predsednik Hu Jintao, izjemen. Pred petimi leti so vsi menili, da je spopad med Tajvanom in Kitajsko neizogiben, kar se ni zgodilo. Ali bomo Kitajski pomagali z iskrenim, pogumnim in neposrednim dialogom ali poniževanjem? Izbral sem dialog, iskrenost in pogum.

(Ploskanje.)

Gospod predsednik, samo še minuto iz spoštovanja gospodu Wurtzu. Najprej mu sporočam, da je lahko prepričan, da ne žalim sindikatov, vendar se mu zahvaljujem, ker je izpostavil, da se Francija lahko spremeni, kot to že zdaj poteka, ne da bi jo to oviralo. Žalitev sindikatov je mnenje, da je njihova edina naloga oviranje. Sindikati imajo vlogo socialne demokracije, prav tako kot politični voditelji. Nič več in nič manj. Vendar sem želel povedati, da nihče nima pravice imeti uporabnike za talce. Prepričan sem, da človek, ki je tako spoštljiv kot vi, gospod Wurtz, ki še nikoli ni oviral ničesar, lahko razume, o čem govorim.

Glede ostalega, gospod Wurtz, se ne strinjava, vendar mi to ne preprečuje, da zelo spoštujem način, s katerim izražate svoje nestrinjanje.

Gospod de Villiers, povedati želim, da vaš govor razumem bolj, ker nesporno predstavljate pomembno politično težnjo v naši državi, vendar tudi v Evropi. Rekel bom celo, da bolje kot to, gospod de Villiers. Osebno vašega govora ne dojemam kot govora proti Evropi, ampak kot poziv k oblikovanju Evrope na drugačen način. Gospod de Villiers, ne želim spodbujati spora med skupino, ki je za, in skupino, ki je proti. Preprosto želim vse vključiti v drugačno Evropo, ki temelji na demokraciji, miru in rasti. Opazil sem vaše zadržke, zavedam se jih in na njih ne bom poskušal odgovoriti z besedami, ampak z dejstvi.

Glede vas, gospod Le Pen; pri poslušanju vaše razprave, sem si rekel, da je Francija več let imela veliko nesrečo, ker je imela najmočnejšo skrajno desnico v Evropi. Pri poslušanju vaše razprave, gospod Le Pen, sem bil zelo vesel, da se je to končalo.

(Glasno ploskanje.)

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). - Gospod predsednik, pozdravljam predsedujočega Svetu. Gospod, najprej se vam v imenu delegacije britanskih konservativcev zahvaljujem za vašo gostoljubnost prejšnji teden in vam sporočam, da se zelo veselimo sodelovanja z vami, da se zagotovi uspešno predsedstvo.

Zaupamo v vašo energijo in vašo zavezanost ter, ker smo nedavno prebrali zelo dobro knjigo, zaupamo v vašo vizijo. Dejansko se sklicujem na vašo knjigo Témoignage. Tistim kolegom, ki še niso prebrali tega izjemnega dela, predlagam, da to storijo, pri čemer zlasti priporočam, da odprejo knjigo na strani 146. Tam opisujete nesmiselnost 35-urnega delavnika in njegove prednosti: če se uporabi slogan stranke Unija za ljudsko gibanje „več dela, več zaslužka“. Potem nadaljujete: „Raje kot enotno in neprilagodljivo politiko petintridesetih ur in giljotino upokojevanja pri šestdesetih, menim, da naši sodržavljani pričakujejo politiko svobodne izbire, ki dovoljuje, da tisti, ki želijo zaslužiti več, delajo več, ter da si vsi uredijo svoj delavni čas v skladu s svojim življenjskim slogom.“

Gospod predsedujoči, zadeli ste bistvo. To je resnično socialna Evropa. Vlade ne smejo prisiliti ljudi, da delajo več, ali jih omejevati, da delajo manj, ampak morajo ljudem omogočiti, da delajo več, če želijo delati več.

Vaša stranka je za svobodo, vaša stranka je za izbiro in to podpira tudi britanska konservativna stranka. Če ta načela vodijo vaše predsedstvo, vas bomo v celoti podpirali. Ko se bo spreminjala direktiva o delovnem času, bomo na strani svobode in izbire; ko se bo spreminjala direktiva o začasnih delavcih bomo ponovno na strani svobode in izbire.

Končno, gospod predsedujoči, naj povem, da naši stranki ne moreta podpirati le omogočanje svobodne izbire, ampak spoštujeta tudi izbiro ljudi, ko so ljudje že svobodno odločili. Zato vas pozivam, da spoštujete izbiro ljudi na Irskem na nedavnem referendumu. Pozivam vas, da njihove odločitve ne obravnavate kot težavo, ki jo je treba rešiti, ampak kot priložnost, ki jo je treba izkoristiti – priložnost, da se Evropa ponovno poveže s svojimi ljudmi. Za to bo dejansko potrebno veliko dela z vami in vašimi kolegi v Svetu. Ampak kot ste sami dejali: več dela, več zaslužka.

  Bernard Poignant (PSE). – (FR) Gospod predsednik, sem Francoz in evropski socialdemokrat. To pomeni, da v Parizu nisem eden od vaših privrženec, vendar pa v Strasbourgu nisem eden od vaših popolnih nasprotnikov, zlasti ker vas vidim v družbi dveh socialdemokratov. Čeprav se predsednik v moji državi moti, je še vedno moj predsednik. Zato želim francoskemu predsedstvu in s tem evropskemu predsedstvu uspešnost.

Od začetka sem se že sprostil, medtem ko vas opazujem, ker razumem vašo željo, da bi bili v francoskem parlamentu. Zagotovo vidim predsednika države, vendar tudi nekoliko iskrenega predsednika vlade. V zvezi s socialnim poglavjem in vašimi prednostnimi nalogami menim, da je treba zadeve ločevati. Dejansko morajo nekatere zadeve ostati na nacionalni ravni. S tem mislim na pokojnine. Vendar si moramo glede vsega, kar zadeva zaposlovanje, kot je enotni trg, enotna valuta in prosto gibanje, prizadevati za usklajevanje na poti k najboljšemu, kar imamo.

Zato je ločevanje potrebno. Dodajam svojo željo, da v tem poglavju znatno prispevate k ureditvi okvirne direktive za javne službe. To ste uredili za restavracije in to je treba urediti za javne službe.

Končno, menim, da evropska kriza ni le socialna in demokratska. Menim, da je tudi kriza identitete. Od takrat, ko se je dosegel mir, svoboda zmagala in se je vzpostavila demokracija, je v svetu, kot ga poznamo, veliko našim državljanom težko videti in razumeti pomen zgodovine Unije.

Zato so vse te zadeve kot kultura, izobraževanje, mobilnost umetnikov, mladih, študentov in tesno medinstitucionalno sodelovanje temeljne, ker evropske zavesti ne moremo več imeti za samoumevno. Oblikovala se bo, pri čemer menim, da mora ta področja zaznamovati francosko predsedovanje.

Končno, zagotovo vas bomo šest mesecev ocenjevali. Za Francoze je to sprejemljivo, ker, kot veste, je to za Francijo veliko časa. Decembra bomo imeli rezultate. Zagotovo pogodba ne bo ratificirana, to je nedvomno. Želeli ste poenostavljeno pogodbo, pri čemer so zdaj razmere zapletene, zato poiščite rešitev.

Če mi gospod predsednik dovoli, zaključujem z rekom, ki sem si ga izposodil od poljskega pisatelja, ki izjavlja, da „biti Francoz pomeni upoštevati predvsem interese drugih in ne francoskih.“ To je sloves, ki ga imamo, in morda ste po tem malo znani tudi vi, gospod predsednik.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, iskreno se opravičujem Cristiani Muscardini, ker me je moje navdušenje tako zaneslo, da me je gospod Poignant prijazno opomnil, da se vam pozabil odgovoriti in povedati, da bomo potrebovali podporo vaše skupine.

Seznanjen sem s člani skupine in vem, da ste med tistimi, ki imate radi Evropo, ter da obstajajo poslanci Evropskega parlamenta, ki imajo enakovredno radi svoje narode. Gospa Muscardini, prepričani ste lahko, da bom v celoti upošteval vaše pripombe ter da si bom v naslednjih šestih mesecih skupaj z evropskimi institucijami prizadeval zgraditi Evropo, ki ima odgovor na vašo zaskrbljenost.

Torej vi ste ena od tistih, ki ste dokazali (kar kaže, da ima gospod Poignant prav), da pozabljam, kako precenjen je moj sloves.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, pred nekaj tedni je Irska zavrnila pogodbo, pri čemer menim, kot vsi vemo, da to dokazuje vedno večjo delitev evropskih državljanov.

Zagotovo se te zavrnitve ne sme podcenjevati, pri čemer menim, da mora, prav nasprotno, vse politične voditelje prisiliti, da upoštevajo pričakovanja in zaskrbljenost ljudi ter da ljudem poiščejo odgovore, ne glede na to, katera pogodba velja. Tudi če bi lizbonska pogodba začela veljati jutri, težave ne bi v trenutku čarobno izginile.

Francosko predsedstvo se je odločilo osredotočiti na štiri področja, kar je zagotovo zelo koristno zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Vendar v času velike krize na finančnem in prehrambenem področju, velikega dviga cen surovin ter vse manjših zalog nafte, ki je vse dražja, menim, da pričakovanja ljudi ne zadevajo samo vprašanj, ampak tudi vizijo; pričakovanja ljudi zadevajo upanje.

Zdaj predlagam tri smeri premisleka. Prva zadeva temeljno in bistveno vprašanje identitete. Menim in sem globoko prepričana, da obstaja evropski model, da obstaja evropski načrt za družbo. Ta evropski model je gospodarski, trajnosten in tudi socialen. Ta evropski model si na primer prizadeva za boj proti vse večjim neenakostim. Zato evropski model obstaja in nanj moramo biti ponosni, moramo ga uveljavljati, podpirati, nadaljevati, zagovarjati in braniti. To je prva smer.

Potem je še druga smer premisleka. Menim, da za ureditev sveta potrebujemo novo vizijo. Pri tem mislim zlasti na Afriko. S tem mislim na vprašanje kmetijskih proizvodov, v zvezi s katerim menim, da moramo nehati subvencionirati izvoze naših kmetijskih proizvodov, ter si namesto tega prizadevati, da Afrika postane samozadostna glede hrane in energije. To je nova revolucija, ki je potrebna za pravičnejši svet v prihodnosti.

(Ploskanje.)

Končno, menim, da obstajajo evropske vrednote, ki se jim nikoli ne smemo odreči, česar ne smemo nikoli pozabiti: to so demokracija in človekove pravice, ki veljajo za nas v Evropi in bodo veljale v prihodnosti Unije za Sredozemlje, v kateri se prednost ne bo dajala poslom in se hkrati ne bo zanemarjalo človekovih pravic. Vprašanje človekovih pravic je za naslednja desetletja bistveno; to je globoko zakoreninjena identiteta Evrope, ki jo je vredno zagovarjati.

Gospod predsednik, to je nekaj vprašanj, za katere menim, da jih je treba obravnavati. Vprašanja zadevajo temeljne zadeve, to pomeni vizijo in globlji pomen, ki ga moramo in želimo dati Evropi. Ta vprašanja ne zadevajo le politike, ampak tudi zavest.

  Brian Crowley (UEN). – Gospod predsednik, ponovno pozdravljam predsednika Sarkozyja v Strasbourgu in mu čestitam za sodelovanje s Parlamentom ter ker je glede zamisli realen, čeprav ve, da splošno soglasje glede navedenih zamisli v Parlamentu ne bo sprejeto.

Predolgo smo bili ujeti v lastno zanko neuspešnih ideologij preteklosti, neuspelega soočanja z novimi mejami, ki se nam zastavljajo, in neposrednega reševanjem izzivov. Zaradi varnosti smo se vrnili na poznano področje preteklih imperialističnih idealov ali postfašističnega obvladovanja ali celo, drznem si reči, novega razmišljanja dvajsetega stoletja glede človekovega življenja in človekovih pravic.

Ker je zapletenost sveta danes zelo drugačna in veliko bolj raznolika, kot jo lahko razloži ena sama ideologija ali en sam načrt. Upravičeno omenjate pomembnost sodelovanja z drugimi vladami po svetu: s Kitajsko za reševanje težave s Čadom in Sudanom, da se zagotovi neposredno reševanje težav v zvezi z Afriko in državami v razvoju.

Danes se spominjamo življenj sedmih mirovnikov v Sudanu, ki so umrli v mandatu Združenih narodov, preprosto zato, ker vlade niso uspele ustrezno posredovati ter od organov v Čadu in Sudanu zahtevati, da zaščitijo življenja beguncev in prosilcev azila.

Eno je tukaj v Parlamentu nedoločeno govoriti o pomembnosti priseljevanja in omogočanja prostega gibanja ljudi. Bolje je, da ljudem omogočimo ostati doma. Prihajam z Irskem, naroda, ki je v stotih letih moral izseliti 12 milijonov svojih ljudi. Nihče od njih ni želel zapustiti Irske. Prisiljeni so bili zapustiti Irsko. Če ljudem omogočimo priložnost, da ostanejo v svojih državah, jih podpremo z mehanizmi politik, ki jih oblikujemo, na področju trgovine ali drugih področjih, potem nam bo uspelo.

Končno, gospod predsedujoči, prej ste izrazili mnenje, da je legitimnost vašega položaja v zvezi z ratifikacijo lizbonske pogodbe v Parlamentu edini pravi način. Strinjam se z vami. To ustreza Franciji. Vendar je enako legitimna pravica do referenduma, kar je treba vedno zagovarjati. Oboje ne gre. V zvezi z rezultatom na Irskem se pojavljajo težave in nesoglasja, vendar to ni težava, ki zadeva le irski odnos z Evropo. Težava izraža globljo zaskrbljenost za ljudi in Evropo.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, zdaj vas sprašujem o stališču francoskega predsedstva glede jezikovne raznolikosti. Raznolikost je temeljno načelo Evrope. Vsi jeziki na svetu so del človeške dediščine, pri čemer je dolžnost javnih institucij, da ukrepajo za njihovo zaščito.

– (ES) Gospod predsednik, v skladu z zaključki Sveta z dne 22. maja o večjezičnosti je bila Komisija pozvana, da za to področje pripravi natančen okvir, za katerega je naznanila, da bo pripravljen v jeseni.

Kakšni bodo stališče in ukrepi francoskega predsedstva v zvezi s politiko večjezičnosti? Kakšno bo stališče predsedstva in kakšno vlogo bo namenilo neuradnim jezikom EU, ki so imenovani tudi „regionalni“ ali „manjšinski“ jeziki?

Zato ker je, gospod predsednik, medtem ko čakamo glasovanje francoskega senata naslednji teden, Francija zdaj zelo slab primer za vse nas, ki verjamemo, da je jezikovna raznolikost skupna dediščina vseh Evropejcev.

(Govornik je nadaljeval v baskovščini.)

  Nigel Farage (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, odgovoril bom gospodu Sarkozyju. Gospod Sarkozy, zelo dober govornik ste, vendar nisem preveč prepričan, da znate zelo dobro poslušati. Ta program predsedovanja, ki ste ga danes razkrili, dokazuje, da želite Evropsko unijo, ki nadzoruje dobesedno vsak vidik našega življenja, vse od skupne politike priseljevanja do načina upravljanja bolnic in nogometnih klubov.

Prav tako sem iz vaših pripomb ugotovil, da želite, da se izoliramo od ostalega sveta ter da ne bomo trgovali z ljudmi, ki nimajo enakih meril kot mi. Najhujša je skrajna aroganca izjave, da glede evropskega projekta vi veste največ. S tem kažete prezirljivost ne samo do Ircev, ampak do samega koncepta demokracije, za katero pravite, da ste njen zagovornik.

Izjavili ste, da mora poljski predsednik držati besedo in ratificirati pogodbo, ker se je tako dogovoril. Vendar so Irci povedali svoje. Ali boste spoštovali irski glasovalni izid? Ali boste držali obljubo, čeprav pogodba ni mogoča? Menim, da ne dojamete, kajne? Narodi Evrope ne želijo globljega političnega povezovanja. Zato tega v Franciji niso podprli, na nizozemskem niso podprli in na Irskem niso podprli in če bi imeli glasovanjem v Britaniji, bi nas velika večina to zavrnila.

Demokracija za kakšno ceno, gospod Sarkozy? Obiskali boste Dublin 21. julija. Prosim ne poskušajte izvajati tega, kar ste v Franciji, in ne poskušajte neupoštevati drugi referendum, ter jih ne poskušajte prepričati, da spremenijo pravila in prikrito ratificirajo pogodbo. S tem bi za demokracijo pokazali skrajni prezir. Prosim ne počnite tega.

  Margie Sudre (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, da bi izpolnili svoja pričakovanja in pričakovanja sodržavljanov, morata Svet, ki mu predsedujete, in Parlament dokazati jasno, upravičeno in dejansko politično voljo. Vaša prisotnost na položaju predsednika Sveta je že jamstvo za odločnost. V zvezi s tem smo tukaj v Strasbourgu in Bruslju že vsi videli kakovost priprav za to šest mesečno predsedovanje in koliko so člani francoske vlade na voljo.

Prednostne naloge, ki ste jih pravkar določili, so ustrezen odgovor na zaskrbljenost državljanov EU. Na enak način drugi izzivi, ki ste jih zastavili, vključno z gospodarskim upravljanjem euroobmočja v odgovor vse večjim cenam surovin in ogljikovodikov ali oblikovanje stabilnega in uspešnega območja v sredozemskem bazenu, v celoti zastopajo vašo zavezanost Evropski uniji, ki se bolj odziva na težave in je bolj pozorna do svojega prebivalstva.

V odgovor javnemu mnenju, v okviru katerega so prisotni dvomi in se ljudje včasih vdajo skušnjavi reševanja težav na nacionalni ravni, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da ima naša celina znatno količino sredstev, pri čemer je še vedno eno od redkih območij stabilnosti v svetu, ki je vse bolj nepredvidljiv. Evropska unija si mora prizadevati, da dokaže, da ni podvržena globalizaciji brez zaščite svojih ljudi, pri čemer sprejemam vašo zavezanost, ki to dokazuje.

Končno, medtem ko Unija doživlja pomembno krizo zaupanja, si iskreno želimo, da francosko predsedstvo konča več kot petnajst let trajajoče prizadevanje za reformiranje delovanja razširjene Evrope. Lizbonska pogodba mora začeti veljati čim prej, kar ste odločno potrdili. Vsi smo prepričani, da se boste pogodili z našimi irskimi kolegi in prepričali tistih nekaj držav članic, ki še vedno odlašajo z njeno ratifikacijo, ter s tem dokončno opravili.

Gospod predsednik, pretekli teden ste izjavili, da še niste pripravljeni evropske zastave pospraviti v žep, in dejansko smo videli, da ste jo pod Slavolokom zmage postavili poleg francoske zastave. To simbolično gesto si razlagamo kot dokaz vaše odločnosti, da delujete v službi Skupnosti, za kar se vam zahvaljujemo, gospod predsednik.

  Poul Nyrup Rasmussen (PSE). – Gospod predsednik, nagovarjam gospoda predsedujočega in mu sporočam, da sem Rasmussen prvi, da se ne bo zamenjevalo z Rasmussenom drugim, vendar vam zagotavljam eno stvar. O novi lizbonski pogodbi ste govorili smotrno, pri čemer gospodu Farageju sporočam, da je pozabil na danski primer. Glasovali smo proti maastrichtskim merilom in za edinburški sporazum, pri čemer nikoli ne bi rekli, da bomo ovirali ostalo Evropo, ker smo v prvem primeru glasovali proti. Tega ne bi rekli nikoli. Gospod Farage nima prav: to ni demokracija.

Zagotavljam vam, gospod predsednik, in zagotavljam Franciji, da smo poiskali rešitev za Dansko in da bomo poiskali rešitev za Irce.

Moja druga točka je naslednje: v imenu evropske socialdemokratske stranke in vseh svojih kolegov in voditeljev in politične družine vam sporočam poziv. Pozivam vas, da k vašim štirim prednostnim nalogam dodate še eno prednostno nalogo. Moja prednostna naloga, pri čemer upam, da bo tudi vaša, ker vem, da je, so delovna mesta, razvoj in trajnost. Izjavili ste, pri čemer sem bil zadovoljen, da sem to slišal: „Potrebujemo boljšo ureditev finančnega trga.“ Z vami se povsem strinjam. Prav v tem parlamentu zdaj pripravljamo poročilo, pri čemer upam ter pozivam svoje kolege v skupini PPE-DE in ALDE, da bomo francoskemu predsedstvu predložili smotrno poročilo.

Govorim o preglednosti. Govorim o boljši uredbi pravičnosti, bonusov in delniških opcij ter vse ostalo, o čemer ste tako smotrno govorili. Govorim o odgovornosti, zanesljivosti, da se zagotovi, da je finančni trg dolgoročno in potrpežljivo zmožen financirati dolgoročne potrebe naložb za več delovnih mest in boljša delovna mesta.

S tem je povezana druga zamisel, ki vam jo namenjam. Upravičeno govorite, da se rast manjša, da izgubljamo delovna mesta zlasti v Združenem kraljestvu, Španiji in tudi Franciji. Zakaj ne predložimo nove pobude za rast, nov ukrep za usklajene naložbe? Zamislite si navedeni potek dogodkov: če skupaj vložimo v izobraževanje, strukturo in vsa zadevna vprašanja en odstotek več, bomo v naslednjim štirih letih imeli, poleg sedanjih, vsaj 10 milijonov delovnih mest več. Zamislite si, kaj bi lahko dosegli skupaj.

Izjavili ste, da je šport več kot le tržno gospodarstvo. Dodal bi, da se strinjam, pri čemer to velja za Evropo v celoti. Evropa je več kot tržno gospodarstvo. Gre za delovna mesta in ljudi. Poskrbimo za njih. Francoskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

  Silvana Koch-Mehrin (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, izjavili ste, da Francija ne more soditi o irski zavrnitvi.

– (DE) Strinjam se. Irsko zavrnitev je treba spoštovati. Irci imajo v celoti pravico glasovati, kot so glasovali. Vendar imajo tudi vse druge države v Evropo pravico nadaljevati na poti k bolj demokratični, preglednejši Evropi, ki je bolj sposobna ukrepanja. Lizbonska pogodba je v skladu s to usmeritvijo. Zato pozitivno sprejemam dejstvo, da se bo ratifikacija nadaljevala. Vendar prav tako menim (v zvezi s tem nisem istega mnenja kot vi in se ne strinjam), da bi bilo dobro odkrito govoriti o dejstvu, da Evropa več hitrosti že obstaja. Pomislite na euro, schengenski sporazum, Listino o temeljnih pravicah in številna druga področja. Občutljivost in želje držav članic EU se izražajo v njihovih izbirah različne hitrosti za zadeve, ki jih začnejo skupaj.

Evropa več hitrosti omogoča državam, ki želijo skupaj storiti več, da to storijo, zato je pomembno, da v Evropi ohranimo načelo izbire. Pomembno je, da države, ki želijo nekaj izvajati skupaj, to izvedejo prostovoljno, pri čemer se lahko vse države kadar koli vključijo. Nobena država se ne sme prisiliti v večjo stopnjo solidarnosti.

Evropa več hitrosti prav tako poenostavi nadaljevanje pristopnih pogajanj. Menim, da ni prav, da sta Hrvaška in Turčija kaznovani, ker je večina Ircev zavrnila pogodbo.

Gospod predsedujoči, upravičeno ste ponosni, da je vaša država dom človekovih pravic. Človekove pravice so brezčasne in univerzalne. Olimpijske igre so športni dogodek in ne politični. Zato menim, da ni prav, da želite obiskati Kitajsko zaradi svečane otvoritve in vesela sem, da predsednik Evropskega parlamenta, gospod Pöttering, ne bo obiskal Kitajske.

Gospod predsedujoči, za zaključek povem, da ste na vašem sedežu našli dobrodošlico mojih številnih kolegic poslank, tj. vrtnico in pismo. Pismo vas poziva, da prispevate k vključevanju žensk v vrh Evropske unije. Ženske računajo na vas kot osvajalca ženskih src. Naj dodam še eno prošnjo: upam, da nas boste kot demokratično izbran predstavnik podprli pri zagotavljanju, da se bo lahko ta Evropski parlament neodvisno odločal, na čem temelji.

  Adam Bielan (UEN). - (PL) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, najprej vam iskreno čestitam za prevzem predsedovanja Evropski uniji. To predsedovanje ne bo enostavno. Sovpada s težavnim obdobjem, vendar vam dejansko želim uspešnost. Irska je zavrnila lizbonsko pogodbo. Možnosti, da si bo Irska v prihodnosti premislila, ne moremo izključiti, vendar zagotovo ni sprejemljivo poskušati vplivati na irsko odločitev z grožnjami, prav tako kot se ni grozilo Francozom in Nizozemcem, ko so zavrnili pogodbo pred tremi leti in sprožili današnje težave. Države EU se ne smejo deliti na boljše ali slabše. Zato se vam zahvaljujem, da ste danes izjavili, da nobena od sedemindvajsetih držav članic ne sme biti izključena iz evropske družine, kot bi morda želela gospa Koch-Mehrin, ki je govorila pred mano.

Gospod predsednik, to priložnost bi izkoristil za zahvalo, ker je Francija pred kratkim odprla trg dela, med drugimi tudi Poljakom. Dolgo smo čakali, da se to zgodi, veliko več kot druge države, vendar je bolje pozneje kot nikoli.

Ena stvar, ki bi jo v današnjem govoru želel slišati in je nisem, je omemba naše največje evropske sosede, Ukrajine. Kljub temu upam, da se bomo na vrhu, načrtovanem za 9. september 2008 v Evianu, znatno približali podpisu pridružitvenega sporazuma z Ukrajino. Nenazadnje je prav zdaj naš jasen znak zelo pomemben našim prijateljem v Ukrajini, zlasti v času nadaljnjih groženj iz Rusije.

Končno, v imenu milijonov Evropejcev, ki so jih zdaj prizadeli vedno večji stroški, se vam zahvaljujem, gospod predsednik, za vaše prizadevanje, da se zniža DDV za gorivo. Prav tako upam, da boste med francoskim predsedovanjem s to zamislijo uspeli prepričati druge voditelje, vključno s predsednikom vlade moje države Poljske.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločno bi pohvalil predsedujočega Svetu. To je devetindvajseto predsedovanje Svetu, ki sem ga doživel, pri čemer moram brez zadržkov povedati, da še nisem videl tako prepričljive predstavitve programa in evropske zamisli kot te, kar govorim popolnoma iskreno.

(Ploskanje.)

Le enkrat so predsedujočega Svetu sprejeli topleje, ampak to je bilo le na otvoritveni slovesnosti. Na koncu k dnevnemu redu ni prispeval ničesar. To je bil britanski predsednik vlade, Tony Blair. Predsednik Sarkozy, prepričani smo, da boste vi vaše predsedovanje Svetu po šestih mesecih končali z dobrim rezultatom. Način, s katerim ste danes vse razložili, oziroma način, s katerim ste obravnavali stališča naših poslancev, dejstvo, da ste se seznanili z dokumenti ter da nam ne predstavljate „seznama želja“, ampak vrsto prednostnih nalog, ki temeljijo na dobrem argumentiranju, vse to mi daje upanje, da ste dejansko sposobni izpeljati vaš visoko zastavljen program.

Če je za pripravo podnebnega svežnja potrebno sodelovanje z vami, lahko računate na podporo tega parlamenta. Vendar se bojim, da je bolj verjetno, da bodo v okviru Sveta nadaljnje težave, težave z odgovornostjo Sveta in posameznih držav članic: tj, da se predvidene kvote tam ne bodo sprejele. Prav tako se z vami strinjamo, da mora biti v tem podnebnem svežnju zastopana jedrska energija. Tukaj v tem parlamentu odločna večina podpira civilno uporabo jedrske energije. Ne dovolite, da vas navedene kratke majice zmedejo.

V zvezi s tem, da bi Nemčija in Francija skupaj prevzeli vodenje Evropske unije glede vsebinskih zadev, vendar ne pomembnih odločitev globalno politične vrste, vas podpiramo. Povedati moram, da gospa Koch-Mehrin očitno ni poslušala, ko ste pojasnili razloge za vaše stališče o Kitajski. To je bilo za ta parlament poučno predavanje o zunanjih zadevah, pri čemer vas lahko le spodbujam, da ostanete tako dosledni in vztrajni, kot ste bili v teh zadevah.

  Robert Goebbels (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, deset narodov proizvede 60 % globalnih emisij ogljikovega dioksida. Med temi desetimi državami je le ena evropska država, tj. Nemčija. Sedemindvajset držav članic proizvede le 14 % globalnih emisij. Združene države 17 %, medtem ko skupne emisije Brazilije, Rusije in Kitajske presegajo eno tretjino globalnih emisij ogljikovega dioksida. Vse to dokazuje, da bodo evropske pobude za boj proti podnebnim spremembam brez primerljivega prizadevanja Američanov, Kitajcev in drugih industrializiranih narodov še naprej zaman.

Med čakanjem na takšen dogovor se mora Evropa boriti proti uhajanju ogljika. Zdaj nobena velika industrijska skupina ne vlaga v Evropo. ArcelorMittal zapira v Franciji, vendar vlaga v Braziliji, Rusiji, Turčiji, Indiji in Kitajski. ThyssenKrupp vlaga v Braziliji, avstrijski Vöest Group vlaga v Indiji. V Severni Afriki se zdaj gradi deset tovarn za proizvodnjo plavajočega stekla za evropski trg.

Brez določene zavezanosti drugih industrijskih držav mora Evropa pokazati svojo odločnost, da brani svoj industrijski sistem, svoje industrijsko znanje in izkušnje. Vsiljevanje odrekanja evropskim državljanom ne bo doseglo nobenega namena, če tudi ostali svet tega ne bo ponovil.

(Ploskanje.)

  Jean-Marie Cavada (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, kot predsednik Evropskega parlamenta in številni drugi kolegi poslanci sem otrok ruševin druge svetovne vojne, pri čemer zelo cenim zavzetost, ki jo s tem vložite v vaš govor, ki kljubuje skepticizmu. Skepticizem vidim kot nekaj, kar je pripadalo duhu Münchna in je kislina, ki razkraja evropsko voljo. Zato zelo cenim energijo, ki jo vložite v govor, ki se nam na primer zdi, kot je gospa Lulling nedavno izjavila na televiziji, jasen, natančen in, kar lahko rečem brez najmanjšega pretvarjanja, prepričljiv.

Druga stvar, ki jo želim povedati, gospod predsednik, je, da imate dejansko prav in to je tukaj treba povedati. Strahovi v Evropi in grožnje Evropi so se zagotovo pojavljali predvsem med njenim oblikovanjem v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar, čeprav se je narava teh strahov spremenila, še danes številni obstajajo. Zato je potreben popolnoma odločen odziv.

S prednostnimi nalogami sem zelo zadovoljen: iskreno bi rekel, da zato ker so realne, zlasti politika priseljevanja, ki jo bo izvajal vaš minister, gospod Hortefeux, naš nekdanji kolega poslanec. Pred dvema letoma sem imel čast zastopati Evropski parlament na Evro-afriški konferenci v Rabatu. Prvič so sodelovale države, ki so imele enako odgovornost, kot matične države, države tranzita ali sprejemnice priseljencev, pri čemer menim, kot je prej dejal gospod Watson, da je zelo pomembno zlasti (in zakaj ne?), da imamo v okviru Unije za Sredozemlje velikodušno politiko sosedstva in nadzora.

Končno, zadnja zadeva, gospod predsednik, ne pozabite, da je razlog edinstvenega vpliva Evrope na svet, da je Evropa zibelka kulture, ker kultura združuje našo različnost, ker je kultura izhodišče za naše politične sisteme in zato se na nas gleda na popolnoma drugačen način. Verjetno bo prav tako potrebna vaša energija, če bomo želeli odločnost tudi na tem področju kulture.

  Jan Zahradil (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil spoštovanje dejstva, da je Francija 1. julija odprla svoj trg dela za nove države članice in tako odpravila eno zadnjih ovir med novimi in starimi državami članicami. Upam, da bo gospa Merkel sledila temu vzoru. Francija, Češka republika in Švedska so skupaj pripravile 18-mesečni program predsedovanja, pri čemer me veseli, da sta prednostni nalogi tudi energija, ki je vsekakor ključna, ter reforma kmetijske politike, saj se ta nanaša na finančni okvir po letu 2013 in tako tudi na to, za kakšne namene bomo imeli denar na razpolago v prihodnosti. Cenim dejstvo, da Francija želi rešiti ta trenutna vprašanja in težave, saj so ljudje v zvezi s tem zaskrbljeni ter jih to zanima.

Glede institucionalnih zadev ne govorim kot član skupine PPE, ampak kot član skupine DE, zato verjetno ni presenetljivo, da se v zvezi s to temo ne bomo strinjali v celoti. Menim, da moramo v zvezi z lizbonsko pogodbo ukrepati. Razmere niso brezizhodne in ne želimo ustvariti krize, zato je treba ukrepati mirno, brez političnega pritiska, brez pravnih zvijač ter skladno z našimi lastnimi pravili. Ta navajajo, da nobena pogodba ne more začeti veljati brez soglasne privolitve in take privolitve trenutno nimamo. Menim, da je nadaljnja širitev brez lizbonske pogodbe mogoča. Brez nje lahko v Evropsko unijo vstopi vsaj Hrvaška. Prav tako menim, da se nam ni potrebno odločiti med pogodbo iz Nice in lizbonsko pogodbo. Vsekakor imamo več možnosti, ki jih moramo preučiti trezno in brez histerije ter tako izboljšati položaj. Kakor koli že, gospod predsednik, želim vam veliko uspeha pri vašem predsedovanju Evropski uniji.

  Pasqualina Napoletano (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sledili smo Uniji in pobudi v Sredozemlju, na kar se bo prihodnjo nedeljo osredotočil vrh v Parizu in upamo, da bo pobuda uspešna.

Vendar želim pojasniti še nekaj stvari. Ta pobuda si prizadeva za krepitev večstranske evrosredozemske razsežnosti. Menim, da je to prav in da moramo nadaljevati v tej smeri. Menim, da je tista politika, ki potrebuje kritično oceno, tista v zvezi s sosedstvom z južnimi državami, saj sosedska politika pravzaprav vzpostavlja konkurenco med državami, ki so zelo razdeljene. Zato si moramo prizadevati za povezovanje med samimi državami in z Evropo ter v to prenesti tudi vire.

Gospod predsedujoči Svetu, naj odkrito povem, in to govorim tudi predsedniku Barrosu, da smo zelo nasprotovali temu, da ste prekinili financiranje sredozemskega avdiovizualnega programa, ki je bil edini kulturni koprodukcijski instrument. Povedali ste, da gre za evropsko kulturno izjemo, vendar bi, gospod predsednik, dodala, da gre za evrosredozemsko kulturno izjemo. Med dvajsetimi največjimi intelektualci na svetu jih boste med prvimi desetimi našli veliko iz muslimanske kulture in mnogo iz evrosredozemskega območja.

Zato pomagajmo drug drugemu in oblikujmo učinkovite politike, ki bodo v teh državah spremenile življenja mnogih ljudi, zlasti mladih ter žensk, katerim Evropa predstavlja upanje. Ne potrebujemo dobrih študentov, ampak moramo spremeniti naravo tega odnosa in Parlament je pripravljen na sodelovanje z vašim predsedstvom, če se boste odločili, da boste ukrepali v tej smeri.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, prednostne naloge francoskega predsedstva EU so realistične in menim, da so dovolj primerne za odziv na to, o čemer je govoril predsednik Komisije gospod Durăo Barroso, tj. na kritiko, da se Evropa ni sposobna odzivati na vsakdanje težave naših državljanov, in sicer ustavne težave, cene hrane in energije, obrambo Evrope ter priseljevanje.

Največje tragedije sodobnega časa so podobne takim, kot sta smrt priseljenca v tovornjaku s hladilnikom v Rokavskem predoru ali dogodek, ki se je zgodil pred nekaj urami, ko so priseljenca vrgli čez krov lesenega ribiškega čolna, ki je bil namenjen na Kanarske otoke. Gre za resno in nujno težavo, na katero se mora Evropska unija ustrezno odzvati.

Predsednik skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov gospod Daul je govoril o potrebi po mobilizaciji politične volje in menim, da je sedanjemu predsedstvu nikakor ne primanjkuje.

Gospod predsednik, politična volja je potrebna, vendar to ni dovolj, saj je treba upoštevati tudi razmere in četudi so te začasno ali dolgoročno rešene, med svojim obstojem na nas vplivajo ter nas omejujejo, zato pri tem pozdravljam izjavo predsednika Sarkozya, da moramo razmere spremeniti v priložnosti.

Obžalujem dejstvo, da gospod Schulz ni prisoten, saj je takrat, ko je govoril o športu, opomnil na posebno stvar. Želim, da zmaga Španija, prav tako kot je v prvi etapi Tour de France.

Gospod predsedujoči Svetu, prav imate, da je pri športu pomembna evropska razsežnost, v zvezi s tem pa me je nekaj poslancev pozvalo, naj vas prosim, da premislite o tem, ali bi bilo primerno, da francoski športniki in športnice, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah, o katerih smo danes razpravljali, poleg nacionalne zastave nosijo tudi simbol EU, da bi se tako k tej pobudi prostovoljno pridružile tudi druge države članice.

Gospod predsedujoči, upamo, da bo francosko predsedstvo sposobno združiti moči in doseči soglasja, tako da bo, kot ste predlagali, Evropska unija med vašim predsedovanjem lahko odločilno napredovala.

  Harlem Désir (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, svoje predsedovanje ste želeli postaviti pod zaščito Evrope, ki varuje, in menim, da evropski državljani pričakujejo veliko. Vendar je to kljub temu, da ste razumeli bistvo sporočila socialdemokratov v Evropskem parlamentu, v nasprotju z dejstvom, da socialna razsežnost evropskega združevanja ni bila opredeljena kot ena od štirih glavnih prednostnih nalog vašega predsedovanja.

Kot smo dejansko videli na zadnjih referendumih, ki so ljudi spraševali o institucijah in pogodbah, se ti odzivajo na podlagi napredovanja evropskega združevanja ter evropskih politik. Menim, da je neravnovesje, ki je nastalo v zadnjih nekaj letih, in sicer med napredovanjem gospodarskega vključevanja, ki se je pričelo in kar je dobro, ter zastojem socialne razsežnosti prav tako eden od vzrokov za razočaranost ljudi v Uniji, tj. vzrok za nezadovoljstvo glede evropskih institucij.

Zato težava ni v tem, da bi se Evropa morala vključevati v vse socialne zadeve, ampak v tem, da je treba takrat, kadar se pojavi enotni trg, vključno z enotnim trgom zaposlovanja, vzpostaviti enotna pravila za odpravljanje razlik, ki drugače vodijo do socialnega dampinga, in ki zagotovijo, da so elementi zbliževanja usmerjeni navzgor, tj. proti izboljšanju, da socialnih razmer tako ne slabšajo.

Komisija je pravkar objavila socialni program, vendar, govorili ste o konkretni Evropi, če se Svet ne bo zavezal k nekaterim konkretnim vprašanjem o krepitvi moči odborov za evropsko delo, varovanju začasnih delavcev, izboljšanju direktive o napotitvi delavcev, tako da bo, kar je treba dodati, obstajala direktiva o varovanju javnih služb in storitev socialnega skrbstva, ne bo odziva na to potrebo po varovanju.

Ena od vaših prednostnih nalog je Evropa priseljevanja, vendar to ne more biti omejeno na Evropo izgonov. Zato moramo temu dodati pakt za vključevanje, o katerem smo govorili z gospodom Hortefeuxom, in pakt za razvoj. Pravkar ste se vrnili iz zasedanja vrha G8; Evropa in nekatere države članice, vključno s Francijo, so bile obtožene, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede javne pomoči za razvoj. Zagotovite, da bo med vašim predsedovanjem izpolnjena obveza za premik k 0,7 % BDP, kar bo bolj učinkovito prispevalo k upravljanju mednarodnega preseljevanja, kot sramotna „direktiva o vračanju“.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, strinjam se s predsedujočim. To je za Evropo težek trenutek. To čutimo vsi osebno, tudi jaz. Ko sem bil odgovoren za pogajanja o pristopu moje države k Evropski uniji, sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da sem zagotovil dobro evropsko sodelovanje v prihodnosti. Prav tako z veseljem poudarjam, da danes ni nobenih težav v zvezi s poljsko podporo EU in Pogodbe. V poljskem parlamentu je velika večina glasovala za Pogodbo in skoraj 80 % Poljakov odobrava članstvo v EU.

Podpiram oceno predsedujočega. Ukrepati moramo za in v imenu naših državljanov. Prednostna naloga nas, kot politikov, je energetski in podnebni paket, vendar moramo storiti vse, kar je v naši moči za zagotovitev tega, da izvajanje tega paketa Evropejcev ne bo prizadelo z visokimi cenami in povzročilo izgube konkurenčnosti našega gospodarstva. Ta paket je treba sprejeti zelo hitro, vendar bi bilo zelo slabo, če bi hitrost postala pomembnejša od posvetovanja. Naš paket bi moral biti dokaz za naše vodenje v boju proti globalnemu segrevanju. Strinjam se, da to potrebujemo, prvič v Poznańu in drugič v Københavnu, vendar ta paket nikomur ne bo služil kot zgled. Nihče mu ne bo sledil, če se v evropskem gospodarstvu ta ne bo izvajal. Gospod predsedujoči Svetu, zato me veseli, da se zavedate teh nevarnosti, pri čemer verjamete, da bodo načela trgovanja z emisijami preoblikovana v dobri veri, kar je pri vsem tem bistveno. Nimamo izkušenj. Uredba REACH je bila v Parlamentu bistveno spremenjena v korist vseh, pri čemer sta sodelovala tudi Svet in Komisija. Tudi mi lahko storimo enako.

Gospod predsedujoči Svetu, čestitam vam za vaš prevzem predsedstva Evrope. Želim vam veliko uspeha v zvezi z dvema najpomembnejšima zadevama v naslednjih šestih mesecih, tj. Pogodba ter energetski in podnebni paket.

  Enrique Barón Crespo (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, z dvomom glede lizbonske pogodbe se boste morali spopasti odločno; Francija ima že veliko izkušenj glede napredovanja in nazadovanja v zvezi z evropskim združevanjem. Pozivam vas, da poiščete rešitev glede Irske ter ob tem upoštevate voljo velike večine Evropejcev, kar je prav tako pomembno.

Iz socialnega vidika v lizbonski pogodbi obstaja listina o temeljnih pravicah, tj. evropski socialni model. Tako je na primer bilo zbranih že več kot milijon podpisov evropskih invalidov, ki predstavljajo vsako četrto gospodinjstvo in so za sprejetje pogodbe, saj odpravlja sekularno diskriminacijo. Tako imate podporo za napredovanje in vključevanje socialnega modela.

Glede priseljevanja ste nagovorili levico, vendar boste prav tako priznali, da so vam levičarske vlade s svojimi idejami omogočile oblikovanje manj zaprtega in bolj naprednega paketa, ki ga Parlament lahko še izboljša, vendar moramo v zvezi s tem vprašanjem delovati nepopustljivo.

Gospod predsednik, prav tako ste govorili o SKP, ki je neposredno povezana s priseljevanjem, vendar niste omenili Dohe, kljub temu pa je pomembno, da je združena Evropa sposobna najti rešitve ter se odzvati na razvojne cilje novega tisočletja, saj gre za isti paket, in sicer za izkoriščanje naše gospodarske zmožnosti za napredovanje celotnega človeštva.

  Stefano Zappalà (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, kot vodjo italijanske delegacije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov me veseli to, da ste prevzeli predsedstvo Evrope ter tudi to, kar ste povedali. Izžarevate navdušenje in ponos. Sami verjamete v institucijo, tj. Evropo, in zato vanjo verjamejo tudi drugi, kljub temu, da je z njo povezanih veliko težav ter resnično potrebuje modre, jasne in zavedne vodje, za kar ste se izkazali tudi sami.

Italija je zmeraj imela tesne kulturne in socialne vezi s Francijo, ti dve državi pa sta veliko žrtvovali za ustanovitev ter oblikovanje Evrope, v zvezi s katero imajo sedanje države članice dolžnost, da jo razvijejo. Vsakdo, ki dela v tej instituciji se zaveda, na koliko težav je mogoče naleteti pri napredovanju s procesom razvoja in vključevanja, saj ta proces zajema ljudi, ki imajo različno zgodovino, kulturo, družbeni položaji ter tradicijo. Politično oportunistična mnenja o sedanji zelo priljubljeni italijanski vladi, ki jih je pravkar izrazil gospod Schulz, vsekakor niso v pomoč. Vendar gre za proces, s katerim je treba nadaljevati kljub razočaranjem, ki jih včasih vključuje.

Odlična lizbonska pogodba je v ozadju in za to, da bo spet postavljena v ospredje, bo potrebne veliko dobre volje, če se želimo izogniti temu, da bi tiste, ki je niso razumeli, odrinili na rob. Vendar se strinjam s tem, kar ste povedali, in sicer, da moramo pred kakršno koli nadaljnjo širitvijo določiti nova pravila, vendar pri tem ne smemo izključiti Irske. Val priseljevanja v Evropo, zlasti v nekatere države članice, in v glavnem mojo državo ter tiste v Sredozemlju, je treba obravnavati in opredeliti s predpisi kot skupen problem ter ne kot razlog za razločevanje ali celo izkoriščanje razmer s kaznovanjem držav, ki so že veliko žrtvovale. Naše državljane je treba zavarovati, vključevanje pa oblikovati na utemeljeni podlagi.

Gospod predsedujoči Svetu, italijanska vlada in ljudje pozorno ter z zaupanjem spremljajo vaš mandat, in sicer v prepričanju, da bosta zgodovina ter družbeni ugled, ki ju danes predstavljate, Evropi zagotovila upanje in razvoj.

  Zita Gurmai (PSE). - (HU) Kot edina govornica iz vzhodne strani berlinskega zidu bom izpostavila tri točke. Razočarana sem, ker je predsednik v govoru izpustil enake možnosti. Gospod predsedujoči Svetu, na srečo smo ženske iz sedmih političnih strank v pismu natančno opisale to, kar želimo, in sicer to je roža, to je naša roža za vas, spoštovani predsednik.

Prvič, pozdravljam prizadevanja francoskega predsedstva za socialno enakost spolov na evropski ravni, vendar so ta hkrati v nasprotju z zapiranjem lokalnih ustanov, ki obravnavajo enake možnosti. Ali je politika, ki je drugačna od tiste, ki jo uporablja Francija, priporočena na evropski ravni?

Drugič, predsednik je državljanom zagotovil, da bo v naslednjih petih letih zgrajenih 350 000 prostorov za otroško varstvo. To je pomemben ukrep, saj na trgu dela moškim in ženskam zagotavlja enako možnost ter priložnost, da uskladijo svoje delovno in družinsko življenje. Za to so bistveni velika kakovost, cenovna dostopnost in dostop za vse, saj je to sredstvo za enake možnosti in vključevanje.

Ali v zvezi z družinskim življenjem meni, da bodo ženske lahko usklajevale svoje delovno in družinsko življenje, če bodo delale 65 ur na teden? Ženske so na delovnem mestu bolj nezaščitene in ponavadi niso članice strokovnih organizacij.

Potrebujemo skupno evropsko politiko priseljevanja, vendar mora obravnavati pravice in obveznosti tako državljanov kot priseljencev. Migracijsko politiko je treba dopolniti s politiko vključevanja sprejemajočega državljanstva. Najlepša hvala.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, nagovoril bom predsedujočega Svetu. Vašega današnjega govora sem se še posebej veselil. Vaše mnenje me je prepričalo, da bo vaše predsedovanje v šestih mesecih prineslo večje premike.

Ves svet se sooča z enimi od največjih gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih, vendar se Evropa ob tem sooča še z lastnimi krizami.

Očitno je, da Evropa s 27 državami članicami ne more delovati v skladu s pravili, ki so veljala za Evropo s 15 državami članicami. Evropa je v institucionalni krizi. Prav tako je očitno, da nekatere države članice danes ne želijo politične združitve Evrope in ne želijo, da se vizija naših predhodnikov uresniči. To je kriza identitete. Institucionalna kriza bo rešena, vendar kako naj se reši kriza identitete?

Žal obstaja le ena rešitev, tj. ta, da države članice, ki želijo politično uskladitev, napredujejo, ne napredujejo pa tiste države članice, ki Evropo obravnavajo le kot gospodarsko unijo. Dejansko me skrbi, da v primeru, če ne napredujemo v zvezi s to rešitvijo, Evropa ne bo več akter na mednarodni ravni.

Krize lahko privedejo do velikih napredkov le z zadostno mero poguma. Menim, da imate vizijo in pogum. Bodite pogumni.

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, vašo osnovno usmeritev podpiram v celoti. Menim, da je v tem zelo občutljivem času vaše predsedovanje Svetu zelo primerno in ste dovolj občutljivi za skrbi ljudi ter odločni za vodenje in usklajevanje. Ko ste odgovarjali na vprašanja, se niste izgovarjali na druge in ste bili zelo jasni. Od stvari ne bežite, ampak se z njimi soočite.

Zlasti bi rad poudaril vašo trdno zavezanost k parlamentarni demokraciji. V tem obdobju je ta še zlasti pomembna, saj smo v mnogih državah članicah, vključno z mojo državo, tj. Avstrijo, bili priča boju med neposredno demokracijo in parlamentarno demokracijo ter tako tudi onesposobitvi parlamentov v parlamentarnih demokracijah v zvezi z evropskimi zadevami. Skupaj nastopimo za parlamentarno demokracijo in proti njeni onesposobitvi.

(Ploskanje.)

Prav tako je pomembno, da ste neposredno obravnavali strahopetnost ali, lahko bi rekli, dvojna merila mnogih vlad ali članov vlad v zvezi z njihovimi skupnimi evropskimi odgovornostmi, saj so ta dvojna merila med glavnimi vzroki za pomanjkanje zaupanja in obojestransko obtoževanje, kar moramo preprečiti. Od nikogar ne zahtevamo večje drznosti, ampak od vseh pričakujemo odkritost in načelnost.

Izpostavil bom še tri točke. Prva zadeva vaše stališče v zvezi s Pogodbo. Razmere vas niso ustavile in ne čakate na Irsko, ampak nadaljujete s postopkom ratifikacije ter se Irski ob tem približujete. Trdno sem prepričan, da bomo z Irsko dosegli dogovor po tem, ko bo vseh 26 držav članic ratificiralo Pogodbo.

Vendar moramo upoštevati tudi Hrvaško. Pozdravljam vašo zavezanost k temu, da boste do konca leta uvedli vsa poglavja. Prav tako potrebujemo časovni razpored v zvezi z Makedonijo. Svet pozivam, naj na zasedanju vrha v decembru sprejme odločitev v zvezi z obrtnim zakonom, saj imajo glavne pristojnosti države članice. Potrebujemo pravno zavezanost in ne le še ene javne politične izjave.

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospod predsednik, iz Poljske prinašam dobre novice. Danes, gospod predsednik, v poljskem parlamentu poteka razprava, ki bo dosegla višek z resolucijo, ki bo predsednika Poljske pozvala k temu, da izvrši svojo ustavno dolžnost in podpiše lizbonsko pogodbo. To je želja Poljakov, od katerih 80 % podpira Evropsko unijo in je zelo ponosnih, da so njeni člani. Navedite še kakšno državo, v kateri je podpora EU tako visoka. To je znak, da bo Poljska izpolnila svojo dolžnost v zvezi s Pogodbo.

Na drugem področju imam prošnjo za vas, gospod predsednik. Ali lahko poskrbite za to, da bodo razmere glede otrok v Evropski uniji vključene v program, in imenujete varuha človekovih pravic, tj. zagovornika zadev glede otrok, po vzoru evropskega varuha človekovih pravic? Želimo, da Svet sklene sporazum in sprejme to ustanovo, ki je v Evropi zelo potrebna.

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če povzamem današnjo razpravo naj povem, da je predsedovanje Francije v tem času zelo časovno primerno in da je prav tako dobro tudi to, da vi, predsednik Sarkozy, zasedate mesto predsedujočega Svetu. To je bil dober dan za Evropo in za ta parlament, saj je prvič po dolgem času pred nami nekdo, ki za Evropo govori strastno in ne le z dobrimi argumenti. Da premagamo Irce in da pridobimo državljane nazaj na svojo stran morda potrebujemo natanko to, in sicer strast in dobro presojo, slednja pa vključuje Evropo, ki si postavlja določene omejitve.

Razkril vam bom „skrivnost uspeha“, tj. ne potrebujemo le Pogodbe na Irskem, ampak tudi novo kulturo subsidiarnosti. V zvezi z Evropo potrebujemo meje glede na tujino, vendar prav tako potrebujemo meje v Evropi. Nova kultura subsidiarnosti bo Evropi prinesla prenovljeno potrditev in v zvezi s tem se z gospodom Barroso strinjam v celoti. Vso srečo, predsednik Sarkozy.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, v Evropskem parlamentu pozdravljam predsednika Sarkozya. Vsekakor cenim njegov premišljen in dobro utemeljen prispevek.

Kot irska poslanka ga bom prav tako pozdravila, ko bo Irsko obiskal kot predsednik EU, tj. kot predsednik, ki želi s praktičnimi koraki izboljšati življenja državljanov. To je bilo jasno razvidno iz njegovih prednostnih nalog.

Prav tako cenim njegove pripombe o varnosti preskrbe s hrano in o iskanju ravnovesja pri nalaganju pravil ter omejitev našim lastnim podjetjem in kmetom. Kot je povedal sam, gre za varovanje brez protekcionizma.

Iz njegove predstavitve in njegovega glasu sem razbrala zavezanost Evropi. To delim z mnogimi Irci. Govoril je o premagovanju naših težav. Za to bosta potrebna čas in pripravljenost za sporazume na vseh straneh. V zvezi s tem roki niso mogoči.

Kot nekdo, ki je zbiral glasove za „da“, vem, da se bo z mano strinjal, da je irski „ne“ prav tako pravno upravičen kot francoski, nizozemski ali danski „ne“. Tega je treba enako spoštovati in potem lahko gremo naprej. Lahko napredujemo. Tega se veselim in pri njegovem predsedovanju mu želim veliko uspeha.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, francosko predsedstvo je pravkar predstavilo svoje cilje in želim mu veliko uspeha. Najpomembnejši cilj, ki je pred vami, je krepitev Evropske unije in njenih pooblastil za ukrepanje. Glede na to bi neratifikacija lizbonske pogodbe bila zamujena priložnost. Zlasti v tem težkem času Evropa potrebuje Francijo, ki se je vključno z vami, predsednik Sarkozy, po francoskem referendumu preusmerila.

Žal ni Poljska tista, ki danes vodi Evropo naprej, vendar jo nekoč bo in menim, da kmalu. Upam, da bo francosko predsedstvo s svojimi politikami evropskega združevanja, želenega priseljevanja, širitve do Balkana in ni nujno, da tudi do Turčije, Evropejcem vrnilo zaupanje v in izboljšalo odnos do Evrope.

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, potrebnih je bilo 700 let, da se je Republika Irska znebila Britancev in tukaj moram vedno znova poslušati ljudi, ki smo jih pregnali, da nam govorijo, kaj bi na Irskem morali početi. Menim, da je to preseglo meje. Prosim, da odločitev Republike Irske prepustite Republiki Irski.

Drugič, predsedniku Francoske republike želim povedati naslednje, in sicer če želite spremeniti mnenje Ircev, s seboj pripeljite gospoda Le Pena. To bo dovolj, da spremenite mnenje ljudi Republike Irske.

V stranki Fine Gael, ki je del Evropske ljudske stranke, sem bil volilni vodja štirih referendumov, in sicer o Enotnem evropskem aktu, maastrichtski pogodbi, amsterdamski pogodbi in lizbonski pogodbi, pri čemer želim povedati, da lizbonska pogodba ni bila sprejeta iz več razlogov. Ljudje je niso razumeli; vlada je na oblasti od leta 1994; politiki se pojavljajo na preiskovalnih sodiščih; glavna vlada in opozicijske stranke, tj politična ustanova, so želeli, da se sprejme. Obstajala je zaskrbljenost glede obrambe in nabora, splava ter evtanazije, ki jo podpirajo poslanci v tem parlamentu, obdavčevanja, delovnih mest, priseljevanja. Veliko od tega so vodile skrajnosti desnice in levice.

Predsedujočega prosim, naj se pripravi na obisk na Irskem. Če je pomembno, da spremenite razmere na Irskem, vas prosim, da pridete pripravljeni in da boste pripravljeni poslušati. Zelo boste dobrodošli, vendar je položaj zapleten in potrebnega bo nekaj časa, da se te težke razmere rešijo.

  Adrian Severin (PSE). – (FR) Gospod predsednik, Evropejci od francoskega predsedstva pričakujejo veliko in s tem je treba previdno upravljati. Predsedstvo se mora izogniti spodbujanju neuresničljivih sanj in neutemeljenih strahov tudi v sosednjih državah ter državah kandidatkah.

Za ratifikacijo lizbonske pogodbe ni zadostnega diplomatskega spodbujanja. Za vsak primer mora predsedstvo oblikovati strategijo izstopa ali zaščite. Da bi se izognili najhujšemu, moramo pripravljenost na to pokazati že na začetku.

Na koncu bom povedal nekaj besed tudi o nevarnem pojavu ponovne nacionalizacije Evrope. Nacionalni populizem je najbolj zaskrbljujoč izraz za ta pojav in je prav tako v ozadju propagande za irski „ne“, rasistične ksenofobije v Italiji ter tudi govorov o nacionalni naravi socialnih politik. Evropa mora biti socialna, sicer bo propadla. Upam, da bo francosko predsedstvo dovzetno za te vidike.

  Predsednik. − Žal mi je, vendar ne morem več sprejeti nobenih govornikov. Čas za govore smo že presegli. Predsedniku Sarkozyu in seveda tudi predsedniku Barrosu se zahvaljujem za njun čas, ki sta nam ga danes namenila. Zato na koncu predajam besedo najprej predsedniku Barrosu in nato predsedniku Sarkozyu.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, na začetku bom zelo na kratko ponovno izrazil čestitke, tako kot je to storila večina poslancev, ki so že govorili, in sicer čestitke predsedniku Sarkozyu za odločnost, navdušenje, energijo in politično voljo, v zvezi s čemer sem prepričan, da bo z ministri ter kolegi vse to pokazal tudi med francoskim predsedovanjem.

Naj povem, da me to ne preseneča. O tem, da je zelo dobro, da Francija v tem še zlasti težkem obdobju prevzame odgovornosti predsedovanja Svetu, sem bil prepričan v celoti. Seveda bi predsedniku Sarkozyu in vsem nam bilo ljubše, če bi iz institucionalnega vidika razmere bile ugodnejše, vendar menim, da se ravno v teh težkih časih lahko prepričamo o politični sposobnosti ter določimo skrajno pomembnost močne politične volje.

To demokratično politično razpravo odobravam. Že večkrat sem povedal, da moramo na politični ravni priznati razlike in številne vidike, ki obstajajo, na primer, v tem parlamentu. Vedeti moramo, kako te razlike izraziti, saj se Evropa razlikuje od nacionalnega političnega sistema. Kadar koli v naših demokratičnih sistemih poteka politična razprava, kljub temu, da včasih vsebuje nasprotujoča si stališča, ne podvomimo v legitimnost države, ob tem pa je v Evropi pogosto, da se moramo tisti, ki smo za Evropo in ki močno izražamo te ugovore, soočiti s tistimi, ki nasprotujejo Evropi ter raziskujejo vse vrste populizma, da bi tako škodovali našim institucijam, ter se pogajamo za ta veliki projekt za mir in solidarnost, tj. evropski projekt.

(Ploskanje.)

Zato moramo biti sposobni izraziti vse te vidike, vendar moramo medtem v tem še zlasti težkem obdobju krepiti skupino, ki je za Evropo. Bodimo jasni, evropske volitve bodo potekale junija 2009. Če različne evropske politične sile in evropske institucije v zvezi s konstruktivnim položajem ne bodo tesno sodelovale, bomo argumente dajali tistim, ki z vzpostavitvijo povezave med nacionalizmom ter domovino želijo izkoristiti populizem, ksenofobijo in nacionalizem v skrajnostih, kar je napaka. Ob tem pogosto citiram velikega francoskega avtorja, ki je rekel, da je patriotizem ljubezen do svojih ljudi, nacionalizem pa je sovraštvo drugih.

Kot je pravkar povedal predsednik Sarkozy, lahko imamo radi domovino in hkrati odločno branimo evropski projekt. Zato upam, da bo razprava, ki bo potekala v naslednjih šestih mesecih, okrepila evropske institucije in naš projekt za Evropo v prihodnosti.

Z veseljem bom odgovoril na določeno vprašanje. To je edino posebno vprašanje, ki mi je bilo zastavljeno, preostala pa bom seveda prepustil predsedniku Sarkozyu, ki je v veliko boljšem položaju, da nanje odgovori. To vprašanje je zastavila gospa Napolitano in se nanaša na evrosredozemski kulturni program.

Z veseljem vas obveščam, da je sedanjemu programu, tj. evrosredozemskemu kulturnemu programu, za to leto bilo dodeljenih 15 milijonov EUR. Res je, da za obdobje 2009–2010 ni bila sprejeta še nobena odločitev, vendar obstaja velik pritisk v zvezi z zunanjimi stroški, in v takih primerih se zgodi, da se tretje zadevne države nagibajo k dajanju prednosti dvostranskemu sodelovanju na škodo regionalnim proračunom. Zato gre za vprašanje, o katerem bi morali razpravljati z evrosredozemskimi državami. Dejansko je eden od zanimivih vidikov francoske pobude, ki je usmerjena v vzpostavitev Unije za Sredozemlje, ki sem jo zato že od začetka podpiral, ta, da uvaja močnejši element regionalnega sodelovanja.

Včasih me kdo vpraša, kaj Unija za Sredozemlje prispeva k barcelonskemu procesu. Seveda je ta element večje politične ustreznosti in je prav tako politična nadgradnja, zlasti po zaslugi dveletnih srečanj vrha, vendar je prav tako razsežnost, ki so jo prinesli določeni regionalni projekti in upam, da zdaj tudi točno določeni projekti, katerim bomo lahko dodali močnejšo razsežnost zasebnega sektorja, saj še zmeraj potrebujemo več virov.

Zato je to posebno področje, na katerem delamo in za zaključek bom povedal naslednje: „Srečno, Francija in veliko sreče mojemu dragemu prijatelju, predsedniku Sarkozyu.“

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Predsedniku Barrosu in podpredsedniku Jacquesu Barrotu se zahvaljujem, da sta tukaj tri ure brez prekinitve.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, najprej naj povem, da je naravno šteti si v čast, če si kot predsedujoči Svetu prisoten v Parlamentu tako dolgo, kot to želi Parlament, ne le prvi dan predsedovanja, zato naj vam, gospod predsednik Evropskega parlamenta, kot tudi vsem predsednikom skupin ter Konferenci predsednikov povem, da sem Parlamentu na razpolago tudi v primeru, če boste ob določenih priložnostih med predsedovanjem želeli, da sem prisoten. Ravnati je treba po pravilih evropskih institucij.

Evropski parlament je središče parlamentarne demokracije. To ni vprašanje razpoložljivosti, ampak prednosti. Predsedstvo potrebuje Evropski parlament in mu je zato tudi na razpolago.

(Ploskanje.)

Če mi govorci dovolijo, bom naslovil vsakega od njih. Najprej naj gospodu Bushill-Matthewsu povem, da sem med tistimi, ki menijo, da Evropa potrebuje Združeno kraljestvo. Nikoli nisem bil med tistimi Evropejci ali Francozi, ki so menili, da moramo biti previdni v zvezi z našimi britanskimi kolegi. Združeno kraljestvo lahko prinese Evropi veliko več, kot meni, da lahko. Kot je bilo dokazano v zadnjih letih, predstavlja prehod v anglo-saški svet, vodilni jezik na svetu in je gospodarsko dinamično. Naše britanske konservativne prijatelje pozivam: „Verjemite, da vas Evropa potrebuje, da je vaše mesto tam, in da bo z vašo polovično prisotnostjo Evropa oslabljena.“ Združeno kraljestvo je mogočen narod. Ni potrebno, da se boji Evrope, ta pa od Združenega kraljestva lahko pričakuje veliko.

Gospodu Poignantu, ki je prepoznal mojo globoko naklonjenost politiki in to, da bi Parlament lahko primerjal z mojim vrtom, naj povem, da Parlament vsekakor je prostor za demokracijo in da ne spoštujem ali razumem tistih političnih vodij, ki v ustanovi parlamentarne demokracije ne bi z veseljem izrazili in varovali svojih idej. Upam, da je vaša pripomba vsebovala element obžalovanja in ne nenavadnega vidika uskladitve trga dela.

To prav tako velja za gospoda Désirja, z vami se strinjam v celoti, tj. nasprotujem popolni uskladitvi, saj bi jo ljudje zavrnili. Vendar so minimalni predpisi popolnoma razumljivi v zvezi s trgom dela, enotnega gospodarskega trga.

Vsi se moramo zavedati težav. Na primer v Avstriji, ki jo vodita socialdemokratska predsednik in vlada, je upokojitvena starost 65 let, doba plačevanja prispevkov pa 45 let. Znano vam je, na koliko težav sem naletel pri višanju dobe plačevanja prispevkov na 40 let ter da me francoska socialdemokratska stranka pri tem ni takoj podprla.

Zato mi pojasnite, zakaj sem pri zagotavljanju 40-letne dobe plačevanja prispevkov v Franciji naletel na toliko težav, v svojem le šestmesečnem predsedovanju Svetu pa naj bi dosegel dobo plačevanja prispevkov med 45 leti, ki veljajo v Avstriji, in 40 leti, ki veljajo v Franciji. Kako je to mogoče izvesti? Od sanj do realnosti je dolga pot, vendar je morda ravno v tem razlika med francosko in evropsko socialdemokratsko stranko. Včasih sem bolj naklonjen evropski kot francoski socialdemokratski stranki in priznam svojo napako ter se za to seveda opravičujem.

(Gospod Schulz je prekinil govornika brez mikrofona.)

  Predsednik. − To tako ne deluje. O tem, kdo govori, ne odločate vi. Čas za govor ne more biti razdeljen med skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu in predsedujočega Svetu. Predsednik Sarkozy, ali gospodu Schulzu dovolite, da zastavi vprašanje? Če boste dovolili, mu bom dal besedo.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, da, vendar pod pogojem, da se ne znajdem v navzkrižnem ognju vsenemške razprave.

  Martin Schulz (PSE). - (DE) Gospod predsednik, najlepša hvala, zelo ste prijazni. Predsednik Sarkozy, zelo dobro je, da se na tak način želite približati socializmu. Glede na to, da ste v svojem govoru pravkar močno podprli položaje nemških socialdemokratov in se tako oddaljili od kanclerke Merkel, predlagam, da nadaljujete tako, kot vam bom predlagal. Če vam evropska socialna demokracija ustreza, se najprej pridružite nemški socialdemokraciji, mi pa vas bomo postopno približali francoski socialdemokraciji in tako boste na kocu postali zelo dober kolega.

  Predsednik. − Gospod Schulz, tukaj ne gre za prijaznost, ampak za spoštovanje pravega postopka, kar je nekaj, za kar si navsezadnje v Evropi prizadevamo.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, kot lahko vidite, na svoji desni že imam socialdemokrata, vendar je prostor za socialdemokrata tudi na moji levi.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, kot veste menim, da ne izgubljamo časa, saj demokracija na evropski ravni lahko obstaja brez nasilja, ki je včasih prisotno na nacionalni ravni. Evropska raven vsem omogoča, da se za korak oddaljijo od volilne rutine, ki je kruta, pogosto nepravična in zmeraj težka. Nazadnje je dejstvo, da v takem forumu, kot je vaš, med seboj lahko govorimo ter smo ob tem zadovoljni in se medsebojno spoštujemo, nekaj, kar bo ljudi spodbudilo, da se bodo ogreli za evropski ideal ter ga ponotranjili. Kakorkoli že, tega ne dojemam kot izgubljeni čas in želim, da sta gospod Poignant in gospod Schulz o tem prepričana.

Gospa De Sarnez ima prav. Svojo razvojno politiko moramo spremeniti tako, da bo kmetijstvo za pridelavo hrane prednostna naloga. To je bistveno, saj afriške države potrebujejo vire, da bodo postale samozadostne glede hrane, del denarja, ki smo ga namenili razvoju velikih infrastruktur, pa je nedvomno potrebno vložiti v kmetijske mikroprojekte. V zvezi s to točko se z vami strinjam v celoti.

Prav tako ste me pozvali, naj branim vizijo Evrope. To je tudi moja želja. Upam, da boste dovolj velikodušni in mi boste svetovali glede vsebine te vizije. Popolnoma se zavedate, da je med nekoliko razdeljenim velikim idealom in vsemi tehničnimi vprašanji vsakdanjega življenja težava vsakega od nas ta, da se moramo neprestano odločati o tem, kaj storiti v zvezi s temi velikimi idejami, ki včasih močno presegajo vsakodnevne težave, ki jih doživljajo naši državljani, ter o tem, kako rešiti tehnična vprašanja, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. To ni tako preprosto, vendar bom vsekakor poskušal najti rešitev.

Gospod Crowley, da, razvoj potrebujemo zato, da se izognemo nezakonitemu priseljevanju. Poleg tega se vsi zavedajo, da je razvoj najboljši odgovor na vprašanje priseljevanja. V Afriki je 475 milijonov mladih, ki so mlajši od 17 let, med Afriko in Evropo pa obstaja 12 km dolga Gibraltarska ožina. Katastrofe v Afriki bodo pomenile katastrofe v Evropi in nobene pregrade ali meje tega ne morejo preprečiti. Zato dejansko potrebujemo razvojno politiko. Ponovno se je težko odločiti med multilateralizmom in bilateralizmom. To je zelo pomembna tema in zato ji bom namenil veliko pozornosti.

Gospod Irujo je govoril o jezikovni raznolikosti. Z njim se strinjam v celoti, in ker vem, da ne odobravate izraza „regionalni jezik“, tudi glede uradnih jezikov. Kot vidite sem med tistimi, ki menijo, da bi bila resna napaka pomagati gibanjem za samostojnost in neodvisnost s tem, da bi jim dali monopol nad obrambo regionalnih jezikov. Govorim o Korziki v Francoski republiki, kjer živijo ljudje, ki so nanjo zelo navezani in ki v svojih vaseh govorijo korzijski jezik, vendar to ne ogroža nacionalne enotnosti. Zato menim, da je jezikovna raznolikost prav tako pomembna kot kulturna raznolikost in ta vsekakor ni možna, če obstaja le en jezik.

Gospod Farage, vaš govor mi je bil zelo všeč, vendar vam bom povedal eno stvar, in sicer Britanci so bili zelo zadovoljni, ko sem zaprl Sangatte, saj sem to storil jaz in vi ste me za to prosili. Čeprav ste Britanec, ki je naklonjen svoji državi, ne morete rešiti vseh težav glede priseljevanja in naj vam povem, da Francija ne namerava biti varovalo meje Združenega kraljestva. Dovolite mi povedati, da je upravičeno trditi, da „v svoji državi ne želim osebnih izkaznic in ne želim skupne politike priseljevanja“, vendar to ne pomeni, da niste zadovoljni takrat, kadar tujci nimajo urejenih dokumentov in so ustavljeni v Franciji ter tako ne pridejo k vam v Združeno kraljestvo. Prav tako kot Francija, tudi Združeno kraljestvo tega ne more reševati samo.

Gospod Farage, naj dodam, da Poljake spoštujem, vendar niste bili prisotni, ko so s številnimi kolegi potekala pogajanja o lizbonski pogodbi. Kdo je bil prisoten, ko smo bili v Bruslju? To ni bil predsednik vlade Tusk, saj je takrat na tem položaju bil brat gospoda Kaczynskega. To je bil predsednik Kaczynski in naj povem, da je mož, ki mu zaupam, in mož, ki ga spoštujem. Če v Evropi nekaj podpišemo in tega ne spoštujemo že na začetku, Evropa ne obstaja več, ni popolnoma ničesar, in ni pogajanj. Če kdo izmed nas v imenu svoje države v Bruslju sprejme dolžnosti, se mora k temu zavezati tudi v svoji državi. Povedal nisem nič več in nič manj.

(Ploskanje.)

To je popolnoma spoštljivo do Poljakov in, gospod Farage, menim, da sem Poljsko branil. Predsednik Barroso to lahko potrdi bolj kot kdor koli drug. Poljsko potrebujemo, vendar prav tako moramo spoštovati dano besedo.

Gospa Sudre, hvala za vašo podporo. Z vašo analizo se strinjam v celoti in se vam zanjo iskreno zahvaljujem. Gospod Rasmussen, za katerega sem razumel, da je Rasmussen I in vem, kdo je Rasmussen II, rad bi povedal, da je Danska dober primer države, ki je lahko napredovala, in mi omogoča, da vsem govorcem odgovorim na vprašanje o Irski.

Seveda Ircev ne smemo priganjati in jih moramo spoštovati, vendar moramo imeti pogum, da jim rečemo: „Tudi vi morate spoštovati druge države, ki so Pogodbo ratificirale. Ne grajamo vas, ampak menimo, da imajo tudi drugi svoje stališče in da bomo sčasoma morali najti skupno pot. Evropa ne želi nadaljevati brez vas, vendar se prav tako zaradi vas ne more ustaviti.“ To govorim z vsem svojim spoštovanjem do države, ki je glasovala proti.

Mi, tj. Francozi, smo vam povzročili veliko problemov in težav, vendar moramo sčasoma rešiti te razmere, v katerih vsakdo opazuje vsakogar in čaka, da pobudo prevzame kdo drug. To mora prevzeti francosko predsedstvo skupaj s Komisijo in Parlamentom. Potem se bodo nekateri strinjali in nekateri ne. Prepričan sem, da rešitev obstaja, vendar to zagotovo ni ohranitev obstoječega stanja ali odnos „počakajmo in pustimo času čas“. Menim, da smo časovno omejeni, da Evropa čaka že več let in da je nesmiselno čakati še naprej. Vem, da bomo našli rešitev, prav tako kot so jo Danci.

Gospa Mehrin, vaša pripomba, da sem „osvajalec ženskih src“, me je zelo ganila. Razlago bom prepustil vam, saj resnično ne vem, kaj to pomeni in iz previdnosti se v to ne bom spuščal, saj ne želim, da me razumete narobe. Vem, da Evropa več hitrosti obstaja. Vsi niso sprejeli eura in niso v schengenskem območju. Vendar bi končno želel, da pred oblikovanjem Evrope več hitrosti to poskusimo doseči skupaj. Predsedstva ne kritizirajte zato, ker želi vključiti vsakogar, saj če že pred začetkom, gospa, rečemo „vsekakor to ni pomembno, pustimo to,“ se bomo sčasoma pogajali o socialni izjemi za Britance, nato o institucionalni izjemi za Irce ter za tem o izjemi za Poljsko. Tako se bojim, da nas bo to privedlo do razmer, v katerih bodo vse države upravičeno zahtevale izjemo, in kam bo Evropska unija prišla na tak način? Kaj se bo zgodilo s projektom, ki so ga odobrili ustanovitelji? Govorim o tem. Morda bomo prišli do te točke, vendar želim, da se to zgodi po skupnih prizadevanjih.

Prav tako naj tistim, ki so zaskrbljeni v zvezi s Hrvaško, povem, da odobravam nadaljnja pogajanja ter menim, da bi bila velika napaka, če bi Balkanu onemogočili pristop, saj ta potrebuje mir in demokracijo, ki mu jo Unija lahko prinese, vendar se na razpravo o lizbonski pogodbi ne bom vračal.

Gospodu Bielanu naj povem, da ne želim ogrožati Irske in da tega nisem zmožen ter da to nikoli ni bil moj namen. Tja bom odpotoval in jim prisluhnil, vendar morajo vsi ob tem razumeti, da se je v anketah 80 % ljudi opredelilo za podpornike Evrope in z njimi lahko sodelujemo, ne da bi jih pri tem ogrožali.

DDV za gorivo je predlog Francije in nikomur ga ne želim vsiljevati. Vašo pozornost želim preusmeriti le na dejstvo, da sem prepričan o tem, da bodo cene nafte še naprej rasle. Potrebujemo pogum, da to povemo našim sodržavljanom.

Zaradi izčrpanosti zalog in 2- do 3-odstotnega povečanja porabe nafte, kar je posledica rasti nastajajočih držav, se proizvodnja nafte vsako leto zmanjša za 3 %. Menim le, da je DDV davek, ki je sorazmeren s ceno. Ali bomo lahko brez besed še naprej pobirali 20-odstotni davek na strmo rastoče cene nafte, če bo jutri cena nafte znašala 175 USD za sodček? To je vprašanje, ki ga želim zastaviti. S Komisijo bomo o tem poročali oktobra. To bom poskusil usmerjati v skladu z mojimi prepričanji, in videli bomo, kakšni bodo rezultati.

V zvezi z Ukrajino bo potekalo srečanje vrha in tam bomo napredovali. To moramo spodbujati na njeni poti k demokraciji in jo približati Evropski uniji. Ukrajina je pomembna, saj ima 42 milijonov prebivalcev. To ni majhna odločitev. Trenutno smo na točki pridružitve, vendar vsakdo, ki se sprehaja po ulicah Kijeva, lahko vidi, da je to evropska prestolnica.

Gospod Langen, zahvaljujem se vam za vaše komplimente, ki so me zelo ganili, zlasti sklicevanje na Tonya Blaira. Ne vem, ali ste se nanj sklicevali iz tega razloga, vendar menim, da je Tony Blair eden tistih državnikov, ki so za Evropo in svojo državo naredili veliko ter, odkrito rečeno, ne vem, ali bi mu odgovarjalo, da to povem, vendar je na mnogih področjih obnovil zasluge in moč britanske ter evropske politične razprave. Menim, da v Evropi potrebujemo vodje in da je Tony Blair v svojem času nedvomno bil eden od njih.

Zaradi tega bom morda označen kot nekdo, ki se bolj nagiba k levici, čeprav sem ugotovil, da gospod Blair iz tega političnega vidika ponavadi ni deležen komplimentov.

Da, gospod Goebbels, tudi drugi si morajo prizadevati in to je vprašanje, ki bo v celoti izpostavljeno na pogajanjih o podnebnih spremembah, vendar Evropa mora dajati zgled. Pri tem nisem naiven. Menim, da smo bolj verodostojni, če to, o čemer govorimo, tudi izvajamo. Nekateri pravijo, da bi bilo boljše, če počakamo. Prepričan sem, da moramo tvegati in ukrepati. Gospod Goebbels, moja politična filozofija je načeloma ta, da ni nič slabšega od nedejavnosti. Največje tveganje je to, če ne tvegaš ničesar.

Gospod Cavada, prav imate, na te strahove se moramo odzvati. Hvala za vašo podporo.

V zvezi z Unijo za Sredozemlje želim povedati, da po mojem mnenju glede na govor predsednika Barrosa kritika barcelonskega procesa ne obstaja. Vendar imam eno pripombo. Barcelonski proces je zelo dobra zamisel, vendar je na vrhu v Barceloni nastala ena težava. Če se prav spominjam, je bil prisoten le eden od arabskih voditeljev držav, tj. predsednik Abu Mazen. Kako lahko po vašem mnenju ustvarimo Unijo za Sredozemlje in z njo zbližamo severno in južno obalo, če južna obala ne sodeluje?

Menim, da bodo na vrhu v Parizu prisotni vsi arabski voditelji, čeprav me Bernard Kouchner pozneje lahko popravi. To bo morda manjša razlika, vendar je po mojem mnenju bistvena.

Prav tako želim gospodu Zahradilu povedati, da ne gre za ustvarjanje krize v zvezi z lizbonsko pogodbo, ampak da se prav tako ne smemo vesti, kot da se nič ne dogaja. Ne smemo pretiravati, vendar je hkrati zaskrbljujoče, da so na zadnjih treh referendumih v Evropski uniji glasovali proti, do česar je zagotovo prišlo iz drugih razlogov, vendar ostaja dejstvo, da to konec koncev ni posebno spodbuden znak.

Gospe Napoletano ne bom odgovoril, saj vam je predsednik Barroso že dal dober odgovor.

Gospod Sánchez-Neyra, da, evropska razsežnost v športu je potrebna in menim, da je lahko koristna le, če bi se statistika olimpijskih iger upoštevala za vsak narod posebej, vendar bi ob tem obstajala posebna vrsta za evropske medalje. Na tak način bi pokazali, da prav tako obstajamo v Evropi športa.

Gospod Désir, odgovoril sem vam v zvezi s standardi na trgu dela. Poteka znamenita razprava o socialni politiki. Za zmago na volitvah ali za pristno socialno politiko ne zadostuje le 35-urni delovni teden. Naj dodam, da sem si v Franciji zelo prizadeval za premagovanje samodejnega, togega kodeksa prav zaradi evropskega usklajevanja, saj vam pri tem ni sledila nobena druga država, niti ena sama. Vključno z evropskimi socialističnimi vladami. Zato sem, kot vidite, zelo zadovoljen z našimi pozivi k socialni uskladitvi, vendar našim francoskim prijateljem socialdemokratom želim povedati, da ta ne vključuje zagovarjanja zamisli v Franciji, ki jih drugje v Evropi ne zagovarjajo, saj v takem primeru gre za izjemo, kar negativno vpliva na našo državo.

Gospodu Buzeku se zahvaljujem za evropsko naravnanost Poljske. V to nisem nikoli dvomil. Poljska je ena od šestih najbolj poseljenih držav v Evropi in natanko zato predsedniku Kaczynskemu zagotavljam, da potrebujemo njegov podpis, saj Poljska ni le katera koli evropska država. Zelo je pomembna, je simbol, in institucionalno krizo moramo omejiti izključno na vprašanje v zvezi z Irsko.

Gospod Barón Crespo, v zvezi z Doho se z vami strinjam, to sem že povedal tudi predsedniku Barrosu in Gordonu Brownu, skratka, da, vendar ne za vsako ceno. Zagovarjati želim dve zamisli, ki sta mi zelo blizu. Prvič, seznanjen sem bil s tem, da brez sporazuma rast ne bo možna. Oprostite, vendar že sedem let ni bilo nobenega sporazuma, vendar je svet kljub temu šest let doživljal rast brez primere. Vsekakor je boljše, če imamo sporazum STO, kot da nimamo nobenega, vendar ni upravičeno reči, da brez tega rast ni mogoča. Rast je trajala šest let.

Drugič, predsednik Barroso, predsednik kanadske vlade in celo Angela Merkel trdijo, da ni dovolj dober. Brazilija si ne prizadeva glede zmanjševanja tarifnih ovir v industriji in v zvezi s storitvami ni nobenih prizadevanj. Kaj lahko rečemo glede zaprtja kitajskega trga? Iz tega stališča Francija ni izjema. Prvič, kot predsedujoči Svetu moram dosledno zagovarjati stališče Unije. Vendar v zvezi s tem še ni nihče, niti britanska vlada, zahteval, naj se sporazum podpiše na sedanji stopnji pogajanj. Zato se v Evropi strinjamo, čeprav ne iz istih razlogov, da glede na trenutne razmere ta ni dovolj dober, tj. da si je Evropa za to močno prizadevala in da s tem ne more nadaljevati, če druge velike regije na svetu niso zavezane k napredovanju. Menim, da se iz tega vidika vsi strinjamo.

Gospodu Zappalà se zahvaljujem za njegovo podporo evropske politike priseljevanja, gospe Gurmai pa naj povem, da je po mojem mnenju enakost moških in žensk zelo pomembna, vendar ne vem, ali je njena pripomba bila namenjena tudi meni. Kakor koli že, to, da je Madžarka, je nesporna prednost.

Gospodu Varvitsiotisu sporočam, da se evropske krize identitete zavedam, in naj povem tudi to, da bi Evropski parlament v zvezi s tem lahko pomagal vsem institucijam. Gospod predsednik Pöttering, zakaj ne bi potekala prava razprava o tem, kaj je evropska identiteta? Področje evropske identitete je tema za evropsko parlamentarno razpravo in ne toliko področje, o katerem bi razpravljali predsedniki držav ali vlad. Evropski parlament bi na to temo morda lahko organiziral razprave in v tem primeru se jih bomo udeležili ter izrazili svoje mnenje. Menim, da je opredelitev evropske identitete naloga Parlamenta in ne vloga vlad, ki se v svojih državah ukvarjajo z vsakodnevnimi administrativnimi zadevami. Upam, da se predsednik Barroso strinja s tem, da v primeru, če prostor, kjer je evropsko identiteto treba opredeliti, dejansko obstaja, to ni Evropski svet ali Komisija, ampak Evropski parlament.

Odgovorim naj gospodu Karasu, ki me je pozval k izkazovanju diplomacije. Da, razumem, poskušal bom biti diplomatski. Upam, da se ni spraševal o tem, ali mi bo moj temperament to preprečeval. Ne gre zgolj za vprašanje šibkosti in sposobnosti ali dinamičnosti in nerodnosti. Morda je celo mogoče biti dinamičen in spreten hkrati, vendar se vam v vsakem primeru zahvaljujem za priložnost, da to pokažem.

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Sarkozy. Devetindvajset let sem že poslanec Evropskega parlamenta, pri čemer se ne spomnim, da bi si kdaj predsedujoči Svetu vzel tri in pol ure časa, da bi razpravljal z nami in se odzval na vsak govor. Veselimo se vašega naslednjega obiska.

S tem se ta točka zaključuje.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je Francija prevzela predsedovanje Evropski uniji v ključnem trenutku, ko Evropa išče ustrezne rešitve za številne izzive strateške narave.

Naloga Francije je zagotoviti nadaljevanje postopka ratifikacije lizbonske pogodbe, osredotočiti se na področju energetike ter utrditi varnostno in obrambno politiko Evropske unije. Podpiram te prednostne naloge francoskega predsedstva, pri čemer upam, da bo njihovo izvajanje uspešno.

Kot članica odbora za zunanje zadeve in poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji bi se rada osredotočila na pomemben vidik, ki bo napredoval v zunanji politiki EU. Podpiram pobudo Francije za utrditev evropske sosedske politike, vendar vztrajam pri dejstvu, da mora biti njena vzhodna razsežnost deležna enake pozornosti in sodelovanja kot njena sredozemska razsežnost.

Ta cilj se mora uporabiti za dvostranski odnos v okviru pogajanj o prihodnjih pogodbenih razmerjih EU in za večstranske odnose znotraj sinergije Črnega morja.

In zadnjič, Francija bo prevzela predsedovanje EU med letom medkulturnega dialoga, pri čemer mora uspešno nadaljevati z dejavnostmi na tem področju.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najprej bi rad podprl evropsko zavezanost predsedujočega Svetu gospoda Nicolasa Sarkozyja in njegovo vizijo v zvezi s sedanjimi izzivi, s katerimi se sooča Unija.

Podpiram politično izjavo, da so nove institucije, ki temeljijo na lizbonski pogodbi ključne, pri čemer bi bilo brez njih neodgovorno načrtovati nadaljnje pristope. Evropa rezultatov mora upoštevati pričakovanja državljanov, pri čemer mora pokazati, da predstavlja rešitev in ne težav.

Podpiram zamisel, da imamo mehanizem na mejah, ki bo omogočil pošteno in neizkrivljeno konkurenco, pri čemer bo upošteval vpliv okoljskih ukrepov, ki so povezani z energetskimi in podnebnimi vprašanji.

Prednostna naloga evropske politike zakonitega priseljevanja je prav tako človeška, gospodarska in socialna potreba. Čestitam gospodu Bricu Hortefeuxu za njegovo odlično opravljeno delo v zvezi z evropskim paktom o priseljevanju.

V zvezi z evropsko obrambo nam bo predsednikovo drzno stališče omogočilo napredek pri tem težkem vprašanju, zlasti z vključevanjem vojakov iz vseh populacij in podporo pojava evropske industrije orožja.

Predsednik ima pravico braniti SKP, kar ni bilo še nikoli tako potrebno.

Nazadnje bi rad poudaril potrebo po boljšem političnem dialogu z ECB za gospodarsko upravljanje v Evropi, ki je v skladu s sedanjimi svetovnimi zahtevami.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Hvala, gospod predsednik. Čestitam predsedniku Sarkozyju za njegovo delo, medtem ko prevzema v svoje roke usodo Sveta za šest mesecev. Na žalost se zbirajo oblaki nad prihodnostjo EU, in sicer nenavadno glasovanje Irske (ki je prav zaradi skladov EU postala ta „keltski tiger“, ki ga poznamo), kriza vlade v Avstriji, izjave poljskega predsednika, to so vsi zaskrbljujoči znaki. Poiskati moramo moč in spretnost za ponoven zagon evropske poti, ki mora oživiti navdušenje in čustvenost državljanov, ki dojemajo EU še vedno kot nekaj oddaljenega in nejasnega. Zato želim izkoristiti to priložnost, da izzovem predsedujočega, da približa državljane EU, pri čemer je treba poslati odločne znake. Odlično bi bilo, če bi francoski predsednik lahko začel resno razpravo za reševanje vprašanja o dveh sedežih Parlamenta, dovolite, da se vse dejavnosti zberejo v Bruslju, pri čemer bi se tako izognili mesečni selitvi v Strasbourg (kjer bi se ta sedež lahko uporabilo za namene, kot je na primer center odličnosti za tehnologijo), saj ta „izlet“ dejansko predstavlja velik in neupravičen strošek za finančna in energetska sredstva.

  Ivo Belet (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Francosko predsedstvo je določilo prave prednostne naloge, to so podnebje, priseljevanje in obramba, vendar opozarjam še na en vidik, ki je deležen manjše pozornosti, vendar je prav tako zelo pomemben za našo mladino in celoten športni sektor v Evropi.

Francosko predsedstvo podpira v športu pravilo „šest plus pet“, ki omejuje število tujih igralcev. Cilji so dobri, zato ker so klubi primorani vlagati več v njihove lastne mladince, s čimer tako vzpostavljajo konkurenčno ravnovesje. S tem se ta parlament v celoti strinja.

Zato ima naša podpora za pravilo o domačih igralcih, čeprav bolj skromno, enake cilje v mislih. Vprašanje je, ali je pravilo šest plus pet izvedljivo na evropski ravni. To pravilo ni v skladu s prostim pretokom delovne sile, pri čemer se ga lahko uporabi le, če se ustvarijo odstopanja od pogodbe EU, vendar smo daleč od tovrstnega ukrepanja. Ni gotovo, ali bo Sodišče kdaj sprejelo kaj takega, tudi ob upoštevanju novega člena o športu v lizbonski pogodbi.

V Parlamentu si želimo pomagati pri iskanju rešitve, ki bi koristila evropskemu nogometu. Preprosto pozivamo k razumni rešitvi, ki ne bi pahnila nogometa v zmedo. Nihče ne potrebuje Marca Bosmana 2.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predsednik Sarkozy je porabil približno tretjino svojega govora za zagovarjanje lizbonske pogodbe in za razpravljanje o nadaljnjem pritiskanju in izsiljevanju Irske, pri čemer je pozabil kaj pravijo dejanska pravila Evropske unije o začetku veljavnosti nove pogodbe, ki jo bodo ratificirale vse države članice. Torej, če jo je večina Ircev zavrnila, je pogodba neveljavna. Postopek ratifikacije se ne sme nadaljevati. Vztrajanje pri ratifikaciji pogodbe je protidemokratičen odnos.

Druga prednostna naloga je poglabljanje politike priseljevanja, kjer izstopa direktiva o vračanju, znana tudi kot sramotna direktiva, zaradi njenega neupoštevanja temeljnih človekovih pravic in njenega obravnavanja nezakonitih priseljencev kot kriminalcev in ne ljudi, ki so pobegnili pred lakoto iz svojih držav, da bi zase in za svoje družine poiskali boljšo prihodnost.

Socialno področje se je spregledalo v celoti. Predsednik je seznanjen z nasprotovanjem predlogu za spremembo direktive o delovnem času in predlogov, ki jih je Svet sprejel in poslal Evropskemu parlamentu, z namenom, da bi oslabile delavske pravice, pri čemer bi omogočili daljši povprečni delovni teden do 60 ali 65 ur, deregulacijo zaposlitve in nižje plače.

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Upam, da bo šest mesečno predsedovanje Francije zaznamovalo uspešno in učinkovito delo za dobro vseh državljanov združene Evrope.

V tem trenutku želim poudariti, kako zelo pomembno je kmetijstvo za Evropsko skupnost. Leta 2005 je na Poljskem več kot 17 % zaposlenih ljudi delalo v kmetijstvu. Vprašanje kmetijstva je neposrednega pomena za države članice, vendar se tukaj osredotočam predvsem na problem oskrbe s hrano v zvezi z višanjem cen živil na svetovnih trgih.

Upam, da bo francosko predsedstvo našlo rešitev za številna sporna vprašanja v zvezi z evropskim kmetijskim modelom. Evropa nima tako dobrega podnebja ali kmetijskih pogojev, da bi lahko prenehala s podpiranjem svojih kmetov. Stroški za proizvodnjo mesa, mleka ali žita bodo na naši celini vedno višji kot v Južni Ameriki, Združenih državah ali Avstraliji. Zavedati se moramo, da tudi te države podpirajo svoje kmete.

Menim, da višje cene kmetijskih proizvodov ustvarjajo priložnost razvoja evropskega kmetijstva. Vendar obstaja nevarnost, da bi dodaten prihodek prestregli posredniki agencij, z drugimi besedami, višanje cen živil povzroča nesorazmerno rast stroškov metod kmetijske proizvodnje. Rezultat tega je, da posredniki agencij prevzamejo presežek prihodkov.

Kmetijstvo je še vedno pomemben gospodarski sektor. Pogoji, v katerih zdaj deluje, so se spremenili, vendar glavni prednostni nalogi, zagotavljanje dostojne stopnje dohodkov kmetov in oskrba s hrano, ste še vedno prisotni.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Potem ko je gospod Sarkozy zavedel svoje ljudi z izjavo, da bo spoštoval izraženo željo referenduma iz leta 2005 o zavrnitvi „Evropske ustave“, je hkrati spodbujal „mini pogodbo“, ki dejansko ponavlja vsebino zavrnjene pogodbe, vendar je predstavljena v drugačni obliki, s čimer se izogiba dodatnemu referendumu, zdaj je on odgovoren za proces, ki ga je začela Angela Merkel, tj. ponovno vsiljevanje federalistične, neoliberalne in militaristične pogodbe, ki je bila že trikrat zavrnjena.

Ob upoštevanju vedno večje krize kapitalizma, velikih podjetij in glavnih sil EU, predvsem Francija in Nemčija kažeta na „izhod“ z napredovanjem s federalistično, neoliberalno in militaristično politiko in tem osnutkom pogodbe, pri čemer poskušata utrditi temelje „super države“ za krepitev imperialističnih mehanizmov za intervencijo v tesnem sodelovanju z ZDA in Natom.

Da bi se to izvedlo, se pritisk in izsiljevanje povečujeta (širitev, EU z dvema hitrostma, itd.). Gluha, nema in slepa za željo, ki so jo izrazili Irci, EU načrtuje izvedbo še enega referendum leta 2009 še pred volitvami v EP.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Ena od najpomembnejših nalog francoskega predsedstva bo usklajevanje obveznosti v zvezi s podnebnimi spremembami držav članic. Zalo pomembno je, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov na ravni Unije. To se lahko zgodi, če bomo obravnavali kjotski protokol resno v skladu z njegovimi določbami, pri čemer bomo stalno in bistveno zmanjševali emisije v primerjavi z izhodiščnim letom 1990.

Zagotovo bi bilo nesprejemljivo, če bi države članice, ki niso zmanjšale, ampak povečale svoje emisije med leti 1990 in 2005, zdaj prejele nagrado Evropske unije, pri čemer bi še naprej ohranile svojo prednost, ki je v nasprotju s kjotskim protokolom. Še bolj sramotno bi bilo, če bi bile države članice, ki obravnavajo kjotski protokol resno in so zmanjšale svoje emisije pošteno, vključno z Madžarsko, kaznovane z več omejitvami. Upam, da ne bo francosko predsedstvo nikoli sprejelo takega posmehovanja kjotskega protokola in negativno diskriminacijo proti novim državam članicam, vključno z mojo domovino.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Francoskemu predsedniku se zahvaljujem za govor, ki izpostavlja veliko temeljnih težav EU. Res je, da moramo preučiti, kako bi rešili Evropo iz te krize. Slaba tolažba je, da se je dejansko ves svet znašel v položaju, ki meji na kritičnega. To ima pomembno gospodarsko in socialno razsežnost. Govorim o grožnji lakote v mnogih regijah sveta, odkar cene živil strmo naraščajo, o oskrbi z energijo in tudi o stanju okolja. Svetovni finančni sistem postaja vedno bolj nestabilen. Zakaj poudarjam to? Zato ker mi nismo hinavci. Skoraj 500 milijonov državljanov EU predstavlja zdaj manj kot 8 % svetovnega prebivalstva, pri čemer bo ta delež čez 40 let komaj pri volilnem pragu, tj. 5 %. Zato ne sme naš evropski vidik prezreti vrednot višjega reda, povezanih z vzdrževanjem evroatlantske civilizacije. To ima tudi etično razsežnost.

Vsaka država EU potrebuje primerno skrb za družino, ki predstavlja manjšo skupnost in hkrati temelj celotne Evropske skupnosti. Ne smemo dovoliti, da bi izgubili našo pozornost za to. Če se bo to zgodilo, bomo izgubili stik, kot se to dogaja zdaj z izrabljanjem besede „zveza“ pri podeljevanju unijam, ki niso zveze. Res je, da potrebujemo nove zakonodajne okvire, vendar morajo ti biti taki, da jih bodo ljudje lahko razumeli. Državljani EU so predmet ukrepanj, ki so jih sprejeli Parlament, Svet in Komisija. Mi le izvajamo storitev. In prav v tem okviru vidimo primer Irske.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Kot se je na splošno pričakovalo, je postala ena od prednostnih nalog francoskega predsedstva vprašanje ratifikacije lizbonske pogodbe. Vendar ima, nepričakovano za večino opazovalcev, na začetku francoskega predsedovanja glavno vlogo Poljska oziroma, če smo natančni, ne toliko Poljska kot poljski predsednik Lech Kaczyński. Ne razumem argumentov, ki jih je posredoval poljski predsednik, pri tem ko je odklonil podpis dokumentov za ratifikacijo lizbonske pogodbe. Pogodbo sta ratificirala Sejm in Senat. Nič se ni zgodilo, zaradi česar bi se odložilo podpisovanje predsednika. Pogodbe se na primer ni predložilo ustavnemu sodišču. To kaže na nespoštovanje Parlamenta in kršitev sporazuma s predsednikom vlade Donaldom Tuskom. Strinjam se s predsedujočim Svetu, da ta zadeva ni političnega, ampak etičnega značaja. Poljska se je pogajala o pogodbi, jo podpisala, pri čemer je v skladu z mednarodnim pravom obvezana izvesti postopek ratifikacije. Prav tako resnično upam, da se bo položaj v zvezi z ratificiranjem pogodbe kmalu spremenil in da bodo odnosi znatno boljši do konca francoskega predsedovanja kot so sedaj.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, spoštujem nedvomno željo predsedujočega Svetu Nicholasa Sarkozyja, da se sprejme ambiciozen odnos v zvezi s svežnjem pravil na področju energije in podnebnih sprememb EU in da se doseže konvencijo v zvezi s tem med francoskim predsedovanjem. Upam, da to predvsem pove to, da so izzivi podnebnih sprememb končno glavni cilj politike.

Vendar opozarjam predsedujočega Svetu na resnost te naloge; trgovanje z emisijami je zelo pomembno tržno orodje, pri čemer prizadene veliko ljudi, zato si ne moremo privoščiti, da bi si prizadevali za takšen politični časovni razpored, ki gre na račun okolja in trajnostnega razvoja. Sicer se bo Francija znašla v zadregi, pri čemer bo to nekaj na kar ne bo mogla biti ponosna.

Prejšnji mesec sem izvedla seminar, na katerem so lahko okoljske organizacije, raziskovalni organi in organi, ki jih je prizadelo trgovanje z emisijami, izrazili svoje mnenje o gospodarskih posledicah tega trgovanja. Sporočilo, ki sem ga prejela, je bilo jasno, tj. predlog Komisije bo vodil v veliko večje stroške, ne da bi zagotovil primerljivo okoljsko prednost. Govorim o zaskrbljujoči McKinseyevi analizi zadeve. Izboljšati je treba trgovanje z emisijami. Razmere so resne. Ponovno ne bomo mogli uporabiti evropske industrije, ki posluje s svojimi zadevami dobro, za poskus, razen če sistem deluje površno. Bolje je spodleteti pri doseganju cilja, kot doseči neuspeh.

Menim, da lahko dosežemo dobre rezultate v času, vendar potrebujemo nekaj pomembnih prilagoditev. Pobožne želje in obljube ne bodo preprečile emisij ogljika, razen če ne postanejo del same direktive. Pri zmanjšanju obveze moramo biti odločni, vendar je postopek zelo odprt za razpravo. V Parlamentu smo predstavili obsežno stališče, kako je Komisija pristopila k nadomestnim možnostim, ki se jih obravnava. Predsedujočega Svetu prosim, da se seznani s tem.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, predstavili ste zelo ambiciozen program, pri čemer upam, da se bo uspešno zaključil.

Pakt o priseljevanju je potrebna prednostna naloga za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja in za oblikovanje skupne politike zakonitega priseljevanja.

Vendar poudarjam vidik, ki ga morate upoštevati, pred začetkom načrtovanih ukrepov, in sicer da mora pakt zajemati vrsto ukrepov, pri čemer upošteva omejitve na evropskem trgu dela, ki veljajo za delavce nekaterih novih držav članic.

Ni običajno, da ekonomska migracija iz tretjih držav prekosi prosti pretok med državami v Uniji.

Obstajajo države članice, ki imajo v veljavi prehodne določbe, ki urejajo dostop do trga dela za delavce EU.

Čim se bo začela izvajati politika zakonitega priseljevanja, bo obstajala nevarnost, da se bo evropske državljane prikrajšalo v primerjavi z državljani iz tretjih držav.

V zvezi s tem čestitam Franciji za prvi korak, ki ga je naredila v tej smeri 1. julija, ko je odprla svoj trg dela za državljane držav, ki so leta 2004 pristopile k Uniji.

Upam, da bosta Romunija in Bolgarija čim prej enakovredno obravnavani, pri čemer spodbujam ostale države članice, da se zgledujejo po Franciji.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – Francija je prevzela nalogo za vodenje evropske agende za šest mesecev v zapletenem okviru, ki je nastal, potem ko je Irska zavrnila lizbonsko pogodbo.

Program francoskega predsedstva EU je ambiciozen, vendar se mora zavedati tudi pričakovanj prebivalstva. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da samo 52 % državljanov EU meni, da je članstvo nekaj dobrega za njihovo državo. Obstaja potreba po strategiji za osveščanje evropskih državljanov, da so skupni interesi iz gospodarskega in političnega vidika pomembnejši, kot stvari, ki nas razlikujejo.

Jasno je, da je prednostna naloga francoskega predsedstva ugotoviti metodo absorpcije irske napake, pri čemer se mora evropski proces nadaljevati, glede na to, da pogodba iz Nice ustavlja širitev.

V zvezi z drugo prednostno nalogo francoskega predsedstva EU, tj. skupna kmetijska politika in njene priprave za izzive v prihodnosti, je treba omeniti, da bo v Romuniji ohranjanje sheme enotnega plačila veljalo od leta 2013. Prav tako je Romunija upravičena do SKP, pri čemer bo letos dobila 735 milijonov EUR evropske neposredne pomoči za romunske kmete.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Omejila se bom na dve točki.

– Povsem nemogoče je zaprositi za azil v 27 državah. Imamo uredbo Dublin II, ki rešuje vprašanje odgovornosti držav gostiteljic. Vendar je res, da obstajajo še vedno razlike med državami članicami glede priznavanja mednarodne zaščite, pri čemer je to resnična težava.

– Druga točka, ki jo izpostavljam je osnovna težava človeštva na tem svetu. Kako lahko živimo vsi skupaj v globaliziranem svetu? Treba je obravnavati temeljne vzroke, ki silijo nekatere obupane ljudi, da zapustijo državo, pri čemer menim, da evropski pakt o priseljevanju ne dosega pravega ravnotežja med bojem proti tihotapcem, spodbujanju zakonitega priseljevanja in oblikovanju ambicioznih politik skupnega razvoja.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Letos ima Evropska unija priložnost, da preuči, ali so bile odločitve, ki smo jih sprejeli lani, uspešne. Lansko leto smo lahko videli, da je začetek akcijskega načrta za okolje in energijo zmanjšal toplogredne pline in se boril proti segrevanju podnebja. Razpravljali smo o skupni politiki priseljevanja za Evropo, pri čemer smo pred kratkim slišali pričevanja o veliki rasti nezakonitega priseljevanja. Prav tako smo obravnavali vprašanja v zvezi z varstvom. Skupne evropske sile so izvajale vojaške operacije po svetu, pri čemer smo od leta 2004 ustanovili bojne skupine EU in enote za hitro posredovanje.

Novo predsedstvo s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem je prineslo svežino in obetavnost evropski politiki, nam dalo zamisel majhnega sporazuma in z novim pristopom pristopilo k novim državam članicam. Teh primerov je veliko. Z njegovim zagonom in pobudami bo zagotovo lahko začel ali pospešil veliko zahtevnih projektov.

Zaradi tega poudarjam, da država, ki predseduje, ne vodi ločeno evropskih zadev, čeprav ima pravico predlagati nekatere točke za razpored dela. Dejstvo, da predsedstvo ni odgovorno za sklepe, ki se sprejemajo za mizo Evropskega sveta, je temeljno vprašanje, pri čemer bi se nanj moralo osredotočiti predsedstvo in ne stranka polna praznih obljub. Močno upam, da je francosko predsedstvo sposobno vzbuditi upanje Evropejcev za posebne projekte.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Gospod predsedujoči Svetu, na zadnjem srečanju na evropskem vrhu v Bruslju smo razpravljali o ustanovitvi Sredozemske unije, tj. pomembna pobuda za celotno sredozemsko regijo in prednostna naloga francoskega predsedstva.

Vendar resnično upam, da se s poudarjanjem Sredozemske unije med tem predsedovanjem ne bo zanemarilo regije Baltskega morja in strategije za regijo Baltskega morja. Baltsko morje je v bistvu postalo jezero Evropske unije, pri čemer ga od leta 2004 obkroža osem držav članic. Strategija za regijo Baltskega morja zajema področja okolja, gospodarstva, kulture in izobraževanja ter varnosti, pri čemer zagotavlja trajnostni načrt za razvoj te regije.

Zelo bi bil vesel, če bi si francosko predsedstvo vzelo čas za obravnavanje vprašanj v zvezi z Baltskim morjem, pri čemer prioritizacija Sredozemlja ni mislila prevzeti pozornost regije Baltskega morja.

Ob upoštevanju bližnje prihodnosti švedskega predsedstva bi bilo smiselno, da bi začeli obravnavati strategijo za regijo Baltskega morja za zagotovitev večje usklajenosti med predsedstvoma.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) V naslednjih šestih mesecih bo francosko predsedstvo imelo veliko odgovornost za prihodnost Evropske unije.

Unija potrebuje lizbonsko pogodbo. Obstoječi institucionalni okvir z zahtevanim soglasjem za nekatere odločbe je zelo težek. Poleg tega lizbonska pogodba povečuje stopnjo demokratizacije, pri čemer povečuje moč nacionalnih vlad in uvaja postopek soodločanja za večino področij.

Prav tako mora francosko predsedstvo podpreti skupno kmetijsko politiko, ker bi s tem omogočili evropskim kmetom večjo proizvodnjo.

Francosko predsedstvo bi moralo skupaj z vsemi državami članicami poiskati rešitev za brezizhodni položaj Unije po referendumu na Irskem.

Francosko predsedstvo je razglasilo svoje prednostne naloge za naslednje obdobje, to so podnebne spremembe, priseljevanje, skupna kmetijska politika ter obrambna in varnostna politika Evropske unije.

Prihodnjo jesen bo Unija sodelovala pri sklenitvi mednarodnega po kjotskega sporazuma v Københavnu. Unija mora pokazati primer ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam, zato mora biti eden od glavnih ciljev francoskega predsedstva sprejetje paketa o energiji in podnebnih spremembah.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – Nihče ne zna pojasniti razloge za izid referenduma na Irskem.

Pravilo postane zakon na podlagi splošnega odobravanja ljudi. Njegov smisel mora ustrezati prepričanju o enotnosti vsega. Vaš rojak Rousseau, mislec, ki počiva v Panteonu, je napisal, da „vsak zakon, ki ga ljudstvo ni osebno ratificiralo, je prazen in sploh ni zakon“. Zato bi moralo ljudstvo nadzorovati vlade, ki povzročajo nevarnost poseganja v njihove pravice. Vendar kako naj prevzamejo ljudje nadzor z instrumentom, ki ga ne razumejo in čigar struktura je tako zapletena in nejasna kot nedavna pogodba?

Ne dvomim, da se želite pokazati v tem „templju“ Evropskega parlamenta kot „varuh ideala in varuh vesti“, če parafraziram Dominiqua de Villepina. Vendar računam, da vas bolj zanima, da sporočite javnosti informacije o platformah skupnega uresničevanja evropskih interesov, kar bo medijem omogočilo, da se oddaljijo od vašega zasebnega življenja in se osredotočijo na vaše politično življenje.

(Seja je bila prekinjena ob 13.40 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik