Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 10. julij 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

(Seja se je začela ob 9.00.)

  Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, prosim, če mi lahko odgovorite na naslednje vprašanje. Očitno je bilo na zahtevo francoskega predsedstva odločeno, da se med govorom predsednika Sarkozyja nadzoruje fotografiranje.

Želel bi izvedeti, kdo se je tako odločil, kdo je to zahteval in kdo je odgovoren za fotografiranje v Evropskem parlamentu. Evropski parlament ali francosko predsedstvo? Prosim za odgovor pred začetkom seje.

  Predsednica. – Gospod Cohn-Bendit, odgovorili vam bomo pred začetkom seje, vendar bomo zdaj, če dovolite, nadaljevali z glasovanjem.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, kot kvestor tega parlamenta želim opozoriti na dejstvo, da pot do vhoda v Parlament na eni strani zapirajo policisti. Prepovedujejo dostop službenim vozilom. Če poslanci zamudijo, ker se morajo peljati po obvozu in tako niso prisotni na glasovanju, ne bi smeli biti za to kaznovani.

  Predsednica. – Gospa Lulling, seveda bomo to upoštevali, ker imajo nekateri poslanci težave z dostopom do Parlamenta.

2. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

3. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

4. Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (vloženi predlogi resolucij) glej zapisnik

5. Čas glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

5.1. Skupna konzularna navodila: biometrični podatki in vloge za izdajo vizuma (A6-0459/2007, Sarah Ludford) (glasovanje)

5.2. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Mavretanijo za obdobje od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2012 (A6-0278/2008, Carmen Fraga Estévez) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogih sprememb od 1do 4:

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, prosim za podporo pri naslednji manjši spremembi v besedilu: „Začetek veljavnosti lizbonske pogodbe bo uvedel tesnejše medinstitucionalno sodelovanje.“ Kolege prosim, da se zaradi razumljivih razlogov strinjajo, da se navedeni del spremeni v: „Če bo lizbonska pogodba ratificirana, bo začetek njene veljavnosti uvedel tesnejše medinstitucionalno sodelovanje.“

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

5.3. Ribiške flote EU, ki jih je prizadela gospodarska kriza (glasovanje)

5.4. Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v ponedeljek ste po poročilih medijev razpravljali o tem, da naj bi italijanski organi zbirali prstne odtise prebivalcev nomadskih taborov. Seveda lahko potrdim stališče Komisije glede tega vprašanja, kot ga je v ponedeljek opredelil komisar Špidla, ki se je posebej skliceval na pismo, ki sem ga 3. julija poslal italijanskim organom. Med to razpravo je gospod Schulz izrazil mnenje, da bi moral jaz o tem obvestiti Evropski parlament.

Poleg tega sem obveščal predsedstvo in koordinatorje; ker je gospod Deprez prisoten, lahko to zdaj povem pred odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Gospa predsednica, če sem prav razumel, je včeraj konferenca predsednikov želela, da podam kratko izjavo, da seznanim Parlament z najnovejšimi novicami. Na kratko bom povzel ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, ki je v zvezi s tovrstnimi zadevami zelo previdna. 26. maja sem se srečal z gospodom Ronchijem. 3. julija sem prosil italijansko vlado, naj razloži namen in sorazmernost ukrepov. V času neuradnega zasedanja Sveta v Cannesu sva imela z gospodom Maronijem uvodni sestanek. Gospod Maroni je italijanski minister za notranje zadeve.

Med tem sestankom je gospod Maroni razložil, da bi se zadevni popis uporabljal za preverjanje upravičenosti do prejemkov prebivalcev nomadskih taborov. Razložil je, da bi se prstni odtisi vzeli le, če identitete ne bi bilo mogoče ugotoviti z drugimi sredstvi, otrokom pa bi se prstni odtisi vzeli le s sodnim nalogom.

(Razburjenje.)

Ponavljam le to, kar je povedal minister. Naj povem, kaj sem storil. Rekel je, da je zahteval, da se odpravi kakršen koli popis na podlagi veroizpovedi ali narodnosti, ter da je italijanska vlada v sodelovanju z Unicefom začela akcijski načrt za izobraževanje mladoletnikov. Kljub temu moram povedati, da se je italijanska vlada strinjala s tem, da nam do konca julija pošlje poročilo o stanju, kar je zelo pomembno.

Po tem neuradnem sestanku sem prosil Jonathana Faulla, generalnega direktorja za pravosodje, svobodo in varnost, naj piše italijanskim organom, da pridobi pisno potrditev te informacije, ter naj jih prosi za vnaprejšnjo dodatno pojasnitev poročila, ki je predvideno konec julija. Pismo je bilo poslano 9. julija. Včeraj pozno zvečer so moji uslužbenci prejeli predhoden odgovor. V tem dokumentu je pojasnjeno ugotavljanje narodnosti in veroizpovedi.

Ne vem, ali bo to pismo v celoti odgovorilo na vprašanja Komisije, kar zadeva druge vidike. Nameravamo pridobiti vse potrebne informacije o postopku zbiranja prstnih odtisov. Zakaj se bodo odvzemali prstni odtisi in kako bo odvzem potekal? Kakšna pravna podlaga omogoča takšno obdelavo osebnih podatkov? Ali se bodo takšni podatki hranili? Na kakšen način bodo shranjeni? Se bodo lahko uporabljali za druge namene? Ali bodo ljudem, katerim se bodo odvzeli prstni odtisi, posredovane predhodne informacije v pisni obliki?

Kar zadeva otroke, smo prosili za potrditev, da se bodo prstni odtisi otrokom, mlajšim od 14 let, odvzeli le, če bo to odobril sodnik za ugotovitev njihove identitete.

Prav tako smo vprašali o stanju v 17 regijah v Italiji, na katere dekret o izrednih razmerah ni vplival.

Končno smo prosili, naj nam pošljejo besedila, ukrepe, sklepe ter pravne, regulativne in upravne akte, ki nam bodo omogočili boljšo predstavo razmer. Od vas je odvisno, ali bomo z vso potrebno previdnostjo nadaljevali to zadevo in ali bomo seveda vzpostavili nujen dialog z italijanskimi organi.

Gospa predsednica, na koncu naj povem, da Komisija želi, da se ta zadeva obravnava pregledno ter da se spoštujejo temeljne pravice in zakonodaja Skupnosti. Naša naloga je, da zagovarjamo upoštevanje zadevnih pogodb in da takrat, ko zberemo vse koristne informacije, objektivno preverimo, ali je Italija v teh primerih ustrezno uporabila zakonodajo Skupnosti.

Kot je razložil komisar Špidla, sem na splošno prepričan (in to sem povedal tudi italijanski vladi), da je treba najti učinkovite rešitve, ki so primerne za reševanje težav, s katerimi se soočajo zlasti Romi in predvsem otroci Romov, ki so glavne žrtve revščine in izključenosti. Romom je treba pomagati, ne pa jih stigmatizirati; zato je Komisija v poročilu, ki ga je predstavila prejšnji teden, poudarila, da morajo Evropska unija, države članice in civilna družba združiti moči, da bodo lahko učinkovito uskladile svoja prizadevanja za reševanje zadevnih vprašanj.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sklicujem se na člen 170 poslovnika in želim vložiti predlog v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov v zvezi s tem glasovanjem.

Nekatera vprašanja in politična stališča nas ločujejo, vendar obstajajo tudi zadeve, ki nas v tem parlamentu združujejo; in te vključujejo zavezanost človekovim pravicam, boj proti vsem oblikam rasizma, zato ne bi smeli dovoliti, da nas ločujejo tiste teme, glede katerih se strinjamo, ker bomo v nasprotnem primeru oslabili tisto, kar nas združuje. Pristojni komisar Jacques Barrot je razložil, da kar zadeva vrednotenje dejstev o težavah, ki bi jih lahko imeli v Italiji, odgovorov na nekatera vprašanja še vedno ni.

Zdaj se sklicujemo predvsem na objavljene časopisne članke in na različne sestavke, ki so se v zadnjih tednih pošiljali po Parlamentu. Zato v skupini PPE-DE predlagamo, da se današnje glasovanje o resoluciji odloži do septembrskega delnega zasedanja, ker bodo dejstva do takrat jasna in bomo vedeli, o čem glasujemo.

Vsem poslancem, ki se s tem ne strinjajo, želim reči, naj, v kolikor jih ne zanima le reklama, ampak želijo sodelovati pri reševanju težav manjšin v Evropi, se združijo vse skupine tega parlamenta, velike in majhne, da bomo lahko skupaj nekaj dosegli in olajšali položaj teh ljudi. Tisti, ki želijo le reklamo zase, naj glasujejo zdaj. Zagovarjamo možnost, da se glasovanje odloži, dokler ne bodo znana dejstva. Moram priznati, da je razprava, ki je potekala v zadnjih dneh, povzročila napredek na tem področju. Tiste, ki želijo ustrezne odgovore, prosim, naj podprejo predlog za septembrsko razpravo o tej zadevi.

(Ploskanje poslancev z desne strani dvorane.)

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je v ponedeljek zvečer in ponovno včeraj prosila, naj Komisija pripravi poročilo o svojih razpravah z italijansko vlado. Komisar Barrot je na zelo konkreten, vendar prepričljiv način povedal, da je italijanska vlada posredovala zelo nepopolne informacije, ki po mojem mnenju niso zelo koristne.

Ta način poznate vsi. Tako se običajno obravnavajo kazniva dejanja, kar jasno kaže na to, da italijanska vlada ukrepa na način, ki bi bil ustrezen v primeru preiskav kaznivega dejanja, zagotovo pa ne v primeru prizadevanj za zaščito otrok. Glede na to, kar je pravkar povedal gospod Barrot, je danes bolj kot kadar koli prej nujno sprejeti zadevno resolucijo, da se iz Evropskega parlamenta posreduje jasno sporočilo.

(Ploskanje s sredine in leve strani dvorane.)

  Roberta Angelilli, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, govorim v prid predloga gospoda Webra in se zahvaljujem komisarju Barrotu za to, kar je danes povedal v Parlamentu, ter za njegovo zavezanost čim boljšemu in čim bolj konstruktivnemu načinu reševanja razmer, ki morajo v Italiji veljati za to, kar dejansko so – izredne razmere, ki vplivajo na več tisoč ljudi. Zagotavljam vam, da več tisoč mladoletnikov živi v zelo težkih pogojih brez pravice do zdravstvene oskrbe, cepljenja ali izobraževanja.

Zdi se mi, da Komisija in italijanska vlada delujeta skupaj… – gospod predsednik, ali lahko dokončam govor? Lahko nadaljujem ali moram končati govor? Ali lahko prosim opomnite Parlament, da imam pravico govoriti? – Želel sem povedati, da Komisija in vlada delujeta v pravi smeri in menim, da ne bi smeli glasovati o resoluciji, v kateri je veliko netočnosti, dejanskih napak s pravnega stališča, tj. veliko pravnih laži. Zato je ta resolucija v celoti politična in ne temelji na dejstvih.

Med drugim želim Parlament opomniti – in s tem končujem – da čeprav je bil komisar Barrot danes zelo jasen, je komisar Špidla pred tremi dnevi rekel, da mora akt, ki ni daljši od dveh strani, še prebrati. Zato menim, da ni upravičeno, da leva stran Parlamenta za vsako ceno prenagljeno ocenjuje metode vlade.

(Parlament je zavrnil zahtevo o odlogu glasovanja.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 10:

  Marco Cappato (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, v drugem delu predloga spremembe, kjer prosimo za običajen in nediskriminacijski način identifikacije, bi želeli dodati „od primera do primera“. Končna različica bi torej bila „od primera do primera na običajen in nediskriminacijski način ...“.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

5.5. Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 7:

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). - Gospa predsednica, moj ustni predlog spremembe zadeva odstavek 8, ki poziva kitajske organe, naj odpravijo diskriminacijo različnih skupin. Predlagam, da se za „sindikalni aktivisti“ doda besede „pripadniki gibanja Falun Gong“. To so osebe, ki izvajajo posebne gibe in dihalne vaje, vendar se obravnavajo kot disidenti in komunistični organi jih preganjajo.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Po glasovanju:

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, danes glasujemo o številnih pomembnih zadevah. Glede na to gospoda Cohn-Bendita prosim, naj med glasovanjem ne nenehno dodaja pripomb in govori, ker je to moteče.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). - Gospa predsednica, opozoriti želim na dejstvo, da smo pravkar zavrnili predlog za izpustitev nekoga, ki smo ga predlagali za nagrado Saharov. Ko bomo decembra spet podeljevali nagrado Saharov, dobitnikom raje podelimo verige, da bodo lahko šli naravnost v zapor.

(Glasno ploskanje.)

5.6. Strateški dokument Komisije o širitvi za leto 2007 (A6-0266/2008, Elmar Brok) (glasovanje)

5.7. Razmere v Zimbabveju (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, da bodo zadeve posodobljene, prosim, če se lahko vključi naslednje besedilo, ki je na vašem seznamu glasovanja:

„Pozdravlja izjavo voditeljev držav G8 o Zimbabveju z dne 8. julija 2008, zlasti njihovo zavrnitev priznavanja legitimnosti katere koli vlade, ki ne odraža volje zimbabvejskega ljudstva, njihovo priporočilo, da se imenuje posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN, ki bo poročal o političnih, humanitarnih in varnostnih razmerah in o položaju človekovih pravic ter podpiral regionalna prizadevanja za posredovanje med političnimi strankami, ob upoštevanju volitev z dne 29. marca 2008, in njihov namen, da se sprejmejo nadaljnji ukrepi, med drugim uvedba finančnih in drugih ukrepov zoper tiste posameznike, ki so odgovorni za nasilje.“

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

5.8. Vesolje in varnost (A6-0250/2008, Karl von Wogau) (glasovanje)

  Predsednica. – S tem se zaključuje čas glasovanja.

6. Obrazložitve glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka so obrazložitve glasovanja.

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0459/2007)

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, za vrnitev k običajnemu delovanju nismo potrebovali veliko časa. V obdobju pred irskim referendumom je bilo veliko poročil, v katerih so bile prošnje, da se tega pred glasovanjem Ircev ne bi objavilo. Ko so bili glasovi prešteti, smo se vrnili k svojemu načrtu za uskladitev politike, zlasti na področju militarizacije ter pravosodja in notranjih zadev.

Na našem zadnjem srečanju skupščine v tej dvorani so vsi govorci zagovarjali spoštovanje glasovanja Ircev, „vendar“… Zdaj vemo, kaj je ta „vendar“ pomenil. „Vendar“ je pomenil, da ne smemo upoštevati rezultata in da moramo nadaljevati postopek usklajevanja kazenskega pravosodja, civilnega prava, priseljevanja, azila in ostalih vprašanj na področju notranjih zadev. Zdaj se niti ne pretvarjamo več, da spoštujemo odločitve ljudi. Zdaj smo spet v svojem malem svetu, v katerem se pretvarjamo, da volivci ne obstajajo, in še naprej počnemo tisto, kar smo tako ali drugače počeli že do zdaj.

  Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospa predsednica, prvi del glasovanja sem zamudil zaradi današnjih strožjih varnostnih ukrepov v Strasbourgu, kar je zelo nenavadno in kar se med plenarnim zasedanjem ni še nikdar zgodilo. Ker sem bil med poimenskim glasovanjem odsoten, se opravičujem. Avtomobil, ki naj bi me pripeljal v Evropski parlament, je zamujal več kot pol ure, in zato prosim, da se moje opravičilo zabeleži.

  Predsednica. - Gospod Rogalski, o tem smo se dogovorili na začetku: tisti, ki bodo prišli med obravnavo, bodo seveda oproščeni.

– Predlog uredbe: Ribiške flote EU, ki jih je prizadela gospodarska kriza

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, prepričan sem, da veliko ljudi zanima to, kar bom povedal.

Res želim govoriti o tem, da se v ribiškem sektorju srečujemo z zaporednimi krizami, pri čemer si v resnici ne prizadevamo za rešitev temeljne težave. In temeljna težava ribiškega sektorja je dejansko skupna ribiška politika, politika, ki temelji na osrednjem načrtovanju v slogu Sovjetske zveze, kjer se kvote dodeljujejo različnim državam članicam.

Zagotovo je čas, da prekinemo ta del komunističnega osrednjega načrtovanja in napredujemo v položaju, v katerem bodo mogoče rešitve, ki temeljijo na premoženjskih upravičenjih.

Oglejmo si nekatere od najuspešnejših rešitev za ohranitev staležev rib: na Novi Zelandiji in Islandiji rešitve na primer temeljijo na premoženjskih upravičenjih in prenosljivih premoženjskih upravičenjih.

Čas je, da v EU končamo z razmišljanjem v smislu osrednjega načrtovanja, da naša unija ne bo postala „EUSSR“. Uveljavimo gospodarstvo, ki temelji na prostem trgu.

– Predlog resolucije: Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (B6-0348/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Dejstvo, da je ta parlament v zadnjih dneh odločno kritiziral popolnoma razumljivo odločitev italijanske vlade, ni nič nenavadnega, ker je politična korektnost levice v tej instituciji vprašljiva. Vendar vam lahko zagotovim, da je mnenje velike večine prebivalcev evropskih držav drugačno od stališča, za katero očitno glasuje večina poslancev tega parlamenta. Vzpostavitev sistema za odvzem prstnih odtisov italijanske vlade kot začetek reševanja velikih težav zaradi množičnega priseljevanja v državo zagotovo podpira velika večina ljudi.

Poleg tega je evropsko poseganje v to zadevo nesprejemljivo. Preseneča me, da Evropska unija ne povabi Romov v svoje razkošne zgradbe in romskih otrok v svoje zasebne šole. Tako opevane „človekove pravice“ očitno ne veljajo več, ko gre za privilegirana področja evrokracije.

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, ugotavljam, da se v zvezi z zaščito državljanskih svoboščin dejansko ne moremo zanesti na odbor za državljanske svoboščine tega parlamenta. Priča smo bili zelo zaskrbljujočemu znaku nestrpnosti v tem odboru, ko so nekateri nasprotovali imenovanju gospoda Buttiglioneja za komisarja. Nato je bila sprejeta najstrožja zakonodaja z izgovorom, da so potrebni protiteroristični predpisi.

Ne morem pozabiti pripombe voditelja liberalnih demokratov, Grahama Watsona, da je Osama bin Laden od obdobja Jacquesa Delorsa za vključevanje storil največ do zdaj. In zdaj pri tem glasovanju opažamo nekaj nenavadnega, in sicer, da se ne upoštevajo niti dejstva zadevnega primera.

Ne vem, ali italijanska vlada ravna prav, ko trdi, da so v tem poročilu prisotne netočnosti. Glede tega nisem opredeljen. Ne strinjam se z zamislijo o bazah podatkov niti z zamislijo odvzema prstnih odtisov. Vendar bi nas morali osnovna spoštljivost in osnovna poštenost spodbuditi k temu, da bi vladi dovolili, da iz tega parlamenta povabi skupino, ki bi pred glasovanjem ocenila dejstva v zvezi z zadevnim primerom. Spodbujanje h glasovanju, ne da bi pred tem spoznali vsa dejstva, potrjuje, da tako kot se za zaščito področja zaposlovanja ne moremo zanesti na odbor za zaposlovanje, tako se za področje ribištva ne moremo zanesti na odbor za ribištvo…

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, v imenu delegacije avstrijske ljudske stranke želim povedati, da se seveda vsi strinjamo, da moramo ukrepati na vse mogoče načine, da bomo izboljšali težaven položaj Romov, ne le v Italiji, ampak tudi drugje, ter da se bomo s to težavo soočili na razumen način. Vendar menimo, da v teh razmerah, ko nam niso na voljo vsa dejstva, ne smemo sprejeti resolucije, ker bi to pomenilo, da predvidevamo dejstva.

– Predlogi resolucij: Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (RC-B6-0340/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Glasovanja o predlogu resolucije o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami sem se vzdržala, ker glasovanje ni vključevalo nobenih predlogov sprememb, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov, zlasti kandidata za nagrado Saharov. Ob tej priložnosti želim ponovno opozoriti na pomembnost svobode izražanja, ki je glavni predpogoj za začetek procesa demokratizacije na Kitajskem.

Svoboda tiska je zelo pomembna, ker so neodvisni mediji tisti, ki zagotavljajo necenzurirane informacije o položaju človekovih pravic na Kitajskem. Zato je pomembno, da se neodvisnim televizijskim postajam, kot je NTDTV, omogoči oddajanje. Ta satelitska televizijska postaja oddaja 24 ur na dan v kitajščini in angleščini prek satelitov v Aziji, Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki. Francosko podjetje Eutelsat, ki omogoča satelitsko oddajanje NTDTV, je 16. junija 2008 nepričakovano prekinilo te televizijske prenose v Aziji, očitno zaradi pritiska kitajske komunistične stranke.

Da bomo uspešni, moramo besede iz te resolucije nadomestiti z dejanji. Vodstvo Evropskega parlamenta pozivamo, naj vztraja pri ponovni vzpostavitvi teh televizijskih prenosov v Aziji.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, ta parlament ima pomembno tradicijo na področju človekovih pravic, na kar smo lahko ponosni. To ne velja le za našo politiko v zvezi s Kitajsko in Tibetom. Zato menim, da je vse bolj obžalovanja vredno, da zdaj naša resolucija nikakor ne upošteva teh zahtev. V zgodovinskem trenutku ni imela moči, da bi opozorila na tisto, na kar je bilo treba opozoriti v času priprav na olimpijske igre na Kitajskem.

Zato lahko trdim naslednje: naš predsednik, gospod Pöttering, je v zadnjih mesecih jasno zastopal naša načela v zvezi s človekovimi pravicami. Nemška zvezna kanclerka Angela Merkel je to prav tako počela na jasen in prepričljiv način. Zato pozivam Parlament, naj začne ponovno odločno izražati mnenje glede svoje politike v zvezi s Kitajsko in Tibetom, kot je to počel v zadnjih letih in desetletjih, ter naj se ta resolucija razume le kot nepremišljena poteza pred poletnimi počitnicami.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Naj spregovorim o zadevnem dokumentu, o Kitajski. Glasovala sem za ta dokument, vendar mi je žal, da so bili številni pomembni predlogi sprememb zavrnjeni. Danes smo izjavili, da so razmere v Tibetu običajne, kar ni res. Zavrnili smo povabilo tibetanskega duhovnega vodje na srečanje sveta za splošne zadeve, kar je zelo napačna odločitev; sploh nismo mogli glasovati proti privržencem Faluna Gonga. Zato to obžalujem in menim, da je treba ta vprašanja čim prej ponovno obravnavati.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). - Gospa predsednica, veliko poslancev iz moje skupine in jaz smo bili zmedeni glede seznama glasovanja in smo zaradi tam navedenih navodil glasovali za nekatera nesmiselna stališča. Glasovali smo proti povabilu dalajlame. Razmere v Tibetu niso običajne, vendar smo glasovali, da so. Veliko nas je bilo zmedenih. Seveda sem si prizadeval, da bi se napaka popravila, vendar so bile informacije lažno predstavljene in naši odgovori niso bili ustrezni.

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ne verjamem, da je gospod Landsbergis dejansko prebral resolucijo, ki smo jo sprejeli z dvotretjinsko večino. Če bi jo prebral, bi vedel, da smo v resoluciji štirikrat omenili nevzdržne razmere v Tibetu ter pozvali kitajsko vlado, naj spoštuje človekove pravice in kulturne pravice v Tibetu. Gospod Landsbergis, ne govorite neresnic. Večina Parlamenta je izrazila podporo spoštovanju človekovih pravic in kulturni avtonomiji Tibeta.

– Poročilo: Elmar Brok (A6-0266/2008)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, želim razložiti, zakaj sem glasoval proti temu poročilu. Prepričan sem, da je to poročilo dejansko eden od najbolj spornih dokumentov, ki jih je Parlament v zadnjem času sprejel. Menim, da je odsotnost jasnega načrta za odprtje EU Vzhodu, zlasti zaradi možne priključitve Ukrajine v prihodnosti, zelo tehten razlog za glasovanje proti zadevnemu poročilu. Ne bom poudarjal, da je bil predhodni osnutek tega poročila zelo nejasen.

Gospa predsednica, želim vas opozoriti, da ste dovolili govoriti dvema osebama, govora katerih nista bila predvidena. Prosim, upoštevajte pravila.

  Predsednica. - Predsednik oziroma predsednica se lahko samostojno odloči, komu dati besedo. Želela sem dati besedo samostojnim poslancem, kar je moja pravica.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Eden od razlogov za to, zakaj sem glasoval proti poročilu gospoda Broka, ki je zaradi predlogov sprememb slabše, je priporočilo za „komunikacijsko politiko“, posledica katerega bo dejansko še več propagande EU.

To je značilno za tiste zadeve, ki so v Evropski uniji popolnoma zgrešene. Namesto da bi EU upoštevala mnenja volivcev, skuša ta mnenja spremeniti s propagando. Vendar je referendum na Irskem potrdil, da ta način socialnega inženiringa povzroči nasproten učinek od želenega. Zato bi EU ravnala bolje, če bi s tem končala ter pokazala, da spoštuje mnenja in pritožbe Evropejcev, namesto da počne ravno nasprotno.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospoda Broka, ker mislim, da pomeni pomemben korak v pravo smer. Strinjam se tudi s komunikacijsko politiko, h kateri poziva. Vendar komunikacija vključuje tudi resnico in jasnost. Čas je, da jasno izjavimo, da se Hrvaška lahko pridruži EU in da se to mora zgoditi v tem desetletju. Države jugovzhodne Evrope imajo možnost za pridružitev k EU v naslednjem desetletju, vendar moramo zaradi resnice in jasnosti tudi priznati, da bi spodbujanje pristopa Turčije škodovalo EU. Zato moramo biti do Turčije kot države partnerice pošteni in ji sporočiti vsaj to, da je treba najti druge načine sodelovanja. Čeprav poročilo gospoda Broka zadev ne opredeljuje na ta način, je to smiseln zaključek glede na vsebino zadevnega poročila, ki je ustrezna.

– Predlog resolucije: Razmere v Zimbabveju (B6-0347/2008)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, sem eden od avtorjev tega poročila. Rečem lahko, da razmere v Zimbabveju trajajo v nedogled. Evropski parlament ponovno izraža svoje mnenje glede te zadeve in zelo me veseli, da smo uspeli odpraviti politična nesoglasja ter tako odločno spregovoriti o nesprejemljivih razmerah. Zato sem glasoval za to poročilo, saj sem navsezadnje sodeloval pri oblikovanju osnutka zanj.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, veseli me, da lahko govorim o tem predlogu, ker sem kot veliko kolegov v Parlamentu glasoval zanj.

Vendar evropske poslance in politike prosim naslednje: dokažimo, da to niso le lepe besede, s katerimi si lajšamo vest. Besede nadomestimo z ukrepi. Mislim seveda na lizbonski vrh, na katerega smo kljub sankcijam povabili Mugabeja.

Seveda se spominjam vrha v Rimu o krizi glede hrane in varnosti oskrbe s hrano: Roberta Mugabeja in njegove sodelavce smo povabili na nakupovanje v najbolj razkošne trgovine v Evropi, medtem ko so njegovi prebivalci stradali.

Čas lepih besed se je iztekel. Prav je, da smo bili zadovoljni s povedanim, vendar bi morali te besede udejanjiti: sankcije proti režimu Mugabeja bi morali izvesti. Ne obnašajmo se več hinavsko, zlasti kolegi s Portugalske in iz Italije.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospa predsednica, glasoval sem za to resolucijo in kot gospod Kamall tudi jaz v zadnjih dveh letih prejemam veliko pisem o razmerah v Zimbabveju.

Ljudje s področja East Midlands v Združenem kraljestvu, ki jih zastopam, enostavno ne morejo razumeti, kako lahko tu vedno izražamo tako odločno mnenje o Zimbabveju, gospodu Mugabeju pa dovolimo, da obiskuje naše voditelje. To ravnanje je zelo neustrezno in zelo hinavsko ter ogroža ugled te institucije in številnih drugih. Zato upam, da bomo v prihodnosti rešili te težave, prekinili stike s tem slabim človekom, da bo uveljavljanje demokracije v Zimbabveju uspešno.

– Poročilo: Karl von Wogau (A6-0250/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, na začetku se opravičujem vsem kolegom v tem parlamentu, ker prejšnji govorec med svojim govorom ni stal. Pozabil sem njegovo ime, vendar upam, da bo naslednjič med svojim govorom stal in tako pokazal spoštovanje do Parlamenta.

Obljubljeno nam je bilo, da s projektom Galileo ne bo več stroškov kot koristi, ampak da ga je treba le pravilno umestiti. Glede na vse ostale satelitske sisteme – kitajski in ruski satelitski sistemi ter ameriški GPS – ljudje sprašujejo, zakaj potrebujemo Galilea. Glede na to, da ta sistem prinaša več stroškov kot koristi, je zelo očitno, da iščemo več možnosti uporabe tega sistema.

Zdaj ugotavljamo, kakšne so možnosti za uporabo tega sistema v okviru vojske. Zakaj je ta vojaška razsežnost potrebna? Očitno je, da je ne potrebujemo. Temelji izključno na nevoščljivosti Američanom in politiki, načelo katere je ponavljanje za drugimi državami. Končajmo s tem popolnim nesmislom in varčujmo z denarjem davkoplačevalcev, vrnimo ga davkoplačevalcem ter zaupajmo veliko boljši tehnologiji.

  Ewa Klamt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, menim, da ne ravnamo v skladu z dobrim ugledom tega parlamenta. Nesprejemljivo je, da med nastopi govorcev vsi klepetajo. Gospa predsednica, predlagam, da zahtevate, da so poslanci med nastopi govorcev tiho, v nasprotnem primeru pa naj zapustijo dvorano.

  Predsednica. - Popolnoma se strinjam z vami, gospa Klamt, vendar, kot veste, vedno opozarjamo na isto stvar in vedno znova so prisotne enake težave.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0459/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje britanske kolegice, gospe Ludford, sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki na prvi obravnavi postopka soodločanja spreminja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Namen tega predloga je oblikovanje pravne podlage, ki jo države članice potrebujejo za določitev biometričnih identifikatorjev – podobe obraza in 10 prstnih odtisov – za prosilce za vizum ter vzpostavitev pravnega okvira za ureditev konzulatov držav članic, da se z uvedbo vizumskega informacijskega sistema (VIS) vzpostavijo tudi skupni prijavni centri. Na ta način državam članicam ne bi bilo treba svojim konzulatom priskrbeti opreme, ki je nujna za zbiranje biometričnih podatkov. Podpiram večino predlogov sprememb, zlasti tiste, ki obravnavajo medsebojno zastopanje držav članic, varnostne ukrepe v zvezi z zunanjimi ponudniki storitev in informacijske kampanje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Cilj tega predloga uredbe je organizacija sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma glede izvedbe biometričnih podatkov v vizumski informacijski sistem na ravni EU, kar bo zagotavljalo, da bodo biometrični podatki shranjeni v VIS in da bodo obstajali za to potrebni standardi, ter da bodo oblikovane določbe o organizaciji sprejema vlog za oddajo vizuma.

Ta predlog, ki predstavlja del prenosa upravljanja meja (schengensko območje), bo uredil zbiranje „biometričnih identifikatorjev“ (fotografij in prstnih odtisov) prosilcev za vizum; ta ukrep je – milo rečeno – vprašljiv in v zvezi z njim ostaja veliko vprašanj brez odgovorov, tj.: njegova učinkovitost, varstvo osebnih podatkov, cilji in merila zbiranja podatkov, standardi, ki urejajo vsebino dokumentov VIS, pravice dostopa (v okviru sporazumov med EU in različnimi državami o izmenjavi informacij) ter končno varstvo državljanskih pravic, svoboščin in zagotovil.

Ne strinjamo se s prenosom pravosodja in notranjih zadev ter vzpostavitvijo struktur, instrumentov za spremljanje in nadzor na ravni EU, ki podpirajo varnostno politiko.

Zato smo glasovali proti.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Upam, da bo moj glas olajšal pogajanja z Združenimi državami o vizumski obveznosti ter da bo kmalu v vseh državah članicah omogočeno prosto potovanje in enakovredno obravnavanje.

Nujno je, da se ena od tem pogajanj s francoskim predsedstvom navezuje na merila za dodelitev vizuma za Združene države vsem državljanom Evropske skupnosti.

– Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A6-0278/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo je zagotovo pomemben za obe strani.

S tem sporazumom bodo ribiči iz Sredozemlja lahko opravljali svojo dejavnost drugje, ker so zaloge rib v Sredozemlju prekomerno izkoriščene. Nedavne težave v zvezi s tunom so le začetek. Vem, da sta dve ribiški podjetji z Malte uporabili ta sporazum za ribolov v Atlantiku. To sem izvedel, ko sem bil član uradne delegacije EP v Mavretaniji in je predsednik obvestil delegacijo, da niso uspela prizadevanja za rešitev v zvezi s tem sporazumom.

Tako sem prosil za zaseben pogovor s predsednikom. Vprašal sem ga, ali je kdaj razpravljal o tej zadevi s komisarjem, dr. Joem Borgom, ki je malteški komisar. Predsednik mi je povedal, da ni govoril z njim, ampak da to lahko storim jaz, če želim. Takoj sem vzpostavil stik z dr. Borgom, ki mi je potem, ko je ocenil dokument, posredoval povzetek zadevnih vprašanj. Na to sem opozoril predsednika in mu sporočil, da želi komisar ponovno začeti razprave.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Evropska unija si spet prilašča pravico posebne države. Menim, da mora o mednarodnih sporazumih odločati država sama, ne pa regionalna, mednarodna organizacija, kot je Evropska unija, zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Dorette Corbey (PSE), v pisni obliki. – (NL) Delegacija nizozemske laburistične stranke je glasovala za sporazum z Mavretanijo in to ne zato, ker je sporazum dober, ampak ker v sedanjih razmerah predstavlja majhno izboljšanje (manjši ulovi).

Na splošno nasprotujemo takšnim sporazumom, ker države v razvoju prikrajšajo za vire hrane in dohodek. V primeru Mavretanije je položaj še težji, zato se sredstva uporabljajo za podporo interesov ribištva. To je sramota.

  Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Današnjega glasovanja o sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo smo se vzdržali. Na izbiro smo imeli dve možnosti in z nobeno od njiju se nismo strinjali; prva možnost je bila krajši sporazum z višjimi ribolovnimi kvotami, druga pa daljši sporazum z nižjimi ribolovnimi kvotami. Žal ni bilo mogoče glasovati za prekinitev sporazuma.

Nasprotujemo sporazumom o ribolovu z afriškimi državami. V primerjavi s sedanjim sporazumom so bile v poročilu zelo majhne izboljšave, vendar tudi elementi, ki kažejo na nazadovanje, kot je na primer podaljšanje obdobja veljavnosti.

Ker se nismo strinjali z nobeno od možnosti, smo se glasovanja vzdržali.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Z nadaljevanjem sporazuma o ribolovu z Mavretanijo se strinjam, čeprav je treba poudariti, da se pogajalski proces ni vedno izvajal na najbolj odprt in pregleden način.

Posvetovanj z državami članicami ni bilo dovolj, posledica česar je bil protokol, ki znatno zmanjšuje ribolovne možnosti ob skoraj nespremenjenem finančnem nadomestilu. Pomembnejši tehnični vidiki v zvezi z glavnimi flotami so ostali nerešeni; nasprotno, brez velike znanstvene natančnosti so se uvedle nove omejitve, kot je novo obdobje biološke obnovitve.

Kljub temu je Portugalska v zvezi s svojimi ribolovnimi možnostmi na tem ribolovnem območju zavzela smiselno stališče, tj. 886 BT na leto za kategorijo 1 (plovila za lov na rake, razen rarogov in rakovic), pri čemer je pridobila licenco za kategorijo 5 (glavonožci) in ohranila 300 BT za raroge.

Glede na te informacije menim, da je to pozitiven sporazum za mojo državo, in glasujem za.

– Predlog uredbe: Ribiške flote Evropske unije, ki jih je prizadela gospodarska kriza

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o predlogu za uredbo Sveta o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske unije, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča ribiški sektor EU, v številnih primerih ostaja strukturno neravnovesje med zmogljivostjo ribiških flot in sredstvi, ki so na voljo. Presežna zmogljivost flot EU je bila pred nekaj leti ocenjena na približno 40 %. Ta presežna zmogljivost in izčrpanost zalog rib zaradi večdesetletnega prelova pomenita, da se sektor upira zunanjim gospodarskim pritiskom, kot je nenadno zvišanje cen goriva. Želim si, da bi se predvidel instrument Skupnosti glede letnega zvišanja cen nafte, da bi imel notranji trg dovolj časa za prilagoditev na vse višje cene. Strinjam se z ukrepi francoskega ministra za kmetijstvo in ribištvo, Michela Barnierja, ki je za ta rezultat veliko delal. Njemu gre zahvala za takojšnje ukrepe podpore.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ribiški sektor je eden od sektorjev, ki jih je sedanja energetska kriza najbolj prizadela.

Zaradi znatnih zvišanj cen goriva in manjšega ribolovnega napora, ki ga je uvedla skupna ribiška politika, ter stagnacije cen rib prve prodaje so lastniki ladij in ribiči v občutljivem položaju.

Zato to upravičuje zadevni predlog za nujno uredbo Sveta, ki bi zagotovila prilagoditev flote EU sedanjim gospodarskim razmeram, ki jih narekuje energetska kriza.

Dejansko je zadevni predlog posledica sporočila Komisije, v katerem so težave in omejitve, s katerimi se sooča ribiški sektor, ter nujni ukrepi za lajšanje sedanje krize očitno ustrezno ugotovljeni.

Čeprav menim, da je pobuda v ozadju te predstavitve zadevne uredbe pozitivna, mislim, da ni tako zelo pozitivna, kot bi pričakovali glede na omenjeno sporočilo.

Zdi se, da so manj uspešne točke zadevnega predloga začasna prekinitev ribolovnih dejavnosti, omenjenih v členu 6, z obvezno vključitvijo v načrte prestrukturiranja flote, izvzetje goriv iz člena 7, vseh iz člena 9 in člen 12(3), ki le ščiti interese lovljenja z vlečno mrežo.

Kljub temu in glede na velike težave, s katerimi se sooča ribiški sektor na evropski ravni, glasujem za ta dokument.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo razložili v včerajšnji razpravi, so razlogi za naše glasovanje proti temu predlogu za uredbo temeljnega pomena. Če obstajajo kakršni koli dvomi glede njihove upravičenosti, jih je mogoče odpraviti s poslušanjem govorov Evropske komisije.

Težava Evropske komisije je presežna zmogljivost, cilj in rešitev zanjo pa je „prestrukturiranje flot“. Kaj pa socialno-ekonomska kriza? Kaj pa vse višje cene goriva (dizelskega goriva in predvsem bencina)? Kaj pa cene rib prve prodaje? Komisiji se zdi rešitev zelo enostavna, saj pravi, da bo dodatno zmanjšanje zmogljivosti nekaterih držav članic koristilo drugim državam članicam, ker manjša zmogljivost, kateri sledijo manjša prizadevanja, pomeni več sredstev in več tržnih možnosti.

Iz tega izhaja predlog za približno 1,6 milijona EUR le za umik plovil.

Enostavno sklepanje – če ribiškega sektorja ne bo uničila bolezen, ga bo „zdravilo“.

Sredstev za pomoč sektorju pri soočanju z večjimi proizvodnimi stroški in zagotavljanju plač ni. Vendar je bilo predlaganih 1,6 milijona EUR sredstev za stalno, delno ali „začasno“ prekinitev ribolovnih dejavnosti.

Portugalska vlada upošteva to načelo in dodeljuje približno 8,2 milijona EUR za umik 27 plovil v letu 2008.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Negativni učinek sedanjih cen nafte in goriva vpliva na vse državljane EU. Ta sveženj, ki naj bi rešil težave, ne bo veliko pripomogel k zagotovitvi trajnostne ribiške industrije. Čeprav podpiram zmanjšanje zmogljivosti – zdaj je presežna zmogljivost ribolova ponekod v Skupnosti vsaj 40-odstotna – menim, da ta predlog ne bo dosegel sprememb, ki bi jih bilo treba doseči za trajnostni ribiški sektor EU. Glede na 80 % staležev EU na zaskrbljujoči ravni potrebujemo resnično manjšo zmogljivost, ne pa novega načina gradnje ladij na stroške davkoplačevalcev.

– Predlogi resolucij: Vzpostavitev baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji (B6-0348/2008)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Spet razpravljamo o položaju Romov v zelo pomembnem času, ko posebni dogodki dokazujejo, da še vedno obstajajo velike pomanjkljivosti na ravni nacionalnih in evropskih politik na tem področju ter da je potreba po spremljanju in okrepitvi delovanja na tem področju očitna.

Menim, da mora rezultat te razprave in resolucije v zvezi z zbiranjem prstnih odtisov Romov v Italiji temeljiti na dveh ključnih ugotovitvah. Prvič, pomembno je, da so nacionalni ukrepi v zvezi z Romi usmerjeni v socialno vključevanje ter oblikovanje okvira pravic in odgovornosti za te državljane. Kljub temu morajo biti tovrstne pravice in odgovornosti usklajene s temeljnimi načeli EU v zvezi z nediskriminacijo, spoštovanjem temeljnih svoboščin in človeškega dostojanstva. Ne glede na etnično pripadnost mladoletnikov se morajo njihove pravice prednostno zagotoviti. Takšen pristop se je uporabil v Romuniji in bi se moral razširiti tudi v ostale države članice s takšnimi razmerami.

Drugič, ob upoštevanju kulturnih posebnosti Romov bi morala rešitev za njihovo vključitev na evropski ravni temeljiti na osnutku skladne in celovite strategije. Poleg zagotovitve temeljnih pravic mora ta strategija spodbujati tudi dostop do izobraževanja, zlasti do izobraževanja o strpnosti v smislu leta medkulturnega dialoga 2008.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti resoluciji Evropskega parlamenta, ki poziva Italijo, naj ustavi popis Romov na podlagi etnične pripadnosti, ker menim, da je za to še prezgodaj, in obžalujem dejstvo, da Parlament ni glasoval za predlog odloga do septembra 2008, ki ga je oblikovala moja politična skupina, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov. Bodimo jasni glede tega: seveda se strinjam s prepovedjo zbiranja prstnih odtisov Romov, vključno z mladoletniki, in z uporabo zbranih prstnih odtisov, ker bi to pomenilo ukrep neposredne diskriminacije na podlagi rasnega in etničnega porekla, ki jo prepoveduje člen 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter tudi diskriminacijsko dejanje. Kljub temu sem bil presenečen nad argumenti podpredsednika Evropske komisije, mojega prijatelja Jacquesa Barrota, ker je jasno povedal, da je Komisija natančno in na popolnoma pregleden način opazovala razmere, da bi zagotovila okrepitev zakonodaje Skupnosti. Odločil sem se, da je treba počakati na različne odzive italijanske vlade, ki jih pričakujemo, preden začnemo s političnimi pobudami, kot je na primer sprejeta resolucija, kar bi evropski državljani lahko napačno razumeli.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za to resolucijo, čeprav upam, da se ne izkorišča za politične namene strank. Vprašanje Romov ni ne desničarska ne levičarska zadeva, ampak resna in nerešena težava, ki zahteva takojšnje ukrepanje, s čimer se je predolgo odlašalo. Zagovarjamo kulturo vključevanja in zato moramo vlagati v praktična prizadevanja in obveze.

Ukrep, o katerem razpravljamo v naši vladi, je treba kljub nejasnim zagotovilom ministra Maronija čim bolj poenostaviti: težava pri tem ukrepu ni sama identifikacija, ampak uporaba etničnih meril in zelo diskriminacijske prakse (zbiranje prstnih odtisov), zlasti v odnosu do mladoletnikov. Teh zlorab ne poudarjamo le mi: odločno je protestirala tudi katoliška cerkev ter laična in katoliška prostovoljna združenja, organizacije. Tudi nacionalni predsednik Unicefa je odločno zavrnil vsebino te uredbe. Upam, da bo to glasovanje, ki v praksi obsoja Italijo, vlado izučilo, da mora opustiti ta neustrezen način delovanja.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Poslanci iz britanske konservativne stranke smo glasovali proti zadevni resoluciji, ker tema besedila spada izključno na področje notranjih zadev ene države članice in tako nima vpliva na ravni EU.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Če besedo „Romi“ nadomestimo z besedo „Židje“, je očitno, od kod izhaja ta predlog in kaj se bo zgodilo, če mu ne bomo odločno nasprotovali.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Zaskrbljeni smo zaradi vse bolj izrazitih znakov rasizma in ksenofobije v Evropi, ki so nesprejemljivi, zlasti ko jih spodbujajo neoliberalne politike, ki zaostrujejo zadeve, namesto da bi se ustrezno odzvale na potrebe in težave, ki povzročajo vse večjo negotovost ter slabše življenjske razmere za delavce in prebivalstvo na splošno.

Ukrepi, ki so bili nedavno sprejeti v Italiji, kjer so 21. maja razglasili „izredne razmere v zvezi z nomadskimi naselbinami v Kampanji, Laciju in Lombardiji“ za obdobje enega leta, so primer teh nevarnih ter nesprejemljivih ukrepov, ki spodbujajo diskriminacijo, segregacijo in več kaznivih dejanj med državljani in prebivalstvom, kršenje njihovih pravic, svoboščin ter zagotovil – njihovih najosnovnejših človekovih pravic.

To povečuje revščino, izključevanje in socialno propadanje ter posledično tudi pojav marginalizacije in getoizacije, nepismenost in vključevanje v neformalno ekonomijo ter spodbuja veliko državljanov romskega izvora, da se ne vključijo v družbo.

Ravno nasprotno, kar se tudi poudarja, je najboljši način zaščite pravic Romov zagotovitev dostopa do izobraževanja, bivališča in zdravstva, zaposlitve in socialne varnosti v okviru politik vključevanja in povezovanja.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Diskriminacija Romov je resna težava, s katero se morajo soočiti vse države članice v Evropi. Vsi evropski državljani imajo enake pravice ne glede na narodnost, etnični izvor, veroizpoved ali spol. To je temelj uspehov in razvoja Evropske unije in je načelo, ki ga moramo podpirati vsi skupaj.

To povečuje zahteve za dostop do izobraževanja in zdravstva ter pravice do spoštovanja integritete in osebnega dostojanstva. Razmere, ki kažejo, kako se zdaj obravnavajo Romi v Italiji, je treba upoštevati v okviru tega stališča. Odgovornost EU je zagotoviti, da se temeljne človekove pravice podpirajo v vseh državah.

Vendar povečuje tudi zahteve, da se morajo ljudje ne glede na svoj izvor vključiti v družbo, v kateri živijo, pri čemer se morajo upoštevati enakovredno obravnavanje, nediskriminacija in enaki pogoji za vse državljane. To je pomembno v boju proti trgovini z ljudmi, prostituciji in socialni izključenosti. Ta mreža odgovornosti mora vključevati otroke in odrasle brez izjem.

Zaradi teh okoliščin nismo podprli nobene od resolucij, o katerih je Parlament danes razpravljal.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za zadevno resolucijo in strinjam se z dejstvom, da se Evropski parlament s stališča evropske zakonodaje o človekovih pravicah upira temu diskriminacijskemu in nezakonitemu ravnanju.

Kljub temu opozarjam na dejstvo, da sama resolucija ne bo rešila osnovne težave, ker ta zakonodajni akt ni zavezujoč. Zato menim, da moramo Evropsko komisijo prositi, naj ukrepa proti Italiji, da bo opustila obravnavanje ljudi romskega izvora v okviru diskriminacijske politike.

Ukrep zbiranja prstnih odtisov ni v skladu z evropsko zakonodajo in prav tako z nobenim drugim instrumentom, ki zagotavlja človekove pravice v Evropi. Na ravni Evropske skupnosti obstaja direktiva 380 z dne 28. aprila 2008, ki določa obveznost zbiranja prstnih odtisov državljanov tretjih držav od šestega leta starosti. Vendar poudarjam dejstvo, da velja za tretje države, ki niso del ozemlja Evropske unije. Poleg tega direktiva 2004/38/ES zagotavlja prosti pretok državljanov vseh držav članic in zato tudi narodnost v nobenem primeru ne more predstavljati osnove za zakonodajni ukrep.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Ukrepi Italije so v nasprotju s kakršnim koli pozivanjem Evropskega parlamenta k skladni politiki EU v zvezi z vključevanjem Romov. Romi so ena glavnih tarč rasizma in diskriminacije. Italijanska vlada skuša tovrstna rasizem in diskriminacijo upravičiti in institucionalizirati. Italijanski organi morajo opustiti zbiranje prstnih odtisov Romov, zato sem glasoval za zadevno resolucijo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za odlog glasovanja o tem občutljivem poročilu, ker menim, da bi bilo primernejše počakati, dokler nam ne bodo na voljo vse informacije, ki jih je Komisija zahtevala od italijanske vlade.

Medtem ko je Parlament glasoval proti odlogu, sem se končnega glasovanja vzdržala, ker ne želim podpreti resolucije, ne da bi poznala vsa dejstva, in ker sem zaskrbljena glede dela besedila; vendar se strinjam, da kakršnih koli nasilnih ukrepov organov v zvezi s kakršnokoli družbeno skupino ni mogoče opravičiti.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obravnavanje Romov v Italiji mora opozarjati na dejstvo, da populistična desničarska vlada z manjšinami v Evropi ravna na nečloveški, diskriminacijski in ponižujoč način. Zbiranje prstnih odtisov otrok je preprosto napaka. To spominja na ukrepe iz preteklosti, ki jih v sodobni Evropi ne sme biti. Pozivam vse vlade, naj obsodijo ravnanje italijanske vlade in hitro ukrepajo za zaščito romskih otrok v Italiji.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Menim, da odločitev italijanske vlade, da odvzame prstne odtise državljanom romskega izvora in zlasti otrokom, resno krši temeljne pravice evropskih državljanov.

Odvzem prstnih odtisov mlademu otroku ga/jo lahko zaznamuje za vse življenje. Odvzem prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 14 let, poteka na osnovi načina, ki se uporablja v kazenskih preiskavah, kar krši temeljne pravice državljanov.

Nisem se strinjala z odložitvijo glasovanja o resoluciji, ker so razmere nujne, pri čemer se mora jemanje prstnih odtisov otrok nehati. Ne moremo izhajati iz domnevne krivde nekaterih otrok, pri čemer je obravnavanje otrok romskega izvora, do kakršnega prihaja danes v Italiji, nesprejemljivo.

Zahtevamo, da italijanska vlada preneha z ukrepi jemanja prstnih odtisov mladoletnikov romskega izvora v Italiji.

Unija bi morala biti zgled v spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer bi morala Komisija iz tega razloga raziskati razmere v Italiji in od italijanske vlade zahtevati, naj takoj preneha z zbiranjem prstnih odtisov otrok romskega izvora.

Zato sem glasovala za resolucijo Evropskega parlamenta, da se ustavi jemanje prstnih odtisov ljudi romskega izvora in zlasti romskih otrok v širšem okviru „Vzpostavitve baze podatkov s prstnimi odtisi Romov v Italiji“.

  Manfred Weber (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Kot koordinator skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve želim razložiti svoje glasovanje in glasovanje kolegov v moji skupini. Vse skupine so združene v boju proti rasizmu in vsaki obliki etnične diskriminacije ter v spodbujanju človekovih pravic. Nedvomno tudi skupina PPE-DE želi opozoriti na dogodke v Italiji.

V resoluciji govorimo predvsem o poročilih v tisku ter dokumentih in pričevanjih več organizacij in posameznikov. Večina poslancev ni bila zmožna oblikovati predstave o položaju z uporabo svojih sredstev.

Italijanski organi so povabili predstavnike Parlamenta na obisk v Italijo, kjer bi izvedeli več, pri čemer so ponudili tudi nadaljnje informacije. Odgovorni komisar Jacques Barrot je obljubil, da bo predstavil informativno poročilo do konca julija, na kar je naša skupina nestrpno čakala. Naš cilj je bil in še vedno je najprej primerno pojasniti dejstva. Zato smo hoteli preložiti glasovanje o resoluciji na septembrsko delno zasedanje. Žal je bil naš predlog zavrnjen skupaj z vrsto vloženih predlogov sprememb, zato smo glasovali na tak način.

Skupina PPE-DE je še vedno mnenja, da bi bila temeljita preiskava primernejša od te resolucije, ki je bila sprejeta v naglici. Naši nasprotniki so hoteli le priti na naslovnice, pri čemer zadevnim ljudem niso naredili usluge.

– Predlogi resolucij: Razmere na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (RC-B6-0340/2008)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Odločitve o udeležitvi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger bi se morali lotiti skupno. Te odločitve ne delijo nujno vsi moji kolegi socialdemokrati. Vseeno na tej osnovi ne vidim dobrega razloga za bojkotiranje slovesnosti ali iger. Celo dalajlama podpira to stališče.

Prav tako je predlog o povabilu dalajlame na srečanje Sveta za splošne zadeve absurden za vse, ki ne skušajo namerno spodkopati odnosa EU-Kitajska. V zvezi z diskriminacijo skupin na Kitajskem, kot so sindikalisti, obstaja upravičen vzrok za zaskrbljenost, pri čemer so kritike s strani tistih, ki hočejo stigmatizirati romsko skupnost v Italiji, smešne. Najprej pometite pred svojim pragom.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vesel sem zaradi sprejetja te skupne resolucije o razmerah na Kitajskem. Pomembno je še naprej izvajati pritisk na Kitajsko pred začetkom olimpijskih iger čez slab mesec.

Ne moremo si zatiskati oči pred resnimi kršitvami človekovih pravic, ki obstajajo, v nasprotju s prisegami Kitajske same. Evropski parlament ima odgovornost, da opomni Kitajsko na javne obljube, ki jih je dala. Pomembno je tudi omeniti pravice manjšin, pravno državo in še vedno pogosto izvajanje smrtne kazni.

Končno, želim si, da bi bili sprejeti nekateri strožji predlogi sprememb proti Kitajski; mislim zlasti na peticije za izpustitev disidentov in borcev za človekove pravice, kot sta Hu Džia in njegova žena Dzeng Džinjan, omembo razmer v Tibetu, ki nikakor še niso razrešene, ter nesorazmerne in nepregledne kazni za protestnike po protestih letos spomladi.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasovanja o resoluciji o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami sem se vzdržal. To sem storil, ker je Parlament zavrnil predloge sprememb, ki so povezani s spoštovanjem človekovih pravic na Kitajskem. Posledično ima resolucija prizvok, ki se razlikuje od tistega, ki so ga hoteli doseči pobudniki te razprave. Zakaj Parlament ni sprejel te resolucije pred nedavnim evropskim nogometnim prvenstvom EURO 2008? Razlog za to je, da v Avstriji in Švici ne obstajajo težave s spoštovanjem človekovih pravic. Izpostavljanje težav na tem področju na Kitajskem ni usmerjeno proti Kitajski, ampak je le pričakovanje, da se bodo ohranjali minimalni standardi, ki jih določa naša civilizacija.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predlog spremembe 19, ker močno verjamem, da je povabilo dalajlame na srečanje Sveta za splošne zadeve, kjer bi predstavil svojo oceno razmer v Tibetu ter 27 ministrom za zunanje zadeve razložil zmeren pristop in svoj koncept resnične neodvisnosti, ki bi se morala izvajati za vse Tibetance na Kitajskem, zelo dobrodošlo.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) V resoluciji o razmerah na Kitajskem sem glasovala za predlog spremembe, ki so ga predlagali Zeleni, ker je stopnja neskladnosti med sedanjimi razmerami na Kitajskem pred olimpijskimi igrami ter obljubami in javnimi zavezami, ki so jih dali takrat, da se bodo človekove pravice in razmere v Tibetu izboljšale, prav taka, kot je navedeno v predlogu spremembe 15.

Poseben pomen pripisujem zahtevi, ki jo določa predlog spremembe 16, da se morajo doseči oprijemljivi rezultati na pogajanjih med dalajlamo in kitajskimi predstavniki pred začetkom olimpijskih iger. Tudi zaskrbljenost glede dogodkov v Lasi, ki jo izražata predloga sprememb 11 in 12, si zasluži pozornost.

Poziv v predlogu spremembe 20, da naj Unija in njene države članice ukrepajo v zvezi s Kitajsko, je zelo dobro utemeljen. Ne izključujem popolnega bojkota olimpijskih iger. Odločitev predsednika Pötteringa je bila smiselna in humana. Kitajski moramo enkrat za vselej v imenu olimpijskega ideala in naših vrednot onemogočiti, da še naprej uporablja slepila za postavitev olimpijskega prizorišča.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Način, na katerega se je Kitajska spopadla s posledicami potresa na jugozahodnem Kitajskem, je bil primer napredka, ki ga je država dosegla v zadnjih letih. Vseeno še vedno obstaja potreba po nadaljnjem napredku glede človekovih pravic v državi. Le s sodelovanjem obeh strani v konstruktivnem dialogu se lahko doseže oprijemljiv napredek o tem vprašanju. Olimpijske igre se je pozdravljalo kot odlično priložnost, ki bi okrepila ta dialog ter vzpodbudila izboljšave na področju človekovih pravic in svoboščin. Zato poudarjam, da mora Kitajska okrepiti svoje prizadevanje, da bi izpolnila obljube, ki jih je javno dala Mednarodnemu olimpijskemu komiteju glede izboljšave stanja človekovih in demokratičnih pravic. Glasoval sem za sprejetje resolucije.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot član delegacije za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko upam, da bomo z današnjim glasovanjem prepričali kitajske organe, da bodo izpolnili svoje javne zaveze v zvezi s človekovimi pravicami, pravicami manjšin, demokracijo in pravno državo.

Kitajske organe pozivam, naj nujno ukrepajo za izboljšanje položaja človekovih pravic s pomilostitvijo vseh zaprtih političnih zapornikov in borcev za človekove pravice, vključno s tistimi, ki so bili zaprti v Tibetu po protestih marca leta 2008.

– Poročilo: Elmar Brok (A6-0266/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se vzdržali glasovanja o Brokovem poročilu. Razložiti hočemo naše stališče glede prihodnje širitve EU v tej obrazložitvi glasovanja.

Mislimo, da so merila iz Københavna edine zahteve, ki jih lahko naložimo državam kandidatkam, ki se pogajajo za članstvo v EU. Strinjamo se z nadaljnjo širitvijo EU in menimo, da je to eno od velikih vprašanj za prihodnost Unije. Menimo tudi, da se morajo pogajanja s Turčijo nadaljevati, pri čemer se mora ta država oceniti z enakimi objektivnimi merili kot druge države kandidatke.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, poročilo gospoda Broka poudarja željo po izboljšavi naših odnosov z Vzhodom, zato sem ga podprl. Vseeno mislim, da to poročilo ni zelo izrazito, pri čemer ne vključuje jasnega načrta za odprtje Evropske unije na Vzhod, na kar smo upali. Od nekdanjega predsednika odbora za zunanje zadeve smo pričakovali bolje sestavljen dokument.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Gospa predsednica, ob upoštevanju zapletenosti in natančne uporabnosti strateškega dokumenta Komisije o širitvi 2007 menimo, da bi morala v novem okviru, ki ga je vzpostavilo glasovanje irskega naroda, vsaj notranja razsežnost širitvene strategije ponovno postati predmet bolj praktičnih razprav. Sposobnost Unije za izpolnjevanje ciljev svojih politik in doseganje delujočega regionalnega sodelovanja, zlasti v državah jugovzhodne Evrope, je odvisna od načina, na katerega se bodo rešili odnosi znotraj Skupnosti.

Poudariti želim dejstvo, da bo vsaka metoda pogajanja, ki ne glede na razloge vključuje različno obravnavanje druge države članice, sprožila „verigo šibkosti“, pri čemer menim, da tak pristop dolgoročno ne more koristiti. Uspeh naših prihodnjih ukrepanj je odvisen od načina, na kakršnega bomo znali javnemu mnenju razložiti neposreden vpliv in dolgoročne prednosti širitve. Lahko bi celo rekel, da bi morali na irsko glasovanje gledati s konstruktivnega vidika: to glasovanje dokazuje dejstvo, da nismo vedno znali biti odprti partnerji preprostemu državljanu, ki je bolj predmet učinkovitih političnih praks kot branilec idej in vizionarskih konceptov.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za Brokovo poročilo o strategiji za prihodnje širitve EU, da bi se potrdilo moje prepričanje, da nadaljnje širitve ne bodo mogoče brez nove pogodbe, ki bi Uniji omogočila delo s 27 državami članicami ali več, kar bi spremljal ustrezen finančni okvir.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, iz poročila gospoda Broka sem razbral, da lahko katera koli nova širitev uspe le, pri čemer citiram, „če obstaja jasna in dolgoročna javna podpora“.

Ta poved je videti popolnoma hinavska, pri čemer prihaja le nekaj dni po zaničljivemu odzivu evrokracije na jasni „ne“ Ircev lizbonski pogodbi, ki preprosto ponavlja francoski in nizozemski „ne“ iz leta 2005. Sledi tudi nadomestitvi obveznega referenduma o pristopu EU v francoski ustavi s psevdoreferendumom, ki temelji na „ljudski pobudi“, pri čemer je ta dejansko odvisna od dobre volje francoske skupščine in senata.

Res je, da gospod Brok vedoč, da velika večina Evropejcev nasprotuje vstopu Turčije v EU, sploh ne omeni javnega posvetovanja z referendumom. Da bi dobil podporo, ki jo opisuje, preprosto predlaga dobro staro propagando za javnost, ki velja za nevedno in celo prostodušno.

Če se gospod Brok ter njegovi evropski in nacionalni kolegi tako bojijo javnosti ali jo prezirajo, bi morali imeti vsaj toliko dostojnosti, da se nehajo truditi doseči njeno odobravanje. Evropska demokracija bi bila zato nedvomno veliko močnejša.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Broka o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007. EU mora še naprej držati obljube, ki jih je predhodno dala v zvezi s širitvijo. Resnično mora strogo in pošteno postavljanje pogojev veljati za vse kandidatke in možne kandidatke, ki smo jim dali te obljube. Menim, da poročilo primerno obravnava ta vprašanja, pri čemer sem glasoval za poročilo gospoda Broka.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija nezaslišano izkrivlja resničnost, ki jo doživljajo narodi starih in novih držav Unije, pri čemer poglobitev in širitev Unije predstavlja njim v prid, vendar drži ravno nasprotno. Predlagani načrti za novo širitev merijo na večje izkoriščanje in manipulacijo narodov držav pristopnic, ki so že tako v težkem položaju, ter nadaljnje povečanje obsega plenjenja teh držav s strani evropskega kapitala. Zlasti proces širitve na zahodni Balkan spremlja obsežno podrejanje in ponižanje narodov teh držav. Značilen primer tega je vztrajanje pri popolnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, psevdosodiščem, ki so ga ustanovili ameriški in evropski imperialistični nasilneži, da bi se sodilo žrtvam njihovih vojn in zločinov na tem območju, pri čemer se je tako uničilo nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. Ti narodi so prav tako zlasti ogroženi zaradi dejstva, da proces širitve še naprej temelji na spremembi mej in nastanku protektoratov za imperialiste, kot je protektorat na Kosovu, kar bo vodilo v nov krog imperialističnih nasprotij in spopadov, pri čemer bodo žrtve prebivalci tega območja.

Poslanci Evropskega parlamenta komunistične stranke Grčije zato glasujemo proti resoluciji, pri čemer potrjujemo svoje stališče proti imperialistični EU in njeni širitvi.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo vedno bili in ostajamo trdni podporniki širitve EU, saj to nudi večji enoten trg ter ohlapnejšo in prožnejšo Evropo nacionalnih držav.

Vendar to poročilo vsebuje elemente, ki jih ne moremo podpreti. Ne verjamemo v Evropo kot „projekt političnega združevanja“. Poleg tega se ne strinjamo z glavnimi vidiki odstavka 19, ki poziva k „območju, ki bi temeljilo na skupnih politikah“ na področjih, kot so pravosodje, varnost, preseljevanje, gibanje brez vizumov in izobraževanje, česar britanski konservativci ne moremo podpreti. Prav tako nismo zadovoljni z odstavkom 6, ki navaja: „razvija območje svobode, varnosti in pravice, polno ohranja in dograjuje pravni red Skupnosti in podpira temeljne pravice in svoboščine, kot jih določa Listina o temeljnih pravicah Evropske unije“.

Naši pomisleki o teh in drugih delih poročila nikakor ne zmanjšujejo naše podpore za nadaljnjo širitev EU v primeru, da države prosilke izpolnjujejo merila iz Københavna.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov smo se odločili vzdržati glasovanja o tem poročilu.

– Predlog resolucije: Razmere v Zimbabveju (B6-0347/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, za Evropo je dobro, da izraža svoje mnenje v tem delu Afrike, ki mu ponovno grozi, da bo postal prizorišče sovražnega spora po farsi predsedniške kampanje, ki smo ji bili priča pred nekaj dnevi.

Tudi G8 zavzema zelo jasno stališče, ne z uvedbo sankcij, ki bi škodile zlasti civilnemu prebivalstvu, ampak s „finančnimi ukrepi“, ki se nanašajo zlasti na podjetja, banke in osebnosti režima, ki je na oblasti od leta 1980. Položaj, do katerega je prišlo, je nesprejemljiv, pri čemer se volitve odvijajo v neprimernih razmerah in sredi sistematičnega nasilja. Upam tudi, da bo diplomacija Skupnosti podprla predlog Afriške unije, ki prosi, da bi vlada nacionalne enotnosti premagala to težko krizo.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, podprl sem današnjo resolucijo, ker mislim, da moramo strogo obravnavati nasilje v Zimbabveju, povečati sankcije in pozvati k umiku priznavanja Mugabejevega režima. Kampanja nasilja, ki je osredotočena na politično opozicijo in jo financira država, je izločila možnost svobodnega drugega kroga v predsedniških volitvah.

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Kot ljudje vsega sveta tudi prebivalci Zimbabveja hočejo mir, demokracijo in blaginjo.

Pod vodstvom Roberta Mugabeja nimajo ničesar od tega. Nekdanji osvoboditelj države je zdaj njen mučitelj. Danes Parlament pošilja jasno sporočilo: nič več noče Mugabeja in njegovega režima. O tem so se odločili prebivalci Zimbabveja. EU mora narediti vse v svoji moči, da bi Zimbabvejcem in Afričanom pomagala poiskati rešitev te krize.

Prednostna naloga je končati nasilje. Le dialog, ki bo odprt za vse člane zimbabvejske družbe, bo omogočil ustanovitev prehodnega režima, čigar jasna naloga bo organizacija svobodnih in preglednih volitev, ki jih nadzira mednarodna skupnost.

Vendar se Robert Mugabe ne bo pogajal, če v to ne bo prisiljen. Zato moramo okrepiti naš sklop sankcij proti režimu.

Končno, zdaj moramo načrtovati obnovo prihodnjega Zimbabveja: strinjam se s predlogom Komisije, da se omogoči 250 milijonov EUR nujnih finančnih sredstev takoj, ko bo Zimbabve imel izvoljeno verodostojno vlado.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o razmerah v Zimbabveju, ki obsoja Mugabejev režim.

Kampanja nasilja vlade proti opoziciji, zaporedne kršitve človekovih pravic in nespoštovanje demokratičnih načel so nesprejemljivi. Civilizirani svet mora brez odlašanja obsoditi dogajanje v Zimbabveju. Politično preganjanje, neupravičeno nasilje, lakota, trpljenje in smrti mnogih državljanov so nedavno „delo“ Mugabeja, pri čemer se to mora zapisati v zgodovino. Prebivalci Zimbabveja si zaslužijo boljše. Menim, da je ukrepanje mednarodne skupnosti bistveno za razrešitev sedanje humanitarne krize. Evropska unija mora postaviti zgled.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za resolucijo o Zimbabveju. Početje Roberta Mugabeja je nesprejemljivo. Ne govorim mu predsednik, ker nedavnemu dogajanju v Zimbabveju ne moremo reči volitve. Strinjam se z enim od namibijskih politikov, ki je rekel, da je poleg tradicionalnih bolezni, s katerimi se mora spopadati Afrika, kot so malarija, tuberkuloza in AIDS, najnevarnejša sedanja bolezen, s katero se je treba najnujnejše spopasti, mugabeizem. Mugabe je postal sovražnik svojega naroda. Zelo skrb vzbujajoče je, ko se nekdo iz borca za svobodo in neodvisnost sčasoma spremeni v škodljivega despota. Upam, da bodo Afričani odprli oči in spoznali, da ljudje, kot je Mugabe, škodijo vsej Afriki.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospa predsednica, glasovala sem za resolucijo o razmerah v Zimbabveju. ker je 27. junija vladavina terorja predsednika Mugabeja znova odprto osmešila stališča mednarodne skupnosti, pravice in demokracije. Ne more biti dvoma, da so bile predsedniške volitve v Zimbabveju nezakonite, pri čemer so nasilje, umori, aretacije in nadlegovanje opozicije v državi zlasti okruten vidik odsotnosti pravice.

Kot navaja resolucija, Zimbabve zelo potrebuje postopek posredovanja, ki vključuje različne strani iz mednarodne skupnosti in Afrike. Strani v dialogu morajo doseči trajnosten izid za Zimbabve, pri čemer bo to mogoče le, če sodelujejo celotna mednarodna skupnost in njene obsežne demokratične sile. Zimbabvejci imajo globoko zakoreninjeno hrepenenje po demokraciji.

Razmere v Zimbabveju zadevajo vso mednarodno skupnost in skupnost afriških držav, pri čemer je naravnost nujno, da priznamo Mugabejevo tiranijo. Kitajska in Libija žal ne delita stališča mednarodne skupnosti glede tega vprašanja.

EU mora podpirati in spodbujati tiste afriške države, ki hočejo bojkotirati Zimbabve v odnosih z Afriko. Po drugi strani sta politična in gospodarska podpora Južne Afrike Mugabejevi vladavini in izgonu zimbabvejskih beguncev iz Južne Afrike v nasprotju z našimi skupnimi vrednotami. Želela sem tudi izkazati podporo ideji v resoluciji, da bi ta spor lahko imel in bi moral imeti negativne posledice za odnose med EU in Južno Afriko.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasovala sem za današnjo resolucijo, pri čemer upam, da jo bo Svet dopolnil z odločnim usklajenim ukrepanjem. Upam tudi, da bo spreminjajoče se stališče, ki ga vidimo med afriškimi voditelji, pomenilo tudi, da nam ne bo treba trpeti ponižujočega pogleda na udeležbo gospoda Mugabeja na mednarodnih srečanjih na ozemlju EU. Mugabejeva sedanja moč izhaja iz krvi in trpljenja njegovega naroda. Naša vlada ne bi smela prispevati k temu s prisilnim vračanjem ljudi v Zimbabve. Tam so lahko fizično ogroženi ter tudi prispevajo k nestabilnosti razmer in pritisku na usihajoče vire. Podeljevanje statusa zakonitih priseljencev in omogočanje dela tem ljudem bi bil zagotovljen pozitiven ukrep, ki ga lahko nudijo naše vlade: to bi pomenilo tudi, da se bodo ljudje, ko jim bo vrnitev omogočena, vrnili z dejavnimi znanji in mogočimi finančnimi sredstvi, ki bodo pomagali lokalnemu razvoju. Resnično bi vlade morale sprejeti tovrstno politiko za tiste, ki se ne morejo vrniti v druge države, kjer obstaja konflikt. Prebivalci Zimbabveja potrebujejo našo podporo na vseh področjih.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Razmere v Zimbabveju so zaskrbljujoče. Pridružujem se kolegom pri obsojanju obnašanja stranke Zanu-PF med volitvami, pri čemer poudarjam tudi, da se volitve 27. junija ne morejo obravnavati kot zakonite. Organizirati bi bilo treba nove volitve, ki spoštujejo demokratične norme. Vredno je raziskati predlog sklenitve sporazuma o prehodni upravi v državi, da bi se premagal sedanji demokratični brezizhodni položaj, v katerem se je zdaj znašel Zimbabve. Glasoval sem za resolucijo.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obsojam razmere v Zimbabveju, pri čemer pozivam vse poslance Evropskega parlamenta, Komisijo, Svet in vse nacionalne vlade, naj obsodijo Mugabeja ter poiščejo način za prebroditev te krize. Strinjam se z izjavo G8, v kateri se ne sprejema legitimnost katere koli vlade, ki ne izraža volje naroda Zimbabveja.

– Poročilo: Karl von Wogau (A6-0250/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nemškega kolega gospoda von Wogau o vesolju in varnosti. Prišel je čas za skupni pristop pri obrambi evropskih interesov v vesolju. Vsak dan postaja vse bolj očitno, da potrebujemo vesoljske zmogljivosti, da bi bile politične in diplomatske dejavnosti Evropske unije temeljile na neodvisnih, zanesljivih in popolnih informacijah, s katerimi bi bili podprti njeni ukrepi za preprečevanje konfliktov, operacije kriznega upravljanja in globalna varnost (zlasti spremljanje širjenja orožja za množično uničevanje in načinov njihovega prevoza), preverjanje izvajanja mednarodnih pogodb, spremljanje nadnacionalnega tihotapljenja lahkega strelnega orožja in orožja malega kalibra, varovanje kritične infrastrukture in meja EU ter civilna zaščita v primeru naravnih nesreč in kriz ter takšnih, ki jih povzroči človek. V tem okviru je Galileo temelj vloge EU v vesolju. Ta pristop bi moral sodelovati z evropsko obrambo in podpirati evropsko obrambno industrijo, zlasti v vesoljskem sektorju.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Evropska unija mora razviti svoje vesoljske zmogljivosti. Nasprotujemo širjenju orožja v vesolju, a priznavamo, da medtem ko Združene države nočejo tesno sodelovati z Unijo za skupno rabo satelitskih naprav med obdobji miru in vojne, nimamo druge možnosti, ampak moramo skušati v Evropi uvesti svoj sistem.

Razvoj evropske skupne zunanje in varnostne politike ter evropskih varnostnih in obrambnih zmožnosti zahteva vesoljsko razsežnost. Gospod von Wogau, predsednik našega pododbora za varnost in obrambo, je Parlamentu in Evropi naredil uslugo s tem poročilom, ki bi ga morali posledično uresničiti.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Težko bi se jasneje izrazili.

V samoiniciativnem poročilu o vesolju in varnosti je večina Evropskega parlamenta zavrnila naše predloge, ki:

– so poudarili, da mora uporaba vesolja služiti izključno nevojaškim namenom, pri čemer se zavrača kakršna koli neposredna ali posredna vojaška uporaba;

– in izpostavili dejstvo, da je Galileo izključno nevojaški projekt;

Hkrati se je med drugimi nevarnimi ukrepi odobrilo:

– nujnost Galilea za samostojne operacije evropske varnostne in obrambne politike ter za skupno zunanjo in varnostno politiko;

– razvoj skupnega koncepta za geoprostorsko obveščevalno politiko, ustvarjanje pogojev za sodelovanje Satelitskega centra Evropske unije pri načrtovanju vsake operacije evropske varnostne in obrambne politike, ki zahteva vesoljsko opazovanje in obveščanje;

– da EU razišče možnost financiranja Satelitskega centra EU iz proračuna EU, da bi se priskrbela zadostna sredstva za naraščajoče potrebe operacij evropske varnostne in obrambne politike;

– možnost financiranja prihodnjih evropskih satelitskih telekomunikacijskih sistemov za podporo operacij evropske varnostne in obrambne politike iz proračuna EU.

Z drugimi besedami, militarizacija projekta Galileo in naraščajoče izkoriščanje proračuna Skupnosti za vojaške namene. Zato smo glasovali proti.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem proti poročilu, ker menim, da bi se vesolje moralo uporabljati le za miroljubne namene. Poročilo je šlo odločno predaleč.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno se strinjam s poročilom gospoda von Wogau o varnosti v vesolju. Podpiram določbo poročevalca, da se orožje ne bi smelo širiti v vesolju. Razvoj prostovoljnih instrumentov, ki bi lahko izboljšali varnost v vesolju, je pozitiven korak pri zagotavljanju odgovorne vesoljske politike. Proračuni Skupnosti, iz katerih se financira evropska varnostna in obrambna politika, so sedaj medvladni; posledično menim, da bi bilo neprimerno vnaprej napovedovati tako porabo sredstev v poročilu. To stališče je razvidno v mojem glasovanju.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Uporaba vesolja je bistvena za učinkovitost imperialističnih posegov EU. To je zaključek poročila, ki ga je sprejel Evropski parlament, o vesolju in varnosti EU. Poročilo poudarja potrebo po uporabi vesolja za razmeščanja „držav članic EU“ v okviru ZN, Nata in drugih podobnih organizacij. Poziva k hitremu razvoju programov EGNOS in Galileo, popolnemu razvoju Satelitskega centra EU in usklajevanju satelitskih komunikacijskih sistemov držav članic EU prek Evropske vesoljske agencije za namene vohunjenja in nadzorovanja, da bi se priskrbele „neodvisne, zanesljive in popolne informacije, s katerimi bi bili podprti njeni ukrepi za preprečevanje konfliktov, operacije kriznega upravljanja ...“.

Proračun EU že namenja zelo visoko vsoto 5,25 milijarde EUR v te namene samo za obdobje od leta 2007 do 2013. To dejstvo in odločitev za pospešitev programa Galileo kažeta, da EU namerava vključiti uporabo vesolja v strateška sredstva in zmožnosti za spodbujanje skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike; z drugimi besedami, mehanizem za imperialistične posege EU po svetu.

Glede na vse to je poziv poročila k „nemilitarizaciji“ vesolja, kar je značilen dokaz nezaslišane dvojnosti imperialističnih političnih govornikov, popolnoma hinavski.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka Evropskega parlamenta se strinja s tem poročilom Parlamenta, pri čemer podpiramo zlasti razvoj kodeks ravnanja EU za dejavnosti v vesolju skupaj z razvojem prostovoljnih instrumentov, ki bi lahko izboljšali varnost v vesolju.

Vendar nočemo vnaprej določati odločitev o prihodnjem proračunu EU; dejavnosti evropske varnostne in obrambne politike se financirajo iz proračunov Skupnosti, ki so trenutno medvladni. Zaradi tega razloga smo glasovali proti dvema predlogoma sprememb, ki sta to predlagala v odnosu do vesoljskih dejavnosti evropske varnostne in obrambne politike.

  Predsednica. – S tem se obrazložitve glasovanja končajo.

7. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

8. Predstavitev programa francoskega predsedstva (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je izjava Sveta o predstavitvi programa francoskega predsedstva.

Predsednik Sarkozy, pozdravljam vas v Evropskem parlamentu kot predsedujočega Svetu.

(Ploskanje.)

Zavedam se dejstva, da ste se nam danes pridružili po dolgem potovanju z Japonske. Dobrodošli v Evropskem parlamentu, predsedujoči Svetu.

(Ploskanje.)

Pozdravljam tudi predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Durăa Barrosa, ki se je tako kot predsedujoči Evropskemu svetu ravno vrnil z Japonske. Potovanje je bilo naporno, zato bom končal z uvodnimi pripombami.

Predsedujoči Svetu, brez nadaljnjega odlašanja vas vabim, da spregovorite pred Evropskim parlamentom.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v veliko čast mi je, da bom nagovoril vašo skupščino v tako kritičnem trenutku za Evropo. Dobro se zavedam, da vsi nosimo veliko odgovornost. Seveda imam kot predsedujoči Svetu veliko odgovornost, a je odgovornost vseh zagovornikov Evrope enaka.

Kako bomo Evropo rešili krize, v kateri se je znašla? Kako bomo preprečili nepremičnost? Kako bomo premagali naša nestrinjanja in jih uporabili, da bi služili istemu evropskemu idealu? Tu stojimo v osrčju evropske demokracije. Vsak od vas, ki ima čast sedeti v tem parlamentu, je moral dobiti podporo svojih rojakov. Moški in ženske so na levi, v sredini, na desni; to so izvoljeni predstavniki iz 27 držav. Vendar moramo danes medsebojne razlike spremeniti v moč za Evropsko unijo v težavah.

Te razlike moramo spremeniti v priložnost za pomiritev evropskih državljanov, ki so zaskrbljeni. Demokracijo moramo ohraniti pri življenju, kar pomeni, da moramo o tem razpravljati in hkrati ustvariti podobo Evrope, ki zavrača nepremičnost. Vsak mora sodelovati v evropski družini s 27 državami članicami; nihče ne sme biti zapostavljen. Le nekaj mesecev nas loči od pomembnega datuma za Evropski parlament. Razumno je, da se tega vsi zavedajo. Hkrati moramo to jutro dati vtis, da Evropa deluje za vse.

Videl sem že lažje razmere od teh, v katerih se je zdaj znašla Evropa. Rad bi se svobodno izražal ob zavedanju, da moram kot predsedujoči Svetu govoriti v imenu vseh, upoštevati občutljivost vseh in hkrati poiskati prave odgovore.

Prva ugotovitev: imamo institucionalno težavo. Predsedniki držav ali vlad so skušali poiskati kompromis za lizbonsko pogodbo. Nihče ni rekel, da bo lizbonska pogodba rešila vse naše težave, a je bila in ostaja izraz kompromisa, ki je sprejemljiv za vse. Jaz sem se kot predsednik Francoske republike moral soočiti s svojo odgovornostjo. Francija je glasovala proti leta 2005, pri čemer je to povzročilo težavo za Francijo. Gospe in gospodje, vprašanja, o katerih moramo razpravljati, so zelo težka in zapletena; vsem skušajmo sporočiti, da tega ne počnemo s skritimi nameni ali predpostavkami. To se pričakuje od nas.

(Ploskanje.)

Pred volitvami sem Francozom ponudil parlamentarno ratifikacijo lizbonske pogodbe. Pred volitvami sem rekel, da referenduma v Franciji ne bo. To sem Francozom rekel v demokratičnem duhu; za to sem se odločil tri dni pred svojo izvolitvijo, kar bi lahko bilo zelo pomembno. Ne obžalujem te odločitve. Resnično verjamem, da institucionalna vprašanja, način, na katerega se lotevamo stvari v Evropi, zadeva poslance Parlamenta in ne referendume. Sprejemam politično odločitev (ploskanje), pri čemer sem to politično odločitev sprejel v svoji državi pred volitvami. Torej je to popolnoma demokratično.

Zdaj imamo težavo irskega glasovanja proti. Nedvomno Francoz ne more soditi tega izida ob upoštevanju predhodnih glasovanj proti Nizozemcev in Francozov. Zato bom 21. julija, prvič kot predsedujoči Svetu, šel na Irsko in prisluhnil, sodeloval v dialogu ter poskusil poiskati rešitve. Francosko predsedstvo bo predlagalo metodo in upam, da tudi rešitev v dogovoru z irsko vlado v oktobru ali decembru.

Težava je sledeča: izogibati se moramo priganjanju naših irskih prijateljev, a hkrati določiti, pod kakšnimi pogoji in s kakšno pogodbo bomo organizirali evropske volitve leta 2009. Imamo torej še nekaj časa, a ne veliko. Našim sodržavljanom dolgujemo, da se ve, na kakšni podlagi bomo organizirali evropske volitve. Podlaga bo lizbonska pogodba ali pogodba iz Nice. Ne bo prišlo do nove institucionalne konference. Ne bo prišlo do nove pogodbe. Šlo bo za lizbonsko pogodbo ali pogodbo iz Nice.

Če smem dodati, da bom popolnoma jasen, pri čemer gre za moje mnenje, zaradi česar to še ni resnica, da sem eden od tistih, ki so vedno podpirali evropsko širitev. Širitev leta 2004 je bila uspešna. Družina je ponovno združena; tega ne bi smeli obžalovati. Vendar sem eden od tistih, ki so vedno želeli, da bi bila Evropa dovolj modra, da bi pred širitvijo ustanovila nove institucije. To je bila napaka, pri čemer zanjo plačujemo še danes. Pogumneje bi bilo ustanoviti institucije pred širitvijo.

Glede tega bi bil rad popolnoma jasen. Seveda ne obžalujem širitve. Družina mora ostati skupaj. Vendar sem odločen, predsednik Pöttering, da ne smemo znova ponoviti istih napak. Če se držimo pogodbe iz Nice, je to Evropa 27 držav. Če hočemo širitev, pri čemer jo jaz osebno hočem, pred širitvijo potrebujemo nove institucije. Kdo bi si mislil, da bo Evropa s 27 državami članicami nesposobna vzpostaviti svoje institucije in da bo njena edina prednostna naloga nadaljevanje širitve? Zadeve morajo biti jasne: če hočemo širitev, in temu je tako, potrebujemo nove institucije.

(Ploskanje.)

Dodam naj, pri čemer to pravim gospodu Schulzu, da podpiram vključevanje Balkana in da so naši hrvaški prijatelji tako kot naši srbski prijatelji nedvomno Evropejci. Vendar večina držav, ki podpira širitev, ne more govoriti „nočemo lizbonske pogodbe“, hkrati pa trditi „hočemo širitev“. To je lizbonska pogodba in širitev. To ni izsiljevanje, ker se v Evropi ne ukvarjamo z izsiljevanjem. To je vprašanje doslednosti, poštenosti in logike. Kar zadeva Hrvaško, moramo torej nadaljevati pogajanja, a vsi morajo nositi svojo odgovornost. Če bo Evropa zrasla, kar mora, se mora to zgoditi z novimi institucijami.

Drugič: občasno v evropskih razpravah kdo reče „poglejte, saj ni važno, ali imamo Evropo več hitrosti“. Mogoče bomo en dan žal morali imeti Evropo več hitrosti, a to je lahko le zadnja možnost. Evropa je drago plačala za ločitev z zidom sramote. Evropa je drago plačala za diktatorstvo, ki ga je trpelo 80 milijonov Evropejcev. Dobro premislimo, preden koga pustimo za sabo.

Ko smo se pogajali o lizbonski pogodbi v Bruslju, se je Francija borila, da bi zagotovila, da bi Poljska lahko prevzela njeno mesto v lizbonski pogodbi. Kako lahko povemo 38 milijonom Poljakom, da se je veliko lažje otresti spon diktatorstva, ki jim je vladalo in ki so se ga osvobodili po zaslugi pomembnih ljudi, kot sta Lech Walesa in Janez Pavel II., kot ostati v svobodni Evropi? Ta družina ima 27 članov. Nihče ne bi smel biti zapostavljen. Vsi v evropski družini morajo biti vključeni; vsaj za to si prizadeva francosko predsedstvo.

(Ploskanje.)

Glede drugih vprašanj, pri čemer menim, da o njih lahko dosežemo soglasje, ne bi moglo biti ničesar hujše od tega, da Evropa daje vtis nepremičnosti, ker preživlja še eno institucionalno dramo. Grozno bi se bilo ujeti v to past. Zavračamo institucije, ki nas obsojajo na nepremičnost, a hkrati so Evropejci nepotrpežljivi, ker mislijo, da smo preveč nepremični.

Ne glede na institucionalno težavo, morda celo zaradi nje, je Evropa dolžna ukrepati, in sicer zdaj. To je sporočilo, za katerega si francosko predsedstvo želi, da ga pošljemo Evropejcem. Smo v procesu reševanja institucionalnih težav, pri čemer nismo obsojeni na neukrepanje. Katere so torej naše prednostne naloge?

Prva je pokazati Evropejcem, da jih Evropa lahko zaščiti. Zdaj bi rad povedal nekaj o besedi „zaščita“. Od antičnih časov so ljudje volili vlade zato, da bi jih ta vlada lahko zaščitila. Gospod predsednik, Evropa mora nuditi zaščito brez protekcionizma. Protekcionizem ne vodi nikamor. Sedanje mnenje evropskih državljanov, da je Evropa, ki je bila ustanovljena za njihovo zaščito, vir skrbi in ne zaščite, je resnični korak nazaj. Torej je odvisno od nas, da pokažemo, kako jih bo Evropa zaščitila glede konkretnih vprašanj.

Prvo vprašanje je energetski in podnebni paket. Če obstaja eno področje, na katerem naši državljani ne morejo storiti ničesar, če ukrepajo sami, je to ohranjanje ekološkega ravnovesja našega planeta. Kar zadeva onesnaževanje, CO2 in ozonski plašč, so meje med našimi državi nepomembne. Veliko je ogroženega: po srečanju strokovnjakov medvladnega foruma o podnebnih spremembah smo spoznali, da smo zadnja generacija, ki lahko prepreči katastrofo. Zadnja generacija. Če zdaj ne ukrepamo, bodo morda prihodnje generacije lahko omejile škodo, a je ne bodo mogle zaustaviti.

Vse države na svetu pravijo: „Pripravljeni smo ukrepati pod pogojem, da začnejo ostali.“ S takim razmišljanjem vnuki naših vnukov ne bodo doživeli sprejetih odločitev. Če bomo Evropejci čakali, da ukrepajo drugi, preden ukrepamo sami, bomo morda dolgo čakali. Evropo smo ustvarili, da bi naš model civilizacije popeljali v svet in branili naše vrednote.

Med temi vrednotami je gotovost, da je svet obsojen na propad, če takoj ne sprejmemo odločitve. Evropa mora postaviti zgled. Evropa mora dajati zgled. Imamo cilj: konferenco leta 2009. Ta konferenca mora upravljati in organizirati fazo po kjotskem protokolu. Evropa mora vanjo vstopiti združena ter odločena, da sprejme energetski in podnebni paket. Če tega ne storimo, ne bomo imeli spodbude, da Kitajce, Indijce, države v razvoju in Američane pripravimo do prizadevanja, o katerem smo se dogovorili. Zato je bistveno, da v okviru francoskega predsedovanja sprejmemo energetski in podnebni paket, ki ga je predložila Komisija.

(Ploskanje.)

To je zahteven paket, težaven paket, pri čemer želim nagovoriti čut za odgovornost vseh vas. Če se bo vsaka država hotela ponovno pogajati o svojih lastnih strahovih, zadevah, s katerimi ima težave, potem, gospe in gospodje, ne bomo nikoli dosegli sporazuma. Zato francosko predsedstvo prosi Evropski parlament, da ga podpre, da se bo lahko energetski in podnebni paket sprejel v naslednjih šestih mesecih. To je prednostna naloga. To ni desničarska ali levičarska prednostna naloga, to je preprosto zdrav razum. Če se bomo pogajali z vsako državo članico posebej, nimamo možnosti za uspeh.

Zdaj je seveda treba pojasniti ali prilagoditi nekaj točk. Mislim zlasti na zelo težko zadevo: tj. težave za naša podjetja, ki jim bomo upravičeno naložili pravila za ohranjanje ravnovesja planeta. Ali bi morali v Evropi postaviti osnovna pravila našim podjetjem in hkrati nadaljevati z uvozom izdelkov iz držav, ki ne upoštevajo nobenega pravila, ki jih postavljamo našim podjetjem? To ni stvar protekcionizma; to je stvar poštenosti, pravice in zavračanja naivnosti. Obstaja težava odločanja o mejnem mehanizmu. Bi morale obstajati brezplačne kvote ali mehanizmi prilagodljivosti? Ne vem, a v vsakem primeru moramo razpravljati o tem.

(Ploskanje.)

Drugo vprašanje: razumem, da so za nekatere države, pri čemer mislim zlasti na tiste, ki so se nam pridružile leta 2004, ki so na področju energije v veliki meri odvisne od fosilnih goriv, prizadevanja, ki jih zahtevamo od njih, znatna. Te države nam pravijo: „Deset let smo doživljali rast; prosimo, ne vzemite nam tega.“ Nedvomno obstaja način, da vključimo vse, pri čemer moramo s predsednikom Komisije delati na tem, da bodo vsi spoznali, da ne bodo obsojeni na recesijo, bedo, revščino in brezposelnost. Ta energetski in podnebni paket je nedvomna prednostna naloga za nas. Svet ne more čakati; Evropa mora pokazati pot.

Drugič: od 27 držav jih je zdaj 24 v schengenskem območju; z drugimi besedami, 24 držav od 27. 23, pravite? Prav, 23, kar še vedno ni slabo. To ne vključuje držav, ki niso članice Evropske unije, ampak, pri čemer imamo zato pogosto razprave, so del schengenskega območja. Kaj to pomeni? To pomeni, da smo se odločili za popolno svobodo gibanja med državami schengenskega območja.

Voditeljem političnih skupin in poslancem Parlamenta želim povedati, da smo v Franciji z Bernardom Kouchnerjem in Jean-Pierre Jouyetom sprejeli odločitev, ki ni bila lahka. Od 1. julija ni bilo več ovir, ki bi preprečevale dostop do francoskega trga dela, ker sem razglasil, da bom odpravil vse omejitve, ki so jih sprejeli moji predhodniki. Vsak delavec iz katere koli države EU lahko pride in dela v Franciji.

(Ploskanje.)

To ni bilo tako preprosto; ni bilo tako lahko. V vsakem primeru, pri čemer naj me francoski poslanci Evropskega parlamenta popravijo, če se motim, mi je bilo povedano, da bi bilo katastrofalno, če bom objavil to odločitev. Kot ponavadi smo sprejeli to odločitev, pri čemer ni prišlo do katastrofe. Nisem bil vesel spora glede zloglasnega „poljskega vodovodnega inštalaterja“, kar moji državi in pravzaprav Evropi ni prineslo dobrega imena. Evropske unije nismo zgradili zaradi tega razloga.

(Ploskanje.)

Vseeno, ali je zdaj, ko med nami ni več meja, pošteno in razumno, da se vsak posebej odločimo o lastni politiki priseljevanja ter ne upoštevamo omejitev drugih? Evropski pakt o priseljevanju in azilu je osnovni dokument za francosko predsedstvo zaradi dveh razlogov.

Prvi od teh, pri čemer naj se najprej obrnem na levo stran dvorane, je, da bi v primeru, če bi vse evropske države imele evropsko politiko priseljevanja, odstranili priseljevanje iz nacionalnih razprav, kjer ekstremisti uporabljajo revščino in strah za služenje vrednotam, ki niso naše. Edini način za odgovorno razpravo o priseljevanju je, da jo spremenimo v evropsko politiko. Nič več strankarskih prikritih motivov, ki države z različnimi občutljivimi vprašanji silijo v skupno delo.

Kar predlaga Brice Hortefeux, pri čemer so to odobrili vsi ministri ter bi se o tem moralo razpravljati v odboru stalnih predstavnikov in Evropskem svetu, se mi zdi prednostna naloga. Pokazalo bo, da Evropa noče biti trdnjava, da Evropa ne zavrača vstopa ljudi, da Evropa potrebuje delavce migrante, a Evropa ne more sprejeti vsakega, ki bi rad prišel v Evropo.

Naj dodam, da glede političnega azila ni logično, da posameznik pošlje 27 prošenj v 27 demokratičnih držav, pri čemer ne dobi vsakič enakega odgovora na isto težavo. Naj dodam, da bomo za razvoj Afrike močnejši, če delamo skupaj; to je druga prednostna naloga francoskega predsedstva.

Tretja prednostna naloga: hočemo nadaljevati koncept, o katerem se je pogosto govorilo v Evropi, a zdaj počasi napreduje, to je evropska obramba. Dobro se zavedam, da obstaja veliko nestrinjanja glede tega vprašanja, a naj vam povem, kaj menim. Kako mislite, da lahko Evropa postane politična sila in izraža svoje mnenje, če se ne more braniti ter uporabiti sredstev za podporo svoje politike?

Oglejte si na primer Kosovo, ki je zame uspešna zgodba Evropske unije. To je evropska težava, ki jo morajo rešiti Evropejci. Kako lahko Evropejci nadaljujejo s tem, če ne dobijo vojaških in človeških sredstev, s katerimi bi podprli odločitve, ki smo jih sprejeli skupaj? Kako mislite, da lahko Evropa postane najuspešnejše gospodarsko območje na svetu, če se ne more braniti?

Da, imamo Nato. Nihče ne pomisli na to, še najmanj jaz, da bi oporekal uporabnosti Nata. Ne gre za izbiro med evropsko obrambno politiko ali Natom, ampak za imeti Nato – zavezništvo z Američani – in avtonomno evropsko varnostno politiko. Oboje skupaj in ne eno namesto drugega. Naj dodam, da Evropa ne more še naprej zagotavljati svoje varnosti na osnovi prispevkov le štirih ali petih držav, pri čemer se ostale države zanašajo le na prizadevanja teh štirih ali petih držav. Države članice ne morejo še naprej ločeno sestavljati lastnih zrakoplovov in imeti oboroževalnih industrij, ki tekmujejo druga z drugo do točke propada in so navsezadnje oslabljene preprosto zato, ker niso dovolj močne, da bi imele evropsko obrambno politiko.

Četrta prednostna naloga: izredno težavno vprašanje skupne kmetijske politike. Zdaj prihajam do svoje sklepne ugotovitve, ki je povezana s tem. Ravno zato, ker je težko, moramo govoriti o tem. Popolnoma se zavedam, da so med nami kmetijske države, ki bojevito branijo delo svojih kmetov, in hkrati države, ki mislijo, da je ta politika predraga.

Gospe in gospodje, nagovarjam vaš zdrav razum. Leta 2050 bo svet imel 9 milijard prebivalcev. Že zdaj 800 milijonov ljudi umira zaradi stradanja. Vsakih 30 sekund zaradi izstradanosti umre otrok. Ali je razumno prositi Evropo, naj zmanjša svojo kmetijsko proizvodnjo v času, ko svet tako zelo potrebuje živila? Mislim, da to ni razumno. Ne gre za francosko kmetijstvo; gre za zdrav razum.

(Ploskanje.)

Naj dodam še nekaj: ne glede na to, ali je vaša država kmetijska, varnost oskrbe s hrano zadeva vse. Ali je razumno upravičeno nalagati pravila o sledljivosti in varnosti našim rejcem in kmetom ter še naprej v Evropo uvažati meso iz drugih držav, ki ne upoštevajo pravil, ki jih nalagamo našim kmetom?

(Ploskanje.)

Tretja točka: cene kmetijskih proizvodov še nikoli niso bile tako visoke. Prav zdaj je pravi čas za govor o cenah, subvencijah in prednostni nalogi Skupnosti. Mislim tudi, da se bomo s sistematskim pregledom skupne kmetijske politike in finančno arbitražo lahko strinjali o nekaterih konceptih, kot sta zadostnost hrane ter varnost oskrbe s hrano za Evropo.

Gospe in gospodje, obstaja veliko drugih tem: socialna razsežnost je na primer pomembno vprašanje. Poudariti želim naslednje. Včasih vidim nekakšno protislovje: včasih obstaja odločno stališče, da se Evropa ne bi smela vmešavati v vse in da bi morala posredovati le na področjih, ki jo zadevajo. Vendar se prav tisti, ki Evropo obtožujejo, da se vtika v vse, prvi oglasijo, ko ne govorimo o socialni razsežnosti. Do zdaj so države članice vedno hotele, da je socialna politika predvsem v pristojnosti držav, ker so pokojnine in zdravstvena oskrba pretežno nacionalna vprašanja.

Gospe in gospodje, obstajajo številne socialne direktive, pri čemer je predsednik Barroso dobro ravnal, da jih je uvrstil na program. Mislim na tiste o svetih delavcev, začasnem delu in številnih osnovnih pravilih, ki jih je treba naložiti vsem v Evropi. Za francosko predsedstvo bo to prednostna naloga.

Tudi druge zadeve bi bilo treba uvrstiti na program francoskega predsedstva, čeprav niso v pristojnosti Evrope. Naj navedem primer nečesa, kar vpliva na vse nas: Alzheimerjeva bolezen. (Gospod Cohn-Bendit je podal pripombo brez mikrofona: „ne še“). Gospod Cohn-Bendit, nikoli ne bi pomislil na to, da bi nekoga tako mladega, kot ste vi, že prizadela ta bolezen, ki, čeprav ne vpliva na vas, vpliva na milijone Evropejcev. Ti milijoni Evropejcev mi pomenijo prav toliko kot vaše zdravje.

(Ploskanje.)

Seveda subsidiarnost pomeni, da to ni v pristojnosti Evrope. Vseeno želim, da francosko predsedstvo organizira srečanje vseh specialistov iz vseh evropskih držav, da lahko delimo najboljšo prakso, da lahko naši raziskovalci združijo svoje znanje, da bi izvedeli več o tej bolezni in skupaj poiskali rešitev. Le predstavljajte si, kaj bi Evropejci potem rekli o Evropi: to je način, da se ozdravijo te grozne bolezni. Kar sem povedal o Alzheimerjevi bolezni, bi lahko veljalo za raka, ki razdira družine. Ni razloga, da bi vsi sami iskali rešitve za raka, če bi skupaj imeli več sredstev in bili močnejši.

(Ploskanje.)

Končno, glede kulture in športa naj povem, da je velika napaka, da ne govorimo o vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje Evropejcev. Obstaja evropska kulturna izjema. Kultura mora postati del vsakdanje razprave v Evropi. Svetu se ni treba ukloniti enemu jeziku in eni kulturi. Seveda moramo razpravljati o vprašanju DDV-ja, ki velja za videe in zgoščenke, kot je vprašanje DDV-ja, ki velja za knjige in glede katerega ste se že sporazumeli.

Glede športa, ki presega politične ločnice, naj povem le, da si želim, da bi v Evropi obstajala športna izjema tako kot kulturna izjema. Zavzemam se za svobodo gibanja posameznikov in blaga, a ne sprejemam ideje, da bi morali naši nogometni klubi plačevati, pri čemer se spodkopava naložba, ki jo veliko klubov opravi za najstnike, ki morajo ostati s klubom zaradi treningov. Športno izjemo, kar pomeni, da šport ni zavezan tržnemu gospodarstvu, bi morali podpirati vsi poslanci Evropskega parlamenta.

(Ploskanje.)

Na koncu, gospe in gospodje, bi rad končal, pri čemer se opravičujem, ker sem bil nedvomno predolg, z zadnjo pripombo. Vem, kje bom podal to pripombo: kjer utripa srce evropske demokracije. Evropa je veliko pretrpela. Trpela je predvsem zaradi strahopetnosti nekaterih od nas, ki so z velikim veseljem pustili Evropi plačati za odgovornosti, ki so pravzaprav pripadale političnim voditeljem, pri čemer v javnosti niso hoteli sprejeti izbir, ki jih niso hoteli braniti v Bruslju.

(Ploskanje.)

To je strahopetnost. To sporočam predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Komisije: predsedstvo bo tesno sodelovalo z vami. Če se katera država članica ne strinja, naj spregovori. Kot sem dejal poljskemu predsedniku, se je sam pogajal o lizbonski pogodbi, dal je svojo besedo, pri čemer je treba besedo nekoga spoštovati. To ni vprašanje politike, ampak morale.

(Ploskanje.)

Vendar je Evropa trpela še zaradi nečesa drugega. Evropa je trpela zaradi pomanjkanja razprav. Končati želim s tem, ker je to zelo pomembno zame. Naše institucije so neodvisne, pri čemer neodvisnost ne pomeni brezbrižnosti. Če mi, politični voditelji, nimamo poguma za razpravo, kdo ga bo imel? Da bi razpravljali o čem? Kakšna je pravilna gospodarska strategija? Kakšna je pravilna denarna strategija? Kakšna je pravilna strategija menjalnega tečaja? Kakšna je pravilna strategija obrestne mere? Seveda so vsi upravičeni do svojega mnenja, pri čemer to govorim zlasti našim nemškim prijateljem. Vendar nihče nima pravice preprečevati razprave, konstruktivne razprave.

Seveda vsi hočejo sporazum, kot je trgovinski sporazum, ki je v postopku pogajanj. Vendar nikogar ne sme biti strah reči, da Evropa ne sme biti naivna. Razpravljati moramo o prednostih proste trgovine, pri čemer moramo državam v razvoju povedati tudi, da ne morejo zahtevati enakih pravic, če ne sprejmejo enakih obveznosti. Ne sme nas biti strah imeti evropske razprave. Sodelovati moramo v dostojni evropski razpravi, pri čemer nas ne sme biti strah braniti svojih prepričanj.

Ne dvomimo v neodvisnost Evropske centralne banke, če vprašamo, ali je razumno dvigniti obrestno mero na 4,25 %, če obrestna mera Združenih držav znaša 2 %. Imamo razpravo. Miroljubno razpravo, v kateri nihče nima monopola nad resnico. Jaz ga nedvomno nimam, prav tako strokovnjaki, ki morajo prikazati učinkovitost svojih odločitev.

V tem duhu, gospe in gospodje, nameravam skupaj s francoskimi ministri nositi to odgovornost. Vem, da je to težko. Vem, da predsedujoči Svetu ne brani interesov svoje države, ampak interese Unije. Vem, gospod predsednik, predsedniki, da moramo delovati kot ekipa za interese Evrope 27 držav, pri čemer upam, da bodo v roku šestih mesecev vsi lahko rekli: „Evropa je napredovala zaradi vašega sodelovanja in podpore.“

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod predsedujoči Evropskemu svetu, hvala za vaš govor. Med vašim predsedovanjem vam želimo nadaljnjega poguma, odločnosti in zlasti uspeha, ker če ste uspešni vi, potem je uspešna tudi Evropska unija ter z njo Evropski parlament. Lahko ste prepričani, da vam stoji ob strani Evropski parlament pri odločnem prispevanju k dobri prihodnosti za Evropsko unijo. Evropski parlament vas bo v zvezi s tem podprl.

Poleg tega želim pozdraviti ministre, ki so danes tukaj z vami: gospoda Bernarda Kouchnerja, gospoda Brica Hortefeuxa, nekdanjega kolega poslanca in zlasti vašega ministra za evropske zadeve gospoda Jean-Pierra Jouyeta, ki je pogosto prisoten v Parlamentu. Vse lepo pozdravljam v Evropskem parlamentu.

(Ploskanje.)

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, veseli me, da sem lahko danes ob predstavitvi šestmesečnega francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije z vami v Parlamentu. Menim, da bo to predsedstvo polno zagona in odločnosti ter bo zagotovilo konkretne rezultate, za katere si vsi prizadevamo. Gospod predsedujoči Svetu, želeli ste, da se Francija vrne v Evropo in to je nedvomno odlična novica za vse nas.

Evropski državljani in Evropski parlament, ki so danes zbrani tukaj, pričakujejo od francoskega predsedstva veliko stvari. Kot sem povedal med našim srečanjem v Parizu 1. julija, bo Komisija v celoti podprla francosko predsedstvo, da se zagotovi uspeh Evropske unije med temi šestimi meseci. Izzivov nam ne bo primanjkovalo.

Globalizacija ne bo izginila in mednarodna konkurenca postaja vedno bolj ostra. Svet se sooča z novimi izzivi, kot so pomanjkanje fosilnih goriv in podnebne spremembe. Zdaj moramo ukrepati in poiskati skupne rešitve za te izzive. Vsi ti dejavniki pomenijo, da mora Evropa reformirati svoja gospodarstva, da bo bolj konkurenčna, posodobiti svoje socialne modele in vlagati v izobraževanje, raziskave ter inovacije. Evropa ima v rokavu številne ase, zlasti kot ena od vodilnih svetovnih trgovskih sil. Vendar mora zbrati pogum za prilagajanje. Če želimo ponuditi varstvo, se moramo prilagoditi. To je ključno.

Ne zdi se smiselno zanikati, da se Evropa sooča s težavnim obdobjem: irski glas „proti,“ svetovne gospodarske razmere, naraščajoče cene nafte, blaga in hrane ter pritiski inflacije, ki najbolj ogrožajo kupno moč. Prav tako je inflacija največji nasprotnik socialne pravičnosti, ker močna inflacija najbolj ogroža tiste z nizkimi dohodki ali pokojninami. Vsi ti dejavniki negativno vplivajo na naša gospodarstva ter silijo naše politike na evropski in tudi nacionalni ravni k sprejemanju težkih odločitev. S temi dejstvi se moramo soočiti ter jih obravnavati realno in odločno.

Ravnokar smo se vrnili z vrha G8 na Japonskem, na katerem sem jasno ugotovil, da so vpliv Evropske unije in tudi pričakovanja ter spoštovanje, ki ga zbuja v svetu v ostrem nasprotju s pesimizmom, ki se pogosto izraža v EU. Zdaj vam lahko povem, da Evropsko unijo izven Evrope bolj kot kadar koli obravnavajo kot pozitivno in odločilno udeleženko, ki ima velik vpliv v svetu.

Omenil bom dve osrednji temi vrha G8: podnebne spremembe in razvoj – dve vprašanji, v zvezi s katerima je prevzela Evropa pobudo na svetovni ravni. Združene države so se nam zdaj pridružile v boju proti podnebnim razmeram, pri čemer se večinoma strinjajo z našimi stališči. Spomnim se, da smo lani v Heiligendammu, pri čemer je bil tam tudi gospod predsednik Sarkozy, le s težavo prepričali Američane in Ruse, da so sprejeli načela obveznih ciljev za leto 2050. Zdaj smo dosegli tole. To smo lahko storili zaradi naše vloge evropske voditeljice; kot predsednik evropske institucije sem na to ponosen. To je uspeh, ki ga je ponovno omogočila evropska enotnost.

Drugi primer je razvoj in zlasti naraščajoče cene hrane, ki ogrožajo vse razvojne cilje tisočletja. Zaradi sklepov, doseženih v Evropskem Svetu prejšnji mesec, smo lahko delovali kot katalizator na tem področju, pri čemer je Evropski svet, citiram, podprl „namero Komisije, da pripravi predlog novega instrumenta za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.“

Evropska komisija bo sprejela ta predlog naslednji teden. Zanašam se na popolno podporo obeh vej proračunskega organa, da lahko hitro zagotovi Evropa v sodelovanju s pristojnimi večstranskimi organizacijami potrebno pomoč za kmete, zlasti tiste v Afriki. Ta podpora je ključna za zagotovitev „zelene revolucije,“ ki jo potrebuje Afrika za svojo stabilnost in blaginjo, kar je tudi v neposrednem interesu Evrope, kot se zavedate. Kot je zahteval Evropski svet, bo naš predlog ostal v okviru sedanje finančne perspektive. Naš pristop je sestavljen iz dodelitve prihrankov, ki jih Evropi omogoča višanje mednarodnih cen kot del njene kmetijske podporne politike tistim, ki jih najbolj ogrožajo ta povišanja. V vsem svetu imamo nujne in katastrofalne razmere. Če bi lahko slišali predsednika Svetovne banke in nekatere voditelje afriških držav ter ostalih držav, ki so predstavljane v razširjenih srečanjih, ko so govorili o lakoti in stradanju, ki zdaj resno ogrožata številne ljudi v svetu, potem bi razumeli, v kakšni meri je nujna ter nepogrešljiva evropska pomoč.

(Ploskanje.)

Zato menim, da smo lahko ponovno dober primer solidarnosti med evropskimi in afriškimi kmeti, pri čemer morata delovati združeno skupna kmetijska politika ter razvojna politika, ker je, kot je ravnokar omenil gospod predsednik Sarkozy, varnost oskrbe s hrano svetovno vprašanje in ga moramo rešiti skupaj. Ne posamezno, ampak skupaj.

Zato je res, da obstaja določena mera zaskrbljenosti, vendar je prav tako res, da ima Evropska unija bolj kot kadar koli prej ključno vlogo pri reševanju teh vprašanj. Namesto da se utapljamo v „krizofiliji,“ kot jo včasih sam imenujem, pri čemer se v Evropi govori tudi o pojavu propadanja sistema, raje poudarimo vrednost konkretnih in pozitivnih ukrepov EU. V vsakem primeru je to najboljši način reševanja mednarodnih vprašanj, ki jih je spodbudila Irska, ko ni ratificirala lizbonske pogodbe. To moramo obravnavati, ker bi nam lizbonska pogodba omogočila učinkovitejše delovanje, ki bi bilo bolj demokratično, čeprav tega ne smemo uporabiti kot izgovor za neuspešno odzivanje na potrebe naših državljanov.

Evropski državljani od nas pričakujejo odgovore. Najboljši odziv, ki jim ga lahko zagotovimo, je odkrit pogovor z njimi, pri čemer jim moramo pokazati, da imamo političen pogum. Francosko predsedstvo to lahko zagotovi.

Ker je Evropa na preizkušnji, moramo zagotoviti dokaze, da Evropa deluje. Osredotočiti se moramo na politike, ki bodo približale Evropo njenim državljanom in spremenile njihova vsakdanja življenja. Bolj kot kadar koli prej načrtujemo Evropo, ki temelji na rezultatih.

V to osebno verjamem. Prednostne naloge vašega predsedstva bodo omogočile Evropi, da se sooči z glavnimi izzivi, medtem ko se pripravlja na vprašanja prihodnosti.

Podpiram prednost, ki jo francosko predsedstvo namenja uvedbi celostne energetske politike in politike o podnebnih spremembah. Gospod predsedujoči Svetu, kot ste povedali, je to prednostna naloga vašega predsedstva, pri čemer se zavedamo, kako odločni ste do konca leta skleniti ta strateški sporazum, ki bi zagotovil dober položaj EU za začetek pogajanj v Københavnu čez eno leto. Komisija vas bo v celoti podprla, da lahko dosežemo ambiciozen in uravnotežen sporazum z Evropskim parlamentom ter državami članicami. To je postala tudi prednostna naloga moje institucije, pri čemer se želim ponovno zahvaliti gospodu predsedujočemu Svetu za njegovo neumorno podporo energetsko-podnebnemu svežnju, ki ga je predložila Evropska komisija.

Prav tako se moramo usmeriti k politiki nadziranega priseljevanja v Evropi. Najprej moramo obravnavati priseljevanje v določenih ključnih gospodarskih sektorjih, ki ga starajoča se Evropa potrebuje, pri čemer mora tako priseljevanje spremljati ustrezno vključevanje, da bomo lahko ponosni na našo humanistično Evropo vključevanja, ki jo ponujamo vsem tistim, ki si resnično želijo zaposlitve tukaj. Sprejetje „modre karte“ v okviru francoskega predsedstva bi pomenilo pomemben napredek v zvezi s tem.

Vendar moramo rešiti tudi vprašanje nezakonitega priseljevanja in izkoriščanja, ki je pogosto posledica slednjega, zlasti s spodbujanjem predloga za kaznovanje tistih, ki zaposlujejo nezakonite delavce. V zvezi s tem si moramo učinkovito prizadevati, pri čemer ne smemo ogroziti revnih delavcev, ki si želijo le zaposlitve v Evropi, ampak kaznovati tiste, ki jih želijo izkoristiti. Ta praksa je sramota za Evropo. Jasno poudarjam: pri obravnavanju vprašanja priseljevanja moramo ostati realni.

Gospe in gospodje, trdno sem prepričan, da je naša nezmožnost resno in odgovorno obravnavati to vprašanje ena od največjih groženj Evropi. Vprašanja priseljevanja ne bomo rešili s tem, da bomo na vseh področjih neobvezujoči. To bi omogočilo najugodnejše razmere za ekstremistične sile, za ksenofobične sile. V zvezi z nezakonitim priseljevanjem moramo biti strogi in hkrati pokazati, da smo radodarni ter enotni glede priseljevanja skupnosti priseljencev, ki želijo prispevati k rasti in razvoju Evrope. Menim, da moramo biti glede tega jasni; do kaznivih dejanj moramo biti strogi, medtem ko še naprej spoštujemo človekove pravice, ki so zaščitni znak evropske civilizacije in naših načrtov za evropsko vključevanje.

Običajno so to občutljiva vprašanja, ki lahko spodbudijo polemike in napačno razumevanje. Zato je želela predložiti Komisija uravnotežen predlog in opredelila 10 ključnih načel, da lahko skupaj dosežemo napredek. Veseli me, da francosko predsedstvo in francoska ministra za pravosodje in notranje zadeve med neuradnim srečanjem v Cannesu ta teden podpirajo ta celosten pristop.

Gospe in gospodje, izpostaviti želim, da ni smiselno nadaljevati v Evropi, na schengenskem območju, na katerem je svoboda gibanja dejstvo, z 27 različnimi politikami priseljevanja. Potrebujemo evropsko politiko priseljevanja.

Prav tako pripravljamo našo socialno agendo. Brez prave socialne investicije, ki bo preprečila tveganja za revščino, izključenost in marginalizacijo ne moremo zagotoviti dinamičnega ter konkurenčnega gospodarskega modela. Francija se je pred nekaj dnevi odločila, da je treba novo socialno agendo Evropske komisije obravnavati prednostno. S tem se strinjam. Da bi Evropejce pripravili na prihodnost, jim moramo ponuditi priložnosti, dostop do kakovostnih storitev, izobraževanje, zdravstveno varstvo in stalno solidarnost. V Evropi ne smemo nikogar pustiti ob strani. Evropa zagotavlja priložnosti in solidarnost.

Gospe in gospodje, v naslednjih šestih mesecih bomo začeli s številnimi projekti. Zdaj jih ne morem vseh opisati, vendar želim na kratko izpostaviti dva, in sicer moram pohvaliti projekta za evropsko obrambo in Unijo za Sredozemlje, ki bosta predstavljena naslednjo nedeljo v Parizu. To sta dve priložnosti za Evropo, da potrdi svojo vlogo v svetu. V zvezi s tem smo odgovorni, da se ta ambicija prenese v dejanske ukrepe.

Francoskemu predsedstvu Sveta želim veliko uspeha, pri čemer zagotavljam popolno podporo Komisije v naslednjih šestih mesecih, ki bodo zagotovo razburljivi.

Prva naloga politika je, da se sooči z izzivi in podvoji svoje prizadevanje, da je to soočanje lahko uspešno.

Skupaj lahko dosežemo veliko. Pri tem se zahvaljujem najvišji ravni francoske vlade, ki si je v zadnjih mesecih prizadevala za tesno sodelovanje z evropskimi institucijami. Institucije, predsedstvo in države članice morajo sodelovati. To je bistveno za skupen uspeh, ki ga dolgujemo državljanom Evrope, pri čemer se želim zahvaliti danes ponovno izraženi zavezi gospoda predsedujočega Svetu, da lahko Svet, Parlament in Komisija poiščejo dejanske rešitve na dejanska vprašanja, s katerimi se vsak dan soočajo naši državljani.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, Francija se je odločila, da bo njeno predsedovanje sinonim za politično zavezanost.

Za premagovanje težav, s katerimi se sooča evropsko vključevanje, potrebujemo politično zavezanost. Najtežavnejšo od teh predstavlja zagotovo irski glas „proti,“ o katerem smo razpravljali danes zjutraj. Vključiti moramo naše državljane v Evropi. Dvomi se pojavljajo iz številnih razlogov, vključno zaradi strahov, povezanih z globalizacijo, naraščajočih cen ter sprememb v tradicionalnih družinskih in socialnih vrednotah.

Če ne moremo prepričati vseh, da se lahko učinkovito pogajamo o velikih vprašanjih, kot so varnost, podnebne spremembe, energija in priseljevanje le na evropski ravni ter v zvezi z velikimi svetovnimi regijami, pri čemer mora biti Evropa dovolj močna, da lahko prepriča Združene države, Indijo, Kitajsko ter Brazilijo, potem si ne moremo zamisliti mirne prihodnosti.

Prav tako bo potrebovalo francosko predsedstvo politično zavezanost, da prepriča svoje partnerice, da nam bo lizbonska pogodba omogočila učinkovitejše in bolj demokratično odločanje glede vseh skupnih vprašanj. Tisti člani moje skupine, ki pripadajo Evropski ljudski stranki želijo, da vsi poslanci, ki še niso ratificirali lizbonske pogodbe, to storijo v času francoskega predsedstva. Po obdobju razmišljanja in z vsem spoštovanjem pričakujemo, kot smo pričakovali v zvezi s Francijo in Nizozemsko, da bo Irska svojim 26 partnericam ponudila rešitev za ta brezizhodni položaj. Vsako državo članico pozivamo, da ne deluje prevzetno, ampak odgovorno. Naša skupina si želi konca te institucionalne razprave, pri čemer smo prepričani, da si bo francosko predsedstvo za to prizadevalo.

Gospodje predsedniki, gospe in gospodje, medtem ko si prizadevamo za boljše orodje za sprejemanje odločitev, se naše težave kopičijo. Pri tem se izgublja energija, ki bi jo lahko bolje uporabili za ustvarjanje delovnih mest, varovanje naših interesov in spodbujanje našega modela ter Evrope na splošno. Kot sem povedal, bomo zagotovo potrebovali politično zavezanost. Prav tako se moramo prepričati, da smo zavezani obravnavanju prednostnih nalog, ki jih je ravnokar razkril gospod predsedujoči Svetu. Nujno moramo ukrepati v zvezi z reševanjem vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami, energijo, priseljevanjem, varno oskrbo s hrano in obrambo.

Glede podnebnih sprememb in energije so možnosti jasne: naše države članice so lahko prepričane, da morajo napredovati in dajati zgled pred vrhom v Københavnu, pri čemer moramo pred decembrom sprejeti jasne sklepe, da se zagotovi vzajemnost naših mednarodnih partneric, ali pa so se države članice odločile, da kljub vedno slabšim podnebnim razmeram ter naši odvisnosti od energije ni potrebe za nujne ukrepe. Ni mi treba poudariti, katero možnost podpira moja politična skupina.

Tudi v zvezi s priseljevanjem si želimo konec tej hinavščini. Medtem ko so številne države v svetu že sprejele politiko priseljevanja s precej zadovoljivimi rezultati, večino naših držav s to odločitvijo še vedno odlaša. Čas je za razpravo in sklep o tej temi, ki mora biti pozitiven, human in odgovoren. Osnutek Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, o katerem bomo razpravljali oktobra, je korak v pravo smer, pri čemer čestitam ministrom EU za njihov odziv ta teden na osnutek, ki ga je pripravil gospod Brice Hortefeux. Gospod Hortefeux, imate našo podporo.

Končno želim omeniti dve temi, ki sta mi zelo blizu in sta ključni za prihodnost ter našo neodvisnost: varnost oskrbe s hrano in obramba. Želim si, da bi bolj mislili na najbolj prikrajšane ljudi, tako v svetu in tudi v naših državah, za katere predstavljajo naraščajoče cene hrane resničen problem. Evropa in francosko predsedstvo si morata prizadevati in jim pomagati v tem težkem obdobju.

V smislu obrambe želim izpostaviti vprašanje: kako je lahko verodostojna Evropa brez obrambe, ki bi bila vredna tega imena? Potrebujemo obrambo, ki bo zagotavljala mir v Evropi in pomagala najbolj prikrajšanim ljudem v svetu. Naša skupina podpira zavezo francoskega predsedstva, da moramo voditi s pogumnimi predlogi svojim partnericam na teh dveh strateških področjih.

Gospe in gospodje, evropsko vključevanje je predvsem zadeva politike. Če bomo dovolj pogumni, da bomo sprejemali jasne politične odločitve, potem ne dvomim, da bodo naši državljani ponovno vzljubili Evropo. V celoti sem prepričan, da nas bo v zvezi s tem spodbujalo novo predsedstvo, pri čemer imamo lahko od pridobitve zaupanja naših državljanov pred evropskimi volitvami 2009 le koristi.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z nekaterimi vidiki stališč gospoda Sarkozyja se strinjamo, zato želim najprej obravnavati nekatere od teh vidikov. Veseli me, da ste se srečno in varno vrnili z Japonske. Zdaj smo ponovno slišali o novih zavezah glede podnebnih sprememb, zato je čas, da se v zvezi s tem dosežejo rezultati.

Pravilno menite, da je treba obravnavati podnebni paket prednostno: s tem se strinja tudi moja skupina. Prav imate tudi glede izjave, da posamezne države članice tega ne morejo doseči same – tudi Nemci in Francozi ne s samostojnim sklepanjem sporazumov v Straubingu. Del tega je tudi 25 ostalih držav, predvsem pa je Evropski parlament tisti, ki sprejme končno odločitev. Odločili se bomo skupaj z vami, vendar ne smete ob strani spodbujati pobud – tudi z gospo Angelo Merkel ne, čeprav se vam to zdi mogoče dobra zamisel.

Ker ste omenili šport, sem si danes zjutraj ogledal francoske časopise, ker me je zanimalo, kaj bodo danes napisali o obisku gospoda Sarkozyja v Evropskem parlamentu. Ničesar. Veliko pišejo o kolesarski tekmi Tour de France, pri čemer je rumena majica, majica zmagovalca, zaenkrat v rokah Nemca.

(Vpadanje govorniku v besedo.)

Gospod predsedujoči Svetu, pozorno sem prisluhnil vašemu govoru, pri čemer ste omenili tudi podnebne spremembe in zlasti lizbonsko pogodbo. Če želimo zagotoviti napredek, potem potrebujemo instrumente, vendar nas to spravlja v zadrego. Državljani si želijo, da bi bili učinkovitejši, preglednejši, bolj demokratični, prav tako si želijo, da bi bili nacionalni parlamenti bolj demokratični ter bi imeli večji vpliv. Vse to je prav, vendar nam je odvzet vsakič, ko želimo zagotoviti želeni napredek, potreben instrument, tj. revidirana pogodba.

Prav imate: to pomeni, da potrebujemo nov pristop, nov začetek. Moramo si prizadevati, da bo ta pogodba začela veljati. Čudovito je, da greste na Irsko in boste tam sodelovali z Irci. Svetujem vam, da tokrat gospoda Bernarda Kouchnerja pustite v Parizu. Zdi se mi, da nam njegovo prispevanje v preteklosti ni pomagalo prepričati Ircev.

(Ploskanje, vpadanje govorniku v besedo.)

Vendar govorim o zadevi, o kateri je naše mnenje popolnoma v nasprotju z vašim. Govorili ste o štirih prednostnih nalogah vašega predsedstva, pri čemer sem sam čakal še na omembo pete prednostne naloge. Nato ste omenili nekatere zadeve, za katere ste poudarili, da so pomembne – ne kot prednostne naloge, ampak kot ostale zadeve. Te „ostale zadeve“ vključujejo socialno Evropo, za katero ste povedali, da je to zadeva nacionalnih držav. Menim, da je to resna napaka.

(Ploskanje.)

Povedati vam želim, da od francoskega predsedstva pričakujemo drugačen pristop. Socialna Evropa ne pomeni, da želimo oblikovati evropski urad za socialno varnost ali uvesti evropske družinske dodatke. Socialna Evropa pomeni nekaj povsem drugega: že dolgo časa ljudje upravičeno verjamejo, da lahko omogoči Evropa gospodarski napredek. 50 let smo si prizadevali, da pomeni gospodarski napredek v Evropi več rasti in več delovnih mest ter vedno zagotavlja več socialne varnosti.

Vedno več ljudi zdaj meni, da velja ravno nasprotno, tj. da koristi gospodarski napredek Evrope nekaterim velikim konglomeratom, določenim zavarovalniškim družbam, tveganim skladom ter velikim podjetjem, ne pa ljudem. Naloga Evropske unije je, da obnovi mnenje, da rast v Evropi, tj. gospodarski napredek te celine, ne koristi bankam in velikim konglomeratom, ampak vsakemu posameznemu državljanu. Poleg tega, če morajo to zagotoviti nacionalne države, potem ste odgovorni kot predsedujoči Evropskemu svetu, da sporočite vašim kolegom voditeljem držav ali vlad, da morajo v svojih nacionalnih državah zagotoviti osrednjo vlogo socialne pravičnosti in ne radikalizma prostega trga.

(Ploskanje.)

Dodati želim, da Sodišče Evropskih skupnosti vsak dan izreka sodbe, pri čemer lahko njegove sodbe spremenijo raven socialnega varstva v posameznih državah članicah, tudi če nimajo države članice instrumentov, s katerimi bi lahko temu nasprotovale. Gospod predsedujoči Svetu, prav zaradi tega potrebujemo socialno Evropo in zato pričakujem, da boste do decembra spremenili svoje mnenje v zvezi s tem. V nasprotnem primeru vas skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu ne bo mogla podpreti.

Gospod predsedujoči Svetu, strahovi glede socialne izključenosti povzročajo nevarne okoliščine, pri čemer je ena od teh okoliščin, da vlade v obrambi menijo, da lahko s preganjanjem manjšin ljudi odvrnejo od razmišljanja o socialni izključenosti. Take razmere imamo zdaj v eni od držav članic Evropske unije. Ni mi znano, kakšen odstotek italijanskega prebivalstva predstavljajo romski otroci, vendar pomeni resno kršitev evropskih temeljnih pravic, da se te otroke registrira v evidenco policije ter se jim odvzame prstne odtise, pri čemer naj bi se jim s tem zagotovila socialna varnost.

Vaša država Francija je dala evropski skupnosti narodov njeno prvo Listino o temeljnih pravicah. Vaša država je prispevala tudi prvo deklaracijo o človekovih pravicah. Kot predsednik te republike ste del tradicije vaše države. Ponovno vas pozivam, da prek svoje vloge predsedujočega Evropskemu svetu vplivate na vlado gospoda Silvia Berlusconija ter ji sporočite, da je Evropa skupnost, ki temelji na pravni državi in ne na skupnosti kapric.

(Glasno ploskanje.)

Evropska unija se sooča s številnimi velikimi izzivi, vendar se bodo ljudje, če ne zagotovimo socialne varnosti v Evropi, odvrnili od take Evrope, pri čemer takrat lizbonska pogodba ne bo uporabna; propadel bo celoten projekt. Zato potrebujemo pogum. Zavedam se, da ste pogumen človek. Podpiramo vaše prednostne naloge; zdaj podprite naše – socialno Evropo in podnebne spremembe, institucionalno reformo ter človekove pravice. Tako bo vaše predsedstvo uspešno.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, gospodu predsedujočemu Svetu želim povedati, da je irsko glasovanje proti Pogodbi otežilo njegovo prepričljivo pripravljeno predsedstvo. Prav tako je okrepilo razloge za praktično Evropo, ki rešuje vprašanja.

Energetski in podnebni paket postajata vedno bolj nujna. Omejitev DDV je kratkoročna rešitev: Evropa se mora rešiti svoje odvisnosti od nafte in plina. Potrebujemo več naložb v obnovljive vire energije: male in lokalizirane, da se zmanjšajo računi gospodinjstev ter velike, kot je uporaba Unije za Sredozemlje pri naložbah v proizvajanje visokonapetostne sončne toplotne energije v Afriki.

V torek je odobrila G8, ki je vir skoraj dveh tretjin svetovnega CO2, 50 % cilj za zmanjšanje emisij. Vendar rastoča gospodarstva pravilno poudarjajo, da bi moral biti cilj višji, mogoče 80 %, za vmesne cilje.

Za stabilizacijo cen hrane potrebujemo dobre zamisli, kot so nedavne reforme skupne kmetijske politike gospe komisarke Fischer Boel in ne protekcionizma v kakršni koli prikriti obliki. Resnica je, da so zaskrbljeni ljudje bolj glede cene goriva in računa za kruh ter ne toliko glede velikih ciljev naše Unije. Danes ne sme nihče reči „Qu’ils mangent de la brioche“ („če nimajo kruha naj jedo potico“).

Gospod predsedujoči Svetu pravilno izpostavlja priseljevanje. Vendar bomo rešili vprašanje priseljevanja šele takrat, ko bomo rešili vprašanje obupa, zaradi katerega številni ljudje tvegajo zelo veliko, da lahko pridejo sem. Zagotoviti bi morali poti za zakonito priseljevanje, odpraviti tihotapljenje ljudi in izboljšati našo kmetijsko politiko, da bo spodbudila rast v matičnih državah. Mogoče je preveč optimistično pozvati francosko predsedstvo, da liberalizira trge. Vendar moramo za varnost znotraj naših meja zagotoviti upanje izven naših meja.

Obstaja še en način, na katerega lahko francosko predsedstvo naredi nekaj novega. Francija nam je dala človekove pravice. Zdaj mora voditi Francija njihovo obrambo. Doma z nadaljnjim spodbujanjem protidiskriminacijske direktive. V tujini: z zagotavljanjem miru na Balkanu v prihodnosti Evropske unije; z uporabo Unije za Sredozemlje za izboljšanje položaja človekovih pravic v Severni Afriki; s poenotenjem naših odnosov z Rusijo ter obsodbo kitajskega zatiranja različnih mnenj.

v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsedujoči Svetu, ne smete v Peking. Sodelujte v skupinski igri.

(Ploskanje.)

Voltaire nam je povedal: „Smrtniki so enaki; različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva.“

v imenu skupine ALDE. – S prevzemanjem vodilne vloge lahko pokaže Evropa svojo vrlino ter zahteva spoštovanje dostojanstva vsakega moškega in ženske.

Gospod predsedujoči Svetu, za uspeh morate doseči soglasje. Potrebovali boste sodelovanje Parlamenta, Sveta in Komisije, da se oblikuje skupen program 27 držav članic in tega parlamenta. Če bomo razpravljali, moramo razpravljati o programu in ne o tistih, ki so ga predložili. S predsednikom Evropske centralne banke in dvema komisarjema ste se spustili v prepir, vendar predstavljajo oni našo Unijo ter politike, ki smo jih sprejeli. Evropski način ni način delitve in vladanja. Spoštovati moramo naša načela in sodelovati za dosego skupnih ciljev.

v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, zavedam se, da moram končati, vendar vas prosim, da mi dovolite še eno minuto z možem gospe Carle Bruni.

(Smeh)

v imenu skupine ALDE. – Gospod predsedujoči Svetu, če boste spoštovali vaša načela in nam omogočili skupno prizadevanje za dosego skupnih ciljev, potem bomo liberalci in demokrati sodelovali z vami.

(Ploskanje.)

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi državljane približali Evropi moramo Evropi dati dušo, kot sem poudarila že v evropski konvenciji za novo pogodbo, pri čemer mora ta duša spoštovati različne jezike in identitete, potrjevati skupne korenine ter vrednote; danes ste to dušo poskušali izraziti v vašem govoru, gospod predsedujoči Svetu.

Kot je Strasbourg simbol obnovljenega miru, tako danes evropska zastava plapola ob nacionalnih zastavah in jasno predstavlja simbol vseh državljanov, združenih v skupen projekt za obrambo, varnost, kulturo ter gospodarsko rast in preglednost centralne banke: mogoče je to tisto, česar manjka novi pogodbi.

Politika mora mladini zagotoviti jasne cilje. Brez spoštovanja okolja ne moremo imeti gospodarske prihodnosti in brez priznavanja s tem povezanih obveznosti ne spoštovanja človekovih pravic. Upamo, da vključi med svoje cilje francosko predsedstvo tudi Evropsko listino dolžnosti. Demokracija in svoboda temeljita na upoštevanju pravil. Internet ne sme biti orodje terorizma, trgovcev z otroki in spodbujanja nasilja. Uskladiti je treba zakonodaje naših držav, od priseljevanja do varovanja mladoletnih oseb, od energije do združljivega napredka.

Nova Evropa za nov odnos z Afriko. Ne le zelena potrdila ali trgovina, ampak vzajemna rast, skupno deljenje evrosredozemskega projekta; upoštevati moramo primere terorizma v Mogadišu in nasilje v Zimbabveju, ki preprečujeta razvoj demokracije. V EU imamo preveč odlašanja: Svet pozivamo, naj odobri oznako „made in,“ da se določijo jasna pravila za mednarodno trgovino.

Boj proti ponarejanju ter nezakonitosti je gospodarski problem, vendar vpliva tudi na zdravje državljanov, mala in srednje velika podjetja pa imajo kulturno vrednost, ki jo je treba zaščititi. Francoskemu predsedstvu ponujamo našo trdno podporo, da lahko upanja postanejo resničnost za vse državljane in da lahko mogoče prek podpiranja razvoja znanstvenega napredka za boj proti redkim boleznim nasprotujemo tudi endemični mržnji, ki jo v zvezi s predsednikom italijanske vlade gospodom Berlusconijem izraža naš pametni kolega gospod Schulz.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, v skupini zelenih/Evropske svobodne zveze podpiramo vaš evropski voluntarizem in vašo ambicijo za Evropo. Če parafraziram besedilo pesmi, ki jo vsi poznamo, lahko rečem celo, da je to „droga, od katere smo vsi odvisni.“

Vendar želim omeniti še eno zadevo. Če smo dovolj ambiciozni, da lahko v nekem trenutku izjavimo, da moramo podpreti podnebni paket takšen, kot je, vendar v naslednjem trenutku klonimo pred nemškim lobijem avtomobilske industrije, potem smo izgubili, ker nas bo lahko zato vsak opomnil: „ne pozabite na nas.“ To je težava. Ne smemo se pritoževati, da je bencin predrag in hkrati dopustiti avtomobilski industriji, da proizvaja vozila, ki porabijo veliko bencina. Že 15 let poznamo tehnologijo za proizvodnjo energetsko učinkovitih avtomobilov, vendar nimamo pravil, ki bi proizvajalce v to prisilila, zato zdaj plačujejo potrošniki bencin po določeni ceni. To je resnica te zadeve in zato so razmere takšne, kot so.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Omenjate Evropski pakt o priseljevanju in azilu. Torej imejmo Evropski pakt o priseljevanju in azilu. Spodbudite dialog: za zakonito izseljevanje naj sodeluje Evropski parlament v okviru postopka soodločanja, da se omogoči prava politična razprava, prava demokratična razprava. Gospod Daul, naveličan sem, ker vedno ko govorimo o izseljevanju začnemo po 15 sekundah govoriti o nezakonitem priseljevanju, grožnji priseljevanja. Prvič, Evropa je danes to, kar je, zaradi moških in žensk, ki so nam jo pomagali zgraditi. To je resnica.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Nisem angel, vendar smo zgradili hišo brez vrat. Ljudje vstopajo skozi okna. Zato bi vam rekel: „Odprimo vrata, da bodo ljudje lahko prišli v Evropo, šele potem se bomo odločili, kaj storiti s tistimi, ki so prišli nezakonito.“ Sami pravite: „potrebujemo usposobljene delavce,“ vendar hkrati pošilja domov vsako leto Evropa več deset tisoč študentov, ki so prišli sem študirat. Pustimo jim, da ostanejo; če so študirali tukaj, potem niso nezakoniti priseljenci.

Zdaj bom obravnaval točke, v zvezi s katerimi ste povedali, da socialna razsežnost ni v pristojnosti Evrope. Gospod predsedujoči Svetu, Evropejcev ni mogoče varovati brez skupnega prizadevanja za boj proti socialnemu in davčnemu dampingu. Evropejci se morajo soočiti s to težavo. Temu moramo narediti konec, pri čemer vas podpiramo. Pogovoriti se moramo s centralno banko? Potem imejmo to razpravo. Pogovoriti se moramo z Irci? Razpravljajmo tudi z njimi. Ne smemo več govoriti, da socialna razsežnost ni v pristojnosti Evrope. To se ne sme nadaljevati.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Zdaj bom obravnaval vprašanja, glede katerih se ne strinjamo. Odpravljate se na Kitajsko, da se boste tam skupaj s kitajskim predsednikom udeležili olimpijskih iger. Upam, da boste uživali. Osebno bom mislil na vse zapornike, ki propadajo v kitajskih zaporih. Mislil bom na vse tiste, ki so jih aretirali. Mislil bom na vse tiste, s katerimi slabo ravnajo v Tibetu. Imeli ste čudovito priložnost, da varujete evropska načela demokracije in svobode, pri čemer bi morali izjaviti, „ne bom se udeležil slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger, tega pretvarjanja komunistične partije Kitajske.“ To si želimo slišati.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka)

Lahko vam povem, da boste ob pisanju svojih spominov to obžalovali. Obžalovali boste, ker bodo ljudje, ki so zaprli te nedolžne državljane, govorili, „vidite, delamo lahko, kar hočemo: zahod si želi le naših trgov.“ Gospod predsednik, udeležba na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger je sramotna in pomilovanja vredna.

(Ploskanje s sredine in leve strani dvorane.)

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, v svojem govoru želim poudariti dvostransko naravo tega francoskega predsedstva, tj. njegovo nesporno močno stran in zelo očitno šibko stran.

Njegova močna stran glede stalnih tem Unije je, da ne poudarja, kako uspešna je Evropa in kako moramo nadaljevati v tej smeri, saj vedno več Evropejcev meni, da Evropa ni tako zelo uspešna ter da je treba razmere spremeniti. Zaenkrat so razmere take. Kako zdaj nadaljevati? Prav to je težava. Gospod predsednik, kakšne zaključke lahko izpeljete iz te domnevne jasnosti glede krize legitimnosti, s katero se zdaj sooča Unija, zlasti njen gospodarski model in način delovanja?

Pravite, da želite razumeti in da spoštujete zaskrbljenost Evropejcev glede Unije, vendar pritiskate na Irce, naj spremenijo svojo odločitev, pri čemer so le izrazili mnenje več milijonov ostalih Evropejcev, kot tudi Francozi in Nizozemci. Pravilno kritizirate način, na katerega upravlja Evropska centralna banka evro s svojega slonokoščenega stolpa, vendar niste nikoli priporočili ponovne ocenitve statutov, ki ji zagotavljajo vse te pristojnosti in ji celo nalagajo to nalogo.

Glede priseljevanja navajate, da želite „služiti našim vrednotam,“ vendar ste podprli sramotno direktivo, ki so jo obsodili visoki komisar ZN za človekove pravice, vse organizacije za človekove pravice in evropske cerkve, ker krši osnovne človeške vrednote. Zanemarjate socialno vprašanje, za katerega pravite, da mora ostati v izrecni pristojnosti držav članic, vendar ne omenjate Sodišča Evropskih skupnosti, ki podaja sodbe in s tem postavlja v medsebojno konkurenco različne socialne modele v Uniji ter se sklicuje na člena 43 ter 49 Pogodbe.

Povedali ste, da vam ni bil všeč prizor „poljskega vodovodnega inštalaterja.“ Tudi meni ni všeč. To je izraz, ki ga je skovala populistična desnica, televizijskim ekranom pa ga je priljubil gospod Bolkestein. Sam pravim, „pozdravljeni delavci iz vseh držav,“ in sicer na enakovredni ravni na vseh področjih.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

Sedanja evropska zakonodaja zavrača prav tak položaj. Gospod predsedujoči Svetu, naj vas opomnim, da glede na Komisijo prejme v Spodnji Saški delavec iz druge države članice v primerjavi z nemškim delavcem na istem gradbišču le polovico minimalne plače, ki pripada temu nemškemu delavcu. Tega ne želimo. Vas zanima, kaj v zvezi s tem meni človek, ki ga ne moremo obtožiti populizma, tj. gospod John Monks, generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov? On meni, da so te odločitve „zelo težavne,“ ker določajo „prevlado gospodarskih svoboščin nad temeljnimi svoboščinami in spoštovanjem delovnega prava.“ Kako bi se odzvali na to trditev?

Trdite, da želite zgraditi „Evropo, ki varuje,“ vendar vas ne slišimo kritizirati vseh tistih strukturnih ukrepov, ki postavljajo obstoj Evropejcev v negotovost: dolžnost, da se morajo javna oskrbovalna podjetja odpreti za konkurenco; pritiski pakta stabilnosti na plače, socialne stroške in število „smernic,“ ki jih je preložila Komisija ter sprejel Svet, pri čemer jih v svoji državi navdušeno upoštevate.

Omenim lahko Smernico št. 2: reforma pokojninskih sistemov, sistemov socialne varnosti in zdravstva. Smernica št. 5. prožnost trga dela. Smernica št. 13: odstranitev regulativnih, poslovnih in ostalih ovir, ki neupravičeno ogrožajo konkurenčnost. Nisem omenil vseh smernic.

Sprememba stališča Francije in Italije je omogočila Svetu, da preseže obveze, ki si jih je določil ter sprejme osnutek direktive, ki dovoli 65 urni delovni teden. S tem se postavlja Dickensa za novega očeta Evrope.

Še nekaj, gospod predsednik: ta teden ste pred vašimi evropskimi gosti, tj. pred predsednikom Parlamenta, predsednikom Komisije in 2 000 francoskimi desničarskimi poslovnimi direktorji vaš govor zaključili z besedami, ki jih je razlagalo neodvisno sindikalno gibanje kot popolnoma nespametno hujskanje, ker ste izjavili, da Francozi stavke več niti ne opazijo. Dan po tem veličastnem dogodku je vaš minister za izobraževanje razložil, da je bil to „način, da se pomiri naše evropske partnerje v prisotnosti najbolj uglednih od njih.“ Če morate užaliti sindikate, da pomirite evropske voditelje, potem je v Evropi zagotovo napočil čas za spremembe.

(Ploskanje poslancev z leve strani dvorane.)

  Philippe de Villiers, v imenu skupine IND/DEM. – (FR) Gospod predsednik Francoske republike, v svojih vsakdanjih življenjih se morajo žal soočati ljudje v Evropi s katastrofalnimi posledicami politik evropskih organov v Bruslju in Frankfurtu. Ljudje v Evropi vedno bolj spoznavajo, da izgubljajo svoj vpliv, da se jim odvzemajo svoboščine, pa naj bo to v zvezi s kupno močjo, dragim evrom, gensko spremenjenimi živili, davki, ribištvom, pomanjkanjem zaščite trgovine, priseljevanjem, ali celo nogometom, ki ste ga sami omenili pred nekaj trenutki. Vse to jim polzi med prsti, pri čemer vam želim povedati, gospod predsednik Francoske republike, predsedujoči Evropski uniji, da tudi vam vse te stvari polzijo med prsti. Tudi sami ste to izpostavili kot kritiko. Zdaj je čas za ukrepanje in uskladitev vaših ukrepov z vašimi besedami.

Ravnokar ste kritizirali pomanjkanje prednostne naloge Skupnosti, pri čemer imate prav. Vendar vas opozarjam, da je bila le-ta odstranjena s sporazumom iz Marakeša, ki ste ga odobrili, pri čemer prednostne naloge Skupnosti ne vključuje lizbonska pogodba, ki ste jo oblikovali.

Obžalujete neodgovornost Centralne banke in pozivate k začetku razprave. Mi zahtevamo sklepe. Naj vas opomnim, da določa to neodvisnost Centralne banke, to neodgovornost, ki smo ji priča vsak dan, maastrichtska pogodba. Obžalujete, da ste sprejeli sporazum Bruslja glede manjšega obdavčevanja nafte, vendar je to predvsem posledica pogodbe iz Nice in amsterdamske pogodbe, ki ste ju ratificirali prek Parlamenta.

Na kratko, danes in vsak dan se pritožujete glede posledic tega, kar vsakodnevno spodbujate, to pomeni odvzemanja pristojnosti države v korist postdemokratičnim forumom, ki jih sestavljajo uradniki, bankirji in sodniki. Vaše predsedstvo Evropski uniji je zgodovinska priložnost, da se ponovno usmeri Evropo v pravo smer, tj. k Evropi, ki temelji na svobodi narodov in spoštuje demokracijo. Zato vas pozivamo, da spoštujete rezultat glasovanja Ircev in razglasite smrt lizbonske pogodbe. Ljudem v Evropi se ni treba pobotati z Brusljem, ampak se mora Bruselj pobotati z Evropskimi ljudmi.

(Ploskanje skupine IND/DEM.)

  Jean-Marie Le Pen (NI). – (FR) Gospod predsednik, šest mesecev boste prisotni v rotirajoči in kratki vlogi predsedujočega Evropski uniji. V nasprotju z večino francoskih volivcev ste se izkazali za navdušeno proevropskega, ponovno ste celo predstavili Ustavo v le malo drugačni obliki, tj. obliki lizbonske pogodbe, pri čemer so Ustavo Francozi skupaj z Nizozemci zavrnili že v letu 2005. Žal so vaši načrti naleteli na nepričakovano oviro v obliki volje Ircev.

Zato je lizbonska pogodba neučinkovita kljub vsem programom vladajoče evro-globalistične klike, ki bi jih vsilila evropskim ljudem.

Kot mlad poslanec sem leta 1957 glasoval proti rimski pogodbi, ki je predstavljala prvo stopnjo procesa ter bi glede na njene zagovornike, med drugim gospoda Monneta in gospoda Coudenhove-Kalergija, vodila k Združenim državam Evrope: k babilonskemu stolpu, ki se ga lahko zgradi le na ruševinah narodov in predvsem na ruševinah moje domovine Francije. Od takrat sem odločno proti.

Slišimo lahko, da spodbuja globalizacija povsod temeljne spremembe, ki jih je treba sprejeti. Vendar dejansko v svetu države pridobivajo na moči, ki jo spodbuja strasten patriotizem, z izjemo enega območja, tj. Evrope, v kateri se žrtvuje, podira ter jemlje pogum narodom in domovinam v korist projektu, ki nima moči niti identitete, medtem ko valovi tujih priseljencev postopoma vdirajo v Evropo, odpiranje naših gospodarskih meja pa omogoča prihod divje konkurence iz ostalih delov sveta.

Izpolnila se ni nobena od obljub, ki so bile dane evropskim ljudem, da bi sprejeli izgubo svoje neodvisnosti, suverenosti, identitete in kulture: niti rast, niti polna zaposlenost, niti blaginja, niti varnost, pri čemer nas zdaj, ko stojimo na robu grozeče krize sistema, prežema občutek strahu: energetska kriza, kriza s hrano, finančna kriza. Medtem velja, da se bo nadaljeval medijski cirkus. Včeraj Evropsko nogometno prvenstvo in tenis v Roland Garrosu, jutri olimpijske igre v Pekingu, danes pa čudežna saga ikone, Ingrid, ki se smeje, joka, moli, prihaja ter odhaja pod vašim prijaznim okriljem.

V svoji želji biti osvoboditelj ste se vključili v pogajanja s teroristično organizacijo FARC, vendar nista bila vi ali gospod Chavez tista, ki sta osvobodila kolumbijsko senatorko gospo Betancourt. Gospod predsednik Uribe je bil tisti, ki je vztrajno in proti splošnemu gibanju svetovnih naprednih načel dosegel odločilno zmago nad zločinskim terorizmom. Večkrat ste zaman poskušali in celo povabili skesane komunistične člane teroristične organizacije FARC, da pridejo v Francijo ter od vas prejmejo azil; pred kom jih je treba varovati? Pred gospodom predsednikom Uribejem, demokratom? Ker ste s tem že začeli, zakaj ne bi nadaljevali s talibani, Hezbolahom ali tamilskimi tigri? Ste kot strupena mitološka kača, ki je nastala iz kapljic Meduzine krvi in jo je zelo občudoval Césaire. Gospod predsednik, prepričani ste lahko, da vam vsi vaši talenti glede vodenja medijev ne bodo pomagali pri izogibanju neizbežnim nevarnostim, s katerimi se boste morali soočiti pred koncem leta.

Naša Evropa je plovilo, ki je zašlo s poti, izmučeno od vetra in valov, edina regija v svetu, ki je namenoma razdrla svoje politične ter moralne strukture, ki nima meja in postaja postopoma žrtev množičnega priseljevanja, ki se je šele začelo. Gospodarsko uničena zaradi ultraliberalizma, socialno osiromašena, demografsko oslabljena, brez volje in obrambne sile, v najboljšem primeru je obsojena na mesto protektorata ZDA, v najslabšem na položaj popuščanja. Skrajni čas je, da opustimo usodno iluzijo federalizma in zgradimo Evropo narodov, združeno z bolj otipljivimi zvezami, ki bodo nedvomno preprostejše, ampak tudi učinkovitejše. Dvojni neuspeh Ustave in Pogodbe moramo obravnavati kot opozorilo. Ljudje v Evropi ne želijo biti del teh načrtov in ne bodo dopustili, da se jim ti načrti vsilijo, ker ne želijo umreti.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospe in gospodje, hvala vam za vaše govore.

Zahvaljujem se gospodu Daulu, predsedniku skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, za njegovo podporo in podporo njegove skupine, ki bo za francosko predsedstvo neprecenljiva. Strinjam se z vašimi analizami in prepričan sem, da boste razumeli, da se pri obravnavi ne bom vračal na vsako točko, čeprav je vaša zavezanost v zvezi z obrambno politiko v celoti potrebna.

Gospod Schulz, dovolite, da povem, da sem cenil občutek za odgovornost v vašem govoru. Kot z gospodom Daulom sva se tudi midva srečala in razpravljala, pri čemer ni skrivnosti. Demokracija ne sme biti gledališče senc. Omogočati nam mora, da primerjamo svoje zamisli in poslušamo doseči kompromis. Prepričani ste lahko, kot v primeru gospoda Daula, da francosko predsedstvo ceni podporo skupine socialdemokratov. Poleg tega ne poznam razloga, da bi rekel, da mi ta podpora koristi manj, ker prihaja s strani predsednika skupine socialdemokratov, ali razloga, da bi vi izzvali spopade s predsedstvom pod pretvezo, da nisem istega političnega prepričanja kot vi.

Dovolite, da povem, da se v zvezi z energetsko-podnebnim svežnjem popolnoma zavedam, pri čemer je to prav tako namenjeno gospodu Daulu, da bo odločal Parlament; vendar je še pomembneje kot to, da ne gre samo za vprašanje odločanja. Z mobilizacijo Parlamenta se bodo izvajale zahteve od držav članic, ki nimajo enakih ciljev kot Parlament, Komisija in predsedstvo. Gospod Schulz, ne bi rekel, da boste odločali vi. Trdim, da je vaša zavezanost zagotovo odločilna.

Prav tako sporočam gospodu Cohn-Benditu, da ne gre za klečeplazenje pred nikomer, zlasti ne pred avtomobilsko industrijo, ne glede na to, ali je francoska, italijanska ali nemška. Zakaj obtoževati le nemško industrijo? V tem primeru mora predsedujoči Svetu upoštevati legitimne interese vsake države članice. Upreti se moramo industrijskemu lobiju in mu hkrati omogočiti pravične pogoje, pri čemer moramo jasno razložiti, da naše zagovarjanje energetsko-podnebnega svežnja, ne pomeni, da smo naivni.

Drugače povedano, gospod Cohn-Bendit, čeprav želimo doseči ravnovesje planeta, nočem, da nas obtožijo spodbujanja premestitev. Ne gre za spoštovanje okolja in sprejemanje premestitev, ampak za spoštovanje okolja in zavračanje premestitev. Kakršen koli drugi način razmišljanja je uničujoč. Če boste pozvali države članice, naj izbirajo med okoljem in rastjo, nas boste postavili v brezizhoden položaj. Trajnostni razvoj in spoštovanje okolja sta dejavnika gospodarske rasti. Zato, gospod Cohn–Bendit, mi ne boste zamerili, da mi je vsaj tokrat ljubša analiza gospoda Schulza in gospoda Daula kot vaša.

Gospod Schulz, zdaj preidimo na točko, ki ste jo vi imenovali točka nesoglasja. Dovolite, da povem, da se ne strinjam. Prav tako vam povem, da Evropa ni odgovorna za dejstvo, da naši nemški kolegi niso uspeli sprejeti dogovora o minimalni plači, ampak da ste zaradi nemške politične razprave minimalno plačo zavrnili. Ne prelagajte odgovornosti za socialni neuspeh, ki je stvar nacionalne politične razprave, na Evropo.

V tem primeru kot predsedujoči Svetu ne morem soditi. Gospod Schulz, preprosto bi rekel, da nas ne prosite za reševanje težav, ki jih vi Nemci niste uspeli rešiti med seboj. Dodajam, da v Franciji v zvezi s socialnimi zadevami minimalni plači pripisujemo veliko pomembnost. Kaj bi pomenila socialna uskladitev? Nemci ste zavrnili minimalno plačo. Francozi želimo minimalno plačo ohraniti. Socialna uskladitev bi zato pomenila, da bi morali mi ukiniti našo minimalno plačo, ker je Nemci nimate. To socialno regresijo zavračam, vključno v imenu svojega evropskega ideala. Hvala, gospod Schulz, da ste mi dovolili pojasniti svojo socialno zavezanost.

Vendar, gospod Schulz, dodajam, da imate popolnoma prav glede dviga moralnih standardov finančnega kapitalizma, pravil, ki veljajo za bonitetne agencije, in popolnoma nerazumljivo vedenje nekaterih naših finančnih ustanov, pri čemer bi povedal še nekaj drugega: v vseh naših državah obstajajo direktorji velikih bank, ki so radi dajali nasvete politikom o natančnosti, s katero je treba voditi zadeve države.

Ob upoštevanju tistega, kar sem videl, da se je zgodilo številnim velikim zasebnim bankam, trdim, da tisti, ki so dajali nasvete, do tega niso bili upravičeni, ter da se morajo zdaj pripraviti, da bodo nasvete prejeli. Gospod Schulz, dodajam še, pri čemer to izrekam pod budnim očesom gospoda Watsona, da protekcionizmu nasprotujem. Podpiram svobodo, vendar ne moremo več nadaljevati v svetu, v katerem ni pravil, v katerem bonitetne agencije počnejo, kar želijo, v katerem želijo številne finančne ustanove s špekulacijami na trgovinskem področju v nekaj sekundah zaslužiti milijarde evrov.

Evropa, ki jo želimo, pri čemer, gospod Schulz, bo francosko predsedstvo predložilo predloge v zvezi s tem področjem, predloge za predpise o dvigu moralnih standardov finančnega kapitalizma, ker smo zdaj spoznali, da sta razloga za ustavitev globalne rasti v enem letu kriza s povečanim tveganjem in kriza zaupanja v finančne institucije, ki so počele, kar koli so hotele, kadar koli so hotele in posojale denar komur koli pod katerimi koli pogoji. Če je Evropa razumna, moramo urediti zakon, ki zdaj omogoča, da je vse sprejemljivo. Gospodu Schulzu sporočam, da se z njim v celoti strinjam.

V zvezi z evropskim paktom o priseljevanju gospodu Schulzu in gospodu Cohn–Benditu sporočam, da bo francosko predsedstvo sodelovalo z Evropskim parlamentom. To je najboljši način izogibanja presežkom. Gospod Schulz, govorili ste o presežkih, ki so praksa ene države (ni moja dolžnost, da jo navedem), vendar če se vsi strinjamo glede minimalnega korpusa stroškov, do zadevnih presežkov, ki ste jih navedli, ne bo prišlo, in, gospod Cohn-Bendit, prepričan sem, da bi se gospod Daul strinjal glede tega, zakaj Evropski parlament pri tem ne bi sodeloval. Nisem prepričam, da bi bilo to institucionalno mogoče.

(Gospod Cohn-Bendit je prekinil govornika brez mikrofona)

Gospod Cohn-Bendit, vem, da ste radodarni. Na splošno ste vedno pripravljeni dajati nasvete, zlasti meni. Tudi če bi bil tako skromen kot vi, tega nasveta ne bi potreboval. Vedel sem, da je potrebno soglasje, vendar ne glede na to, potrebe po soglasju, da Evropskemu parlamentu povem, da je vprašanje priseljevanja zadostno pomembno, da se o njem politično razpravlja, da se v to vključite celo pred lizbonsko pogodbo ali katero koli njeno prilagoditvijo, ni. Politično se zavezujem, da vam bom z Bernardom Kouchnerjem in Bricem Hortefeuxjem prišel predstaviti pogodbo, da bomo o njej razpravljali. S predsednikom Parlamenta in morda konferenco predsednikov bomo obravnavali pogoje, pod katerimi želite, da to izvedemo.

Gospod Watson, težave omogočajo priložnost. Očitno je, da je za nekoga, ki se odloči postati predsednik države in je šest mesecev odgovoren za predsedstvo Uniji, bolje, da ni Evropejec ter da se ne ukvarja s politiko, če mu niso všeč težke naloge ali težave. Osebno menim, da so te težave priložnost. Razumete zakaj? Zato ker so naša priložnost, da presežemo svojo nacionalno sebičnost in strankarske predsodke.

Dovolite, da povem, da če bi vse potekalo dobro, se moj nastop pred Evropskim parlamentom ne bi nujno izboljšal, ker bi leto po volitvah, ko obstaja podpora in vse poteka dobro, vsak mislil na strankarske in nacionalne interese. Prav tako verjamem, da je velika večina poslancev Evropskega parlamenta Evropejcev, pri čemer se v večini zavedajo resnosti razmer. Vsi si moramo prizadevati. Gospod Schulz in gospod Cohn-Bendit, nisem prepričan, da bi bili tako odprti glede francoskega predsedstva, če bi bile stvari preprostejše. Osebno menim, da so te težave lahko priložnost.

Gospod Watson, v eni točki sem zagotovo naredil napako. Obširneje bi moral govoriti o evropski energetski politiki. Veliko vas ima oblečene določene kratke majice, ker nasprotujete eni vrsti energije. Spoštujem vas. Drugi ste se izbrali drugače. Vendar bi nas lahko združevala ena točka, tj. potreba po evropski energetski politiki s preglednostjo na področju zalog in združevanja virov sončne energije, fotonapetostne energije, energije biomase in hidravlične energije. Oprostite, ker tega nisem povedal v uvodnem govoru, vendar bo oblikovanje energetske politike, ne glede na naša razhajanja v zvezi z jedrsko energijo, ne glede na navedena razhajanja, prednostna naloga francoskega predsedstva. Menim, da predsednika Barrosa ne bo motilo, da to povem, ker je to tudi prednostna naloga. To je zadeva, v zvezi s katero ne smemo zgubljati časa.

Prav tako gospodu Watsonu sporočam, da nisem protekcionist. Nikoli nisem bil in nikoli ne bom. Vendar morajo tudi liberalci o nečem premisliti: odpiramo meje in to nam je prineslo ugodnosti. Vendar hkrati drugi ne morejo zahtevati, da jim pri nas dovolimo početi nekaj, kar nam ne dovolijo početi pri njih. Kitajska, Indija, Brazilija, Mehika – velike nastajajoče države ne morejo zahtevati, naj odpremo meje in zmanjšamo naše subvencije, medtem ko bodo doma počeli, kar želijo. To ni prosta trgovina in ne storitev, ki bi jim jo morali omogočati. Prav tako kot imeti rad svojo državo ni nacionalizem, zahtevati recipročnost in zaščito ni protekcionizem. Mogoče je podpirati prosto trgovino in želeti vzpostaviti ravnotežje v tej prosti trgovini.

Gospod Watson, še bomo razpravljali. Nekateri poudarjajo zaščito, drugi svobodo. Morda se lahko srečamo na sredini.

Končno, dovolite, da vam čestitam, gospod Watson. Menim, da imava glede pesmi enak okus.

(Smeh.)

Zadevni osebi bom sporočil vaše občudovanje in prepričan sem, da vam bo podpisala svoj najnovejši CD, gospod Watson. Brez zamere.

(Smeh.)

Gospod Cohn-Bendit, na veliko vaših vprašanj sem že odgovoril. Razpravljal bi o dveh področjih. Prvo je vprašanje študentov, kar je zelo pomembna zadeva. Dejansko se mora Evropa odpreti izobraževanju elit celotnega sveta. Sam sem celo nekaj časa menil, da odpreti se za izobraževanje elit celotnega sveta pomeni, da jih sprejmemo na naše univerze in jim damo priložnost začetnih poklicnih izkušenj. S tem mislim zlasti na zdravnike. Vendar, gospod Cohn-Bendit, previdni moramo biti, da ne ukrademo elit državam v razvoju. Premislite o tem, da v Franciji dela več beninskih zdravnikov, kot jih dela v samem Beninu. Menim, da Benin potrebuje svoje elite. To ne pomeni, da se zaradi zavračanja kraje elit držav v razvoju zavrača priseljevanja. Te razprave ne bomo končali v nekaj minutah. Hvaležen sem vam za način, s katerim ste jo omenili, vendar morate razumeti, da si zasluži poglobljeno razpravo in ne karikirano. Ne gre za radodarne ljudi na eni strani in brezsrčne ljudi na drugi. To so državniki in državnice, ki si prizadevajo poiskati najboljšo rešitev.

Če mi boste dovolili, bom povedal eno stvar v zvezi z vprašanjem Kitajske, ki je zelo resno in zelo težavno vprašanje. Gospod Cohn-Bendit, želim povedati, da sem kot vsi prisotni slišal čustvenost v vašem glasu, kar vam je v čast, in želim povedati, da sem enakega mnenja. Prav tako sporočam gospodu Watsonu, ki me je pozval, naj bom timski igralec, da prav to sem, ker sem kot predsedujoči Svetu govoril z vsemi državami članicami, da bi ugotovil, kaj menijo in ali kdo nasprotuje mojemu sodelovanju, pri čemer bom kmalu govoril o vsebini, ker najprej govorim o obliki. Želim povedati, da sem prejel soglasje vseh držav članic za udeležbo na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger. Kot veste, je to težavno področje, za katerega menim, da ga moramo obravnavati zelo previdno, ker si ne moremo privoščiti napak.

Vendar me je gospod Watson pozval, naj bom „timski igralec“. Želim, da veste, da sem o tem razpravljal z vsemi državami članicami. Nobena od njih ni nasprotovala moji udeležbi, pri čemer jih bo zdaj trinajst zastopanih na slovesnosti ob odprtju. To ni razlog, gospod Watson, to je le odgovor na vprašanje o timskem igralcu.

Zdaj, če želite, preidimo na bistvo zadeve. Razumem tiste, ki trdijo, da se Evropejci ne smejo udeležiti slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Pekingu. Vsi imajo pravico imeti mnenje o najboljšem načinu zagovarjanja človekovih pravic, pri čemer moram spoštovati tiste, ki trdijo, da moramo slovesnost bojkotirati. Vendar je moje osebno mnenje, pri čemer menim, da je to mnenje treba spoštovati, ker je spoštljivo, da na področju človekovih pravic ne bomo napredovali s poniževanjem Kitajske, ampak z iskrenim in neposrednim dialogom. Rad bi dejal tudi to, da menim, da ne moremo bojkotirati četrtine človeštva. Menim, da za nekoga, ki nosi odgovornost predsedujočega Svetu, sporočiti četrtini človeštva, da jih ne bomo obiskali ter da jih ponižujemo pred očmi celotnega sveta, ni inteligentna ali odgovorna odločitev. Želim jih obiskati in želim govoriti.

Glede bistvenega vprašanja zagovarjanja človekovih pravic se strinjamo. Glede načina, na katerega zagovarjati navedene človekove pravice, priznajte, da lahko poteka razprava in da razprava ne bo končana z vprašanjem olimpijskih iger. Zato jih želim obiskati, govoriti o človekovih pravicah in jih zagovarjati. Celo stopnjeval bom to, gospod Cohn-Bendit. Obstajajo stvari, ki jih Kitajski ne bom rekel, ker je Kitajsko treba spoštovati, vendar so tudi stvari, ki jih Kitajska ne bi smela reči evropskim državam, zlasti Franciji ne, ker je treba Francijo in evropske države spoštovati enako kakor Kitajsko. Kitajska ne odloča o mojem urniku in sestankih.

Prav tako jaz ne odločam o urniku in sestankih kitajskega predsednika. Zato bom zagovarjal vprašanje človekovih pravic, pri čemer moram istočasno kot predsednik države nekaj upoštevati. Vedno govorimo o sporazumih. To izzivam, ker za demokratično izvoljenega predsednika države ni nezakonito, da zagovarja gospodarske koristi in delovna mesta svojih sodržavljanov. Govoril bom o nečem drugem. Kitajska je stalna članica Varnostnega sveta. Kitajsko potrebujemo za ustavitev sramote v Darfurju, ker ima Kitajska vpliv na Sudan. Kitajsko potrebujemo, da izolira Iran, zato da Iranu ali komur koli, ki si drzne izjaviti, da bo Izrael izbrisal z zemljevida, onemogočimo dostop do jedrske bombe. Kako lahko zahtevamo od Kitajske, da nam pomaga vzpostaviti mir na svetu in zagotoviti stabilnost v svetu, ter hkrati to državo bojkotirati takrat, ko gosti temeljni dogodek za 1,3 milijarde prebivalcev? To ne bi bilo smiselno, ne bi bilo odgovorno in ne bi bilo vredno državnika, ki se spoštuje.

(Ploskanje.)

Potem, ko sem izrazil spoštovanje glede mnenja in občutkov gospoda Cohn-Bendita in vseh v tem parlamentu, ki so istega mnenja, končno dodajam naslednje: spoštujte tiste, ki mislijo kot mi ali jaz. Pred odhodom sem spraševal gospoda Watsona in gospoda Schulza, predsednika skupine socialdemokratov, in menim, da lahko v njegovem imenu rečem, da se v celoti strinja z bojkotiranjem Kitajske. On je socialdemokrat, jaz nisem. Govoril sem z gospodom Daulom, ki se s tem v celoti strinja.

Na koncu imam še eno pripombo. Poglejte, kaj je storila Kitajska v smisli pragmatičnosti v zvezi z vprašanjem Hongkonga. Spomnite se, gospe in gospodje, da je bila zadeva zelo težavna. Pred petnajstimi leti so bile v Hongkongu demonstracije. Kitajska je znala biti pragmatična pri reševanju vprašanja v zvezi s Hongkongom. Poglejte Macao. Kitajska je bila sposobna z dialogom rešiti vprašanje o Macaa. Celo nadaljeval bom. Poglejte vprašanje današnjega Tajvana, v katerem je napredek, za katerega je odgovoren predsednik Hu Jintao, izjemen. Pred petimi leti so vsi menili, da je spopad med Tajvanom in Kitajsko neizogiben, kar se ni zgodilo. Ali bomo Kitajski pomagali z iskrenim, pogumnim in neposrednim dialogom ali poniževanjem? Izbral sem dialog, iskrenost in pogum.

(Ploskanje.)

Gospod predsednik, samo še minuto iz spoštovanja gospodu Wurtzu. Najprej mu sporočam, da je lahko prepričan, da ne žalim sindikatov, vendar se mu zahvaljujem, ker je izpostavil, da se Francija lahko spremeni, kot to že zdaj poteka, ne da bi jo to oviralo. Žalitev sindikatov je mnenje, da je njihova edina naloga oviranje. Sindikati imajo vlogo socialne demokracije, prav tako kot politični voditelji. Nič več in nič manj. Vendar sem želel povedati, da nihče nima pravice imeti uporabnike za talce. Prepričan sem, da človek, ki je tako spoštljiv kot vi, gospod Wurtz, ki še nikoli ni oviral ničesar, lahko razume, o čem govorim.

Glede ostalega, gospod Wurtz, se ne strinjava, vendar mi to ne preprečuje, da zelo spoštujem način, s katerim izražate svoje nestrinjanje.

Gospod de Villiers, povedati želim, da vaš govor razumem bolj, ker nesporno predstavljate pomembno politično težnjo v naši državi, vendar tudi v Evropi. Rekel bom celo, da bolje kot to, gospod de Villiers. Osebno vašega govora ne dojemam kot govora proti Evropi, ampak kot poziv k oblikovanju Evrope na drugačen način. Gospod de Villiers, ne želim spodbujati spora med skupino, ki je za, in skupino, ki je proti. Preprosto želim vse vključiti v drugačno Evropo, ki temelji na demokraciji, miru in rasti. Opazil sem vaše zadržke, zavedam se jih in na njih ne bom poskušal odgovoriti z besedami, ampak z dejstvi.

Glede vas, gospod Le Pen; pri poslušanju vaše razprave, sem si rekel, da je Francija več let imela veliko nesrečo, ker je imela najmočnejšo skrajno desnico v Evropi. Pri poslušanju vaše razprave, gospod Le Pen, sem bil zelo vesel, da se je to končalo.

(Glasno ploskanje.)

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). - Gospod predsednik, pozdravljam predsedujočega Svetu. Gospod, najprej se vam v imenu delegacije britanskih konservativcev zahvaljujem za vašo gostoljubnost prejšnji teden in vam sporočam, da se zelo veselimo sodelovanja z vami, da se zagotovi uspešno predsedstvo.

Zaupamo v vašo energijo in vašo zavezanost ter, ker smo nedavno prebrali zelo dobro knjigo, zaupamo v vašo vizijo. Dejansko se sklicujem na vašo knjigo Témoignage. Tistim kolegom, ki še niso prebrali tega izjemnega dela, predlagam, da to storijo, pri čemer zlasti priporočam, da odprejo knjigo na strani 146. Tam opisujete nesmiselnost 35-urnega delavnika in njegove prednosti: če se uporabi slogan stranke Unija za ljudsko gibanje „več dela, več zaslužka“. Potem nadaljujete: „Raje kot enotno in neprilagodljivo politiko petintridesetih ur in giljotino upokojevanja pri šestdesetih, menim, da naši sodržavljani pričakujejo politiko svobodne izbire, ki dovoljuje, da tisti, ki želijo zaslužiti več, delajo več, ter da si vsi uredijo svoj delavni čas v skladu s svojim življenjskim slogom.“

Gospod predsedujoči, zadeli ste bistvo. To je resnično socialna Evropa. Vlade ne smejo prisiliti ljudi, da delajo več, ali jih omejevati, da delajo manj, ampak morajo ljudem omogočiti, da delajo več, če želijo delati več.

Vaša stranka je za svobodo, vaša stranka je za izbiro in to podpira tudi britanska konservativna stranka. Če ta načela vodijo vaše predsedstvo, vas bomo v celoti podpirali. Ko se bo spreminjala direktiva o delovnem času, bomo na strani svobode in izbire; ko se bo spreminjala direktiva o začasnih delavcih bomo ponovno na strani svobode in izbire.

Končno, gospod predsedujoči, naj povem, da naši stranki ne moreta podpirati le omogočanje svobodne izbire, ampak spoštujeta tudi izbiro ljudi, ko so ljudje že svobodno odločili. Zato vas pozivam, da spoštujete izbiro ljudi na Irskem na nedavnem referendumu. Pozivam vas, da njihove odločitve ne obravnavate kot težavo, ki jo je treba rešiti, ampak kot priložnost, ki jo je treba izkoristiti – priložnost, da se Evropa ponovno poveže s svojimi ljudmi. Za to bo dejansko potrebno veliko dela z vami in vašimi kolegi v Svetu. Ampak kot ste sami dejali: več dela, več zaslužka.

  Bernard Poignant (PSE). – (FR) Gospod predsednik, sem Francoz in evropski socialdemokrat. To pomeni, da v Parizu nisem eden od vaših privrženec, vendar pa v Strasbourgu nisem eden od vaših popolnih nasprotnikov, zlasti ker vas vidim v družbi dveh socialdemokratov. Čeprav se predsednik v moji državi moti, je še vedno moj predsednik. Zato želim francoskemu predsedstvu in s tem evropskemu predsedstvu uspešnost.

Od začetka sem se že sprostil, medtem ko vas opazujem, ker razumem vašo željo, da bi bili v francoskem parlamentu. Zagotovo vidim predsednika države, vendar tudi nekoliko iskrenega predsednika vlade. V zvezi s socialnim poglavjem in vašimi prednostnimi nalogami menim, da je treba zadeve ločevati. Dejansko morajo nekatere zadeve ostati na nacionalni ravni. S tem mislim na pokojnine. Vendar si moramo glede vsega, kar zadeva zaposlovanje, kot je enotni trg, enotna valuta in prosto gibanje, prizadevati za usklajevanje na poti k najboljšemu, kar imamo.

Zato je ločevanje potrebno. Dodajam svojo željo, da v tem poglavju znatno prispevate k ureditvi okvirne direktive za javne službe. To ste uredili za restavracije in to je treba urediti za javne službe.

Končno, menim, da evropska kriza ni le socialna in demokratska. Menim, da je tudi kriza identitete. Od takrat, ko se je dosegel mir, svoboda zmagala in se je vzpostavila demokracija, je v svetu, kot ga poznamo, veliko našim državljanom težko videti in razumeti pomen zgodovine Unije.

Zato so vse te zadeve kot kultura, izobraževanje, mobilnost umetnikov, mladih, študentov in tesno medinstitucionalno sodelovanje temeljne, ker evropske zavesti ne moremo več imeti za samoumevno. Oblikovala se bo, pri čemer menim, da mora ta področja zaznamovati francosko predsedovanje.

Končno, zagotovo vas bomo šest mesecev ocenjevali. Za Francoze je to sprejemljivo, ker, kot veste, je to za Francijo veliko časa. Decembra bomo imeli rezultate. Zagotovo pogodba ne bo ratificirana, to je nedvomno. Želeli ste poenostavljeno pogodbo, pri čemer so zdaj razmere zapletene, zato poiščite rešitev.

Če mi gospod predsednik dovoli, zaključujem z rekom, ki sem si ga izposodil od poljskega pisatelja, ki izjavlja, da „biti Francoz pomeni upoštevati predvsem interese drugih in ne francoskih.“ To je sloves, ki ga imamo, in morda ste po tem malo znani tudi vi, gospod predsednik.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, iskreno se opravičujem Cristiani Muscardini, ker me je moje navdušenje tako zaneslo, da me je gospod Poignant prijazno opomnil, da se vam pozabil odgovoriti in povedati, da bomo potrebovali podporo vaše skupine.

Seznanjen sem s člani skupine in vem, da ste med tistimi, ki imate radi Evropo, ter da obstajajo poslanci Evropskega parlamenta, ki imajo enakovredno radi svoje narode. Gospa Muscardini, prepričani ste lahko, da bom v celoti upošteval vaše pripombe ter da si bom v naslednjih šestih mesecih skupaj z evropskimi institucijami prizadeval zgraditi Evropo, ki ima odgovor na vašo zaskrbljenost.

Torej vi ste ena od tistih, ki ste dokazali (kar kaže, da ima gospod Poignant prav), da pozabljam, kako precenjen je moj sloves.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, pred nekaj tedni je Irska zavrnila pogodbo, pri čemer menim, kot vsi vemo, da to dokazuje vedno večjo delitev evropskih državljanov.

Zagotovo se te zavrnitve ne sme podcenjevati, pri čemer menim, da mora, prav nasprotno, vse politične voditelje prisiliti, da upoštevajo pričakovanja in zaskrbljenost ljudi ter da ljudem poiščejo odgovore, ne glede na to, katera pogodba velja. Tudi če bi lizbonska pogodba začela veljati jutri, težave ne bi v trenutku čarobno izginile.

Francosko predsedstvo se je odločilo osredotočiti na štiri področja, kar je zagotovo zelo koristno zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Vendar v času velike krize na finančnem in prehrambenem področju, velikega dviga cen surovin ter vse manjših zalog nafte, ki je vse dražja, menim, da pričakovanja ljudi ne zadevajo samo vprašanj, ampak tudi vizijo; pričakovanja ljudi zadevajo upanje.

Zdaj predlagam tri smeri premisleka. Prva zadeva temeljno in bistveno vprašanje identitete. Menim in sem globoko prepričana, da obstaja evropski model, da obstaja evropski načrt za družbo. Ta evropski model je gospodarski, trajnosten in tudi socialen. Ta evropski model si na primer prizadeva za boj proti vse večjim neenakostim. Zato evropski model obstaja in nanj moramo biti ponosni, moramo ga uveljavljati, podpirati, nadaljevati, zagovarjati in braniti. To je prva smer.

Potem je še druga smer premisleka. Menim, da za ureditev sveta potrebujemo novo vizijo. Pri tem mislim zlasti na Afriko. S tem mislim na vprašanje kmetijskih proizvodov, v zvezi s katerim menim, da moramo nehati subvencionirati izvoze naših kmetijskih proizvodov, ter si namesto tega prizadevati, da Afrika postane samozadostna glede hrane in energije. To je nova revolucija, ki je potrebna za pravičnejši svet v prihodnosti.

(Ploskanje.)

Končno, menim, da obstajajo evropske vrednote, ki se jim nikoli ne smemo odreči, česar ne smemo nikoli pozabiti: to so demokracija in človekove pravice, ki veljajo za nas v Evropi in bodo veljale v prihodnosti Unije za Sredozemlje, v kateri se prednost ne bo dajala poslom in se hkrati ne bo zanemarjalo človekovih pravic. Vprašanje človekovih pravic je za naslednja desetletja bistveno; to je globoko zakoreninjena identiteta Evrope, ki jo je vredno zagovarjati.

Gospod predsednik, to je nekaj vprašanj, za katere menim, da jih je treba obravnavati. Vprašanja zadevajo temeljne zadeve, to pomeni vizijo in globlji pomen, ki ga moramo in želimo dati Evropi. Ta vprašanja ne zadevajo le politike, ampak tudi zavest.

  Brian Crowley (UEN). – Gospod predsednik, ponovno pozdravljam predsednika Sarkozyja v Strasbourgu in mu čestitam za sodelovanje s Parlamentom ter ker je glede zamisli realen, čeprav ve, da splošno soglasje glede navedenih zamisli v Parlamentu ne bo sprejeto.

Predolgo smo bili ujeti v lastno zanko neuspešnih ideologij preteklosti, neuspelega soočanja z novimi mejami, ki se nam zastavljajo, in neposrednega reševanjem izzivov. Zaradi varnosti smo se vrnili na poznano področje preteklih imperialističnih idealov ali postfašističnega obvladovanja ali celo, drznem si reči, novega razmišljanja dvajsetega stoletja glede človekovega življenja in človekovih pravic.

Ker je zapletenost sveta danes zelo drugačna in veliko bolj raznolika, kot jo lahko razloži ena sama ideologija ali en sam načrt. Upravičeno omenjate pomembnost sodelovanja z drugimi vladami po svetu: s Kitajsko za reševanje težave s Čadom in Sudanom, da se zagotovi neposredno reševanje težav v zvezi z Afriko in državami v razvoju.

Danes se spominjamo življenj sedmih mirovnikov v Sudanu, ki so umrli v mandatu Združenih narodov, preprosto zato, ker vlade niso uspele ustrezno posredovati ter od organov v Čadu in Sudanu zahtevati, da zaščitijo življenja beguncev in prosilcev azila.

Eno je tukaj v Parlamentu nedoločeno govoriti o pomembnosti priseljevanja in omogočanja prostega gibanja ljudi. Bolje je, da ljudem omogočimo ostati doma. Prihajam z Irskem, naroda, ki je v stotih letih moral izseliti 12 milijonov svojih ljudi. Nihče od njih ni želel zapustiti Irske. Prisiljeni so bili zapustiti Irsko. Če ljudem omogočimo priložnost, da ostanejo v svojih državah, jih podpremo z mehanizmi politik, ki jih oblikujemo, na področju trgovine ali drugih področjih, potem nam bo uspelo.

Končno, gospod predsedujoči, prej ste izrazili mnenje, da je legitimnost vašega položaja v zvezi z ratifikacijo lizbonske pogodbe v Parlamentu edini pravi način. Strinjam se z vami. To ustreza Franciji. Vendar je enako legitimna pravica do referenduma, kar je treba vedno zagovarjati. Oboje ne gre. V zvezi z rezultatom na Irskem se pojavljajo težave in nesoglasja, vendar to ni težava, ki zadeva le irski odnos z Evropo. Težava izraža globljo zaskrbljenost za ljudi in Evropo.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, zdaj vas sprašujem o stališču francoskega predsedstva glede jezikovne raznolikosti. Raznolikost je temeljno načelo Evrope. Vsi jeziki na svetu so del človeške dediščine, pri čemer je dolžnost javnih institucij, da ukrepajo za njihovo zaščito.

– (ES) Gospod predsednik, v skladu z zaključki Sveta z dne 22. maja o večjezičnosti je bila Komisija pozvana, da za to področje pripravi natančen okvir, za katerega je naznanila, da bo pripravljen v jeseni.

Kakšni bodo stališče in ukrepi francoskega predsedstva v zvezi s politiko večjezičnosti? Kakšno bo stališče predsedstva in kakšno vlogo bo namenilo neuradnim jezikom EU, ki so imenovani tudi „regionalni“ ali „manjšinski“ jeziki?

Zato ker je, gospod predsednik, medtem ko čakamo glasovanje francoskega senata naslednji teden, Francija zdaj zelo slab primer za vse nas, ki verjamemo, da je jezikovna raznolikost skupna dediščina vseh Evropejcev.

(Govornik je nadaljeval v baskovščini.)

  Nigel Farage (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, odgovoril bom gospodu Sarkozyju. Gospod Sarkozy, zelo dober govornik ste, vendar nisem preveč prepričan, da znate zelo dobro poslušati. Ta program predsedovanja, ki ste ga danes razkrili, dokazuje, da želite Evropsko unijo, ki nadzoruje dobesedno vsak vidik našega življenja, vse od skupne politike priseljevanja do načina upravljanja bolnic in nogometnih klubov.

Prav tako sem iz vaših pripomb ugotovil, da želite, da se izoliramo od ostalega sveta ter da ne bomo trgovali z ljudmi, ki nimajo enakih meril kot mi. Najhujša je skrajna aroganca izjave, da glede evropskega projekta vi veste največ. S tem kažete prezirljivost ne samo do Ircev, ampak do samega koncepta demokracije, za katero pravite, da ste njen zagovornik.

Izjavili ste, da mora poljski predsednik držati besedo in ratificirati pogodbo, ker se je tako dogovoril. Vendar so Irci povedali svoje. Ali boste spoštovali irski glasovalni izid? Ali boste držali obljubo, čeprav pogodba ni mogoča? Menim, da ne dojamete, kajne? Narodi Evrope ne želijo globljega političnega povezovanja. Zato tega v Franciji niso podprli, na nizozemskem niso podprli in na Irskem niso podprli in če bi imeli glasovanjem v Britaniji, bi nas velika večina to zavrnila.

Demokracija za kakšno ceno, gospod Sarkozy? Obiskali boste Dublin 21. julija. Prosim ne poskušajte izvajati tega, kar ste v Franciji, in ne poskušajte neupoštevati drugi referendum, ter jih ne poskušajte prepričati, da spremenijo pravila in prikrito ratificirajo pogodbo. S tem bi za demokracijo pokazali skrajni prezir. Prosim ne počnite tega.

  Margie Sudre (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, da bi izpolnili svoja pričakovanja in pričakovanja sodržavljanov, morata Svet, ki mu predsedujete, in Parlament dokazati jasno, upravičeno in dejansko politično voljo. Vaša prisotnost na položaju predsednika Sveta je že jamstvo za odločnost. V zvezi s tem smo tukaj v Strasbourgu in Bruslju že vsi videli kakovost priprav za to šest mesečno predsedovanje in koliko so člani francoske vlade na voljo.

Prednostne naloge, ki ste jih pravkar določili, so ustrezen odgovor na zaskrbljenost državljanov EU. Na enak način drugi izzivi, ki ste jih zastavili, vključno z gospodarskim upravljanjem euroobmočja v odgovor vse večjim cenam surovin in ogljikovodikov ali oblikovanje stabilnega in uspešnega območja v sredozemskem bazenu, v celoti zastopajo vašo zavezanost Evropski uniji, ki se bolj odziva na težave in je bolj pozorna do svojega prebivalstva.

V odgovor javnemu mnenju, v okviru katerega so prisotni dvomi in se ljudje včasih vdajo skušnjavi reševanja težav na nacionalni ravni, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da ima naša celina znatno količino sredstev, pri čemer je še vedno eno od redkih območij stabilnosti v svetu, ki je vse bolj nepredvidljiv. Evropska unija si mora prizadevati, da dokaže, da ni podvržena globalizaciji brez zaščite svojih ljudi, pri čemer sprejemam vašo zavezanost, ki to dokazuje.

Končno, medtem ko Unija doživlja pomembno krizo zaupanja, si iskreno želimo, da francosko predsedstvo konča več kot petnajst let trajajoče prizadevanje za reformiranje delovanja razširjene Evrope. Lizbonska pogodba mora začeti veljati čim prej, kar ste odločno potrdili. Vsi smo prepričani, da se boste pogodili z našimi irskimi kolegi in prepričali tistih nekaj držav članic, ki še vedno odlašajo z njeno ratifikacijo, ter s tem dokončno opravili.

Gospod predsednik, pretekli teden ste izjavili, da še niste pripravljeni evropske zastave pospraviti v žep, in dejansko smo videli, da ste jo pod Slavolokom zmage postavili poleg francoske zastave. To simbolično gesto si razlagamo kot dokaz vaše odločnosti, da delujete v službi Skupnosti, za kar se vam zahvaljujemo, gospod predsednik.

  Poul Nyrup Rasmussen (PSE). – Gospod predsednik, nagovarjam gospoda predsedujočega in mu sporočam, da sem Rasmussen prvi, da se ne bo zamenjevalo z Rasmussenom drugim, vendar vam zagotavljam eno stvar. O novi lizbonski pogodbi ste govorili smotrno, pri čemer gospodu Farageju sporočam, da je pozabil na danski primer. Glasovali smo proti maastrichtskim merilom in za edinburški sporazum, pri čemer nikoli ne bi rekli, da bomo ovirali ostalo Evropo, ker smo v prvem primeru glasovali proti. Tega ne bi rekli nikoli. Gospod Farage nima prav: to ni demokracija.

Zagotavljam vam, gospod predsednik, in zagotavljam Franciji, da smo poiskali rešitev za Dansko in da bomo poiskali rešitev za Irce.

Moja druga točka je naslednje: v imenu evropske socialdemokratske stranke in vseh svojih kolegov in voditeljev in politične družine vam sporočam poziv. Pozivam vas, da k vašim štirim prednostnim nalogam dodate še eno prednostno nalogo. Moja prednostna naloga, pri čemer upam, da bo tudi vaša, ker vem, da je, so delovna mesta, razvoj in trajnost. Izjavili ste, pri čemer sem bil zadovoljen, da sem to slišal: „Potrebujemo boljšo ureditev finančnega trga.“ Z vami se povsem strinjam. Prav v tem parlamentu zdaj pripravljamo poročilo, pri čemer upam ter pozivam svoje kolege v skupini PPE-DE in ALDE, da bomo francoskemu predsedstvu predložili smotrno poročilo.

Govorim o preglednosti. Govorim o boljši uredbi pravičnosti, bonusov in delniških opcij ter vse ostalo, o čemer ste tako smotrno govorili. Govorim o odgovornosti, zanesljivosti, da se zagotovi, da je finančni trg dolgoročno in potrpežljivo zmožen financirati dolgoročne potrebe naložb za več delovnih mest in boljša delovna mesta.

S tem je povezana druga zamisel, ki vam jo namenjam. Upravičeno govorite, da se rast manjša, da izgubljamo delovna mesta zlasti v Združenem kraljestvu, Španiji in tudi Franciji. Zakaj ne predložimo nove pobude za rast, nov ukrep za usklajene naložbe? Zamislite si navedeni potek dogodkov: če skupaj vložimo v izobraževanje, strukturo in vsa zadevna vprašanja en odstotek več, bomo v naslednjim štirih letih imeli, poleg sedanjih, vsaj 10 milijonov delovnih mest več. Zamislite si, kaj bi lahko dosegli skupaj.

Izjavili ste, da je šport več kot le tržno gospodarstvo. Dodal bi, da se strinjam, pri čemer to velja za Evropo v celoti. Evropa je več kot tržno gospodarstvo. Gre za delovna mesta in ljudi. Poskrbimo za njih. Francoskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

  Silvana Koch-Mehrin (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, izjavili ste, da Francija ne more soditi o irski zavrnitvi.

– (DE) Strinjam se. Irsko zavrnitev je treba spoštovati. Irci imajo v celoti pravico glasovati, kot so glasovali. Vendar imajo tudi vse druge države v Evropo pravico nadaljevati na poti k bolj demokratični, preglednejši Evropi, ki je bolj sposobna ukrepanja. Lizbonska pogodba je v skladu s to usmeritvijo. Zato pozitivno sprejemam dejstvo, da se bo ratifikacija nadaljevala. Vendar prav tako menim (v zvezi s tem nisem istega mnenja kot vi in se ne strinjam), da bi bilo dobro odkrito govoriti o dejstvu, da Evropa več hitrosti že obstaja. Pomislite na euro, schengenski sporazum, Listino o temeljnih pravicah in številna druga področja. Občutljivost in želje držav članic EU se izražajo v njihovih izbirah različne hitrosti za zadeve, ki jih začnejo skupaj.

Evropa več hitrosti omogoča državam, ki želijo skupaj storiti več, da to storijo, zato je pomembno, da v Evropi ohranimo načelo izbire. Pomembno je, da države, ki želijo nekaj izvajati skupaj, to izvedejo prostovoljno, pri čemer se lahko vse države kadar koli vključijo. Nobena država se ne sme prisiliti v večjo stopnjo solidarnosti.

Evropa več hitrosti prav tako poenostavi nadaljevanje pristopnih pogajanj. Menim, da ni prav, da sta Hrvaška in Turčija kaznovani, ker je večina Ircev zavrnila pogodbo.

Gospod predsedujoči, upravičeno ste ponosni, da je vaša država dom človekovih pravic. Človekove pravice so brezčasne in univerzalne. Olimpijske igre so športni dogodek in ne politični. Zato menim, da ni prav, da želite obiskati Kitajsko zaradi svečane otvoritve in vesela sem, da predsednik Evropskega parlamenta, gospod Pöttering, ne bo obiskal Kitajske.

Gospod predsedujoči, za zaključek povem, da ste na vašem sedežu našli dobrodošlico mojih številnih kolegic poslank, tj. vrtnico in pismo. Pismo vas poziva, da prispevate k vključevanju žensk v vrh Evropske unije. Ženske računajo na vas kot osvajalca ženskih src. Naj dodam še eno prošnjo: upam, da nas boste kot demokratično izbran predstavnik podprli pri zagotavljanju, da se bo lahko ta Evropski parlament neodvisno odločal, na čem temelji.

  Adam Bielan (UEN). - (PL) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, najprej vam iskreno čestitam za prevzem predsedovanja Evropski uniji. To predsedovanje ne bo enostavno. Sovpada s težavnim obdobjem, vendar vam dejansko želim uspešnost. Irska je zavrnila lizbonsko pogodbo. Možnosti, da si bo Irska v prihodnosti premislila, ne moremo izključiti, vendar zagotovo ni sprejemljivo poskušati vplivati na irsko odločitev z grožnjami, prav tako kot se ni grozilo Francozom in Nizozemcem, ko so zavrnili pogodbo pred tremi leti in sprožili današnje težave. Države EU se ne smejo deliti na boljše ali slabše. Zato se vam zahvaljujem, da ste danes izjavili, da nobena od sedemindvajsetih držav članic ne sme biti izključena iz evropske družine, kot bi morda želela gospa Koch-Mehrin, ki je govorila pred mano.

Gospod predsednik, to priložnost bi izkoristil za zahvalo, ker je Francija pred kratkim odprla trg dela, med drugimi tudi Poljakom. Dolgo smo čakali, da se to zgodi, veliko več kot druge države, vendar je bolje pozneje kot nikoli.

Ena stvar, ki bi jo v današnjem govoru želel slišati in je nisem, je omemba naše največje evropske sosede, Ukrajine. Kljub temu upam, da se bomo na vrhu, načrtovanem za 9. september 2008 v Evianu, znatno približali podpisu pridružitvenega sporazuma z Ukrajino. Nenazadnje je prav zdaj naš jasen znak zelo pomemben našim prijateljem v Ukrajini, zlasti v času nadaljnjih groženj iz Rusije.

Končno, v imenu milijonov Evropejcev, ki so jih zdaj prizadeli vedno večji stroški, se vam zahvaljujem, gospod predsednik, za vaše prizadevanje, da se zniža DDV za gorivo. Prav tako upam, da boste med francoskim predsedovanjem s to zamislijo uspeli prepričati druge voditelje, vključno s predsednikom vlade moje države Poljske.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločno bi pohvalil predsedujočega Svetu. To je devetindvajseto predsedovanje Svetu, ki sem ga doživel, pri čemer moram brez zadržkov povedati, da še nisem videl tako prepričljive predstavitve programa in evropske zamisli kot te, kar govorim popolnoma iskreno.

(Ploskanje.)

Le enkrat so predsedujočega Svetu sprejeli topleje, ampak to je bilo le na otvoritveni slovesnosti. Na koncu k dnevnemu redu ni prispeval ničesar. To je bil britanski predsednik vlade, Tony Blair. Predsednik Sarkozy, prepričani smo, da boste vi vaše predsedovanje Svetu po šestih mesecih končali z dobrim rezultatom. Način, s katerim ste danes vse razložili, oziroma način, s katerim ste obravnavali stališča naših poslancev, dejstvo, da ste se seznanili z dokumenti ter da nam ne predstavljate „seznama želja“, ampak vrsto prednostnih nalog, ki temeljijo na dobrem argumentiranju, vse to mi daje upanje, da ste dejansko sposobni izpeljati vaš visoko zastavljen program.

Če je za pripravo podnebnega svežnja potrebno sodelovanje z vami, lahko računate na podporo tega parlamenta. Vendar se bojim, da je bolj verjetno, da bodo v okviru Sveta nadaljnje težave, težave z odgovornostjo Sveta in posameznih držav članic: tj, da se predvidene kvote tam ne bodo sprejele. Prav tako se z vami strinjamo, da mora biti v tem podnebnem svežnju zastopana jedrska energija. Tukaj v tem parlamentu odločna večina podpira civilno uporabo jedrske energije. Ne dovolite, da vas navedene kratke majice zmedejo.

V zvezi s tem, da bi Nemčija in Francija skupaj prevzeli vodenje Evropske unije glede vsebinskih zadev, vendar ne pomembnih odločitev globalno politične vrste, vas podpiramo. Povedati moram, da gospa Koch-Mehrin očitno ni poslušala, ko ste pojasnili razloge za vaše stališče o Kitajski. To je bilo za ta parlament poučno predavanje o zunanjih zadevah, pri čemer vas lahko le spodbujam, da ostanete tako dosledni in vztrajni, kot ste bili v teh zadevah.

  Robert Goebbels (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, deset narodov proizvede 60 % globalnih emisij ogljikovega dioksida. Med temi desetimi državami je le ena evropska država, tj. Nemčija. Sedemindvajset držav članic proizvede le 14 % globalnih emisij. Združene države 17 %, medtem ko skupne emisije Brazilije, Rusije in Kitajske presegajo eno tretjino globalnih emisij ogljikovega dioksida. Vse to dokazuje, da bodo evropske pobude za boj proti podnebnim spremembam brez primerljivega prizadevanja Američanov, Kitajcev in drugih industrializiranih narodov še naprej zaman.

Med čakanjem na takšen dogovor se mora Evropa boriti proti uhajanju ogljika. Zdaj nobena velika industrijska skupina ne vlaga v Evropo. ArcelorMittal zapira v Franciji, vendar vlaga v Braziliji, Rusiji, Turčiji, Indiji in Kitajski. ThyssenKrupp vlaga v Braziliji, avstrijski Vöest Group vlaga v Indiji. V Severni Afriki se zdaj gradi deset tovarn za proizvodnjo plavajočega stekla za evropski trg.

Brez določene zavezanosti drugih industrijskih držav mora Evropa pokazati svojo odločnost, da brani svoj industrijski sistem, svoje industrijsko znanje in izkušnje. Vsiljevanje odrekanja evropskim državljanom ne bo doseglo nobenega namena, če tudi ostali svet tega ne bo ponovil.

(Ploskanje.)

  Jean-Marie Cavada (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, kot predsednik Evropskega parlamenta in številni drugi kolegi poslanci sem otrok ruševin druge svetovne vojne, pri čemer zelo cenim zavzetost, ki jo s tem vložite v vaš govor, ki kljubuje skepticizmu. Skepticizem vidim kot nekaj, kar je pripadalo duhu Münchna in je kislina, ki razkraja evropsko voljo. Zato zelo cenim energijo, ki jo vložite v govor, ki se nam na primer zdi, kot je gospa Lulling nedavno izjavila na televiziji, jasen, natančen in, kar lahko rečem brez najmanjšega pretvarjanja, prepričljiv.

Druga stvar, ki jo želim povedati, gospod predsednik, je, da imate dejansko prav in to je tukaj treba povedati. Strahovi v Evropi in grožnje Evropi so se zagotovo pojavljali predvsem med njenim oblikovanjem v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar, čeprav se je narava teh strahov spremenila, še danes številni obstajajo. Zato je potreben popolnoma odločen odziv.

S prednostnimi nalogami sem zelo zadovoljen: iskreno bi rekel, da zato ker so realne, zlasti politika priseljevanja, ki jo bo izvajal vaš minister, gospod Hortefeux, naš nekdanji kolega poslanec. Pred dvema letoma sem imel čast zastopati Evropski parlament na Evro-afriški konferenci v Rabatu. Prvič so sodelovale države, ki so imele enako odgovornost, kot matične države, države tranzita ali sprejemnice priseljencev, pri čemer menim, kot je prej dejal gospod Watson, da je zelo pomembno zlasti (in zakaj ne?), da imamo v okviru Unije za Sredozemlje velikodušno politiko sosedstva in nadzora.

Končno, zadnja zadeva, gospod predsednik, ne pozabite, da je razlog edinstvenega vpliva Evrope na svet, da je Evropa zibelka kulture, ker kultura združuje našo različnost, ker je kultura izhodišče za naše politične sisteme in zato se na nas gleda na popolnoma drugačen način. Verjetno bo prav tako potrebna vaša energija, če bomo želeli odločnost tudi na tem področju kulture.

  Jan Zahradil (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil spoštovanje dejstva, da je Francija 1. julija odprla svoj trg dela za nove države članice in tako odpravila eno zadnjih ovir med novimi in starimi državami članicami. Upam, da bo gospa Merkel sledila temu vzoru. Francija, Češka republika in Švedska so skupaj pripravile 18-mesečni program predsedovanja, pri čemer me veseli, da sta prednostni nalogi tudi energija, ki je vsekakor ključna, ter reforma kmetijske politike, saj se ta nanaša na finančni okvir po letu 2013 in tako tudi na to, za kakšne namene bomo imeli denar na razpolago v prihodnosti. Cenim dejstvo, da Francija želi rešiti ta trenutna vprašanja in težave, saj so ljudje v zvezi s tem zaskrbljeni ter jih to zanima.

Glede institucionalnih zadev ne govorim kot član skupine PPE, ampak kot član skupine DE, zato verjetno ni presenetljivo, da se v zvezi s to temo ne bomo strinjali v celoti. Menim, da moramo v zvezi z lizbonsko pogodbo ukrepati. Razmere niso brezizhodne in ne želimo ustvariti krize, zato je treba ukrepati mirno, brez političnega pritiska, brez pravnih zvijač ter skladno z našimi lastnimi pravili. Ta navajajo, da nobena pogodba ne more začeti veljati brez soglasne privolitve in take privolitve trenutno nimamo. Menim, da je nadaljnja širitev brez lizbonske pogodbe mogoča. Brez nje lahko v Evropsko unijo vstopi vsaj Hrvaška. Prav tako menim, da se nam ni potrebno odločiti med pogodbo iz Nice in lizbonsko pogodbo. Vsekakor imamo več možnosti, ki jih moramo preučiti trezno in brez histerije ter tako izboljšati položaj. Kakor koli že, gospod predsednik, želim vam veliko uspeha pri vašem predsedovanju Evropski uniji.

  Pasqualina Napoletano (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sledili smo Uniji in pobudi v Sredozemlju, na kar se bo prihodnjo nedeljo osredotočil vrh v Parizu in upamo, da bo pobuda uspešna.

Vendar želim pojasniti še nekaj stvari. Ta pobuda si prizadeva za krepitev večstranske evrosredozemske razsežnosti. Menim, da je to prav in da moramo nadaljevati v tej smeri. Menim, da je tista politika, ki potrebuje kritično oceno, tista v zvezi s sosedstvom z južnimi državami, saj sosedska politika pravzaprav vzpostavlja konkurenco med državami, ki so zelo razdeljene. Zato si moramo prizadevati za povezovanje med samimi državami in z Evropo ter v to prenesti tudi vire.

Gospod predsedujoči Svetu, naj odkrito povem, in to govorim tudi predsedniku Barrosu, da smo zelo nasprotovali temu, da ste prekinili financiranje sredozemskega avdiovizualnega programa, ki je bil edini kulturni koprodukcijski instrument. Povedali ste, da gre za evropsko kulturno izjemo, vendar bi, gospod predsednik, dodala, da gre za evrosredozemsko kulturno izjemo. Med dvajsetimi največjimi intelektualci na svetu jih boste med prvimi desetimi našli veliko iz muslimanske kulture in mnogo iz evrosredozemskega območja.

Zato pomagajmo drug drugemu in oblikujmo učinkovite politike, ki bodo v teh državah spremenile življenja mnogih ljudi, zlasti mladih ter žensk, katerim Evropa predstavlja upanje. Ne potrebujemo dobrih študentov, ampak moramo spremeniti naravo tega odnosa in Parlament je pripravljen na sodelovanje z vašim predsedstvom, če se boste odločili, da boste ukrepali v tej smeri.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, prednostne naloge francoskega predsedstva EU so realistične in menim, da so dovolj primerne za odziv na to, o čemer je govoril predsednik Komisije gospod Durăo Barroso, tj. na kritiko, da se Evropa ni sposobna odzivati na vsakdanje težave naših državljanov, in sicer ustavne težave, cene hrane in energije, obrambo Evrope ter priseljevanje.

Največje tragedije sodobnega časa so podobne takim, kot sta smrt priseljenca v tovornjaku s hladilnikom v Rokavskem predoru ali dogodek, ki se je zgodil pred nekaj urami, ko so priseljenca vrgli čez krov lesenega ribiškega čolna, ki je bil namenjen na Kanarske otoke. Gre za resno in nujno težavo, na katero se mora Evropska unija ustrezno odzvati.

Predsednik skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov gospod Daul je govoril o potrebi po mobilizaciji politične volje in menim, da je sedanjemu predsedstvu nikakor ne primanjkuje.

Gospod predsednik, politična volja je potrebna, vendar to ni dovolj, saj je treba upoštevati tudi razmere in četudi so te začasno ali dolgoročno rešene, med svojim obstojem na nas vplivajo ter nas omejujejo, zato pri tem pozdravljam izjavo predsednika Sarkozya, da moramo razmere spremeniti v priložnosti.

Obžalujem dejstvo, da gospod Schulz ni prisoten, saj je takrat, ko je govoril o športu, opomnil na posebno stvar. Želim, da zmaga Španija, prav tako kot je v prvi etapi Tour de France.

Gospod predsedujoči Svetu, prav imate, da je pri športu pomembna evropska razsežnost, v zvezi s tem pa me je nekaj poslancev pozvalo, naj vas prosim, da premislite o tem, ali bi bilo primerno, da francoski športniki in športnice, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah, o katerih smo danes razpravljali, poleg nacionalne zastave nosijo tudi simbol EU, da bi se tako k tej pobudi prostovoljno pridružile tudi druge države članice.

Gospod predsedujoči, upamo, da bo francosko predsedstvo sposobno združiti moči in doseči soglasja, tako da bo, kot ste predlagali, Evropska unija med vašim predsedovanjem lahko odločilno napredovala.

  Harlem Désir (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, svoje predsedovanje ste želeli postaviti pod zaščito Evrope, ki varuje, in menim, da evropski državljani pričakujejo veliko. Vendar je to kljub temu, da ste razumeli bistvo sporočila socialdemokratov v Evropskem parlamentu, v nasprotju z dejstvom, da socialna razsežnost evropskega združevanja ni bila opredeljena kot ena od štirih glavnih prednostnih nalog vašega predsedovanja.

Kot smo dejansko videli na zadnjih referendumih, ki so ljudi spraševali o institucijah in pogodbah, se ti odzivajo na podlagi napredovanja evropskega združevanja ter evropskih politik. Menim, da je neravnovesje, ki je nastalo v zadnjih nekaj letih, in sicer med napredovanjem gospodarskega vključevanja, ki se je pričelo in kar je dobro, ter zastojem socialne razsežnosti prav tako eden od vzrokov za razočaranost ljudi v Uniji, tj. vzrok za nezadovoljstvo glede evropskih institucij.

Zato težava ni v tem, da bi se Evropa morala vključevati v vse socialne zadeve, ampak v tem, da je treba takrat, kadar se pojavi enotni trg, vključno z enotnim trgom zaposlovanja, vzpostaviti enotna pravila za odpravljanje razlik, ki drugače vodijo do socialnega dampinga, in ki zagotovijo, da so elementi zbliževanja usmerjeni navzgor, tj. proti izboljšanju, da socialnih razmer tako ne slabšajo.

Komisija je pravkar objavila socialni program, vendar, govorili ste o konkretni Evropi, če se Svet ne bo zavezal k nekaterim konkretnim vprašanjem o krepitvi moči odborov za evropsko delo, varovanju začasnih delavcev, izboljšanju direktive o napotitvi delavcev, tako da bo, kar je treba dodati, obstajala direktiva o varovanju javnih služb in storitev socialnega skrbstva, ne bo odziva na to potrebo po varovanju.

Ena od vaših prednostnih nalog je Evropa priseljevanja, vendar to ne more biti omejeno na Evropo izgonov. Zato moramo temu dodati pakt za vključevanje, o katerem smo govorili z gospodom Hortefeuxom, in pakt za razvoj. Pravkar ste se vrnili iz zasedanja vrha G8; Evropa in nekatere države članice, vključno s Francijo, so bile obtožene, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede javne pomoči za razvoj. Zagotovite, da bo med vašim predsedovanjem izpolnjena obveza za premik k 0,7 % BDP, kar bo bolj učinkovito prispevalo k upravljanju mednarodnega preseljevanja, kot sramotna „direktiva o vračanju“.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, strinjam se s predsedujočim. To je za Evropo težek trenutek. To čutimo vsi osebno, tudi jaz. Ko sem bil odgovoren za pogajanja o pristopu moje države k Evropski uniji, sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da sem zagotovil dobro evropsko sodelovanje v prihodnosti. Prav tako z veseljem poudarjam, da danes ni nobenih težav v zvezi s poljsko podporo EU in Pogodbe. V poljskem parlamentu je velika večina glasovala za Pogodbo in skoraj 80 % Poljakov odobrava članstvo v EU.

Podpiram oceno predsedujočega. Ukrepati moramo za in v imenu naših državljanov. Prednostna naloga nas, kot politikov, je energetski in podnebni paket, vendar moramo storiti vse, kar je v naši moči za zagotovitev tega, da izvajanje tega paketa Evropejcev ne bo prizadelo z visokimi cenami in povzročilo izgube konkurenčnosti našega gospodarstva. Ta paket je treba sprejeti zelo hitro, vendar bi bilo zelo slabo, če bi hitrost postala pomembnejša od posvetovanja. Naš paket bi moral biti dokaz za naše vodenje v boju proti globalnemu segrevanju. Strinjam se, da to potrebujemo, prvič v Poznańu in drugič v Københavnu, vendar ta paket nikomur ne bo služil kot zgled. Nihče mu ne bo sledil, če se v evropskem gospodarstvu ta ne bo izvajal. Gospod predsedujoči Svetu, zato me veseli, da se zavedate teh nevarnosti, pri čemer verjamete, da bodo načela trgovanja z emisijami preoblikovana v dobri veri, kar je pri vsem tem bistveno. Nimamo izkušenj. Uredba REACH je bila v Parlamentu bistveno spremenjena v korist vseh, pri čemer sta sodelovala tudi Svet in Komisija. Tudi mi lahko storimo enako.

Gospod predsedujoči Svetu, čestitam vam za vaš prevzem predsedstva Evrope. Želim vam veliko uspeha v zvezi z dvema najpomembnejšima zadevama v naslednjih šestih mesecih, tj. Pogodba ter energetski in podnebni paket.

  Enrique Barón Crespo (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, z dvomom glede lizbonske pogodbe se boste morali spopasti odločno; Francija ima že veliko izkušenj glede napredovanja in nazadovanja v zvezi z evropskim združevanjem. Pozivam vas, da poiščete rešitev glede Irske ter ob tem upoštevate voljo velike večine Evropejcev, kar je prav tako pomembno.

Iz socialnega vidika v lizbonski pogodbi obstaja listina o temeljnih pravicah, tj. evropski socialni model. Tako je na primer bilo zbranih že več kot milijon podpisov evropskih invalidov, ki predstavljajo vsako četrto gospodinjstvo in so za sprejetje pogodbe, saj odpravlja sekularno diskriminacijo. Tako imate podporo za napredovanje in vključevanje socialnega modela.

Glede priseljevanja ste nagovorili levico, vendar boste prav tako priznali, da so vam levičarske vlade s svojimi idejami omogočile oblikovanje manj zaprtega in bolj naprednega paketa, ki ga Parlament lahko še izboljša, vendar moramo v zvezi s tem vprašanjem delovati nepopustljivo.

Gospod predsednik, prav tako ste govorili o SKP, ki je neposredno povezana s priseljevanjem, vendar niste omenili Dohe, kljub temu pa je pomembno, da je združena Evropa sposobna najti rešitve ter se odzvati na razvojne cilje novega tisočletja, saj gre za isti paket, in sicer za izkoriščanje naše gospodarske zmožnosti za napredovanje celotnega človeštva.

  Stefano Zappalà (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, kot vodjo italijanske delegacije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov me veseli to, da ste prevzeli predsedstvo Evrope ter tudi to, kar ste povedali. Izžarevate navdušenje in ponos. Sami verjamete v institucijo, tj. Evropo, in zato vanjo verjamejo tudi drugi, kljub temu, da je z njo povezanih veliko težav ter resnično potrebuje modre, jasne in zavedne vodje, za kar ste se izkazali tudi sami.

Italija je zmeraj imela tesne kulturne in socialne vezi s Francijo, ti dve državi pa sta veliko žrtvovali za ustanovitev ter oblikovanje Evrope, v zvezi s katero imajo sedanje države članice dolžnost, da jo razvijejo. Vsakdo, ki dela v tej instituciji se zaveda, na koliko težav je mogoče naleteti pri napredovanju s procesom razvoja in vključevanja, saj ta proces zajema ljudi, ki imajo različno zgodovino, kulturo, družbeni položaji ter tradicijo. Politično oportunistična mnenja o sedanji zelo priljubljeni italijanski vladi, ki jih je pravkar izrazil gospod Schulz, vsekakor niso v pomoč. Vendar gre za proces, s katerim je treba nadaljevati kljub razočaranjem, ki jih včasih vključuje.

Odlična lizbonska pogodba je v ozadju in za to, da bo spet postavljena v ospredje, bo potrebne veliko dobre volje, če se želimo izogniti temu, da bi tiste, ki je niso razumeli, odrinili na rob. Vendar se strinjam s tem, kar ste povedali, in sicer, da moramo pred kakršno koli nadaljnjo širitvijo določiti nova pravila, vendar pri tem ne smemo izključiti Irske. Val priseljevanja v Evropo, zlasti v nekatere države članice, in v glavnem mojo državo ter tiste v Sredozemlju, je treba obravnavati in opredeliti s predpisi kot skupen problem ter ne kot razlog za razločevanje ali celo izkoriščanje razmer s kaznovanjem držav, ki so že veliko žrtvovale. Naše državljane je treba zavarovati, vključevanje pa oblikovati na utemeljeni podlagi.

Gospod predsedujoči Svetu, italijanska vlada in ljudje pozorno ter z zaupanjem spremljajo vaš mandat, in sicer v prepričanju, da bosta zgodovina ter družbeni ugled, ki ju danes predstavljate, Evropi zagotovila upanje in razvoj.

  Zita Gurmai (PSE). - (HU) Kot edina govornica iz vzhodne strani berlinskega zidu bom izpostavila tri točke. Razočarana sem, ker je predsednik v govoru izpustil enake možnosti. Gospod predsedujoči Svetu, na srečo smo ženske iz sedmih političnih strank v pismu natančno opisale to, kar želimo, in sicer to je roža, to je naša roža za vas, spoštovani predsednik.

Prvič, pozdravljam prizadevanja francoskega predsedstva za socialno enakost spolov na evropski ravni, vendar so ta hkrati v nasprotju z zapiranjem lokalnih ustanov, ki obravnavajo enake možnosti. Ali je politika, ki je drugačna od tiste, ki jo uporablja Francija, priporočena na evropski ravni?

Drugič, predsednik je državljanom zagotovil, da bo v naslednjih petih letih zgrajenih 350 000 prostorov za otroško varstvo. To je pomemben ukrep, saj na trgu dela moškim in ženskam zagotavlja enako možnost ter priložnost, da uskladijo svoje delovno in družinsko življenje. Za to so bistveni velika kakovost, cenovna dostopnost in dostop za vse, saj je to sredstvo za enake možnosti in vključevanje.

Ali v zvezi z družinskim življenjem meni, da bodo ženske lahko usklajevale svoje delovno in družinsko življenje, če bodo delale 65 ur na teden? Ženske so na delovnem mestu bolj nezaščitene in ponavadi niso članice strokovnih organizacij.

Potrebujemo skupno evropsko politiko priseljevanja, vendar mora obravnavati pravice in obveznosti tako državljanov kot priseljencev. Migracijsko politiko je treba dopolniti s politiko vključevanja sprejemajočega državljanstva. Najlepša hvala.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, nagovoril bom predsedujočega Svetu. Vašega današnjega govora sem se še posebej veselil. Vaše mnenje me je prepričalo, da bo vaše predsedovanje v šestih mesecih prineslo večje premike.

Ves svet se sooča z enimi od največjih gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih, vendar se Evropa ob tem sooča še z lastnimi krizami.

Očitno je, da Evropa s 27 državami članicami ne more delovati v skladu s pravili, ki so veljala za Evropo s 15 državami članicami. Evropa je v institucionalni krizi. Prav tako je očitno, da nekatere države članice danes ne želijo politične združitve Evrope in ne želijo, da se vizija naših predhodnikov uresniči. To je kriza identitete. Institucionalna kriza bo rešena, vendar kako naj se reši kriza identitete?

Žal obstaja le ena rešitev, tj. ta, da države članice, ki želijo politično uskladitev, napredujejo, ne napredujejo pa tiste države članice, ki Evropo obravnavajo le kot gospodarsko unijo. Dejansko me skrbi, da v primeru, če ne napredujemo v zvezi s to rešitvijo, Evropa ne bo več akter na mednarodni ravni.

Krize lahko privedejo do velikih napredkov le z zadostno mero poguma. Menim, da imate vizijo in pogum. Bodite pogumni.

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, vašo osnovno usmeritev podpiram v celoti. Menim, da je v tem zelo občutljivem času vaše predsedovanje Svetu zelo primerno in ste dovolj občutljivi za skrbi ljudi ter odločni za vodenje in usklajevanje. Ko ste odgovarjali na vprašanja, se niste izgovarjali na druge in ste bili zelo jasni. Od stvari ne bežite, ampak se z njimi soočite.

Zlasti bi rad poudaril vašo trdno zavezanost k parlamentarni demokraciji. V tem obdobju je ta še zlasti pomembna, saj smo v mnogih državah članicah, vključno z mojo državo, tj. Avstrijo, bili priča boju med neposredno demokracijo in parlamentarno demokracijo ter tako tudi onesposobitvi parlamentov v parlamentarnih demokracijah v zvezi z evropskimi zadevami. Skupaj nastopimo za parlamentarno demokracijo in proti njeni onesposobitvi.

(Ploskanje.)

Prav tako je pomembno, da ste neposredno obravnavali strahopetnost ali, lahko bi rekli, dvojna merila mnogih vlad ali članov vlad v zvezi z njihovimi skupnimi evropskimi odgovornostmi, saj so ta dvojna merila med glavnimi vzroki za pomanjkanje zaupanja in obojestransko obtoževanje, kar moramo preprečiti. Od nikogar ne zahtevamo večje drznosti, ampak od vseh pričakujemo odkritost in načelnost.

Izpostavil bom še tri točke. Prva zadeva vaše stališče v zvezi s Pogodbo. Razmere vas niso ustavile in ne čakate na Irsko, ampak nadaljujete s postopkom ratifikacije ter se Irski ob tem približujete. Trdno sem prepričan, da bomo z Irsko dosegli dogovor po tem, ko bo vseh 26 držav članic ratificiralo Pogodbo.

Vendar moramo upoštevati tudi Hrvaško. Pozdravljam vašo zavezanost k temu, da boste do konca leta uvedli vsa poglavja. Prav tako potrebujemo časovni razpored v zvezi z Makedonijo. Svet pozivam, naj na zasedanju vrha v decembru sprejme odločitev v zvezi z obrtnim zakonom, saj imajo glavne pristojnosti države članice. Potrebujemo pravno zavezanost in ne le še ene javne politične izjave.

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospod predsednik, iz Poljske prinašam dobre novice. Danes, gospod predsednik, v poljskem parlamentu poteka razprava, ki bo dosegla višek z resolucijo, ki bo predsednika Poljske pozvala k temu, da izvrši svojo ustavno dolžnost in podpiše lizbonsko pogodbo. To je želja Poljakov, od katerih 80 % podpira Evropsko unijo in je zelo ponosnih, da so njeni člani. Navedite še kakšno državo, v kateri je podpora EU tako visoka. To je znak, da bo Poljska izpolnila svojo dolžnost v zvezi s Pogodbo.

Na drugem področju imam prošnjo za vas, gospod predsednik. Ali lahko poskrbite za to, da bodo razmere glede otrok v Evropski uniji vključene v program, in imenujete varuha človekovih pravic, tj. zagovornika zadev glede otrok, po vzoru evropskega varuha človekovih pravic? Želimo, da Svet sklene sporazum in sprejme to ustanovo, ki je v Evropi zelo potrebna.

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če povzamem današnjo razpravo naj povem, da je predsedovanje Francije v tem času zelo časovno primerno in da je prav tako dobro tudi to, da vi, predsednik Sarkozy, zasedate mesto predsedujočega Svetu. To je bil dober dan za Evropo in za ta parlament, saj je prvič po dolgem času pred nami nekdo, ki za Evropo govori strastno in ne le z dobrimi argumenti. Da premagamo Irce in da pridobimo državljane nazaj na svojo stran morda potrebujemo natanko to, in sicer strast in dobro presojo, slednja pa vključuje Evropo, ki si postavlja določene omejitve.

Razkril vam bom „skrivnost uspeha“, tj. ne potrebujemo le Pogodbe na Irskem, ampak tudi novo kulturo subsidiarnosti. V zvezi z Evropo potrebujemo meje glede na tujino, vendar prav tako potrebujemo meje v Evropi. Nova kultura subsidiarnosti bo Evropi prinesla prenovljeno potrditev in v zvezi s tem se z gospodom Barroso strinjam v celoti. Vso srečo, predsednik Sarkozy.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, v Evropskem parlamentu pozdravljam predsednika Sarkozya. Vsekakor cenim njegov premišljen in dobro utemeljen prispevek.

Kot irska poslanka ga bom prav tako pozdravila, ko bo Irsko obiskal kot predsednik EU, tj. kot predsednik, ki želi s praktičnimi koraki izboljšati življenja državljanov. To je bilo jasno razvidno iz njegovih prednostnih nalog.

Prav tako cenim njegove pripombe o varnosti preskrbe s hrano in o iskanju ravnovesja pri nalaganju pravil ter omejitev našim lastnim podjetjem in kmetom. Kot je povedal sam, gre za varovanje brez protekcionizma.

Iz njegove predstavitve in njegovega glasu sem razbrala zavezanost Evropi. To delim z mnogimi Irci. Govoril je o premagovanju naših težav. Za to bosta potrebna čas in pripravljenost za sporazume na vseh straneh. V zvezi s tem roki niso mogoči.

Kot nekdo, ki je zbiral glasove za „da“, vem, da se bo z mano strinjal, da je irski „ne“ prav tako pravno upravičen kot francoski, nizozemski ali danski „ne“. Tega je treba enako spoštovati in potem lahko gremo naprej. Lahko napredujemo. Tega se veselim in pri njegovem predsedovanju mu želim veliko uspeha.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, francosko predsedstvo je pravkar predstavilo svoje cilje in želim mu veliko uspeha. Najpomembnejši cilj, ki je pred vami, je krepitev Evropske unije in njenih pooblastil za ukrepanje. Glede na to bi neratifikacija lizbonske pogodbe bila zamujena priložnost. Zlasti v tem težkem času Evropa potrebuje Francijo, ki se je vključno z vami, predsednik Sarkozy, po francoskem referendumu preusmerila.

Žal ni Poljska tista, ki danes vodi Evropo naprej, vendar jo nekoč bo in menim, da kmalu. Upam, da bo francosko predsedstvo s svojimi politikami evropskega združevanja, želenega priseljevanja, širitve do Balkana in ni nujno, da tudi do Turčije, Evropejcem vrnilo zaupanje v in izboljšalo odnos do Evrope.

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, potrebnih je bilo 700 let, da se je Republika Irska znebila Britancev in tukaj moram vedno znova poslušati ljudi, ki smo jih pregnali, da nam govorijo, kaj bi na Irskem morali početi. Menim, da je to preseglo meje. Prosim, da odločitev Republike Irske prepustite Republiki Irski.

Drugič, predsedniku Francoske republike želim povedati naslednje, in sicer če želite spremeniti mnenje Ircev, s seboj pripeljite gospoda Le Pena. To bo dovolj, da spremenite mnenje ljudi Republike Irske.

V stranki Fine Gael, ki je del Evropske ljudske stranke, sem bil volilni vodja štirih referendumov, in sicer o Enotnem evropskem aktu, maastrichtski pogodbi, amsterdamski pogodbi in lizbonski pogodbi, pri čemer želim povedati, da lizbonska pogodba ni bila sprejeta iz več razlogov. Ljudje je niso razumeli; vlada je na oblasti od leta 1994; politiki se pojavljajo na preiskovalnih sodiščih; glavna vlada in opozicijske stranke, tj politična ustanova, so želeli, da se sprejme. Obstajala je zaskrbljenost glede obrambe in nabora, splava ter evtanazije, ki jo podpirajo poslanci v tem parlamentu, obdavčevanja, delovnih mest, priseljevanja. Veliko od tega so vodile skrajnosti desnice in levice.

Predsedujočega prosim, naj se pripravi na obisk na Irskem. Če je pomembno, da spremenite razmere na Irskem, vas prosim, da pridete pripravljeni in da boste pripravljeni poslušati. Zelo boste dobrodošli, vendar je položaj zapleten in potrebnega bo nekaj časa, da se te težke razmere rešijo.

  Adrian Severin (PSE). – (FR) Gospod predsednik, Evropejci od francoskega predsedstva pričakujejo veliko in s tem je treba previdno upravljati. Predsedstvo se mora izogniti spodbujanju neuresničljivih sanj in neutemeljenih strahov tudi v sosednjih državah ter državah kandidatkah.

Za ratifikacijo lizbonske pogodbe ni zadostnega diplomatskega spodbujanja. Za vsak primer mora predsedstvo oblikovati strategijo izstopa ali zaščite. Da bi se izognili najhujšemu, moramo pripravljenost na to pokazati že na začetku.

Na koncu bom povedal nekaj besed tudi o nevarnem pojavu ponovne nacionalizacije Evrope. Nacionalni populizem je najbolj zaskrbljujoč izraz za ta pojav in je prav tako v ozadju propagande za irski „ne“, rasistične ksenofobije v Italiji ter tudi govorov o nacionalni naravi socialnih politik. Evropa mora biti socialna, sicer bo propadla. Upam, da bo francosko predsedstvo dovzetno za te vidike.

  Predsednik. − Žal mi je, vendar ne morem več sprejeti nobenih govornikov. Čas za govore smo že presegli. Predsedniku Sarkozyu in seveda tudi predsedniku Barrosu se zahvaljujem za njun čas, ki sta nam ga danes namenila. Zato na koncu predajam besedo najprej predsedniku Barrosu in nato predsedniku Sarkozyu.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, na začetku bom zelo na kratko ponovno izrazil čestitke, tako kot je to storila večina poslancev, ki so že govorili, in sicer čestitke predsedniku Sarkozyu za odločnost, navdušenje, energijo in politično voljo, v zvezi s čemer sem prepričan, da bo z ministri ter kolegi vse to pokazal tudi med francoskim predsedovanjem.

Naj povem, da me to ne preseneča. O tem, da je zelo dobro, da Francija v tem še zlasti težkem obdobju prevzame odgovornosti predsedovanja Svetu, sem bil prepričan v celoti. Seveda bi predsedniku Sarkozyu in vsem nam bilo ljubše, če bi iz institucionalnega vidika razmere bile ugodnejše, vendar menim, da se ravno v teh težkih časih lahko prepričamo o politični sposobnosti ter določimo skrajno pomembnost močne politične volje.

To demokratično politično razpravo odobravam. Že večkrat sem povedal, da moramo na politični ravni priznati razlike in številne vidike, ki obstajajo, na primer, v tem parlamentu. Vedeti moramo, kako te razlike izraziti, saj se Evropa razlikuje od nacionalnega političnega sistema. Kadar koli v naših demokratičnih sistemih poteka politična razprava, kljub temu, da včasih vsebuje nasprotujoča si stališča, ne podvomimo v legitimnost države, ob tem pa je v Evropi pogosto, da se moramo tisti, ki smo za Evropo in ki močno izražamo te ugovore, soočiti s tistimi, ki nasprotujejo Evropi ter raziskujejo vse vrste populizma, da bi tako škodovali našim institucijam, ter se pogajamo za ta veliki projekt za mir in solidarnost, tj. evropski projekt.

(Ploskanje.)

Zato moramo biti sposobni izraziti vse te vidike, vendar moramo medtem v tem še zlasti težkem obdobju krepiti skupino, ki je za Evropo. Bodimo jasni, evropske volitve bodo potekale junija 2009. Če različne evropske politične sile in evropske institucije v zvezi s konstruktivnim položajem ne bodo tesno sodelovale, bomo argumente dajali tistim, ki z vzpostavitvijo povezave med nacionalizmom ter domovino želijo izkoristiti populizem, ksenofobijo in nacionalizem v skrajnostih, kar je napaka. Ob tem pogosto citiram velikega francoskega avtorja, ki je rekel, da je patriotizem ljubezen do svojih ljudi, nacionalizem pa je sovraštvo drugih.

Kot je pravkar povedal predsednik Sarkozy, lahko imamo radi domovino in hkrati odločno branimo evropski projekt. Zato upam, da bo razprava, ki bo potekala v naslednjih šestih mesecih, okrepila evropske institucije in naš projekt za Evropo v prihodnosti.

Z veseljem bom odgovoril na določeno vprašanje. To je edino posebno vprašanje, ki mi je bilo zastavljeno, preostala pa bom seveda prepustil predsedniku Sarkozyu, ki je v veliko boljšem položaju, da nanje odgovori. To vprašanje je zastavila gospa Napolitano in se nanaša na evrosredozemski kulturni program.

Z veseljem vas obveščam, da je sedanjemu programu, tj. evrosredozemskemu kulturnemu programu, za to leto bilo dodeljenih 15 milijonov EUR. Res je, da za obdobje 2009–2010 ni bila sprejeta še nobena odločitev, vendar obstaja velik pritisk v zvezi z zunanjimi stroški, in v takih primerih se zgodi, da se tretje zadevne države nagibajo k dajanju prednosti dvostranskemu sodelovanju na škodo regionalnim proračunom. Zato gre za vprašanje, o katerem bi morali razpravljati z evrosredozemskimi državami. Dejansko je eden od zanimivih vidikov francoske pobude, ki je usmerjena v vzpostavitev Unije za Sredozemlje, ki sem jo zato že od začetka podpiral, ta, da uvaja močnejši element regionalnega sodelovanja.

Včasih me kdo vpraša, kaj Unija za Sredozemlje prispeva k barcelonskemu procesu. Seveda je ta element večje politične ustreznosti in je prav tako politična nadgradnja, zlasti po zaslugi dveletnih srečanj vrha, vendar je prav tako razsežnost, ki so jo prinesli določeni regionalni projekti in upam, da zdaj tudi točno določeni projekti, katerim bomo lahko dodali močnejšo razsežnost zasebnega sektorja, saj še zmeraj potrebujemo več virov.

Zato je to posebno področje, na katerem delamo in za zaključek bom povedal naslednje: „Srečno, Francija in veliko sreče mojemu dragemu prijatelju, predsedniku Sarkozyu.“

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Predsedniku Barrosu in podpredsedniku Jacquesu Barrotu se zahvaljujem, da sta tukaj tri ure brez prekinitve.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, najprej naj povem, da je naravno šteti si v čast, če si kot predsedujoči Svetu prisoten v Parlamentu tako dolgo, kot to želi Parlament, ne le prvi dan predsedovanja, zato naj vam, gospod predsednik Evropskega parlamenta, kot tudi vsem predsednikom skupin ter Konferenci predsednikov povem, da sem Parlamentu na razpolago tudi v primeru, če boste ob določenih priložnostih med predsedovanjem želeli, da sem prisoten. Ravnati je treba po pravilih evropskih institucij.

Evropski parlament je središče parlamentarne demokracije. To ni vprašanje razpoložljivosti, ampak prednosti. Predsedstvo potrebuje Evropski parlament in mu je zato tudi na razpolago.

(Ploskanje.)

Če mi govorci dovolijo, bom naslovil vsakega od njih. Najprej naj gospodu Bushill-Matthewsu povem, da sem med tistimi, ki menijo, da Evropa potrebuje Združeno kraljestvo. Nikoli nisem bil med tistimi Evropejci ali Francozi, ki so menili, da moramo biti previdni v zvezi z našimi britanskimi kolegi. Združeno kraljestvo lahko prinese Evropi veliko več, kot meni, da lahko. Kot je bilo dokazano v zadnjih letih, predstavlja prehod v anglo-saški svet, vodilni jezik na svetu in je gospodarsko dinamično. Naše britanske konservativne prijatelje pozivam: „Verjemite, da vas Evropa potrebuje, da je vaše mesto tam, in da bo z vašo polovično prisotnostjo Evropa oslabljena.“ Združeno kraljestvo je mogočen narod. Ni potrebno, da se boji Evrope, ta pa od Združenega kraljestva lahko pričakuje veliko.

Gospodu Poignantu, ki je prepoznal mojo globoko naklonjenost politiki in to, da bi Parlament lahko primerjal z mojim vrtom, naj povem, da Parlament vsekakor je prostor za demokracijo in da ne spoštujem ali razumem tistih političnih vodij, ki v ustanovi parlamentarne demokracije ne bi z veseljem izrazili in varovali svojih idej. Upam, da je vaša pripomba vsebovala element obžalovanja in ne nenavadnega vidika uskladitve trga dela.

To prav tako velja za gospoda Désirja, z vami se strinjam v celoti, tj. nasprotujem popolni uskladitvi, saj bi jo ljudje zavrnili. Vendar so minimalni predpisi popolnoma razumljivi v zvezi s trgom dela, enotnega gospodarskega trga.

Vsi se moramo zavedati težav. Na primer v Avstriji, ki jo vodita socialdemokratska predsednik in vlada, je upokojitvena starost 65 let, doba plačevanja prispevkov pa 45 let. Znano vam je, na koliko težav sem naletel pri višanju dobe plačevanja prispevkov na 40 let ter da me francoska socialdemokratska stranka pri tem ni takoj podprla.

Zato mi pojasnite, zakaj sem pri zagotavljanju 40-letne dobe plačevanja prispevkov v Franciji naletel na toliko težav, v svojem le šestmesečnem predsedovanju Svetu pa naj bi dosegel dobo plačevanja prispevkov med 45 leti, ki veljajo v Avstriji, in 40 leti, ki veljajo v Franciji. Kako je to mogoče izvesti? Od sanj do realnosti je dolga pot, vendar je morda ravno v tem razlika med francosko in evropsko socialdemokratsko stranko. Včasih sem bolj naklonjen evropski kot francoski socialdemokratski stranki in priznam svojo napako ter se za to seveda opravičujem.

(Gospod Schulz je prekinil govornika brez mikrofona.)

  Predsednik. − To tako ne deluje. O tem, kdo govori, ne odločate vi. Čas za govor ne more biti razdeljen med skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu in predsedujočega Svetu. Predsednik Sarkozy, ali gospodu Schulzu dovolite, da zastavi vprašanje? Če boste dovolili, mu bom dal besedo.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, da, vendar pod pogojem, da se ne znajdem v navzkrižnem ognju vsenemške razprave.

  Martin Schulz (PSE). - (DE) Gospod predsednik, najlepša hvala, zelo ste prijazni. Predsednik Sarkozy, zelo dobro je, da se na tak način želite približati socializmu. Glede na to, da ste v svojem govoru pravkar močno podprli položaje nemških socialdemokratov in se tako oddaljili od kanclerke Merkel, predlagam, da nadaljujete tako, kot vam bom predlagal. Če vam evropska socialna demokracija ustreza, se najprej pridružite nemški socialdemokraciji, mi pa vas bomo postopno približali francoski socialdemokraciji in tako boste na kocu postali zelo dober kolega.

  Predsednik. − Gospod Schulz, tukaj ne gre za prijaznost, ampak za spoštovanje pravega postopka, kar je nekaj, za kar si navsezadnje v Evropi prizadevamo.

  Nicolas Sarkozy, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, kot lahko vidite, na svoji desni že imam socialdemokrata, vendar je prostor za socialdemokrata tudi na moji levi.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, kot veste menim, da ne izgubljamo časa, saj demokracija na evropski ravni lahko obstaja brez nasilja, ki je včasih prisotno na nacionalni ravni. Evropska raven vsem omogoča, da se za korak oddaljijo od volilne rutine, ki je kruta, pogosto nepravična in zmeraj težka. Nazadnje je dejstvo, da v takem forumu, kot je vaš, med seboj lahko govorimo ter smo ob tem zadovoljni in se medsebojno spoštujemo, nekaj, kar bo ljudi spodbudilo, da se bodo ogreli za evropski ideal ter ga ponotranjili. Kakorkoli že, tega ne dojemam kot izgubljeni čas in želim, da sta gospod Poignant in gospod Schulz o tem prepričana.

Gospa De Sarnez ima prav. Svojo razvojno politiko moramo spremeniti tako, da bo kmetijstvo za pridelavo hrane prednostna naloga. To je bistveno, saj afriške države potrebujejo vire, da bodo postale samozadostne glede hrane, del denarja, ki smo ga namenili razvoju velikih infrastruktur, pa je nedvomno potrebno vložiti v kmetijske mikroprojekte. V zvezi s to točko se z vami strinjam v celoti.

Prav tako ste me pozvali, naj branim vizijo Evrope. To je tudi moja želja. Upam, da boste dovolj velikodušni in mi boste svetovali glede vsebine te vizije. Popolnoma se zavedate, da je med nekoliko razdeljenim velikim idealom in vsemi tehničnimi vprašanji vsakdanjega življenja težava vsakega od nas ta, da se moramo neprestano odločati o tem, kaj storiti v zvezi s temi velikimi idejami, ki včasih močno presegajo vsakodnevne težave, ki jih doživljajo naši državljani, ter o tem, kako rešiti tehnična vprašanja, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. To ni tako preprosto, vendar bom vsekakor poskušal najti rešitev.

Gospod Crowley, da, razvoj potrebujemo zato, da se izognemo nezakonitemu priseljevanju. Poleg tega se vsi zavedajo, da je razvoj najboljši odgovor na vprašanje priseljevanja. V Afriki je 475 milijonov mladih, ki so mlajši od 17 let, med Afriko in Evropo pa obstaja 12 km dolga Gibraltarska ožina. Katastrofe v Afriki bodo pomenile katastrofe v Evropi in nobene pregrade ali meje tega ne morejo preprečiti. Zato dejansko potrebujemo razvojno politiko. Ponovno se je težko odločiti med multilateralizmom in bilateralizmom. To je zelo pomembna tema in zato ji bom namenil veliko pozornosti.

Gospod Irujo je govoril o jezikovni raznolikosti. Z njim se strinjam v celoti, in ker vem, da ne odobravate izraza „regionalni jezik“, tudi glede uradnih jezikov. Kot vidite sem med tistimi, ki menijo, da bi bila resna napaka pomagati gibanjem za samostojnost in neodvisnost s tem, da bi jim dali monopol nad obrambo regionalnih jezikov. Govorim o Korziki v Francoski republiki, kjer živijo ljudje, ki so nanjo zelo navezani in ki v svojih vaseh govorijo korzijski jezik, vendar to ne ogroža nacionalne enotnosti. Zato menim, da je jezikovna raznolikost prav tako pomembna kot kulturna raznolikost in ta vsekakor ni možna, če obstaja le en jezik.

Gospod Farage, vaš govor mi je bil zelo všeč, vendar vam bom povedal eno stvar, in sicer Britanci so bili zelo zadovoljni, ko sem zaprl Sangatte, saj sem to storil jaz in vi ste me za to prosili. Čeprav ste Britanec, ki je naklonjen svoji državi, ne morete rešiti vseh težav glede priseljevanja in naj vam povem, da Francija ne namerava biti varovalo meje Združenega kraljestva. Dovolite mi povedati, da je upravičeno trditi, da „v svoji državi ne želim osebnih izkaznic in ne želim skupne politike priseljevanja“, vendar to ne pomeni, da niste zadovoljni takrat, kadar tujci nimajo urejenih dokumentov in so ustavljeni v Franciji ter tako ne pridejo k vam v Združeno kraljestvo. Prav tako kot Francija, tudi Združeno kraljestvo tega ne more reševati samo.

Gospod Farage, naj dodam, da Poljake spoštujem, vendar niste bili prisotni, ko so s številnimi kolegi potekala pogajanja o lizbonski pogodbi. Kdo je bil prisoten, ko smo bili v Bruslju? To ni bil predsednik vlade Tusk, saj je takrat na tem položaju bil brat gospoda Kaczynskega. To je bil predsednik Kaczynski in naj povem, da je mož, ki mu zaupam, in mož, ki ga spoštujem. Če v Evropi nekaj podpišemo in tega ne spoštujemo že na začetku, Evropa ne obstaja več, ni popolnoma ničesar, in ni pogajanj. Če kdo izmed nas v imenu svoje države v Bruslju sprejme dolžnosti, se mora k temu zavezati tudi v svoji državi. Povedal nisem nič več in nič manj.

(Ploskanje.)

To je popolnoma spoštljivo do Poljakov in, gospod Farage, menim, da sem Poljsko branil. Predsednik Barroso to lahko potrdi bolj kot kdor koli drug. Poljsko potrebujemo, vendar prav tako moramo spoštovati dano besedo.

Gospa Sudre, hvala za vašo podporo. Z vašo analizo se strinjam v celoti in se vam zanjo iskreno zahvaljujem. Gospod Rasmussen, za katerega sem razumel, da je Rasmussen I in vem, kdo je Rasmussen II, rad bi povedal, da je Danska dober primer države, ki je lahko napredovala, in mi omogoča, da vsem govorcem odgovorim na vprašanje o Irski.

Seveda Ircev ne smemo priganjati in jih moramo spoštovati, vendar moramo imeti pogum, da jim rečemo: „Tudi vi morate spoštovati druge države, ki so Pogodbo ratificirale. Ne grajamo vas, ampak menimo, da imajo tudi drugi svoje stališče in da bomo sčasoma morali najti skupno pot. Evropa ne želi nadaljevati brez vas, vendar se prav tako zaradi vas ne more ustaviti.“ To govorim z vsem svojim spoštovanjem do države, ki je glasovala proti.

Mi, tj. Francozi, smo vam povzročili veliko problemov in težav, vendar moramo sčasoma rešiti te razmere, v katerih vsakdo opazuje vsakogar in čaka, da pobudo prevzame kdo drug. To mora prevzeti francosko predsedstvo skupaj s Komisijo in Parlamentom. Potem se bodo nekateri strinjali in nekateri ne. Prepričan sem, da rešitev obstaja, vendar to zagotovo ni ohranitev obstoječega stanja ali odnos „počakajmo in pustimo času čas“. Menim, da smo časovno omejeni, da Evropa čaka že več let in da je nesmiselno čakati še naprej. Vem, da bomo našli rešitev, prav tako kot so jo Danci.

Gospa Mehrin, vaša pripomba, da sem „osvajalec ženskih src“, me je zelo ganila. Razlago bom prepustil vam, saj resnično ne vem, kaj to pomeni in iz previdnosti se v to ne bom spuščal, saj ne želim, da me razumete narobe. Vem, da Evropa več hitrosti obstaja. Vsi niso sprejeli eura in niso v schengenskem območju. Vendar bi končno želel, da pred oblikovanjem Evrope več hitrosti to poskusimo doseči skupaj. Predsedstva ne kritizirajte zato, ker želi vključiti vsakogar, saj če že pred začetkom, gospa, rečemo „vsekakor to ni pomembno, pustimo to,“ se bomo sčasoma pogajali o socialni izjemi za Britance, nato o institucionalni izjemi za Irce ter za tem o izjemi za Poljsko. Tako se bojim, da nas bo to privedlo do razmer, v katerih bodo vse države upravičeno zahtevale izjemo, in kam bo Evropska unija prišla na tak način? Kaj se bo zgodilo s projektom, ki so ga odobrili ustanovitelji? Govorim o tem. Morda bomo prišli do te točke, vendar želim, da se to zgodi po skupnih prizadevanjih.

Prav tako naj tistim, ki so zaskrbljeni v zvezi s Hrvaško, povem, da odobravam nadaljnja pogajanja ter menim, da bi bila velika napaka, če bi Balkanu onemogočili pristop, saj ta potrebuje mir in demokracijo, ki mu jo Unija lahko prinese, vendar se na razpravo o lizbonski pogodbi ne bom vračal.

Gospodu Bielanu naj povem, da ne želim ogrožati Irske in da tega nisem zmožen ter da to nikoli ni bil moj namen. Tja bom odpotoval in jim prisluhnil, vendar morajo vsi ob tem razumeti, da se je v anketah 80 % ljudi opredelilo za podpornike Evrope in z njimi lahko sodelujemo, ne da bi jih pri tem ogrožali.

DDV za gorivo je predlog Francije in nikomur ga ne želim vsiljevati. Vašo pozornost želim preusmeriti le na dejstvo, da sem prepričan o tem, da bodo cene nafte še naprej rasle. Potrebujemo pogum, da to povemo našim sodržavljanom.

Zaradi izčrpanosti zalog in 2- do 3-odstotnega povečanja porabe nafte, kar je posledica rasti nastajajočih držav, se proizvodnja nafte vsako leto zmanjša za 3 %. Menim le, da je DDV davek, ki je sorazmeren s ceno. Ali bomo lahko brez besed še naprej pobirali 20-odstotni davek na strmo rastoče cene nafte, če bo jutri cena nafte znašala 175 USD za sodček? To je vprašanje, ki ga želim zastaviti. S Komisijo bomo o tem poročali oktobra. To bom poskusil usmerjati v skladu z mojimi prepričanji, in videli bomo, kakšni bodo rezultati.

V zvezi z Ukrajino bo potekalo srečanje vrha in tam bomo napredovali. To moramo spodbujati na njeni poti k demokraciji in jo približati Evropski uniji. Ukrajina je pomembna, saj ima 42 milijonov prebivalcev. To ni majhna odločitev. Trenutno smo na točki pridružitve, vendar vsakdo, ki se sprehaja po ulicah Kijeva, lahko vidi, da je to evropska prestolnica.

Gospod Langen, zahvaljujem se vam za vaše komplimente, ki so me zelo ganili, zlasti sklicevanje na Tonya Blaira. Ne vem, ali ste se nanj sklicevali iz tega razloga, vendar menim, da je Tony Blair eden tistih državnikov, ki so za Evropo in svojo državo naredili veliko ter, odkrito rečeno, ne vem, ali bi mu odgovarjalo, da to povem, vendar je na mnogih področjih obnovil zasluge in moč britanske ter evropske politične razprave. Menim, da v Evropi potrebujemo vodje in da je Tony Blair v svojem času nedvomno bil eden od njih.

Zaradi tega bom morda označen kot nekdo, ki se bolj nagiba k levici, čeprav sem ugotovil, da gospod Blair iz tega političnega vidika ponavadi ni deležen komplimentov.

Da, gospod Goebbels, tudi drugi si morajo prizadevati in to je vprašanje, ki bo v celoti izpostavljeno na pogajanjih o podnebnih spremembah, vendar Evropa mora dajati zgled. Pri tem nisem naiven. Menim, da smo bolj verodostojni, če to, o čemer govorimo, tudi izvajamo. Nekateri pravijo, da bi bilo boljše, če počakamo. Prepričan sem, da moramo tvegati in ukrepati. Gospod Goebbels, moja politična filozofija je načeloma ta, da ni nič slabšega od nedejavnosti. Največje tveganje je to, če ne tvegaš ničesar.

Gospod Cavada, prav imate, na te strahove se moramo odzvati. Hvala za vašo podporo.

V zvezi z Unijo za Sredozemlje želim povedati, da po mojem mnenju glede na govor predsednika Barrosa kritika barcelonskega procesa ne obstaja. Vendar imam eno pripombo. Barcelonski proces je zelo dobra zamisel, vendar je na vrhu v Barceloni nastala ena težava. Če se prav spominjam, je bil prisoten le eden od arabskih voditeljev držav, tj. predsednik Abu Mazen. Kako lahko po vašem mnenju ustvarimo Unijo za Sredozemlje in z njo zbližamo severno in južno obalo, če južna obala ne sodeluje?

Menim, da bodo na vrhu v Parizu prisotni vsi arabski voditelji, čeprav me Bernard Kouchner pozneje lahko popravi. To bo morda manjša razlika, vendar je po mojem mnenju bistvena.

Prav tako želim gospodu Zahradilu povedati, da ne gre za ustvarjanje krize v zvezi z lizbonsko pogodbo, ampak da se prav tako ne smemo vesti, kot da se nič ne dogaja. Ne smemo pretiravati, vendar je hkrati zaskrbljujoče, da so na zadnjih treh referendumih v Evropski uniji glasovali proti, do česar je zagotovo prišlo iz drugih razlogov, vendar ostaja dejstvo, da to konec koncev ni posebno spodbuden znak.

Gospe Napoletano ne bom odgovoril, saj vam je predsednik Barroso že dal dober odgovor.

Gospod Sánchez-Neyra, da, evropska razsežnost v športu je potrebna in menim, da je lahko koristna le, če bi se statistika olimpijskih iger upoštevala za vsak narod posebej, vendar bi ob tem obstajala posebna vrsta za evropske medalje. Na tak način bi pokazali, da prav tako obstajamo v Evropi športa.

Gospod Désir, odgovoril sem vam v zvezi s standardi na trgu dela. Poteka znamenita razprava o socialni politiki. Za zmago na volitvah ali za pristno socialno politiko ne zadostuje le 35-urni delovni teden. Naj dodam, da sem si v Franciji zelo prizadeval za premagovanje samodejnega, togega kodeksa prav zaradi evropskega usklajevanja, saj vam pri tem ni sledila nobena druga država, niti ena sama. Vključno z evropskimi socialističnimi vladami. Zato sem, kot vidite, zelo zadovoljen z našimi pozivi k socialni uskladitvi, vendar našim francoskim prijateljem socialdemokratom želim povedati, da ta ne vključuje zagovarjanja zamisli v Franciji, ki jih drugje v Evropi ne zagovarjajo, saj v takem primeru gre za izjemo, kar negativno vpliva na našo državo.

Gospodu Buzeku se zahvaljujem za evropsko naravnanost Poljske. V to nisem nikoli dvomil. Poljska je ena od šestih najbolj poseljenih držav v Evropi in natanko zato predsedniku Kaczynskemu zagotavljam, da potrebujemo njegov podpis, saj Poljska ni le katera koli evropska država. Zelo je pomembna, je simbol, in institucionalno krizo moramo omejiti izključno na vprašanje v zvezi z Irsko.

Gospod Barón Crespo, v zvezi z Doho se z vami strinjam, to sem že povedal tudi predsedniku Barrosu in Gordonu Brownu, skratka, da, vendar ne za vsako ceno. Zagovarjati želim dve zamisli, ki sta mi zelo blizu. Prvič, seznanjen sem bil s tem, da brez sporazuma rast ne bo možna. Oprostite, vendar že sedem let ni bilo nobenega sporazuma, vendar je svet kljub temu šest let doživljal rast brez primere. Vsekakor je boljše, če imamo sporazum STO, kot da nimamo nobenega, vendar ni upravičeno reči, da brez tega rast ni mogoča. Rast je trajala šest let.

Drugič, predsednik Barroso, predsednik kanadske vlade in celo Angela Merkel trdijo, da ni dovolj dober. Brazilija si ne prizadeva glede zmanjševanja tarifnih ovir v industriji in v zvezi s storitvami ni nobenih prizadevanj. Kaj lahko rečemo glede zaprtja kitajskega trga? Iz tega stališča Francija ni izjema. Prvič, kot predsedujoči Svetu moram dosledno zagovarjati stališče Unije. Vendar v zvezi s tem še ni nihče, niti britanska vlada, zahteval, naj se sporazum podpiše na sedanji stopnji pogajanj. Zato se v Evropi strinjamo, čeprav ne iz istih razlogov, da glede na trenutne razmere ta ni dovolj dober, tj. da si je Evropa za to močno prizadevala in da s tem ne more nadaljevati, če druge velike regije na svetu niso zavezane k napredovanju. Menim, da se iz tega vidika vsi strinjamo.

Gospodu Zappalà se zahvaljujem za njegovo podporo evropske politike priseljevanja, gospe Gurmai pa naj povem, da je po mojem mnenju enakost moških in žensk zelo pomembna, vendar ne vem, ali je njena pripomba bila namenjena tudi meni. Kakor koli že, to, da je Madžarka, je nesporna prednost.

Gospodu Varvitsiotisu sporočam, da se evropske krize identitete zavedam, in naj povem tudi to, da bi Evropski parlament v zvezi s tem lahko pomagal vsem institucijam. Gospod predsednik Pöttering, zakaj ne bi potekala prava razprava o tem, kaj je evropska identiteta? Področje evropske identitete je tema za evropsko parlamentarno razpravo in ne toliko področje, o katerem bi razpravljali predsedniki držav ali vlad. Evropski parlament bi na to temo morda lahko organiziral razprave in v tem primeru se jih bomo udeležili ter izrazili svoje mnenje. Menim, da je opredelitev evropske identitete naloga Parlamenta in ne vloga vlad, ki se v svojih državah ukvarjajo z vsakodnevnimi administrativnimi zadevami. Upam, da se predsednik Barroso strinja s tem, da v primeru, če prostor, kjer je evropsko identiteto treba opredeliti, dejansko obstaja, to ni Evropski svet ali Komisija, ampak Evropski parlament.

Odgovorim naj gospodu Karasu, ki me je pozval k izkazovanju diplomacije. Da, razumem, poskušal bom biti diplomatski. Upam, da se ni spraševal o tem, ali mi bo moj temperament to preprečeval. Ne gre zgolj za vprašanje šibkosti in sposobnosti ali dinamičnosti in nerodnosti. Morda je celo mogoče biti dinamičen in spreten hkrati, vendar se vam v vsakem primeru zahvaljujem za priložnost, da to pokažem.

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Sarkozy. Devetindvajset let sem že poslanec Evropskega parlamenta, pri čemer se ne spomnim, da bi si kdaj predsedujoči Svetu vzel tri in pol ure časa, da bi razpravljal z nami in se odzval na vsak govor. Veselimo se vašega naslednjega obiska.

S tem se ta točka zaključuje.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je Francija prevzela predsedovanje Evropski uniji v ključnem trenutku, ko Evropa išče ustrezne rešitve za številne izzive strateške narave.

Naloga Francije je zagotoviti nadaljevanje postopka ratifikacije lizbonske pogodbe, osredotočiti se na področju energetike ter utrditi varnostno in obrambno politiko Evropske unije. Podpiram te prednostne naloge francoskega predsedstva, pri čemer upam, da bo njihovo izvajanje uspešno.

Kot članica odbora za zunanje zadeve in poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji bi se rada osredotočila na pomemben vidik, ki bo napredoval v zunanji politiki EU. Podpiram pobudo Francije za utrditev evropske sosedske politike, vendar vztrajam pri dejstvu, da mora biti njena vzhodna razsežnost deležna enake pozornosti in sodelovanja kot njena sredozemska razsežnost.

Ta cilj se mora uporabiti za dvostranski odnos v okviru pogajanj o prihodnjih pogodbenih razmerjih EU in za večstranske odnose znotraj sinergije Črnega morja.

In zadnjič, Francija bo prevzela predsedovanje EU med letom medkulturnega dialoga, pri čemer mora uspešno nadaljevati z dejavnostmi na tem področju.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najprej bi rad podprl evropsko zavezanost predsedujočega Svetu gospoda Nicolasa Sarkozyja in njegovo vizijo v zvezi s sedanjimi izzivi, s katerimi se sooča Unija.

Podpiram politično izjavo, da so nove institucije, ki temeljijo na lizbonski pogodbi ključne, pri čemer bi bilo brez njih neodgovorno načrtovati nadaljnje pristope. Evropa rezultatov mora upoštevati pričakovanja državljanov, pri čemer mora pokazati, da predstavlja rešitev in ne težav.

Podpiram zamisel, da imamo mehanizem na mejah, ki bo omogočil pošteno in neizkrivljeno konkurenco, pri čemer bo upošteval vpliv okoljskih ukrepov, ki so povezani z energetskimi in podnebnimi vprašanji.

Prednostna naloga evropske politike zakonitega priseljevanja je prav tako človeška, gospodarska in socialna potreba. Čestitam gospodu Bricu Hortefeuxu za njegovo odlično opravljeno delo v zvezi z evropskim paktom o priseljevanju.

V zvezi z evropsko obrambo nam bo predsednikovo drzno stališče omogočilo napredek pri tem težkem vprašanju, zlasti z vključevanjem vojakov iz vseh populacij in podporo pojava evropske industrije orožja.

Predsednik ima pravico braniti SKP, kar ni bilo še nikoli tako potrebno.

Nazadnje bi rad poudaril potrebo po boljšem političnem dialogu z ECB za gospodarsko upravljanje v Evropi, ki je v skladu s sedanjimi svetovnimi zahtevami.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Hvala, gospod predsednik. Čestitam predsedniku Sarkozyju za njegovo delo, medtem ko prevzema v svoje roke usodo Sveta za šest mesecev. Na žalost se zbirajo oblaki nad prihodnostjo EU, in sicer nenavadno glasovanje Irske (ki je prav zaradi skladov EU postala ta „keltski tiger“, ki ga poznamo), kriza vlade v Avstriji, izjave poljskega predsednika, to so vsi zaskrbljujoči znaki. Poiskati moramo moč in spretnost za ponoven zagon evropske poti, ki mora oživiti navdušenje in čustvenost državljanov, ki dojemajo EU še vedno kot nekaj oddaljenega in nejasnega. Zato želim izkoristiti to priložnost, da izzovem predsedujočega, da približa državljane EU, pri čemer je treba poslati odločne znake. Odlično bi bilo, če bi francoski predsednik lahko začel resno razpravo za reševanje vprašanja o dveh sedežih Parlamenta, dovolite, da se vse dejavnosti zberejo v Bruslju, pri čemer bi se tako izognili mesečni selitvi v Strasbourg (kjer bi se ta sedež lahko uporabilo za namene, kot je na primer center odličnosti za tehnologijo), saj ta „izlet“ dejansko predstavlja velik in neupravičen strošek za finančna in energetska sredstva.

  Ivo Belet (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Francosko predsedstvo je določilo prave prednostne naloge, to so podnebje, priseljevanje in obramba, vendar opozarjam še na en vidik, ki je deležen manjše pozornosti, vendar je prav tako zelo pomemben za našo mladino in celoten športni sektor v Evropi.

Francosko predsedstvo podpira v športu pravilo „šest plus pet“, ki omejuje število tujih igralcev. Cilji so dobri, zato ker so klubi primorani vlagati več v njihove lastne mladince, s čimer tako vzpostavljajo konkurenčno ravnovesje. S tem se ta parlament v celoti strinja.

Zato ima naša podpora za pravilo o domačih igralcih, čeprav bolj skromno, enake cilje v mislih. Vprašanje je, ali je pravilo šest plus pet izvedljivo na evropski ravni. To pravilo ni v skladu s prostim pretokom delovne sile, pri čemer se ga lahko uporabi le, če se ustvarijo odstopanja od pogodbe EU, vendar smo daleč od tovrstnega ukrepanja. Ni gotovo, ali bo Sodišče kdaj sprejelo kaj takega, tudi ob upoštevanju novega člena o športu v lizbonski pogodbi.

V Parlamentu si želimo pomagati pri iskanju rešitve, ki bi koristila evropskemu nogometu. Preprosto pozivamo k razumni rešitvi, ki ne bi pahnila nogometa v zmedo. Nihče ne potrebuje Marca Bosmana 2.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predsednik Sarkozy je porabil približno tretjino svojega govora za zagovarjanje lizbonske pogodbe in za razpravljanje o nadaljnjem pritiskanju in izsiljevanju Irske, pri čemer je pozabil kaj pravijo dejanska pravila Evropske unije o začetku veljavnosti nove pogodbe, ki jo bodo ratificirale vse države članice. Torej, če jo je večina Ircev zavrnila, je pogodba neveljavna. Postopek ratifikacije se ne sme nadaljevati. Vztrajanje pri ratifikaciji pogodbe je protidemokratičen odnos.

Druga prednostna naloga je poglabljanje politike priseljevanja, kjer izstopa direktiva o vračanju, znana tudi kot sramotna direktiva, zaradi njenega neupoštevanja temeljnih človekovih pravic in njenega obravnavanja nezakonitih priseljencev kot kriminalcev in ne ljudi, ki so pobegnili pred lakoto iz svojih držav, da bi zase in za svoje družine poiskali boljšo prihodnost.

Socialno področje se je spregledalo v celoti. Predsednik je seznanjen z nasprotovanjem predlogu za spremembo direktive o delovnem času in predlogov, ki jih je Svet sprejel in poslal Evropskemu parlamentu, z namenom, da bi oslabile delavske pravice, pri čemer bi omogočili daljši povprečni delovni teden do 60 ali 65 ur, deregulacijo zaposlitve in nižje plače.

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Upam, da bo šest mesečno predsedovanje Francije zaznamovalo uspešno in učinkovito delo za dobro vseh državljanov združene Evrope.

V tem trenutku želim poudariti, kako zelo pomembno je kmetijstvo za Evropsko skupnost. Leta 2005 je na Poljskem več kot 17 % zaposlenih ljudi delalo v kmetijstvu. Vprašanje kmetijstva je neposrednega pomena za države članice, vendar se tukaj osredotočam predvsem na problem oskrbe s hrano v zvezi z višanjem cen živil na svetovnih trgih.

Upam, da bo francosko predsedstvo našlo rešitev za številna sporna vprašanja v zvezi z evropskim kmetijskim modelom. Evropa nima tako dobrega podnebja ali kmetijskih pogojev, da bi lahko prenehala s podpiranjem svojih kmetov. Stroški za proizvodnjo mesa, mleka ali žita bodo na naši celini vedno višji kot v Južni Ameriki, Združenih državah ali Avstraliji. Zavedati se moramo, da tudi te države podpirajo svoje kmete.

Menim, da višje cene kmetijskih proizvodov ustvarjajo priložnost razvoja evropskega kmetijstva. Vendar obstaja nevarnost, da bi dodaten prihodek prestregli posredniki agencij, z drugimi besedami, višanje cen živil povzroča nesorazmerno rast stroškov metod kmetijske proizvodnje. Rezultat tega je, da posredniki agencij prevzamejo presežek prihodkov.

Kmetijstvo je še vedno pomemben gospodarski sektor. Pogoji, v katerih zdaj deluje, so se spremenili, vendar glavni prednostni nalogi, zagotavljanje dostojne stopnje dohodkov kmetov in oskrba s hrano, ste še vedno prisotni.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Potem ko je gospod Sarkozy zavedel svoje ljudi z izjavo, da bo spoštoval izraženo željo referenduma iz leta 2005 o zavrnitvi „Evropske ustave“, je hkrati spodbujal „mini pogodbo“, ki dejansko ponavlja vsebino zavrnjene pogodbe, vendar je predstavljena v drugačni obliki, s čimer se izogiba dodatnemu referendumu, zdaj je on odgovoren za proces, ki ga je začela Angela Merkel, tj. ponovno vsiljevanje federalistične, neoliberalne in militaristične pogodbe, ki je bila že trikrat zavrnjena.

Ob upoštevanju vedno večje krize kapitalizma, velikih podjetij in glavnih sil EU, predvsem Francija in Nemčija kažeta na „izhod“ z napredovanjem s federalistično, neoliberalno in militaristično politiko in tem osnutkom pogodbe, pri čemer poskušata utrditi temelje „super države“ za krepitev imperialističnih mehanizmov za intervencijo v tesnem sodelovanju z ZDA in Natom.

Da bi se to izvedlo, se pritisk in izsiljevanje povečujeta (širitev, EU z dvema hitrostma, itd.). Gluha, nema in slepa za željo, ki so jo izrazili Irci, EU načrtuje izvedbo še enega referendum leta 2009 še pred volitvami v EP.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Ena od najpomembnejših nalog francoskega predsedstva bo usklajevanje obveznosti v zvezi s podnebnimi spremembami držav članic. Zalo pomembno je, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov na ravni Unije. To se lahko zgodi, če bomo obravnavali kjotski protokol resno v skladu z njegovimi določbami, pri čemer bomo stalno in bistveno zmanjševali emisije v primerjavi z izhodiščnim letom 1990.

Zagotovo bi bilo nesprejemljivo, če bi države članice, ki niso zmanjšale, ampak povečale svoje emisije med leti 1990 in 2005, zdaj prejele nagrado Evropske unije, pri čemer bi še naprej ohranile svojo prednost, ki je v nasprotju s kjotskim protokolom. Še bolj sramotno bi bilo, če bi bile države članice, ki obravnavajo kjotski protokol resno in so zmanjšale svoje emisije pošteno, vključno z Madžarsko, kaznovane z več omejitvami. Upam, da ne bo francosko predsedstvo nikoli sprejelo takega posmehovanja kjotskega protokola in negativno diskriminacijo proti novim državam članicam, vključno z mojo domovino.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Francoskemu predsedniku se zahvaljujem za govor, ki izpostavlja veliko temeljnih težav EU. Res je, da moramo preučiti, kako bi rešili Evropo iz te krize. Slaba tolažba je, da se je dejansko ves svet znašel v položaju, ki meji na kritičnega. To ima pomembno gospodarsko in socialno razsežnost. Govorim o grožnji lakote v mnogih regijah sveta, odkar cene živil strmo naraščajo, o oskrbi z energijo in tudi o stanju okolja. Svetovni finančni sistem postaja vedno bolj nestabilen. Zakaj poudarjam to? Zato ker mi nismo hinavci. Skoraj 500 milijonov državljanov EU predstavlja zdaj manj kot 8 % svetovnega prebivalstva, pri čemer bo ta delež čez 40 let komaj pri volilnem pragu, tj. 5 %. Zato ne sme naš evropski vidik prezreti vrednot višjega reda, povezanih z vzdrževanjem evroatlantske civilizacije. To ima tudi etično razsežnost.

Vsaka država EU potrebuje primerno skrb za družino, ki predstavlja manjšo skupnost in hkrati temelj celotne Evropske skupnosti. Ne smemo dovoliti, da bi izgubili našo pozornost za to. Če se bo to zgodilo, bomo izgubili stik, kot se to dogaja zdaj z izrabljanjem besede „zveza“ pri podeljevanju unijam, ki niso zveze. Res je, da potrebujemo nove zakonodajne okvire, vendar morajo ti biti taki, da jih bodo ljudje lahko razumeli. Državljani EU so predmet ukrepanj, ki so jih sprejeli Parlament, Svet in Komisija. Mi le izvajamo storitev. In prav v tem okviru vidimo primer Irske.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Kot se je na splošno pričakovalo, je postala ena od prednostnih nalog francoskega predsedstva vprašanje ratifikacije lizbonske pogodbe. Vendar ima, nepričakovano za večino opazovalcev, na začetku francoskega predsedovanja glavno vlogo Poljska oziroma, če smo natančni, ne toliko Poljska kot poljski predsednik Lech Kaczyński. Ne razumem argumentov, ki jih je posredoval poljski predsednik, pri tem ko je odklonil podpis dokumentov za ratifikacijo lizbonske pogodbe. Pogodbo sta ratificirala Sejm in Senat. Nič se ni zgodilo, zaradi česar bi se odložilo podpisovanje predsednika. Pogodbe se na primer ni predložilo ustavnemu sodišču. To kaže na nespoštovanje Parlamenta in kršitev sporazuma s predsednikom vlade Donaldom Tuskom. Strinjam se s predsedujočim Svetu, da ta zadeva ni političnega, ampak etičnega značaja. Poljska se je pogajala o pogodbi, jo podpisala, pri čemer je v skladu z mednarodnim pravom obvezana izvesti postopek ratifikacije. Prav tako resnično upam, da se bo položaj v zvezi z ratificiranjem pogodbe kmalu spremenil in da bodo odnosi znatno boljši do konca francoskega predsedovanja kot so sedaj.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, spoštujem nedvomno željo predsedujočega Svetu Nicholasa Sarkozyja, da se sprejme ambiciozen odnos v zvezi s svežnjem pravil na področju energije in podnebnih sprememb EU in da se doseže konvencijo v zvezi s tem med francoskim predsedovanjem. Upam, da to predvsem pove to, da so izzivi podnebnih sprememb končno glavni cilj politike.

Vendar opozarjam predsedujočega Svetu na resnost te naloge; trgovanje z emisijami je zelo pomembno tržno orodje, pri čemer prizadene veliko ljudi, zato si ne moremo privoščiti, da bi si prizadevali za takšen politični časovni razpored, ki gre na račun okolja in trajnostnega razvoja. Sicer se bo Francija znašla v zadregi, pri čemer bo to nekaj na kar ne bo mogla biti ponosna.

Prejšnji mesec sem izvedla seminar, na katerem so lahko okoljske organizacije, raziskovalni organi in organi, ki jih je prizadelo trgovanje z emisijami, izrazili svoje mnenje o gospodarskih posledicah tega trgovanja. Sporočilo, ki sem ga prejela, je bilo jasno, tj. predlog Komisije bo vodil v veliko večje stroške, ne da bi zagotovil primerljivo okoljsko prednost. Govorim o zaskrbljujoči McKinseyevi analizi zadeve. Izboljšati je treba trgovanje z emisijami. Razmere so resne. Ponovno ne bomo mogli uporabiti evropske industrije, ki posluje s svojimi zadevami dobro, za poskus, razen če sistem deluje površno. Bolje je spodleteti pri doseganju cilja, kot doseči neuspeh.

Menim, da lahko dosežemo dobre rezultate v času, vendar potrebujemo nekaj pomembnih prilagoditev. Pobožne želje in obljube ne bodo preprečile emisij ogljika, razen če ne postanejo del same direktive. Pri zmanjšanju obveze moramo biti odločni, vendar je postopek zelo odprt za razpravo. V Parlamentu smo predstavili obsežno stališče, kako je Komisija pristopila k nadomestnim možnostim, ki se jih obravnava. Predsedujočega Svetu prosim, da se seznani s tem.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, predstavili ste zelo ambiciozen program, pri čemer upam, da se bo uspešno zaključil.

Pakt o priseljevanju je potrebna prednostna naloga za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja in za oblikovanje skupne politike zakonitega priseljevanja.

Vendar poudarjam vidik, ki ga morate upoštevati, pred začetkom načrtovanih ukrepov, in sicer da mora pakt zajemati vrsto ukrepov, pri čemer upošteva omejitve na evropskem trgu dela, ki veljajo za delavce nekaterih novih držav članic.

Ni običajno, da ekonomska migracija iz tretjih držav prekosi prosti pretok med državami v Uniji.

Obstajajo države članice, ki imajo v veljavi prehodne določbe, ki urejajo dostop do trga dela za delavce EU.

Čim se bo začela izvajati politika zakonitega priseljevanja, bo obstajala nevarnost, da se bo evropske državljane prikrajšalo v primerjavi z državljani iz tretjih držav.

V zvezi s tem čestitam Franciji za prvi korak, ki ga je naredila v tej smeri 1. julija, ko je odprla svoj trg dela za državljane držav, ki so leta 2004 pristopile k Uniji.

Upam, da bosta Romunija in Bolgarija čim prej enakovredno obravnavani, pri čemer spodbujam ostale države članice, da se zgledujejo po Franciji.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – Francija je prevzela nalogo za vodenje evropske agende za šest mesecev v zapletenem okviru, ki je nastal, potem ko je Irska zavrnila lizbonsko pogodbo.

Program francoskega predsedstva EU je ambiciozen, vendar se mora zavedati tudi pričakovanj prebivalstva. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da samo 52 % državljanov EU meni, da je članstvo nekaj dobrega za njihovo državo. Obstaja potreba po strategiji za osveščanje evropskih državljanov, da so skupni interesi iz gospodarskega in političnega vidika pomembnejši, kot stvari, ki nas razlikujejo.

Jasno je, da je prednostna naloga francoskega predsedstva ugotoviti metodo absorpcije irske napake, pri čemer se mora evropski proces nadaljevati, glede na to, da pogodba iz Nice ustavlja širitev.

V zvezi z drugo prednostno nalogo francoskega predsedstva EU, tj. skupna kmetijska politika in njene priprave za izzive v prihodnosti, je treba omeniti, da bo v Romuniji ohranjanje sheme enotnega plačila veljalo od leta 2013. Prav tako je Romunija upravičena do SKP, pri čemer bo letos dobila 735 milijonov EUR evropske neposredne pomoči za romunske kmete.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Omejila se bom na dve točki.

– Povsem nemogoče je zaprositi za azil v 27 državah. Imamo uredbo Dublin II, ki rešuje vprašanje odgovornosti držav gostiteljic. Vendar je res, da obstajajo še vedno razlike med državami članicami glede priznavanja mednarodne zaščite, pri čemer je to resnična težava.

– Druga točka, ki jo izpostavljam je osnovna težava človeštva na tem svetu. Kako lahko živimo vsi skupaj v globaliziranem svetu? Treba je obravnavati temeljne vzroke, ki silijo nekatere obupane ljudi, da zapustijo državo, pri čemer menim, da evropski pakt o priseljevanju ne dosega pravega ravnotežja med bojem proti tihotapcem, spodbujanju zakonitega priseljevanja in oblikovanju ambicioznih politik skupnega razvoja.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Letos ima Evropska unija priložnost, da preuči, ali so bile odločitve, ki smo jih sprejeli lani, uspešne. Lansko leto smo lahko videli, da je začetek akcijskega načrta za okolje in energijo zmanjšal toplogredne pline in se boril proti segrevanju podnebja. Razpravljali smo o skupni politiki priseljevanja za Evropo, pri čemer smo pred kratkim slišali pričevanja o veliki rasti nezakonitega priseljevanja. Prav tako smo obravnavali vprašanja v zvezi z varstvom. Skupne evropske sile so izvajale vojaške operacije po svetu, pri čemer smo od leta 2004 ustanovili bojne skupine EU in enote za hitro posredovanje.

Novo predsedstvo s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem je prineslo svežino in obetavnost evropski politiki, nam dalo zamisel majhnega sporazuma in z novim pristopom pristopilo k novim državam članicam. Teh primerov je veliko. Z njegovim zagonom in pobudami bo zagotovo lahko začel ali pospešil veliko zahtevnih projektov.

Zaradi tega poudarjam, da država, ki predseduje, ne vodi ločeno evropskih zadev, čeprav ima pravico predlagati nekatere točke za razpored dela. Dejstvo, da predsedstvo ni odgovorno za sklepe, ki se sprejemajo za mizo Evropskega sveta, je temeljno vprašanje, pri čemer bi se nanj moralo osredotočiti predsedstvo in ne stranka polna praznih obljub. Močno upam, da je francosko predsedstvo sposobno vzbuditi upanje Evropejcev za posebne projekte.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Gospod predsedujoči Svetu, na zadnjem srečanju na evropskem vrhu v Bruslju smo razpravljali o ustanovitvi Sredozemske unije, tj. pomembna pobuda za celotno sredozemsko regijo in prednostna naloga francoskega predsedstva.

Vendar resnično upam, da se s poudarjanjem Sredozemske unije med tem predsedovanjem ne bo zanemarilo regije Baltskega morja in strategije za regijo Baltskega morja. Baltsko morje je v bistvu postalo jezero Evropske unije, pri čemer ga od leta 2004 obkroža osem držav članic. Strategija za regijo Baltskega morja zajema področja okolja, gospodarstva, kulture in izobraževanja ter varnosti, pri čemer zagotavlja trajnostni načrt za razvoj te regije.

Zelo bi bil vesel, če bi si francosko predsedstvo vzelo čas za obravnavanje vprašanj v zvezi z Baltskim morjem, pri čemer prioritizacija Sredozemlja ni mislila prevzeti pozornost regije Baltskega morja.

Ob upoštevanju bližnje prihodnosti švedskega predsedstva bi bilo smiselno, da bi začeli obravnavati strategijo za regijo Baltskega morja za zagotovitev večje usklajenosti med predsedstvoma.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) V naslednjih šestih mesecih bo francosko predsedstvo imelo veliko odgovornost za prihodnost Evropske unije.

Unija potrebuje lizbonsko pogodbo. Obstoječi institucionalni okvir z zahtevanim soglasjem za nekatere odločbe je zelo težek. Poleg tega lizbonska pogodba povečuje stopnjo demokratizacije, pri čemer povečuje moč nacionalnih vlad in uvaja postopek soodločanja za večino področij.

Prav tako mora francosko predsedstvo podpreti skupno kmetijsko politiko, ker bi s tem omogočili evropskim kmetom večjo proizvodnjo.

Francosko predsedstvo bi moralo skupaj z vsemi državami članicami poiskati rešitev za brezizhodni položaj Unije po referendumu na Irskem.

Francosko predsedstvo je razglasilo svoje prednostne naloge za naslednje obdobje, to so podnebne spremembe, priseljevanje, skupna kmetijska politika ter obrambna in varnostna politika Evropske unije.

Prihodnjo jesen bo Unija sodelovala pri sklenitvi mednarodnega po kjotskega sporazuma v Københavnu. Unija mora pokazati primer ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam, zato mora biti eden od glavnih ciljev francoskega predsedstva sprejetje paketa o energiji in podnebnih spremembah.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – Nihče ne zna pojasniti razloge za izid referenduma na Irskem.

Pravilo postane zakon na podlagi splošnega odobravanja ljudi. Njegov smisel mora ustrezati prepričanju o enotnosti vsega. Vaš rojak Rousseau, mislec, ki počiva v Panteonu, je napisal, da „vsak zakon, ki ga ljudstvo ni osebno ratificiralo, je prazen in sploh ni zakon“. Zato bi moralo ljudstvo nadzorovati vlade, ki povzročajo nevarnost poseganja v njihove pravice. Vendar kako naj prevzamejo ljudje nadzor z instrumentom, ki ga ne razumejo in čigar struktura je tako zapletena in nejasna kot nedavna pogodba?

Ne dvomim, da se želite pokazati v tem „templju“ Evropskega parlamenta kot „varuh ideala in varuh vesti“, če parafraziram Dominiqua de Villepina. Vendar računam, da vas bolj zanima, da sporočite javnosti informacije o platformah skupnega uresničevanja evropskih interesov, kar bo medijem omogočilo, da se oddaljijo od vašega zasebnega življenja in se osredotočijo na vaše politično življenje.

(Seja je bila prekinjena ob 13.40 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

9. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

10. Sklepčnost

  Predsednik. – Veseli me, da je predsednik odbora za ustavne zadeve tu, ker moramo rešiti občutljivo težavo. Spoštovani Jo, lahko sedete prosim. Razložil bom težavo, ki jo imamo, gospe in gospodje.

Člen 149 navaja, da lahko zahtevamo, da se ugotovi sklepčnost. Kot veste je v Parlamentu vedno navzoče veliko število poslancev pri razpravljanju dnevnega reda in sprejemanju zapisnika, zato se v takem primeru ne zahteva sklepčnost. Vendar člen 149(3) navaja, da lahko ugotavljamo ali je Parlament sklepčen, če je najmanj štirideset poslancev vložilo predhodno zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti.

Prejel sem pisno zahtevo štiridesetih poslancev, ki želijo, da preverimo ali je Parlament sklepčen. Zato mi ... gospod Posselt dovolite, da pojasnim dejstva. Menim, da dejansko obstaja predhodna zahteva, ki je bila jasno podana.

Težava je sledeča, po tem je Poslovnik zelo nejasen. Nikjer ni omenjeno in niti izključeno, da mora teh štirideset poslancev biti navzočih v dvorani, da lahko predložijo zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti. Zato imam diskrecijsko pravico. Ob preteklih priložnostih, ki smo jih preverili, je predsedujoči seji vedno menil, da je moralo biti v dvorani navzočih teh štirideset poslancev, da bi se utemeljilo člen 149(4), ki navaja, da je treba pri štetju sklepčnost šteti teh štirideset poslancev. To pomeni, da morajo biti navzoči.

Vendar imam diskrecijsko pravico, pri čemer obstaja tudi možnost, v kateri je zahteva napisana, ta zadeva glasovanje nujnih primerov, kar zadeva vse nujne primere in ne samo enega. Če menimo, da je zahteva po sklepčnost sprejemljiva in da Parlament ni sklepčen, se zavrne vse nujne primer, pri čemer vemo, da se jih ne da odložiti. To pomeni, da ne bomo glasovali o Kašmirju, smrtni kazni ali Bangladešu. Če ne bomo glasovali o njih, jih ne bomo odložili na naslednjo sejo. Parlament ne bo odločal o teh vprašanjih, ki naj bi bila nujna.

Preden podam moje mnenje, bi predvsem rad slišal mnenje predsednika odbora za ustavne zadeve. Gospod Leinen, bi moral po vašem mnenju upoštevati, da mora biti v dvori navzočih štirideset vlagateljev zahteve kot navaja člen 149(4), ali lahko upoštevam, da je dovolj že sama predhodna zahteva kot navaja člen 149(3)? Pozorno bom poslušal vaš odgovor.

  Jo Leinen, predsednik odbora za ustavne zadeve. – (DE) Gospod predsednik, ravnokar sem poiskal člen 149(3), ki res navaja, da lahko 40 poslancev vloži zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti. Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev. Predsednik se odzove na tako zahtevo z ugotavljanjem sklepčnosti.

Tako je v odstavku 4, ki ste ga omenili, navedeno, da „se poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, [...] štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani“. Zdaj smo na zasedenju, ki se nadaljuje, pri čemer menim, da je treba poslance, ki so bili navzoči in zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, šteti kot navzoče, tudi če jih ni več na plenarnem zasedanju to popoldne. Tako razumem jaz odstavek 4.

Slišal sem, da ste prejeli zahtevo štiridesetih poslancev tega parlamenta za ugotavljanje današnje sklepčnosti. Lahko se ozrete po dvorani, ena tretjina od 785 je nekaj več kot 200, pri čemer nas je tukaj prisotnih okrog 30. Ne glede na to, kako si prizadevamo, je malo verjetno, da bi danes dosegli 200, razen če vsi pridejo.

Gospod predsednik, lahko razpravljamo o zadevi, vendar, če določite, da število navzočih poslancev ne dosega ene tretjine, potem ne moremo glasovati. Tako pravi Poslovnik.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Leinen, jaz sem veteran teh aktualnih in nujnih razprav. Običajno so potekale ob petkih, zdaj so se prestavile na četrtke popoldan. Vse skupine so redno poskušale uporabiti tovrstne zahteve, če je bila na programu kakšna zadeva, ki jim ni ustrezala, kot je na primer tema o Kašmirju v tem primeru.

Zato se je spremenilo Poslovnik, pri čemer je določba uvedla, da mora biti 40 poslancev, kar mogoče ni jasno oblikovano, vendar je bil to namen reforme, navzočih v sejni dvorani in spodbijati sklepčnost. To se je uvedlo, zato ker smo se zavedali težave in ker od takrat ni bilo v dvorani nikoli navzoče zahtevano število poslancev za ugotavljanje sklepčnosti, zato se je vedno štelo, da obstaja.

Menim, da je pravno pomembno, da upoštevamo namen tega pravila. Prepričan sem, da se ga lahko poišče v odboru in zapisniku plenarnega zasedanja. Namen reforme je bil, da bi povezal vprašanje sklepčnosti s številom navzočih poslancev, ki je bilo dovolj visoko, da bi preprečilo, da ne bi postala navadna družabna igra, saj bi lahko skoraj uničila te razprave. Takrat smo z namenom njihovega obvarovanja uvedli to sklepčnost štiridesetih.

Vendar, če zdaj zberemo teh 40 podpisov, potem reforma nima več smisla.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, najprej ste vprašali za mnenje kolega gospoda Leinena, da bi izvedeli, kaj mi menimo o tem. Kot je že povedal moj kolega, je res, da se zdi ta možnost nekoliko zamudna, z drugimi besedami, štirideset naših kolegov, ki se zaradi svojih razlogov niso udeležili te seje, poskuša uporabiti ukrepe in postopke, da bi preprečili nujno razpravo, ki poteka tukaj to popoldne. Resnično menim, da bi morda morali pogledati v smisel Poslovnika in ne le dosledno uporabljati pravila.

Smisel Poslovnika je resnično zagotoviti, da so ljudje, ki vlagajo to zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti, vsaj navzoči, zato da lahko sami ugotovijo, da ni sklepčnosti. V nasprotnem primeru menim, da je zahteva politična ali taktična poteza, vendar zamudna. Ne želim, da bi se zaradi stroge uporabe zakonodaje znašli v položaju, ko bi se nujnim razpravam, ki se redno organizirajo ob četrtkih popoldne in so pomembne, „izognili“, kar ne bi izboljšalo dela Parlamenta.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, menim, da so prejšnji govorniki izpostavili utemeljene točke. Menim, da sem razumela gospoda Leinena, ko je glasno bral člene, pri čemer me bo popravil, če se motim, da bi morali biti poslanci navzoči tukaj vsaj na začetku seje, tudi če jo nato zapustijo. Kakršna koli druga razlaga bi bila zagotovo v celoti sebična, zato ker ljudje, ki niso navzoči lahko vložijo zahtevo, da izjavijo, da sklepčnosti ni, vendar so pomagali zagotoviti, da je ni. Ne vidim, kako bi bilo sploh lahko upravičeno skleniti, da so lahko oni v celoti nenavzoči, pri čemer se določi, da ostali ne tvorimo sklepčnosti.

Drugo dejstvo je, odkrito povedano, navajenost na četrtke popoldan. Vemo, da se nikoli ne zahteva sklepčnosti za nujne primere, in če bi se jo zdaj nenadoma uporabilo, bi lahko nastale težave s pravili, katere bomo morali rešiti. Če nameravate preprečiti današnje nujne primere, lahko preprečite vse četrtkove popoldanske nujne zadeve.

Moja osnovna pripomba je, kako je možno razlagati pravila, ki pravijo, da nam 40 nenavzočih ljudi lahko reče, da ne tvorimo sklepčnosti, pri čemer zagotovijo, da ne tvorimo sklepčnosti.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, ni prvič, da se srečamo s tovrstno taktiko, pri čemer opozarjam kolege poslance in predsedstvo na naslednje stvari, vsi parlamenti po svetu imajo dve stvari, pravila in predpise ter tudi parlamentarne konvencije in ustaljeno prakso. To se dogaja v vseh parlamentih po svetu, pri čemer je to običajna praksa za naš četrtek, kot je bil to primer petkovih juter. Tega se zavedamo vsi.

Taktika, ki smo ji priča, je očitno nepoštena, pri čemer menim, da se zahteve poslancev, ki niso navzoči v dvorani, ne more obravnavati. Poleg tega pozivam tiste poslance, ki so bolj izkušeni za pripravo predlogov sprememb pravil, in sicer gospoda Leinena in gospoda Corbetta, da pripravijo predlog sprememb k temu pravilu, pri čemer določa naslednje: če obstaja zahteva za ugotavljanje sklepčnosti in če oseba, ki je vložila zahtevo, ni navzoča v dvorani pri ugotavljanju sklepčnosti, bo ta izgubila svojo dnevnico za tisti dan, pri čemer bodo tudi tisti, ki niso v dvorani, če se ugotovi, da sklepčnosti ni, izgubili polovico njihovih dnevnic za tisti dan, tako lahko onemogočimo tovrstno taktiko enkrat za vselej. To je nepošten napad na to, kako deluje Parlament, predvsem na to, kako potekajo postopki v Strasbourgu.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, nisem pravnik, vendar se mi zdi, da narekuje dostojnost ravnanje, ki se razlikuje od tistega, ki ga ponazarjajo prosilci. To je ena težava. Druga je ta, da če nekdo ni navzoč, ni nobene podlage za dvom o tem ali obstaja sklepčnost ali ne. Prav tako se mi zdi ta pristop k zadevam v zvezi s človekovimi pravicami, ki so za nas zelo pomembne, poleg pomanjkanja in poskusov prekinitve postopkov, zelo nerazumljiv. Zdi se, da je smisel zakonodaje pomembnejši od njenega sporočila.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, zadevno vprašanje je treba obravnavati v skladu s Poslovnikom Evropskega parlamenta, pri čemer menim, da gospod Leinen nima pristojnosti za razlaganje Poslovnika, ker ni pristojen, da ukrepa sam kot njegov razlagalec.

Gospod predsednik menim, da morate prevzeti odgovornost, kako naj nadaljujemo pri zadevnem vprašanju, pri čemer morajo nato vaš postopek preveriti pravni urad in predsedniki, sicer ne bo postala ta zadeva nič bolj jasna.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, glede vprašanja menim, da je gospod Leinen povedal, da bi morali biti zadovoljni, da se je 40 poslancev upoštevalo na začetku, tj. danes. To se ni zgodilo. Ali je predsednik upošteval 40 poslancev, ki so predložili to zahtevo danes? Očitno jih ni. Zato točka gospoda Leinena, da to izpolnjuje odstavek 4, ne velja v tem primeru.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, to je brez dvoma postopek, ki se ne bi smel zgoditi, vendar smo mi tudi razumni ljudje. Lahko vidimo, saj imamo oči, pri čemer iskreno menim, da sklepčnosti ni. To lahko vsi vidimo. Ne smemo se slepiti. Ne moremo si zamisliti razlag, ki so v nasprotju s pravili in zakonodajo. Po drugi strani je to tako pomembna zadeva, da je ne smemo zapostaviti. Zato pripravljam posebno zahtevo, da bi potekala ta razprava, vendar zato, da bi se pripravili predlogi sprememb za pravila in ne razlage, ki se ne skladajo z zamislijo o pravilih. Če prekršimo pravila in ustavo, to pomeni, da počnemo nekaj, kar ni dobro za demokracijo, pri čemer jo sami kršimo.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, pravzaprav se vprašanje o sklepčnosti ne nanaša na to razpravo. Razprava lahko poteka. Vprašanje sklepčnosti zadeva glasovanje. Preseneča me, da dejansko razpravljamo o tem vprašanju zdaj, ker je sklepčnost resnično potrebna za glasovanje.

Strinjam se z mojimi kolegi, da so te nujne zadeve zelo pomembna vprašanja. Vendar je komaj kaj ljudi prisotnih tukaj. Nazadnje je glasovalo 58 od 785 poslancev v tem parlamentu. Resnično ne verjamem, da krepi verodostojnost tega parlamenta, če imamo tako majhno število glasov in navzočnost pri glavnih vprašanjih. Zato vas pozivam, da se odločite pri glasovanju, ker je vprašanje o tem, da ni nikoli sklepčnosti, nesprejemljivo.

Menimo, da so te nujne zadeve pomembne. Zagotoviti moramo, da bodo poslanci navzoči. Poskušamo zagotoviti, da ljudje pridejo glasovat za te nujne primere. Ni v redu, da odlagamo nujne primer, kadar nimamo potrebnega števila ljudi.

  Jo Leinen (PSE). - (DE) Gospod predsednik, gospod Onesta me je vprašal, kako si razlagam člen 149(4). Razumem, da gospod Posselt in ostali pravijo, da moramo ukrepati, tudi če se ne držimo pravil Poslovnika. Zadovoljen sem s trditvijo poslancev, tj. da imamo Poslovnik in se ga držimo oziroma se ga ne držimo in ga zato ne potrebujemo.

Lahko sem predsednik odbora za ustavne zadeve, vendar so poslanci, ki so bili pred mano, ustvarili to pravilo in ga sprejeli na plenarnem zasedanju z absolutno večino. Odstavek 4 je precej jasen. Navaja, „poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, se [...] štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani“. To je jasno. Če 40 poslancev, ki so bili navzoči na seji v Strasbourgu zahteva, da se ugotavlja glasovanje ali sklepčnost, se jih nato doda številu tistih, ki so navzoči. Tako si jaz razlagam.

Če želite, da bi bilo drugače, potem morate spremeniti odstavek 4, vendar se zdaj razlaga tako kot se razlaga. Gospod Posselt kdorkoli ga bere, ga razume na ta način, ne da se ga razumeti drugače.

Zato se morate zdaj odločiti vi gospod predsednik.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Leinen me je obtožil, da predlagam, da ne upoštevamo Poslovnika. Ko so ga sprejeli sem bil navzoč, vi pa ne. V tem okviru je prej prišlo v dvorano 40 poslancev, zahtevalo ugotavljanje sklepčnosti in nato zapustilo dvorano. O tem govori pravilo.

  Predsednik. – To je moja razlaga, potem ko sem vas, verjemite mi, pozorno poslušal. Način, kako je zahteva štiridesetih vlagateljev napisana, ne omenja vprašanja o Kašmirju, vendar vse nujne zadeve, vse nujne primere tega popoldneva, vključno s smrtno kaznijo. To je pomembna zadeva. Razpravljamo lahko brez težav, gospa Gill ima prav. Vprašanje zadeva izključno glasovanje, vendar sem od začetka hotel imeti to razpravo, zato da nas ne bi spremljala nejasnost vse popoldne.

Menim, da je Parlament sestavil člen 149(4), ki navaja, da se poslance, ki so zaprosili za preverjanje sklepčnosti, šteje v skladu z odstavkom 2, tudi če niso več v sejni dvorani, kot je rekel gospod Posselt, izključno, zato da bi poslancem preprečili, da bi zapustili sejno dvorano v času štetja, kar pomeni, da so bili navzoči na začetku štetja.

Glede na to, da ne vidim štirideset vlagateljev zahteve na začetku štetja, razen če bodo prišli, kot pravi gospa Gill, ko se bo glasovalo, kar bomo preverili, v tem primeru bo zahteva po sklepčnosti, bom sledil precedensom, ki so jih določili drugi predsedniki sej, ki so se, tako kot jaz, soočili s to težavo, pri čemer so izjavili, da zahteva po sklepčnosti ne more biti veljavna, ker ni navzočih štiridesetih vlagateljev zahteve.

Poleg tega je imel gospod Leinen prav, ko nas je opozoril na dejstvo, da način, kako je napisan odstavek 4, lahko povzroči zmedo. Zato menim, da je to za odbor, ki mu predsedujete Jo, zelo dober čas, pri čemer ne odločam jaz o tem, ampak pristojni organi, da zelo hitro pojasnite, ali odstavek 3 navaja, da morajo biti poslanci prisotni, ko predložijo svoj prošnjo o sklepčnosti in ali morajo biti poslanci navzoči, ko se zaključi štetje na začetku štetja. Menim, da nas bo razlaga odbora za ustavne zadeva rešila iz tega težkega položaja.

Kar zadeva danes bomo glede pomembnosti razprav in mnenj, ki ste mi jih dali, ki jasno podpirajo večinoma, kar sem ravnokar povedal in na podlagi prejšnjih odločitev, imeli naše razprave, pri čemer ne bom zahteval, da se preveri sklepčnost, ko bomo glasovati, če ne bo navzočih štirideset vlagateljev zahteve. Zato bomo začeli z razpravami.

11. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države(razprava)

11.1. Domneven obstoj množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o domnevnem obstoju množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija⁽¹⁾.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, zelo sem vesel, da ste se tako pametno odločili.

Gospod komisar, več tisoč civilistov je bilo žrtev nezakonitih ubojev in prisilnih izginotij, mučenja, posilstev in drugih resnih kršitev človekovih pravic, ki so se zgodili v Džamuju in Kašmirju od začetka oboroženega konflikta, ki se je začel leta 1989. Sramotno je, da se večina teh zločinov ni rešila v celoti do danes. Poleg tega obstaja resna skrb zaradi varnosti aktivistov za človekove pravice, vključno s tistimi, ki skušajo raziskati usodo številnih pogrešanih oseb.

Ta Parlament strogo obsoja vsa dejanja, ki vključujejo kršitve človekovih pravic v regiji, pri čemer poziva vse zadevne vlade, da pokažejo odločno voljo, da podprejo pravno državo in pravičnost ter da podvojijo svoja prizadevanja za zagotavljanje celotne raziskave politično motiviranih zločinov, ki so se v preteklosti zgodili v Džamuju in Kašmirju.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, povedati moram, da ni primerno, da predsednik stare EU diskriminira poslance nove EU, pri čemer dovoli poslancu iz stare EU gospodu Posseltu, da govori, medtem ko jaz, soavtor treh poročil, ne morem niti enkrat povedati, kaj si mislim o tej zadevi. To ocenjujem kot diskriminacijo in nekaj, kar je popolnoma nesprejemljivo. O tem bom predložil ustrezno pismo gospod predsednik. To je zelo zaskrbljujoča zadeva.

V zvezi s temi razmerami ni vse črno in belo. Zelo dobro vemo, da na meji med Indijo in Pakistanom nastajajo spori, ki jih pogosto izzove pakistanska država. Poznamo tako imenovano nadzorno črto, ki jo varujejo oborožene sile teh dveh držav. Po zadnjih dvajsetih letih miru ob tej meji je Pakistan ponovno začel napadati Kašmir. Zato prosim, da se pozornost nameni tudi drugi strani. Seveda ne podcenjujem vprašanja grobišč, o katerem razpravljamo, vendar je verjetno število žrtev precej manjše tam.

  Jean Lambert, avtorica. − Gospod predsednik, veselim se priložnosti za razpravljanje tega pomembnega vprašanja, ker nas v tem parlamentu zelo skrbi, kadar koli se odkrije v katerem koli delu sveta veliko število grobišč, do katerih lahko dostopamo le z dovoljenjem varnostnih sil.

Zato prevzema ta predlog resolucije skupaj z zasedanjem pododbora za človekove pravice naslednji teden še večjo pomembnost zaradi političnih in varnostnih razmer na tem območju. Kot se ta parlament dobro zaveda, smo že razpravljali o teh splošnih razmerah, morda celo pod ne tako preglednimi pogoji.

Dejansko obstaja zgodovina izginotij v regiji. Vemo, da je veliko teh izginotij povezanih z dejavnostmi varnostnih sil. Vemo, da je to najbolj militarizirano območje na svetu. Poleg tega je to tudi območje, kjer se izvajajo aretacije in značilna pridržanja brez sojenja. Zato to tudi vpliva na našo razlago takšnih ugotovitev, pri čemer je vse pomembnejše, da bi imeli dejansko odprto preiskavo, ki bi dopuščala popolno preglednost in popoln dostop za mednarodno skupnost.

Upam, da bo Evropska unija, kot navaja resolucija, ponudila svojo podporo za visokokakovostno forenzično stroko in vso drugo pomoč, ki je potrebna za to preiskavo, ker je za našo razlago o tem, kar se dogaja tam, pomembno, da dosežemo čim večje razumevanje. To zadeva tudi, kot so rekli drugi, zaščito aktivistov za človekove pravice, ki poskušajo preiskati vprašanje, tako kot Pervez Imroz.

Menim, da se vsi strinjamo, da je dolžnost vseh demokratično izvoljenih vlad, da v celoti raziščejo takšne ugotovitve v popolni preglednosti, pri čemer morajo poskušati najti tiste, čigar telesa so tam in njihove sorodnike, zato da bi mi lahko popolnoma razumeli razmere in si ne bi ustvarili različnih razlag, ki bi morda bile neresnične.

Menim, da ima Parlament popolnoma prav, da razpravlja o tem vprašanju, pri čemer ima tudi popolnoma prav, ko poziva Komisijo, naj ponudi njeno podporo, zlasti zaradi sedanjih težav, ki smo jim priča zdaj v regiji.

  Esko Seppänen, avtor. − (FI) Gospod predsednik, menim, da je vaša razlaga Poslovnika politično korektna, vendar pravno zmotna, pri čemer bi zelo rad, da bi zadevo preverili predsedniki in parlamentarni pravni urad, zato ker uporaba zadevnega pravila ne dopušča razlage, ki ste jo vi naredili danes, pri čemer zahteva podrobnejšo študijo.

Kar zadeva vprašanje je bila Indija imenovana za največjo demokratično državo na svetu. Po številu prebivalcev je zares velika, vendar je zamisel, ali je država demokratična ali ne, odvisna tudi od njenih razmer na področju človekovih pravic. Ukrepi, ki naj bi jih sprejele vladne varnostne službe proti aktivistom za človekove pravice v Džamuju in Kašmirju, kažejo, da Indija ne upošteva vseh načel pravne države, kljub temu da je indijska vlada jasno razglasila, da ne dopušča kršitev človekovih pravic.

Menimo, da je ravnanje indijske vlade neverodostojno, pri čemer sprašujemo, kam je izginilo na tisoče ljudi in čigava so trupla, najdena v množičnih grobiščih. Obsojamo prisilna izginotja, mučenje, posilstva in druge kršitve človekovih pravic. Dejstvo, da sumimo, da je indijska vlada sodelovala pri vsem tem, je zelo resna zadeva. Zato v Evropskem parlamentu zahtevamo, da indijska vlada izvede neodvisno preiskavo za ugotavljanje izvora množičnih grobišč in identitete morilcev in njihovih žrtev.

Zadeva ni nepomembna glede na značilnosti v regiji Kašmir. Obstaja nevarnost, da bi bila sosednja država Pakistan udeležena pri novem sporu, pri čemer bi v tem primeru zadevni dogodki lahko sprožili nacionalno podpihovanje na tem občutljivem območju. Moramo podpreti skupno resolucijo o temeljiti preiskavi dogodkov, ki so se zgodili v Džamuju in Kašmirju.

  Bernd Posselt, avtor. − (DE) Gospod predsednik, pogosto smo razpravljali o konfliktu v Kašmirju, pri čemer moram dodati, da je obstajal čas upanja, približevanja med Pakistanom in Indijo. Pričakovalo se je, da se bodo razmere pomirile. Vendar je notranja politična kriza v obeh narodih prinesla ponovno zaostritev, pri čemer si v Evropskem parlamentu zelo prizadevamo, da bi se razmere ponovno premaknile.

Zahvaljujem se gospodu Gahlerju, ki si je kot glavni opazovalec naše misije opazovanja volitev v Pakistanu, tako zelo prizadeval za demokracijo v Pakistanu in za zagotovitev, da bi naši stiki z Indijo služili istemu cilju, pri čemer podpiramo graditev zaupanja.

Nekateri se sprašujejo, zakaj obravnavamo množična grobišča, saj to ne bo obudilo mrtvih, pri čemer lahko poslabša razmere med dvema državama. To delamo zato, ker se resničen mir lahko ustvari le, ko se doseže pravico za žrtve, pri čemer ne obstajajo samo žrtve s pakistanskimi ali indijskim potnimi listi. Na obeh straneh so žrtve, pri čemer so glavna žrtev prebivalci Kašmirja. Zato moramo preiskati ta množična grobišča, da določimo, kje je množica ljudi, ki je izginila in ali njihove družine žalujejo za njimi. Samo tako lahko vzpostavimo zaupanje, ki je potrebno za resnično mirno rešitev, za katero menijo ljudje, da so tudi del nje.

Kašmir pripada predvsem prebivalcem Kašmirja. Zato moramo podpreti rešitev, ki končno daje Kašmircem boljše razmere, končno ustvarja politično svobodo in zagotavlja razumno kompromisno rešitev, saj je to eden od najdolgotrajnejših konfliktov. Ta divja že od druge svetovne vojne, pri čemer je nesprejemljivo, da še nobenemu ni uspelo obvladati tega problema.

Zato podpiramo vsa prizadevanja za izvedbo teh preiskav in pomagamo, da žrtve dobijo dostojanstvo in pravico, ki so jo zaslužijo.

  Neena Gill, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, rada bi izjavila, da nisem avtorica te resolucije. Ne vem, kdo me je podpisal, ker jaz se nisem.

Želim le povedati, da sem zelo presenečena, da se to točka obravnava kot nujen primer še preden smo o njej ustrezno razpravljali v pododboru za človekove pravice ali v katerem koli drugem pododboru ali delegaciji tega Parlamenta. To ni novo vprašanje, pri čemer so ga mediji v Indiji obsežno preiskali. Postavilo se ga je že večkrat. Dobro bi bilo, če bi pred tem imeli razpravo. Zaradi tega je bila skupina socialdemokratov proti temu, da bi zdaj obravnavali to točko kot nujen primer, ker menimo, da bi morali pred tem ustrezno razpravljati v odboru.

Vsa nujnost temelji na poročilih ene same nevladne organizacije. Ne zanikam, da se te stvari dogajajo, vendar sem se pogovarjala s Komisijo, ki ima pomisleke o različnih stvareh v tem poročilu. Zato resno sprašujem, kakšno korist ima za verodostojnost tega Parlamenta, da obravnavamo nujen primer preden se zadeve ustrezno raziščejo.

Kot predsednica delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Indijo bi osebno rada imela možnost pregledati vsebino poročila, pri čemer bi preučila, s kolikimi primeri se soočamo in kakšen je rezultat konflikta v regiji, kjer je življenje izgubilo že približno 4 500 vojaškega osebja in 13 000 civilistov. Grobišča, o katerih govorimo, se nahajajo na nadzorni črti.

To besedilo resolucije ne upošteva dejstva, da se je to vprašanje preiskovalo v zadnjih petih letih po volitvah 2002, pri čemer sem bila obveščena, da so nevladne organizacije imele dostop do območja in da so bile povabljene predložiti njihova imena izginulih oseb, da bi pomagale organom oblasti identificirati grobišča. Nihče ne zanika, da so bile varnostne sile vpletene v izginotja. Vendar pa ta resolucija ne omenja tega, da so te preiskave vodile oblasti. Zato pozivam parlament, da glasuje proti tej resoluciji.

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, pridružujem se zaskrbljenosti o odkritju več sto grobišč v Džamuju in Kašmirju od leta 2006, vendar me zlasti skrbi oborožen napad na priznanega odvetnika za človekove pravice Perveza Imroza, ki se je zgodil pred enajstimi dnevi v Srinagarju, in stalnem nadlegovanju aktivistov za človekove pravice. Zato menim, da je primerno pozvati indijsko vlado, da prične z neodvisno preiskavo grobišč, ter naj kot takojšen prvi ukrep zavaruje te kraje, da obvaruje dokaze.

Prav tako pozivamo Evropsko komisijo, naj za take preiskave in morebitne nadaljnje ukrepe za rešitev konflikta v Kašmirju indijski vladi ponudi finančno in tehnično pomoč v sklopu instrumenta za stabilnost.

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, menim, da moramo jasno povedati, kaj ta predlog resolucije ni: ni ponovitev nekoliko spornega in polemičnega poročila, ki smo ga imeli lani; v njem ne gre za to, kako najti politično rešitev ozemeljskega spora in konflikta glede Kašmirja. Ničesar takšnega ni. Preprosto gre za poudarek na humanitarnih vprašanjih s pozivom k neodvisni in nepristranski preiskavi ter odgovornosti za domnevna izginotja.

To bi se lahko rešilo na več načinov. Res je, da ta odkritja neidentificiranih grobov segajo v leto 2006. Vendar sta dve zadevi sprožili zahtevo po nujnosti. Ena je bila poročilo z dne 29. marca, ki ga je izdalo združenje staršev izginulih oseb, in druga je bila napad 30 junija, ko so neznani storilci napadli Perveza Imroza, ki je prejel nagrado kot odvetnik za človekove pravice in je ustanovitelj omenjenega združenja. Menim, da to upravičuje nujnost.

Vsaj delni namen te resolucije je Evropsko unijo pozvati k ukrepom, ne le v odstavku 2, ki Komisijo poziva, naj indijski vladi ponudi finančno in tehnično pomoč. Države članice EU prav tako poziva, naj obravnavajo to vprašanje med dialogom o človekovih pravicah, ki bo potekal z indijsko vlado v drugi polovici leta 2008. Torej se največ pozornosti namenja neodvisni preiskavi, pa tudi določitvi javnega tožilca za opravljanje te naloge. Menim, da je tako prav, pri čemer je žarišče točno določeno in jasno ter ne zadeva celotnega vprašanja Kašmirja.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, resolucija navaja dejstva, ki so rezultat konflikta glede Kašmirja med Pakistanom in Indijo, ki traja že 50 let. Ta konflikt je povzročil veliko vojn. Korist od njega je imela le Kitajska. V ta konflikt so se posredno vpletle Rusija in Združene države, poleg tega so finančna sredstva prišla iz arabskih držav in s Kitajske. Pozitivno vlogo pri zmanjšanju tega konflikta so imeli ZN. Ta konflikt se še nadaljuje in napadi fundamentalistov še naprej povzročajo krvave posledice. To je največja težava, ki pesti prebivalce Kašmirja. Žrtve na indijski strani so pokopane, medtem ko na pakistanski strani večkrat postanejo predmet maščevanj. Ključno vlogo pri reševanju konflikta in vrednotenju dejstev morajo imeti ZN, ne mi. Moralno dolžnost imamo, če demokratična vlada Indije ne prevzame odgovornosti, pri čemer zagotovimo pomoč in stabilnost v prevladujočih razmerah v Kašmirju ter moralno vrednotimo ukrepe, izvedene v konfliktu. Menim, da je razprava o tej temi bolj politična manifestacija kot pragmatičen ukrep. Te resolucije ne podpiram.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Popolnoma se zavedamo dejstva, da se vojaški konflikt v Džamuju in Kašmirju nadaljuje že več desetletij. Vendar je danes najpomembnejše dejstvo, da kljub zavezanosti indijske vlade, da ne bo dovolila zlorabe človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju, mednarodna skupnost še vedno prejema informacije o kršitvah človekovih pravic, nazadnje glede velikega števila nepoznanih grobov, v katerih je na stotine neprepoznavnih človeških trupel. Želimo vedeti in moramo ugotoviti, kdo so bili ti ljudje, žrtev kakšnega nasilja so in katera kazniva dejanja naj bi zakrivili.

Poleg tega, da obsojamo nezakonite uboje in izginotja, tudi vztrajamo, da mora indijska vlada izvesti natančno neodvisno preiskavo množičnih grobov, še prej pa jih zaščititi, da se ohranijo dokazi. Resnično verjamem, da bo Evropska komisija našla načine za dodelitev finančne in tehnične podpore indijski vladi, da se ta preiskava pospeši.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, še enkrat želim prevzeti besedo, ker kot avtor te resolucije čutim dolžnost, da odgovorim gospe Gill. Zelo redko se zgodi, da nujne teme, o katerih razpravljamo v torek popoldne, gredo v odbor, preden pridejo sem, ker drugače ne bi bile nujne. To je nujna zadeva, ker so se nedavno odkrili množični grobovi in ta problem je treba rešiti.

Drugič, če želi skupina socialdemokratov večino pri glasovanju, potem mora skupina gospe Gill morda poskrbeti, da njeni poslanci ne odidejo pred koncem delnega zasedanja, da bi prišli prej domov, medtem ko moramo mi ostati tukaj, razpravljati in glasovati. Gospe Gill sporočam: menim, da morate najprej pomisliti na svoje poslance, ker ste vi tisti, ki se pritožujete, pri čemer govorite o poslancih drugih skupin.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospod predsednik, ko pomislim na množične grobove in množične pokope več tisoč ljudi v državah Džamu in Kašmir, mi zaledeni kri v žilah. Nas, Evropejce, to spominja na nemške in sovjetske zločine ter temne strani fašizma in stalinizma. Ponovno oživijo spomini na Hitlerjeva koncentracijska taborišča in sovjetski pokol poljskih častnikov pri mestu Katyn. Glede na svoje stare in novejše izkušnje bi si morali na vso moč prizadevati za ustavitev genocida ter se ga tam, kjer se je že izvedel, spominjati in družinam zagotoviti pravico do pokopa njihovih prednikov ter nadomestila. Razmere v Kašmirju so takšne, da zahtevajo dodelitev potrebne finančne in tehnične pomoči indijski vladi ter močnejši odziv ZN, da se v tej regiji sveta spet vzpostavijo normalne razmere.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, kadar se kjer koli odkrijejo množični grobovi, je pomembno ugotoviti, kdo so žrtve, kako in zakaj so bile umorjene, kdo izvaja preiskave in koga preiskuje. Namesto, da takšna dejavnost povzroča spore, naj se ugotavlja resnica ter spoštuje človečnost žrtev, kar je začetek ugotavljanja resnice, ki nas vse osvobaja.

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, komisija se zaveda obstoja množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija, in je videla poročila o tem, pri čemer tudi podrobno spremljamo pozive nevladnih organizacij indijski vladi, naj nemudoma začne izvajati nepristranske in neodvisne preiskave v zvezi s tem. Medtem indijski organi in vlada na centralni ravni tega poročila ne komentirajo.

Prav tako smo bili obveščeni, da sta bila 20. in 21. junija odvetnik Pervez Imroz in še eden od aktivistov nevladnih organizacij, ki so preiskovale obtožbe zaradi kršitev človekovih pravic v Kašmirju, žrtvi zastraševanja in nadlegovanja.

Delegacija komisije v New Delhiju v tesnem sodelovanju s francoskim predsedstvom in predstavništvi držav članic v indijski prestolnici dodatno preiskuje to zadevo. Predsedstvo je vzpostavilo stik s komisarjem v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija, v New Delhiju, in je izrazilo zaskrbljenost EU glede tamkajšnjih razmer. Če bi bila takšna poročila natančna, bi predstavljala zelo zaskrbljujoče razvoje dogodkov v zvezi z demokratičnimi načeli in pravno državo, kar bi bilo v nasprotju z določenimi pozitivnimi razvoji dogodkov v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija, kot je sestavljen pogovor, ki še vedno poteka.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo po razpravi, razen če se bo, kot sem že dejal, ustrezno podala zahteva in se bo ustrezno ugotovilo, da ni sklepčnosti.

(1) Glej zapisnik.

11.2. Razmere v Bangladešu

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o razmerah v Bangladešu⁽¹⁾.

  Ewa Tomaszewska, avtorica. − (PL) Gospod predsednik, zaradi nemirov januarja 2007 je prehodna vlada v Bangladešu razglasila izredne razmere in 11. junija letos sprejela novo uredbo o omejevanju človekovih pravic z nenatančno opredelitvijo teroristične dejavnosti.

Junija so bili v Bangladešu valovi množičnih aretacij, pri čemer so se izkoristila izredna pooblastila, s katerimi se aretacije lahko izvedejo brez naloga, če se domneva povezava med osebo, ki se jo aretira, in kaznivimi dejanji. Dejansko so te aretacije zadevale voditelje, člane in simpatizerje dveh glavnih opozicijskih skupin, lige Awami in bangladeške ljudske stranke, ki so odklonili sodelovanje z vlado pri organiziranju splošnih volitev, dokler se njihovih voditeljev ne izpusti na prostost. Današnja začetna pogajanja z ligo Awami zbujajo upanje. Vendar množična porast cen hrane ogroža stabilnost države. Zaradi takšnih okoliščin volitve, načrtovane za december, ne zagotavljajo, da se Bangladeš usmerja k demokraciji.

Bangladeško vlado pozivamo, naj prekliče izredno stanje in spoštuje človekove pravice, s čimer se bo pripomoglo k ohranjanju demokratičnih standardov med potekom volitev. Oborožene sile pozivamo, naj prenehajo z dejanji, povezanimi z organizacijo volitev.

  Jean Lambert, avtorica. − Gospod predsednik, kot vemo, je Parlament že precej časa zaskrbljen glede razmer v Bangladešu. Podprli smo pozive k ukrepom, da bi se zagotovile svobodne in pravične volitve, pri čemer smo podprli tudi pozive civilne družbe k pregledanim in posodobljenim volilnim registrom, s čimer bi se znotraj teh volitev zagotovila največja mogoča udeležba.

Menim, da je pomembno povedati, da zelo podpiramo napredek, ki se je dosegel v zvezi z novim elektronskim registrom. Prevzela se je pomembna naloga in če bo dejansko izpolnjena pravočasno ter bo zagotovila vključenost tudi manjšin itd., bo to resnično zgodovinski dosežek bangladeških organov. Vemo, da je volilni register vsekakor že imel zelo pozitiven učinek za veliko žensk iz revnejših družin in okolij, ki so končno dobile občutek identitete, da si lahko zdaj izposodijo majhne vsote denarja za ustanovitev lastnih podjetij itd.

Torej je bilo nekaj pozitivnih ukrepov. Prav tako podpiramo nedavne ukrepe v zvezi z vojnimi zločinci in ukrepe proti korupciji, ki jih je sprejela vlada, ali vsaj del te vlade.

Vendar smo zelo zaskrbljeni glede vloge in dejavnosti trajajoče prehodne vlade ter izrednega stanja. Nekateri so dejali, da je izredno stanje tehnično vprašanje, ki vladi zagotavlja, da se lahko vsaj obdrži na položaju po koncu prehodnega obdobja.

Vendar ne glede ali se s tem strinjate ali ne, menim, da trenutno dogajanje v zvezi z izrednim stanjem resnično začenja izražati jasno pomanjkanje nadzora znotraj sistema v tej državi, zlasti glede na poročila o množičnih aretacijah, pomanjkanju pravičnih postopkov in domnevnih mučenjih, ki smo jih ravnokar poslušali ter poročanja o izvensodnih ubojih, pritisku na novinarje in vedno večjem nasilju nad ženskami.

Zato je jasno, da mora prehodna vlada imeti nadzor v varnostnih silah, da se prenehajo množične aretacije in se aretirane ljudi obsodi ali izpusti ter da se zagotovi pravični postopek. Iz te resolucije je vsekakor razvidna želja, za katero menim, da obstaja v Parlamentu, in sicer da se prekliče izredno stanje ter civilni družbi zagotovijo celotne, pravične in svobodne volitve s podporo Evropske unije, natančneje z njeno sposobnostjo spremljanja volitev.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Bangladeš je ena od najrevnejših držav na svetu in njena ozemeljska celovitost se bo uničila, ker bo do leta 2050 velik del države preplavilo morje, če se globalno segrevanje ne ustavi. Izredno stanje z vsemi svojimi protidemokratičnimi oblikami, stanje, ki ga je razglasila prehodna vlada, oblikovana januarja 2007 sredi nasilja pred volitvami, bi se moralo do zdaj že preklicati. Vsem posameznikom, pridržanim v skladu z izrednimi pravili, bi bilo treba soditi na sodišču ali jih izpustiti.

Poleg tega se mora novi protiteroristični odlok nujno uskladiti z mednarodno sprejetimi standardi za zaščito osebnih pravic in svoboščin. Prav tako se morajo oborožene enote te države prenehati vmešavati v politične procese države, pri čemer morajo naslednje volitve potekati v nevojaškem in mirnem političnem ozračju.

  Esko Seppänen, avtor. − (FI) Gospod predsednik, v resoluciji, ki smo jo ravnokar sprejeli, je Evropski parlament zahteval spoštovanje človekovih pravic Indijcev.

Razmere v Bangladešu so zelo težavne. V celotni državi je izredno stanje že 18 mesecev in svobodnih volitev še ni na obzorju. Bangladeš ni demokratična država, vendar je na svetu seveda veliko nedemokratičnih držav in kršitev demokracije. Od vseh nedemokratičnih držav so EU in Združene države obsodile le Zimbabve. Nedemokratičnost tamkajšnjih volitev lahko zahodni mediji svobodno kritizirajo, ker ta država nima nafte. Nafta je varovalo pred obsodbami zaradi kršitev demokracije.

Tudi Bangladeš ni naftna država. Zato bi mediji lahko izpostavili razmere v tej državi s tihim blagoslovom vladajočih sil, odvisnih od nafte. Bangladeš je ponovno uvedel smrtno kazen in po razglasitvi izrednega stanja je bilo neutemeljeno aretiranih 300 000 ljudi, od katerih jih je v zadnjem mesecu umrlo 12 000. Veliko ljudi, aretiranih v zadnjih tednih, je bilo zagovornikov demokracije, dejavnih lokalnih članov političnih strank in podpornikov demokracije, ki jih država in vlada obravnavata kot zločince.

Terorizem je beseda dneva tudi v Bangladešu in je pretveza za kršitve človekovih pravic. Bangladeš ni država, ki temelji na pravni državi. Kršitve človekovih pravic se tam izvajajo v obliki najrazličnejših pridržanj, pomanjkljive zaščite pravic obtoženega in napakah v izdaji sodb ter argumentih, na katerih temeljijo. Človekove pravice, določene v ustavi, se ne spoštujejo. Zato pozivamo Parlament, naj podpre skupno resolucijo, ki zahteva takojšnjo razveljavitev izrednega stanja in pravočasne svobodne volitve.

  Thomas Mann, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, Ahmedova prehodna vlada se mora osredotočiti na svoje dejanske cilje: boj proti korupciji, doseganje varnosti v državi in ustvarjanje predpogojev za izvedbo volitev, in sicer avgusta na regionalni ravni ter decembra za celotno državo. Vendar je treba volitve izvesti pošteno, s spoštovanjem mednarodnih konvencij, pri čemer morajo možnost pasivnega in aktivnega sodelovanja imeti tudi etnične ter verske manjšine. Opazovalci volitev, tudi iz Evropske unije, morajo ustrezno spremljati razmere v državi.

Seveda je treba preprečiti napade ekstremistov. Vendar se mora novi protiteroristični odlok 2008, ki je temu namenjen, uskladiti z mednarodnim pravom. To se še ni zgodilo. Trenutno se uporablja predvsem za ljudi, ki so žrtve političnega preganjanja. Ni čudno, da v Bangladešu vlada strah, če se aktiviste za človekove pravice in državljane, ki izrazijo kritiko, poljubno aretira.

Aretirani imajo pravico do pravičnega postopka. Organizacija za človekove pravice Odhikar je sporočila, da so informacije o množičnih aretacijah in trpinčenju utemeljene. Kot član delegacije južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) Evropskega parlamenta sem večkrat obiskal Bangladeš. Prisotnih je bilo tudi veliko poslancev, ki so danes tukaj. V tej zmerni islamski državi nam je naklonjenih veliko ljudi, ki so na odgovornih mestih. Komaj čakajo na prispevek od zunaj, in sicer od Evropske unije, torej Komisije in Sveta.

Gospod predsednik, čestitam vam za odločitev, ki ste jo ravnokar sprejeli glede sklepčnosti v Evropskem parlamentu. Gospa Gill, želim si, da bi lahko izvajali vse nujne zadeve in nam ne bi bilo treba stalno ponavljati, da jih bo obravnaval ustrezen odbor. Gospod Matsakis ima popolnoma prav. Korak naprej v zvezi s tem bi bil, da nenadoma ne bi bilo več medskupin. To bi bilo tudi usodno, ker tega odbori ne morejo opraviti.

Čim bolj moramo izkoristiti priložnost za dovolj časa, tako da ne bomo več priča trenutnim razmeram, ko mora ubogi predsednik uporabljati kladivce, za kar je potreben čas, pri čemer upamo, da bomo v prihodnosti lahko govorili dvakrat toliko časa, zaradi česar bo Evropski parlament poznan kot zagovornik človekovih pravic in bo postal močnejši.

  Neena Gill, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, bil sem predsednik delegacije za odnose z državami Južne Azije in obiskal sem Bangladeš, pri čemer bi rekel, da je to zelo krhka država, ki se je soočila z večjimi političnimi, okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi ovirami, kot si je zaslužila. Vendar, ko sem bil tam, sem bil presenečen nad živahnimi in svobodnimi mediji ter odločenostjo ljudi, da bodo premagali svoje težave.

Menim, da bi se v naših odnosih z Bangladešem morali osredotočiti na podporo demokratičnim gibanjem v tej državi in vzpostavitvi pravne države, pa tudi pomoči pri gradnji demokratičnih institucij. Medtem ko ima EU pomembno vlogo, da pomaga Bangladešu pri doseganju teh ciljev, bi se to moralo prenesti v konstruktivne ukrepe za pomoč državi in ne v poskuse mikroupravljanja njihovih težav.

Resnično podpiram razglasitev volitev, načrtovanih za tretji teden decembra letos in pozivam prehodno vlado, naj zagotovi, da bodo te volitve svobodne in poštene, pri čemer naj volilni komisiji dovoli, da nadaljuje s svojim časovnim načrtom.

Odgovoril bi na pripombe gospoda Manna proti meni, ker menim, da točk iz prejšnje razprave ni ustrezno izpostavljati. Rekel bi, da mora gospod Mann, če se zelo resno zavzamemo za svoje nujne ukrepe, zagotoviti, da so tisti ljudje tukaj. Dolžnost vseh nas je, da zagotovimo prisotnost svojih kolegov, ker na podobo Evropskega parlamenta po svetu vplivajo manjšine. V takšnih razpravah je pomembno, da imamo v mislih naslednje: pomembno je, da obravnavamo nujne zadeve, vendar poskrbite, da bodo prisotni vsi vaši ljudje.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospod predsednik, po številu prebivalcev je Bangladeš sedma največja država na svetu, pri čemer to število presega 150 milijonov. Ta država je neodvisnost dosegla leta 1971, vendar je 20 let trpela pod avtokratskimi vladami, ki so bile zelo pogosto vojaške narave. Vendar se je leta 1991 tam začelo nekaj drugega. Vzcvetela je demokracija in bila je 5 % porast. Po besedah dobro poznanega podjetja Goldman Sachs je Bangladeš, kar zadeva hitro gospodarsko rast, država z zelo obetajočo prihodnostjo. Danes smo priča množični regresiji in obstaja politična kriza. Na ulicah se je pojavila vojska. Poleg tega vojska želi spremeniti ustavo, da bi lahko uvedla, kar je po njenih besedah njena lastna oblika demokracije. To smo že slišali. Imeli smo priložnost podrobno opazovati, kaj pomeni ta posebna oblika demokracije. Če ta nova oblika pomeni vključevanje vojske v politiko, menim, da je takšna usmeritev zelo slaba.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, razmere v Bangladešu so bile vedno zelo resne, še zlasti pa v zadnjih 18 mesecih, tj. od časa, ko se je tam uvedlo izredno stanje. En učinek tega je bil, na primer, povečati število smrtnih kazni in aretiranih je bilo več kot 300 000 ljudi, med katerimi so jih veliko mučili. Težava je, da nič ne kaže, da bi se te represije omilile. Pred šestimi tedni je bilo aretiranih več kot 12 000 ljudi. Vse to se dogaja v času dramatičnih gospodarskih okoliščin. Cene riža in osnovnih živil so se povečale za tretjino. Verjetno se bo pojavil velik val emigracij, pri čemer bo število ljudi v naslednjih 40 letih doseglo 25 milijonov. Razlog za takšno izseljevanje bodo poplave, ki bodo zelo verjetno posledica naraščanja vodne gladine v Bengalskem zalivu. Vse to kaže na naslednji zaključek: Bangladeš je država, ki ji moramo posvetiti pozornost in jo podpreti. Prav tako moramo podpreti gospodarske in demokratične spremembe v tej državi, ki je najrevnejša država na svetu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospod predsednik, v skladu z izredno upravo, ki se je spodbudila leta 2007, se lahko oseba zapre za nedoločen čas brez sodnega naloga, če obstaja upravičen sum, da je vpletena v dejavnosti, povezane s korupcijo. Z nedavno aretacijo Motiurja Rahmana Nizamija so trije voditelji treh glavnih političnih strank Bangladeša zaprti na podlagi navideznih obtožb zaradi korupcije.

Od marca 2008 je bilo aretiranih vsaj 12 000 oseb, pri čemer jim je bila odvzeta pravica do izpustitve na podlagi varščine. Med njimi je več sto članov političnih strank, vendar so žrtve tega protikorupcijskega lova na čarovnice tudi poslovneži in novinarji.

Ključni politični voditelji ne morejo sodelovati v dialogu za volitve, napovedane za december letos, kar omejuje demokratični proces. Čeprav prehodna vlada zanika obtožbe, da so te aretacije politično motivirane, je strateška časovna uskladitev teh dogodkov preveliko naključje, da bi se zanemarilo.

Pripornikom je treba zakonito soditi na podlagi podprtih dokazov ali pa jih nemudoma izpustiti. V nasprotnem primeru bo izid prihodnjih volitev sleparski in daleč od demokratičnega.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospod predsednik, težave v Bangladešu, na katere opozarjamo že nekaj let, še vedno niso rešene. Svet vedno znova posluša o vedno več primerih kršitev človekovih pravic v tej državi. Od januarja 2007 je v Bangladešu izredno stanje. Protiteroristični odlok, uveden 11. junija, je dodatno omejil človekove pravice in postal še eno orodje v politični bitki. V zadnjih 18 mesecih je bilo 300 000 aretacij in izvajanje smrtne kazni se je razširilo. Zapornike mučijo in ti umirajo v nepojasnjenih okoliščinah. Bangladeški organi si ne prizadevajo podpirati gospodarstvo v državi, v kateri so se cene hrane v zadnjih mesecih povišale za več kot tretjino in v kateri četrtini teritorija grozi stalna nevarnost poplav in humanitarna katastrofa. Možnost za spremembe v državi zagotavljajo svobodne parlamentarne volitve, pred katerimi se odpravi izredno stanje. Ključno je, da prehodna vlada zagotovi medijsko svobodo v predvolilnem obdobju ter sodelovanje predstavnikov vseh etničnih in verskih skupin v državi na volitvah. EU mora čim prej obnoviti svojo misijo za spremljanje volitev v Bangladešu, pred tem pa mora urad Evropske komisije v Bangladešu pozorno spremljati politične razmere v državi in položaj v zvezi s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospod predsednik, svoboda in državnost v Bangladešu sta se zagotovili in kupili na račun življenj več milijonov njegovih državljanov. Ta narod se zaradi razmer v državi in njene lege sooča tudi z velikimi izgubami. Stalno se dogajajo naravne nesreče. Država je s 1 040 ljudmi na kvadratni kilometer prenaseljena; ni mest in prihodek na prebivalca je zelo nizek. Tej državi je zaradi nepismenosti ter pomanjkanja cest in komunikacijskih povezav težko vladati. Zahteva stalno pomoč od zunaj, ne le pri oblikovanju učinkovitega demokratičnega sistema, ki v islamskih državah predstavlja pomembno in veliko težavo. Preučitev učinkovitih oblik pomoči je zelo pomembno, pri čemer je treba preprečiti, da bi Bangladeš vodile totalitarne vlade. To resolucijo podpiram. Razpravljanje o demokraciji lahko spodbudi pozitivne ukrepe s strani Parlamenta.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, bangladeška prehodna vlada, ki jo podpira vojska, zapira na tisoče ljudi, med njimi člane opozicije. Več mesecev so zaprti, ne da bi jih za kar koli obtožili. To se izvaja pod pretvezo boja proti korupciji in terorizmu. Vlada tudi preganja neodvisne medije in dovoljuje mučenje. Te razmere se dogajajo v državi, ki je na čelu najrevnejših in najgosteje poseljenih držav na svetu. Glede na to je treba z zaskrbljenostjo povedati, da Evropska unija težavam Bangladeša pripisuje premajhen pomen. To se mora spremeniti. Dobro priložnost za to bodo zagotovile parlamentarne volitve, ki so se razglasile za konec leta. Evropska komisija in Svet morata vsekakor imeti dejavnejšo vlogo pri odpravljanju izrednega stanja in ustavitvi kršitev človekovih pravic. EU mora poseben pritisk izvesti zlasti na prihodnjih volitvah, pri čemer mora pozorno spremljati priprave na te volitve in tudi njihov potek.

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, Evropsko unijo zelo zanimajo demokratične razmere in spoštovanje človekovih pravic v Bangladešu. Tudi sam se pridružujem pozivu k svobodnim in poštenim volitvam ter ukrepom za odpravo izrednega stanja v bližnji prihodnosti. Jasno je, da demokratična razprava ne more potekati v ozračju strahu in zastraševanja.

Res je, da so naše zahteve namenjene prehodni vladi, vendar moramo tudi poudariti, da politične sile v Bangladešu delujejo tudi na precej nekulturen način ter da stvari ne potekajo mirno, ampak zelo nasilno, zlasti med volilnimi kampanjami. Volilne kampanje se vedno uporabljajo za ustrahovanje manjšin. Zato je naše sporočilo namenjeno vsem udeležencem, zlasti vladi, vendar tudi strankam.

Gospod predsednik, spoštujem vašo odločitev, vendar poudarjam, da naš Poslovnik določa naslednje: „Če glasovanje pokaže, da Parlament ni sklepčen, se glasovanje uvrsti na dnevni red naslednje seje.“ (Člen 149(3)). Upam, da na takšnih glasovanjih ne bo 30 prisotnih poslancev, ampak 600, kar se vedno dogaja na opoldanskih glasovanjih.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Bangladeš je ena najrevnejših držav na svetu. Prav tako je ena od najgosteje poseljenih držav na svetu. Bangladeš je država, ki je v največji nevarnosti zaradi podnebnih sprememb. Nazadnje, ta država je ena od najmanj demokratičnih.

Naštel sem štiri težave, štiri grožnje, in že ena od njih lahko spravi na kolena celo uspešno državo. Da se prekine ta začaran krog, je torej treba ponovno uvesti demokracijo; tudi današnja razprava bi morala biti usmerjena k temu cilju.

  Marios Matsakis (ALDE). − Gospod predsednik, obžalujem, da moram ponovno govoriti, vendar moram spet odgovoriti gospe Gill. Navedla je obtožbo, da so razprava v četrtek popoldne in resolucije na željo majhnih manjšin. To je nespoštljivo, nepošteno in neutemeljeno. O teh resolucijah se obsežno razpravlja na srečanjih, na katerih so prisotni predstavniki vseh skupin, vključno s skupino PSE, dan ali dva preden pridejo sem v četrtek popoldne. Predstavniki teh skupin jih odobrijo, če se strinjajo z njihovimi vsebinami, nato pa se o njih razpravlja in glasuje.

Torej, če je problem v povezavi s skupino socialdemokratov, to ni naša skrb. To je problem in skrb skupine gospe Gill. Morda o teh vprašanjih ne razpravljajo dovolj ali pravočasno, vendar je to njen problem. Kar zadeva četrtek popoldne, je ravno obratno. Ne gre za manjšine. Skupina PPE-DE ima v četrtek popoldne večino in kar želi skupina PPE-DE, se sprejme, ker imajo večino.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospod predsednik, preučevanje primerov kršitev človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države ter sprejemanje ustreznih rešitev na plenarnih zasedanjih sta postala praksa Evropskega parlamenta. Ena od stvari, ki se ji posvečamo danes, so razmere v Bangladešu, kjer se volitve, načrtovane za 22. januar 2007, niso izvedle in so se preložile do decembra 2008. To je še poslabšalo razmere, pri čemer je na eni strani povzročilo veliko družbenopolitičnih protestov in na drugi strani poostritev pravnih uredb ter strožji odziv vladnih sil. Izrazi terorizem, dejanja, ki škodujejo blagu in posameznikom, ter resni zločini se pogosto uporabljajo kot podlaga za aretacije in sodbe sodišč. Nemirno stanje še poslabšuje kriza s hrano, pri čemer so se izdatki za hrano povišali za kar 60 %. Tega problema se ne da rešiti z uporabo sile, kot so aretacije, sodbe sodišča, pripori. Potrebna je sprava med vojskujočimi skupinami. Takšno spravo bi dosegli z demokratičnimi volitvami, zato je resolucija, ki k temu poziva, smiselna in se mora podpreti.

  Predsednik. – Preden predam besedo Komisiji, naj se odzovem svojemu prijatelju, gospodu Leinenu.

Jo, dejal si, da bo glasovanje, če ga ne bomo izvedli to popoldne, potekalo naslednjič. Imel bi prav, če ne bi šlo za glasovanje o nujnih zadevah, ker člen 115(6) našega Poslovnika v skladu z razlago odbora za ustavne zadeve, ki mu predseduješ, zelo jasno določa, da se predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se ugotovi, da seja ni sklepčna.

Zato se za nujne zadeve in le za nujne zadeve, če se pred glasovanjem ugotovi, da ni sklepčnosti, glasovanje ne izvede. Ne more se preložiti; tako je določeno v členu 115(6).

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, parlamentaren volitve decembra so dejansko ključne za zagotavljanje trajnostne demokracije v Bangladešu. Napredek je, vendar je potrebno veliko več napredka, zlasti na področju človekovih pravic.

Do zdaj smo večinoma pozitivno ocenili korake, ki jih je naredila vlada pri pripravah na te volitve v zvezi z volilnim okvirom in dialogom s političnimi strankami. Tehnične priprave so bistveno napredovale.

Vendar, ker so v Bangladešu izredne razmere, bomo natančno spremljali, ali postopna odprava omejitev v zvezi z izvajanjem civilnih in političnih pravic omogoča verodostojne svobodne in poštene volitve. Naj tudi jasno povem, da bo naše prizadevanje v tem procesu, vključno z morebitno ponovno napotitvijo misije za opazovanje volitev, ki se je prekinila v začetku leta 2007, povezano s to zavezo vlade.

Prav tako nas skrbijo vprašanja, ki ste jih izrazili v svoji resoluciji z dne 6. septembra lani, pa tudi v svojih predlogih, ki so jih politične skupine predložile za današnjo razpravo. Omejitve pri izvajanju temeljnih svoboščin se morajo odpraviti v tolikšnem obsegu, da se ohranijo le še tiste, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnosti.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. – Bangladeš je velika in strateška južnoazijska država s 153 milijoni prebivalcev in okrog 80 milijoni registriranih volivcev, kar jo uvršča med največje demokracije na svetu.

Prehodna vlada je EU in ZDA zdaj sporočila, da bo po tem, ko bo uspešno zaključila volilni register, ki bo učinkovit proti ponarejanju volilnih rezultatov, decembra 2008 izpeljala demokratične volitve. Vojska se je zdaj zavezala k umiku od oblikovanja politike. Nekdanja predsednica vlade Sheikh Hasina je bila izpuščena iz humanitarnih razlogov. Izredne razmere, ki jih ta resolucija upravičeno želi odpraviti, še vedno trajajo in se morajo prenehati pred volitvami. Številne ljudi, ki so bili aretirani po izbruhu nasilja lani, kar je pripeljalo do izrednega stanja, je treba izpustiti ali obtožiti. Dolgoročni opazovalci EU se morajo vrniti čim prej, da bodo spremljali predvolilne razmere.

EU zelo pozorno opazuje Bangladeš zaradi zaskrbljenosti glede vedno slabšega položaja človekovih pravic v zadnjih nekaj letih in vedno večje islamske radikalizacije njegove družbe, z izseljevanjem hindujcev, ahmadov in kristjanov ter navidezne opustitve uspešnega modela posvetne večstrankarske demokracije s strani vlade. Bangladeš ima bistvene lastnosti za uspešno demokracijo v muslimanskem svetu in EU mora to odločno podpreti.

(1) Glej zapisnik.

11.3. Smrtna kazen, zlasti primer Troya Davisa

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o smrtni kazni, zlasti primeru Troya Davisa⁽¹⁾.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, ta parlament je zavzel jasno in odločno stališče glede smrtne kazni. Podpira njeno ukinitev in potrebo, da se nemudoma razglasi moratorij na vse usmrtitve, kjer še izvajajo smrtno kazen,

Izvajajo jo v veliko državah v ZDA, kot je Georgia, v kateri na izvršitev zakonit uboj konec julija čaka Troy Davis. Razen ideoloških in humanističnih pomislekov proti usmrtitvam človeških bitij, se zdi, da v primeru Troya Davisa obstajajo dodatni razlogi, in sicer resni dvomi v trdnost in veljavnost dokazov, zaradi katerih je bil sploh obsojen.

Menimo, da na podlagi takšnih dvomov vsak posameznik po zdravi pameti upravičeno sklepa, da je treba v tem primeru odobriti ponovno sojenje. Zato pozivamo zadevne organe v ZDA, naj Troyu Davisu odredijo ponovno sojenje in če bo še enkrat spoznan za krivega, naj bo namesto smrtne kazni obsojen na dosmrtno ječo.

Poleg tega ponovno pozivamo vlado Združenih držav in vlade vseh držav na svetu, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, naj jo zavoljo humanosti ukinejo. Zlasti pozivamo vlade teh držav, kot so Kitajska, Iran, Pakistan in Saudova Arabija, v katerih se usmrtitve še vedno redno izvajajo in v katerih se v večini primerov to počne na izredno grozljiv barbarski način, naj prenehajo z usmrtitvami.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, rad bi, da tema te razprave ne bi bila smrtna kazen kot taka. Ker ne moremo prikriti dejstva, da si mnenja o tem vprašanju nasprotujejo, se mi zdi, da moramo govoriti o zelo specifičnem primeru posameznika, ki je obsojen na smrtno kazen, po določitvi katere je sedem od devetih prič v obtožbi proti njemu umaknilo svoje izjave. To je zelo specifičen primer. Ne želim, da na abstrakten način zaidemo v razpravo o tem, ali je smrtna kazen v celoti slaba ali ne. V tem trenutku ne želim pozvati organov Združenih držav, naj spremenijo zakon, ki je leta 1972, torej pred 36 leti, ponovno uvedel smrtno kazen. Govorimo o specifičnem in izredno spornem primeru. Resnično je prav, da zaščitimo gospoda Davisa in pokažemo, da obstajajo primeri, v katerih je vredno posredovati. Opozarjam, da ne smemo posploševati, zato nisem podpisal te skupne resolucije.

  Jean Lambert, avtorica. − Gospod predsednik, ta primer je vsekakor nujen, ker kot slišim, se bo usmrtitev izvedla do konca tega meseca. Zato vsakega od vas v tem parlamentu, ki poslušate to razpravo, pozivam, da na ameriško vlado in seveda tudi na vlado zvezne države Georgie naslovite osebne pripombe, da ugotovimo, ali je možno zaprositi za pomilostitev. Nato bi si prizadevali za ponovno sojenje, če bi bilo potrebno. Imeli bi vsaj živega človeka in ponovno sojenje bi se lahko izvedlo. Menim, da je resnično pomembno, da sprejmemo osebno odgovornost glede tega in se usmerimo tudi na zastopstvo Parlamenta.

Vsekakor so bili v tem primeru dokazi razveljavljeni in se jih je spodbijalo, kakor je povedalo tudi veliko prič. Skupina za ocenjevanje smrtne kazni ameriške odvetniške zbornice v Georgii je izdala poročilo, ki obravnava okoliščine v tej državi, pri čemer je po njenem mnenju ena od glavnih težav, ki so jih odkrili, neustrezno svetovanje obrambe, ter skrb, da se obtoženim, ki že čakajo na usmrtitev, morda v času njihovega sojenja ni zagotovilo ustrezno svetovanje. Ugotovili so, da je Georgia edina država, ki jetnikom, ki čakajo na usmrtitev, ni zagotovila odvetnikov za pritožbe po obsodbi.

Zato je v tem primeru, ki je naveden v naslovu te resolucije, torej resolucije o smrtni kazni, zlasti v primeru Troya Davisa, veliko razlogov za resno zaskrbljenost. Vendar želim opozoriti tudi na druge primere, zlasti na to, kar se trenutno dogaja z nekaterimi od tistih, ki so še vedno pridržani v Guantánamu. Eden tak primer je primer britanskega državljana, Binyamina Mohameda, ki je tam pridržan že več kot šest let in se bo verjetno soočil z vojaško komisijo, pri čemer je zelo mogoče, da bo obsojen na smrtno kazen.

Ta parlament in Evropska unija kot celota imata zelo odločno stališče glede smrtne kazni. Menimo, da ne gre za nekaj, za kar bi morala prositi civilna družba, in da je vse preveč razlogov proti izrekanju smrtne kazni. Mislim, da je primer Troya Davisa čisto klasičen primer resničnih težav z izvajanjem smrtne kazni.

Naj ponovim in pozovem čisto vsakega od nas, kakor poziva tudi ta resolucija, da tudi mi kot odgovorni posamezniki ukrepamo in izrazimo svojo zaskrbljenost v zvezi s tem primerom.

  Laima Liucija Andrikienė, avtorica. – (LT) Evropski parlament je sprejel kar precej uredb za spodbujanje ukinitve smrtne kazni in usmrtitev ali vsaj moratorija na usmrtitve v državah, v katerih smrtna kazen še vedno obstaja.

Danes predstavniki Evropskega parlamenta izražamo podporo človeku, ki ga osebno ne poznamo, Troyu Davisu, ki čaka na usmrtitev konec tega meseca. Ali si lahko predstavljate, da bi bili na njegovem mestu, pri čemer je moral 17 let čakati, da bo ali oproščen ali usmrčen, pri tem pa obstajajo močni dokazi o njegovi nedolžnosti in sedem prič, ki je pričalo proti njemu, je umaknilo svoje izjave, in tako naprej. Zavedamo se kar precej primerov, v katerih je bila oseba usmrčena in se je šele potem dokazala njena nedolžnost. Poznamo veliko primerov, v katerih se ljudem izreče smrtna kazen, vendar niso usmrčeni, ker se odkrijejo novi dokazi, ki pričajo, da niso krivi zadevnega zločina.

Zato danes ponovno pozivamo vse države na svetu, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za njeno ukinitev. Danes jasno izražamo svoje stališče glede smrtne kazni, pri čemer podpiramo resnično osebo in pozivamo zadevna sodišča Združenih držav, naj ponovno preučijo primer Troya Davisa in mu namesto smrtne kazni izrečejo milejšo kazen.

Menim, da je podpora resnični osebi, pri čemer se jo poskuša zaščititi pred usmrtitvijo, čeprav je naredila veliko napako, najboljši način, da popolnoma jasno izrazimo naše stališče o nujnosti ukinitve smrtne kazni.

  Ana Maria Gomes, avtorica. − (PT) Gospod predsednik, prva človekova pravica je nedotakljivost življenja. Smrtna kazen je najbolj nespoštljiv primer prezira dostojanstva, civilizacije in napredka. Zdaj, točno v tem trenutku, ko mi dihamo in govorimo svobodno, je en človek, Troy Davis, zaprt v celici, kjer šteje zadnje minute svojega življenja. Na usmrtitev čaka več kot 15 let, pri čemer je vedno zanikal, da je zakrivil zločin, za katerega je obtožen. Nekateri od tistih, ki so pričali proti njemu, so preklicali svoje izjave ali podali nasprotujoče si izjave, ki so se pridobile s policijsko prisilo. V tem primeru ni jasnih, nepristranskih in prepričljivih dokazov. Odločitev oblasti zvezne države Georgie, da bodo izvedle smrtno kazen za Troya Davisa je v popolnem nasprotju z moratorijem na smrtno kazen, ki ga je decembra lani sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Čeprav moratorij ni pravno zavezujoč, ima veliko moralno in politično vrednost. Zdaj je od zveznih držav, ki ga ne upoštevajo, odvisno, da preučijo svojo politiko z namenom, da se ukine smrtna kazen in se človekove pravice spoštujejo v celoti. Zvezna država Georgia ima s tem primerom zdaj priložnost, da najbolj temeljnim vrednotam demokracije vrne vrednost, ki si jo zaslužijo. Komisar Louis Michel je nedavno slišal predsednika Sudana samega, Omarja al Baširja, povedati, da obtoženih zaradi zločinov proti človeštvu ne bi predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, kakor jih tudi Združene države ne. Zgled, ki ga Združene države postavljajo na teh dveh področjih, je sramota in z vsemi razpoložljivimi sredstvi moramo izvajati pritisk na Združene države ter tako pokazati, da ne moremo sprejeti takšnega stališča in slabega zgleda, ki se postavlja za svet na področju človekovih pravic.

Zato je ključno, in to zahteva tudi resolucija, da predsedstvo Evropske unije in delegacija Evropske komisije v Washingtonu izrazita nasprotovanje izvedbi smrtne kazni za Troya Davisa ter da Združene države učinkovito preučijo svoje stališče o smrtni kazni.

  Józef Pinior, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, leta 2007 se je na svetu izvedlo okrog 1 252 usmrtitev v 24 državah. Dejanska številka je bila nedvomno višja. Od teh usmrtitev se jih je 88 % izvedlo na Kitajskem, v Iranu, Saudovi Arabiji, Pakistanu in Združenih državah.

V današnji razpravi bi izpostavil dve zadevi. Prvič, nikakor se ne strinjam z besedami svojega kolega poslanca, gospoda Czarneckija, da je to vprašanje predmet razlik v Evropski uniji. Ni tako. Naj spomnim gospoda Czarneckija na uradno stališče v doktrini rimske katoliške cerkve, ki je bilo tudi osebno stališče papeža Janeza Pavla II, ki je nasprotoval uporabi smrtne kazni. Zdi se mi, da bi to za gospoda Czarneckija moral biti zelo jasen pokazatelj stališča večine glede tega vprašanja v državah EU.

Druga zadeva so seveda razmere v zvezi s primerom Troya Davisa v Združenih državah, za katerega se naj bi izvedla smrtna kazen. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da preprečimo izvedbo te smrtne kazni in omogočimo revizijski postopek, pri čemer se lahko ob dokazani krivdi namesto smrtne kazni izreče dosmrtna ječa.

  Dumitru Oprea (PPE-DE). – (RO) Od leta 1990 je več kot 40 držav ukinilo metodo smrtne kazni in danes je takšna kazen v več kot 120 državah zakonsko prepovedana.

Na evropski ravni v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki vsebuje člen 2 o pravici do življenja in protokol 6, člen 1 „Odprava smrtne kazni“, ne bo nihče obsojen na takšno kazen niti usmrčen.

Po vsem svetu so se predstavili pretresljivi statistični podatki. Leta 2006 je bilo usmrčenih več kot 1 591 ljudi; v 55 državah je bilo obsojenih na smrt več kot 3 861 ljudi.

Menim, da nihče nima pravice vzeti življenje drugega človeškega bitja. Kako lahko vzamete nekaj, kar ni vaše? Po svojih prepričanjih si kaj takšnega ne morem niti predstavljati, zlasti ker se v državah, ki izvajajo smrtno kazen, število resnih zločinov kljub takšnim kaznim ni zmanjšalo.

Predlagamo, da se smrtna kazen nadomesti z odvzemom svobode.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, naša razprava se mora seveda navezovati na eno temeljno vprašanje, in to je splošni smisel, pa tudi na moralni vidik sodb sodišč, kot je obsodba osebe na smrt. Eden od argumentov, ki se mi zdi zelo pomemben v tej razpravi, je dvom, ali je nekdo, ki se mu je izrekla popolnoma končna obsodba, lahko spoznan za krivega dejanja, za katerega je obtožen. V katerem koli drugem primeru je vedno možnost, da se sodba prekliče in se oseba vrne v normalno življenje. V primeru smrtne kazni te možnosti ni. Glede na to se mora poleg vidikov, ki so popolnoma moralni in sicer izredno pomembni, upoštevati tudi ta pravni vidik. To zlasti velja v primeru, o katerem razpravljamo in pri katerem so veliki dvomi v razloge za obsodbo.

  Ewa Tomaszewska, (UEN). − (PL) Gospod predsednik, vsi morajo imeti pravico so pravičnega sojenja. V tem primeru, ko je veliko dvomov glede krivde in je sedem prič umaknilo svoja pričevanja, je treba primer ponovno obravnavati. Naslednja težava, ki so jo govorniki pred mano že omenjali, je nepreklicnost izvedene smrtne kazni. Če obstajajo dvomi, je to le še dodaten razlog, da se takšna kazen ne izvede.

  Maciej Marian Giertych (NI). - Gospod predsednik, ob tej priložnosti bi rad v tej razpravi pozval k moratoriju na smrtno kazen za nedolžna nerojena človeška bitja. Skrajni čas je, da civilizirane države prenehajo izvajati splave.

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, Evropska unija odločno nasprotuje izvajanju smrtne kazni in si dejavno prizadeva za ukinitev smrtne kazni po vsem svetu.

V državah, ki še izvajajo smrtno kazen, poskuša EU doseči postopno zmanjšanje njenega obsega, prav tako pa tudi uvedbo moratorija, da se smrtna kazen popolnoma ukine.

Smernice politike EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo, sprejete leta 1998 in spremenjene leta 2008, določajo okvir za ukrepanje EU. Vključujejo izjave ali diplomatske ukrepe v mednarodnih forumih in do tretjih držav, vključno z Združenimi državami Amerike.

Kar zadeva ZDA, je EU zelo zaskrbljena glede ponovne uvedbe usmrtitev, odkar se je maja ukinil de facto moratorij na smrtno kazen.

Vlado Združenih držav smo večkrat pozvali, naj ponovno uvede moratorij na smrtno kazen na federalni ravni in upamo, da bodo Združene države razmislile o ukinitvi smrtne kazni z zakonom v bližnji prihodnosti.

Upoštevamo predlog resolucije Parlamenta o primeru gospoda Troya Davisa. Naša delegacija v Washingtonu nam je sporočila, da guverner Georgie še ni podpisal naloga za usmrtitev in da se mu očitno pri tem ne mudi.

Komisija bo skupaj z državami članicami in predsedstvom seveda zelo natančno spremljala ta primer.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, prej me je omenil gospod Matsakis in želim se odzvati. Nisem želel zlorabiti postopka svobodne razprave brez seznama govornikov na drugi razpravi o pomembnem vprašanju o smrtni kazni. Vendar mislim, da je navajal moje nerazumevanje sistema nujnih zadev. Rad bi povedal le, da sem sodeloval v veliko nujnih zadevah in menim, da je ta sistem najmanj pregleden in odprt.

Seveda v moji skupini o tem razpravljamo, vendar se o nujnih zadevah dogovorimo šele v četrtek pred Strasbourgom in v torek pred tem poteka enourni sestanek, na katerem se nujne zadeve na hitro zberejo.

Menim, da nekatera od teh vprašanj niso nujna in bi se o njih moralo ustrezno razpravljati v tem parlamentu, da se ohrani njegova verodostojnost.

(1) Glej zapisnik.

12. Sklepčnost (nadaljevanje)

  Predsednik. – Na začetku seje to popoldne sem torej prosil za mnenje vsaj enega predstavnika na skupino, ker sem v skladu s členom 149 našega Poslovnika prejel zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti. Ta zahteva je temeljila na pisni zahtevi štiridesetih poslancev. V bistvu, če smo čisto pošteni, jih je bilo 39 + 1, ker je enajsto ime na seznamu popolnoma neberljivo. Ne morem vam povedati, ne moremo vam povedati, kdo je štirideseti podpisnik na tem seznamu.

Po razpravi in po prejemu mnenja predsednika odbora za ustavne zadeve sem prevzel pristojnost in tudi razložil člen 149(4) našega Poslovnika, ki določa, da se poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, v smislu odstavka 2 štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani.

Opozoril bi vas na besedi „niso več“. Ne piše „niso v sejni dvorani“, temveč „niso več“. To pomeni, da so pred tem bili tam. Izraz „pred tem“ seveda ne pomeni, da so bili prisotni v prejšnjih mesecih, ampak pomeni čas, ko se je podala zahteva za ugotavljanje sklepčnosti. Zato sem jasno povedal, da bom pred glasovanjem preveril, ali je prisotnih teh štirideset podpisnikov, čeprav vam nisem mogel povedati, kdo je bil štirideseti.

Glede na podatke jih je prisotnih pet. Če zdaj štirideset poslancev vstane in poda zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti, bom to naredil. Ali je tukaj štirideset poslancev, ki bodo vstali in podali zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti?

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, ali lahko potrdite, če je tukaj 40 poslancev, ker je to zelo težko ugotoviti?

  Predsednik. – Gospa Gill, mislim, da zlasti od tega popoldneva naprej začenjam znati člen 149 na pamet. Sklicujete se na odstavek 5. Le predsednik seje sam lahko kadar koli odloči, da sklepčnosti ni. Vendar se glede na pomembnost glasovanja, ki ga bomo izvedli, zlasti o primeru osebe, ki je obsojena na smrt, te igrice ne bom igral. Če štirideset kolegov ne prevzame odgovornosti in vstane, ne bom ugotavljal sklepčnosti.

Ali je tukaj štirideset kolegov, ki bodo vstali? Ne vidim jih. Zato bomo nadaljevali z glasovanjem.

13. Čas glasovanja

  Predsednik. – Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

13.1. Domneven obstoj množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija (glasovanje)

13.2. Razmere v Bangladešu (glasovanje)

– Pred glasovanjem o uvodni izjavi K.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, le ena majhna pripomba, in sicer nadomestimo izraz „21. decembra 2008“ z izrazom „tretji teden decembra 2008“. To bo pomenilo točen datum. To je majhna stvar, vendar moramo upoštevati dejstva.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

13.3. Smrtna kazen, zlasti primer Troya Davisa (glasovanje)

  Predsednik. – S tem se zaključuje čas glasovanja.

14. Posvečanje več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije (pisna izjava): glej zapisnik

15. Urgentno sodelovanje pri vračanju pogrešanih otrok (pisna izjava): glej zapisnik

16. Predložitev skupnih stališč Sveta: glej zapisnik

17. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

18. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

19. Pisne izjave v registru (člen 116 Poslovnika): glej zapisnik

20. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

21. Časovni razpored naslednjih sej: glej zapisnik

22. Prekinitev zasedanja

  Predsednik. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 16.45.)

Po sklepih zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 26. in 27. maja 2008:

Kaj namerava storiti Svet, da bo spodbudil in si prizadeval za vključujoč politični dialog vseh strank?

Kako bo Svet ukrepal, da bo uresničil uporabo zakonodaje o mednarodnih humanitarnih in človekovih pravicah ter zagotovil preiskavo kršitev, s čimer bo končal sedanjo prakso nekaznovanosti?

Kako bo Svet ukrepal, da bo zagotovil neoviran humanitarni dostop ter začasno zvezno vlado spodbudil k delovanju, ki je skladno z njenim izraženim namenom, in sicer ustanovitvijo humanitarne kontaktne točke?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet preučuje različne možnosti za zagotovitev izpolnjevanja vseh obveznosti in sklepov v zvezi s Somalijo, ki jih je sprejel 26. maja in 16. junija.

Svet spodbuja vsevključujoči dialog, ki prek političnega dialoga s člani prehodnih zveznih institucij, zmernih poslancev opozicije in civilne družbe vključuje vse stranke, prisotne v Somaliji. Ob upoštevanju tega Svet v celoti podpira sporazum iz Džibutija med prehodno zvezno vlado in Zvezo za ponovno osvoboditev Somalije z dne 9. junija, pri čemer bo še naprej zagotavljal politično in finančno podporo prizadevanju ZN.

Svet je zelo zaskrbljen zaradi zelo resnih humanitarnih razmer v Somaliji. Strinja se z namenom, ki ga je izrazila prehodna zvezna vlada, in sicer z ustanovitvijo kontaktne točke za humanitarno krizo.

Svet podpira Urad visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice, vključno z neodvisnim strokovnjakom za Somalijo, pri čemer jih je spodbudil, naj ustanovijo neodvisno misijo za ugotavljanje dejstev in ocenjevanje, da bodo obravnavali razmere na področju človekovih pravic.

V odgovor na zahteve iz sklepov Sveta v zvezi s Somalijo z dne 16. junija generalni sekretariat Sveta in Komisija preučujeta možnosti za izvajanje resolucije 1816 o boju proti piratstvu in oboroženim ropom v vodah ob obali Somalije.

Ali lahko Svet pove, s katerimi ukrepi namerava zagotoviti, da bo EU izpolnila svoje cilje v zvezi s prepolovitvijo smrti na cestah do leta 2010, ter katere druge ukrepe bo poskusil predstaviti med sedanjim predsedovanjem?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

V zvezi z ukrepi, ki jih je treba spodbujati v naslednjih šestih mesecih, da bo žrtev nesreč v cestnem prometu v EU manj, bo francosko predsedstvo Sveta zagotovilo sprejetje predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture⁽¹⁾, o katerem sta se Svet in Evropski parlament pravkar strinjala na prvi obravnavi.

Namen tega predloga je zagotoviti, da je varnost vključena v vse stopnje načrtovanja, oblikovanja in delovanja cestne infrastrukture v vseevropskem omrežju. Skupaj z gospodarskimi in okoljskimi vidiki bo varnost zelo pomembna pri oblikovanju novih infrastruktur. Predlagana direktiva bo upravljavcem cestne infrastrukture zagotovila tudi dostop do smernic, usposabljanja in informacij, potrebnih za zagotovitev varnosti v cestnem omrežju.

Francosko predsedstvo namenja posebno pozornost tudi predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu⁽²⁾. Ta zakonodajni predlog je že bil v začetni fazi preverjanja v okviru slovenskega predsedovanja, pri čemer se bo to delo nadaljevalo v okviru francoskega predsedovanja, ki je to označilo kot eno od prednostnih nalog v zvezi s prometom. Namen tega besedila je omogočiti izvajanje sankcij za voznike, ki storijo prekršek v drugi državi članici kot je tista, v kateri je njihovo vozilo registrirano. Namen besedila je izboljšati varnost na evropskih cestah in hkrati končati diskriminacijo rezidenčnih voznikov.

Ta predlog direktive bo dopolnil zakonodajo, ki jo je uvedel okvirni sklep Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Okvirni sklep, sprejet februarja 2005, bo pomagal zagotoviti, da se posamezniki in podjetja ne bodo več izogibala plačilu kazni. Omogočil bo, da bo lahko pravosodni ali upravni organ prenesel denarno kazen neposredno na organ v drugi državi članici, pri čemer se bo ta kazen priznala in izvršila brez dodatnih formalnosti.

Na koncu je treba opozoriti, da 11. in 12. septembra francosko predsedstvo v Parizu pripravlja seminar o usklajevanju izboljšanja varnosti v cestnem prometu, ki bo osredotočen na vprašanje spremljanja in kazni. Predsedstvo bo v Parizu 13. oktobra gostilo tudi konferenco o „varnosti v cestnem prometu v naših mestih“, ki jo pripravlja Komisija kot del evropskega dneva varnosti v cestnem prometu.

Ali je Svet obravnaval novo, vendar zelo resno skrb glede svetovne preskrbe s hrano? Ali Svet sprejema to, da so delni razlog za negotovost glede hrane leta zanemarjanja v smislu porabe za raziskave in razvoj v kmetijstvu in pridelavi hrane? Kateri ukrepi so za Svet bistveni v zvezi z obravnavanje te krize?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

V zvezi z ukrepi za zagotavljanje dolgoročnega političnega odziva na krizo v sektorju živil Svet poslanko prosi, naj pogleda odgovor na vprašanje za ustni odgovor št. H-0358/08, ki ga je vložil Dimitrios Papadimoulis.

Poleg tega je, kot poslanka zagotovo ve, Evropski svet na zadnjem zasedanju 20. junija preučil politične posledice dviga cen nafte in živil. Poslanko prosim, naj glede te točke pogleda sklepe predsedstva.

V kmetijskem sektorju je Unija že ukrepala, da bi ublažila pritisk na cene živil, in sicer s prodajo intervencijskih zalog, zmanjšanjem izvoznih nadomestil, preklicem zahteve po prahi za leto 2008, povečanjem mlečnih kvot ter opustitvijo uvoznih dajatev za žita, s čimer se bodo izboljšale zaloge in kar bo pomagalo stabilizirati kmetijske trge.

Svet poudarja tudi, da v EU in svetu obstaja potreba po nadaljnjem delu glede inovacij, raziskav in razvoja v zvezi s kmetijsko proizvodnjo. Te dejavnosti bodo pomembne zlasti zaradi podnebnih sprememb, ki bodo od kmetijskega sektorja zahtevale veliko prilagajanja. To vprašanje so 19. maja 2008 neformalno pregledali ministri za kmetijstvo, pri čemer sta sodelovala komisarja Janez Potočnik in Mariann Fischer Boel, zlasti zato, da se opredelijo prihodnje prednostne naloge v zvezi z raziskavami in razvojem.

Na koncu se spoštovana poslanka zagotovo zaveda, da je 3. julija francosko predsedstvo v partnerstvu s Komisijo in Evropskim parlamentom pripravilo konferenco na temo „kdo bo hranil svet“. Cilj te konference je bil razpravljati o izzivih, ki jih mora kmetijstvo danes obravnavati, vključno s prihodnostjo kmetijstva v državah v razvoju.

Projekt Sredozemske unije je dobrodošel napredek v odnosih med EU in državami, ki mejijo na Sredozemlje. Kakšne načrte ima Svet na tej predhodni stopnji, da zagotovi, da bo ta unija okrepila in nadaljevala barcelonski proces? Ali je jasno, da ta unija ne bo ustanovljena kot konkurenca barcelonskemu procesu? Ali so potekale kakšne razprave o vlogi Evropskega parlamenta v Sredozemski uniji?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval Evropsko komisijo, naj predstavi predloge, ki so potrebni za opredelitev modalitet „barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje“. Povezava med „barcelonskim pravnim redom“ in naslednjo stopnjo evrosredozemskega partnerstva je zato zagotovljena. Ni treba poudarjati, da strukturi nedvomno nista konkurenčni.

Partnerji v procesu zaradi vrha v Parizu, ki bo potekal 13. julija, zdaj razpravljajo o besedilu izjave. Predvideno je, da se bodo s to izjavo jasno strinjali glede pomembne vloge evrosredozemske parlamentarne skupščine v tem partnerstvu. V tem smislu je resolucija, ki jo je Evropski parlament sprejel 5. junija 2008, zelo pozitiven dejavnik.

Kakšne ukrepe namerava sprejeti novo predsedstvo, da zagotovi čim širše spodbujanje in uporabo Evropske zveze za družine, tako da bodo izpolnjene posebne potrebe ranljivih kategorij družine (velike družine, enostarševske družine itd.) ter da si poiščejo zaposlitev in zaščitijo svoj prihodek, s čimer bo pomagalo doseči boljše ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem v državah članicah EU? Ali bo Svet povedal tudi, ali namerava pri oblikovanju družini prijaznih politik predlagati znižanje stopenj DDV za otroške potrebščine, zlasti v primerih, v katerih so podobni izdelki že predmet odstopanja?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Poslanka je postavila pomembno vprašanje glede družinske politike, pri čemer je pravilno izpostavila, da moramo podpreti najranljivejše družine. Svet je tudi odločen, da sprejme stroge ukrepe na tem področju.

Svet je maja 2007 sprejel sklepe, v katerih je podprl ustanovitev Evropske zveze za družino ter pozval države članice, da „temeljito izkoristijo možnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj, ki jih ponuja Zveza za družine“.⁽¹⁾

Kot poslanka ve, Svet redno preučuje vprašanja v zvezi s politiko zaposlovanja v okviru lizbonske strategije. Svet EPSCO je februarja letos sprejel niz ključnih ukrepov, ki jih je posredoval spomladanskemu Evropskemu svetu⁽²⁾, v katerih je pozval k več in boljšim delovnim mestom, pri čemer je poudaril, kako pomembno je imeti vključujoč trg dela ter upoštevati razsežnost enakosti med spoloma. Evropski svet je ta ključna sporočila sprejel marca 2008.

V zvezi z ravnovesjem med družinskim in poklicnim življenjem je treba opozoriti, da je Svet leta 2000 sprejel resolucijo o uravnoteženi udeležbi žensk in moških pri družinskem in poklicnem življenju⁽³⁾. To vprašanje ostaja med prednostnimi nalogami Sveta, ki je pred nedavnim sprejel sklepe z naslovom „Uravnotežena vloga žensk in moških na področju delovnih mest, rasti in socialne kohezije“, v katerih je države članice pozval, naj „spodbujajo učinkovite politike za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, da ženske in moški ne bodo prisiljeni izbirati med družino in službo ali dajati prednosti enemu izmed obeh področij na škodo drugega“.⁽⁴⁾

Glede prihodnjega dela Sveta na tem področju z veseljem napovedujem, da bo francosko predsedstvo 15. julija 2008 predstavilo svoj program odboru Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov. Francosko predsedstvo je 25. junija 2008 predstavilo svoj program tudi odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.

Na koncu z veseljem ugotavljam, da sta se Svet in Evropski parlament strinjala, da postanejo vprašanja družin, zlasti velikih družin in staršev samohranilcev, ena od prednostnih nalog evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010), kar bo kmalu objavljeno s sklepom, ki ga bosta instituciji sprejeli skupaj. Poslanki, ki je bila poročevalka za te zadeve, se zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje med pogajanji.

V zvezi s stopnjo DDV poslanka ve, da Svet ukrepa na podlagi predlogov Komisije, pri čemer ta do zdaj ni predstavila nobenih takšnih predlogov, ki jih je predlagala poslanka.

Razprava o stopnjah DDV bo potekala kmalu, vendar bi bilo prenagljeno, če bi Svet vnaprej obravnaval rezultate prihodnjih razprav.

V amsterdamski pogodbi je Strasbourg izrecno omenjen kot edini sedež Parlamenta in ne drugi, kot se pogosto predvideva. Zato je to sedež Parlamenta Evrope, ki ponazarja demokratične, necentralizirane in politično-kulturne koncepte Evrope, ki je blizu državljanom, pri čemer je njena značilnost razumevanje med narodi. Kakšno je stališče Sveta do omenjene opredelitve v pogodbi ter kakšne ukrepe načrtuje za okrepitev položaja Strasbourga v organizacijskem, političnem in pravnem okviru? Ali se Svet strinja z mano, da bi lahko z boljšo koncentracijo dela Parlamenta v mestu, na primer s tedni delnih zasedanj (kar bi ponovno trajalo pet dni) in zmanjšanjem dragih mini zasedanj v Bruslju, prihranili veliko denarja ter izboljšali učinkovitost in preglednost?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Na podlagi člena 289 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 189 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo se „sedež institucij Skupnosti določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic“. V skladu z odstavkom (a) edinega člena osmega protokola o določitvi sedežev institucij, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ima Evropski parlament „sedež v Strasbourgu, kjer poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim zasedanjem“. „Dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju. Odbori Evropskega parlamenta se sestajajo v Bruslju. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in njegove službe ostanejo v Luxembourgu.“

Svet ne izraža mnenj o notranji organizaciji drugih institucij.

Komisija je leta 2006 pozvala Svet, naj revidira Uredbo (ES) št. 2012/2002⁽¹⁾, ki ustanavlja Solidarnostni sklad Evropske unije. Dve leti po tem v Svetu potekajo intenzivne razprave o vprašanjih, kot je področje uporabe sklada. Katastrofe, kot so zlasti industrijske nesreče ali teroristični napadi, morajo biti v prihodnosti prav tako upravičene do pomoči iz solidarnostnega sklada. Ali je Svet sprejel dogovor glede tega, in če je, katere predloge sprememb uredbe o solidarnostnem skladu lahko pričakujemo?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Računsko sodišče je pripravilo posebno poročilo (št. 3/2008) o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije.

V poročilu Računsko sodišče med drugim sklepa, da:

se je upravljanje Komisije izkazalo za učinkovito;

ni primerov, v katerih sklad ne bi bil dovolj prožen pri obravnavanju prošenj;

so bili vsi prosilci, ki so odgovorili na vprašalnik, zadovoljni s skladom ter da je sklad zato izpolnil svoj temeljni cilj, in sicer pokazati solidarnost z državami članicami v primerih katastrof.

Svet namerava sprejeti sklepe glede tega posebnega poročila, v katerih bo navedel, da na tej stopnji ni nujno revidirati Uredbe (ES) št. 2012/2002.

V primerjavi s prejšnjimi priporočili zadnje priporočilo Mednarodnega sveta za raziskovanje morja glede trske v baltskem morju za leto 2009 bistveno drugače pristopa k oceni staleža na ribolovnem območju. Mednarodni svet za raziskovanje morja prvič izrecno priznava, da je metoda napovedovanja, ki uporablja referenčne točke, temeljila na dvomljivih (morda napačnih) podatkih. Glede na novo ocenjevanje so možnosti za lov trske veliko večje kot v prejšnjih letih.

Kaj naj nato sklepamo glede na določbo iz izjave 6 zadnjega predloga uredbe Sveta z dne 2. aprila [2008/0063(CNS)], v kateri je navedeno, da „je treba uvesti določbe za zagotovitev, da se lahko največji dovoljeni ulov dosledno določi tudi ob nepopolnih podatkih“? Rezultat tega je lahko nadaljnje zmanjšanje ribolovnih kvot trske v Baltskem morju za poljske ribiče.

Svet morda sledi plemenitemu cilju, in sicer zagotoviti obnovitev staležev trske za vsako ceno, vendar ali so lahko nepravične omejitve, ki so uvedene za poljske ribiče, upravičene ob upoštevanju zadnjih ugotovitev Mednarodnega sveta za raziskovanje morja?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet poudarja, da mora predlog o možnostih za ribolov trske v Baltskem morju leta 2009 predstaviti Komisija ob upoštevanju priporočil Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in na podlagi znanstvenih mnenj Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STEFC). Svet bo nato preučil predlog.

Izjava 6 predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004⁽¹⁾ glede obnovitve staležev trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu zagotavlja, da bo celotni dovoljeni ulov dosledno določen tudi ob nepopolnih podatkih. Ta izjava se navezuje na člen 6a, ki ustanavlja postopek, ki se bo upošteval pri določanju celotnih dovoljenih ulovov ob nepopolnih podatkih, ter na člen 7, ki uvaja klavzulo za ocenjevanje, pri čemer ta dovoljuje spremembe na podlagi novih informacij in znanstvenih mnenj.

Svet poudarja tudi, da Uredba Sveta (ES) št 1098/2007⁽²⁾ o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju ne vključuje nobenih podobnih členov.

Za konec Svet opominja poslanca, da pravne akte na koncu razlaga Evropsko sodišče.

Nekdanji predsednik Združenih držav Jimmy Carter je pred nedavnim kritiziral stalni embargo bližnjevzhodne četverice proti Gazi. Ali Svet meni, da lahko stalni embargo pomaga mirno rešiti palestinske notranje težave? Ali bo Svet upošteval oblikovanje enotne vlade, ki vključuje Hamas, kot sprejemljiv korak k rešitvi?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

EU je večkrat izrazila resno zaskrbljenost zaradi stalnega poslabševanja humanitarnih razmer v Gazi. Četverica, ki se je sestala na najvišji ravni, je v svoji izjavi z dne 2. maja in nato v izjavi z dne 24. junija pozvala k stalni nujni in humanitarni pomoči ter zagotavljanju bistvenih storitev za Gazo brez oviranja. Izrael, palestinske organe in Egipt je prav tako odločno pozvala, naj skupaj oblikujejo nov pristop za Gazo, ki bo zagotovil varnost za vse prebivalce Gaze, končal nasilna dejanja ter zagotovil nadzirano in trajno odprtje prehodov v Gazi za humanitarne zadeve in trgovinske tokove. Premirje, pri katerem je posredoval Egipt in je začel veljati 19. junija, je pozitiven korak v to smer. Predsedstvo EU se je s tem premirjem strinjalo v izjavi z dne 18. junija 2008. Pomembno je, da ga spoštujejo vse strani.

V zvezi z „oblikovanjem enotne vlade, ki vključuje Hamas, kot sprejemljivim korakom k rešitvi“ je Svet v sklepih z dne 23. in 24. aprila 2007 dejal, da je pripravljen sodelovati s palestinsko vlado, katere politike in dejanja izražajo načela četverice. Leta 2007 je EU začela sodelovati s člani enotne nacionalne vlade, ki so sprejeli ta načela. EU je ugotovila, da je Mahmoud Abbas prejšnji mesec začel s pobudo v zvezi z medpalestinsko spravo. Podpiramo vsak korak, ki lahko okrepi prizadevanja palestinskega predsednika za mir. Cilj ostaja ustanovitev neodvisne in demokratične palestinske države na Zahodnem bregu in v Gazi, ki bo sposobna obstoja, pri čemer bo združila vse Palestince, ki bodo mirno in varno sobivali z Izraelom in sosedami.

Velja, da je bistveno odvzeti prstne odtise otrok, ko so stari šest let (ali manj), ker to koristi v boju proti trgovini z otroki. Z isto utemeljitvijo je podprt predlog, da morajo imeti otroci do dvanajstega leta starosti poseben potni list.

Vendar ni dovolj objektivnih podatkov, ki bi utemeljili te trditve. Ali Svet pozna kakšne raziskave, ki potrjujejo povezavo med odvzemom prstnih odtisov pri zgodnji starosti in manjšim tveganjem zaradi trgovine z otroki?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet zdaj ne pozna nobenih raziskav, ki potrjujejo povezavo med odvzemom prstnih odtisov pri zgodnji starosti in manjšim tveganjem zaradi trgovine z otroki.

Evropski parlament je med delnim zasedanjem aprila v Strasbourgu sprejel poročilo, ki zagovarja dialog s Kitajsko glede Afrike. Evropski parlament v poročilu poudarja, da je Kitajska kriva korupcije in krši okoljske standarde. Zato poziva EU, naj začne pogovore s Kitajsko, da bo oblikovala trajnostno prihodnost celine skupaj z Afriko samo. Poleg vedno večje prisotnosti Kitajske v Afriki se za to celino zanimajo tudi države, kot sta Indija in Brazilija. Zdaj Brazilija povečuje svojo kmetijsko pomoč Afriki, pri čemer se osredotoča na biogoriva. Vendar se ob upoštevanju naraščajočih cen hrane pojavlja veliko vprašanj, ki zadevajo uporabo zemeljskih površin v državah v razvoju za bioenergijo.

Ali si bo Svet na naslednjem vrhu prizadeval začeti takšen dialog? Kakšno obliko bo imel ta dialog? Ali Svet meni, da je dialog z drugimi novimi udeleženci prav tako zaželen?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet upošteva poročilo Evropskega parlamenta o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko. Med vprašanji, ki jih poročilo obravnava, določa tudi izzive, s katerimi se bo morala soočiti EU kot udeleženka na svetovnem prizorišču. Na zadnjem vrhu junija je potekala razprava o nekaterih svetovno pomembnih vprašanjih, ki so jih omenili poslanci, pri čemer so ta omenjena v sklepih predsedstva.

V zadnjih letih sta EU in Kitajska revidirali in okrepili svoje politično, gospodarsko in razvojno partnerstvo z Afriko. EU je tako na vrhu v Lizboni leta 2007 sprejela skupno strategijo EU-Afrika. Kitajska in Afrika sta na forumu za sodelovanje med Kitajsko in Afriko na vrhu v Pekingu leta 2006 podpisali skupno deklaracijo.

Od leta 2005 je Afrika kot del dvostranskega dialoga na dnevnem redu srečanj EU s Kitajsko. Svet je z uvodnim uradnim srečanjem trojke lani v Pekingu začel tudi redni dialog z najvišjimi kitajskimi uradniki, ki je osredotočen le na vprašanja skupnega interesa v Afriki.

V tem okviru je Komisija še okrepila svoje dejavnosti in izjavila, da bo oktobra letos sprejela sporočilo o Kitajski in Afriki, katerega cilj je morebitno tristransko sodelovanje med Afriko, Kitajsko in EU. Kot predmet nadaljnjih posvetovanj ter sporazuma s Kitajko in Afriko bo predlagano tudi, da se oblikuje sodelovanje na pomembnih področjih, kot je trajnostni razvoj naravnih virov, infrastrukture, miru in varnosti. Kitajska ne nasprotuje takšni obliki tristranskega sodelovanja, če se Afrika strinja s tem pristopom.

V zvezi z drugimi novimi udeleženci, kot sta Brazilija in Indija, Svet meni, da se lahko največje svetovne težave obravnavajo le z večstranskim okvirom, ki temelji na močnih ZN. Zagotoviti moramo, da tretje države, ki jih zanima Afrika, prav tako podpirajo načelo učinkovite večstranskosti, kar je najboljši način za ohranitev miru in varnosti na mednarodni ravni ter za obravnavanje izzivov, zaščito pred tveganji in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja neodvisni svet, kot ga poznamo danes. Nekateri prvi koraki so bili narejeni v zvezi z Indijo, v kateri že obstaja zaskrbljenost glede splošnega razvoja razmer v Afriki. Z Brazilijo potekajo dogovarjanja, katerih cilj je sprejetje akcijskega načrta, tj. enega od poglavij, ki jih je treba posvetiti Afriki.

V Alžiriji so bile 3. junija štirim ljudem, ki so se spreobrnili v krščanstvo, izrečene pogojne kazni zapora zaradi „nezakonitega izvajanja nemuslimanske religije“. Natančneje so takšno kazen prejeli zato, ker opravil v zvezi s svojo vero niso izvajali v okviru, ki ga določa zakon z dne 28. februarja 2006. Ta zakon določa zlasti, da mora prostor za opravila v zvezi z vero odobriti minister za verske zadeve. Obtožene osebe so v svojem stanovanju uredile prostor za molitev („Quatre chrétiens condamnés en Algérie“, Le Figaro.fr, 3. junij 2008; Ryma Achoura, „De la prison avec sursis pour des chrétiens d'Algérie“, Libération.fr, 4. junij 2008).

Člen 2 pridružitvenega sporazuma z dne 22. aprila 2002 med Evropskimi Skupnostmi in državami članicami na eni strani ter Alžirijo na drugi⁽¹⁾ določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic „temeljni element“ sporazuma.

Ali Svet meni, da pregon in obsodba štirih spreobrnjenih kristjanov pomenita kršitev verske svobode? Če ne, kateri so vzroki? Če Svet meni tako, kako bo ukrepal v skladu s pridružitvenim sporazumom?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

V zvezi z versko svobodo v Alžiriji se Svet z obžalovanjem zaveda dogodkov, ki jih je omenil poslanec, pri čemer so še eden od primerov, ki se dogajajo v zadnjem času.

Svet je izrazil zaskrbljenost že na zadnjem Pridružitvenem svetu EU-Alžirija 10. marca 2008, pri čemer še naprej pozorno spremlja razvoj teh dogodkov. Svet zato meni, da mora uporaba veljavne zakonodaje, ki ureja opravila v zvezi z vsemi religijami v Alžiriji, ostati skladna s standardi, s katerimi se je Alžirija strinjala v mednarodnem pravu, zlasti v zvezi z bojem proti diskriminaciji ter spodbujanjem strpnosti na področju kulture, verskega čaščenja, manjšin in temeljnih pravic.

Svet bo alžirske organe še naprej pozival k temu, zlasti v smislu političnega dialoga, ki ga predvideva pridružitveni sporazum.

Država članica je delovni skupini za SIS predložila predlog (delovni dokument 8204/08) za oblikovanje seznama „storilcev nasilnih dejanj“ v okviru schengenskega informacijskega sistema, ki sodelujejo pri mednarodnih demonstracijah. Ne glede na nejasno vsebino je ta predlog v nasprotju z zagotovili v zvezi s človekovimi pravicami in svoboščinami, priznanimi v zakonodaji Skupnosti.

Zadevna nacionalna delegacija predlaga, da mora SIS zabeležiti imena oseb, za katere se na podlagi nekaterih dogodkov verjame, da bodo storile resne zločine, ki vključujejo nasilje ali grožnjo nasilja. Morebitni temelji, na katerih bo temeljilo to negativno predvidevanje, so podatki o tem, ali je bila oseba osumljena, obtožena ali kaznovana zaradi storitve resnega zločina.

Kaj o tem predlogu meni Svet? Ali namerava francosko predsedstvo nadaljevati s to pobudo, ki jo organizacije za zaščito človekovih pravic in svoboščin upravičeno kritizirajo?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je v sklepih z dne 13. julija 2001⁽¹⁾ priznal potrebo po uporabi zakonitih in tehničnih možnosti za okrepitev ter spodbujanje hitre in bolj strukturirane izmenjave podatkov o nasilnih izzivalcih nemirov na podlagi nacionalnih datotek. Svet je v svojih sklepih o drugi generaciji SIS z dne 5. in 6. junija 2003⁽²⁾ ugotovil, da obstaja zanimanje za predlog o vključitvi nasilnih izzivalcev nemirov v SIS II, vendar je potrebnih več raziskav o izvedljivosti, uporabnosti in praktični izvedbi, pri čemer je k razpravi o tem povabil ustrezne delovne skupine. V Sklepu Sveta 2007/533/PNZ o vzpostavitvi, delovanju in uporabi⁽³⁾ SIS II Svet ni sprejel tega predloga.

V ustreznih delovnih skupinah še vedno poteka razprava, zlasti zato, da se oblikuje koncept „nasilnih izzivalcev nemirov“. Svet v svojih dogovarjanjih očitno upošteva zagotovila, ki jih državljanom ponuja zakonodaja Skupnosti o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Britansko drugostopenjsko sodišče je 7. maja 2008 zavrnilo pritožbo vlade Združenega kraljestva, pri čemer je ministru za notranje zadeve odredilo, da mora iransko uporniško gibanje „People's Mojahedin Organisation of Iran“ (PMOI) odstraniti s seznama prepovedanih organizacij.

Odločitev o vključitvi PMOI na evropski črni seznam je Evropsko sodišče prve stopnje razveljavilo decembra 2006. Vendar je EU vključila PMOI v novo posodobljeni črni seznam junija 2007, pri čemer je pojasnila, da to temelji na „odločitvi pristojnega organa“ v EU, in sicer britanskega ministra za notranje zadeve. Zdaj je najvišji pravosodni organ odločitev ministra za notranje zadeve Združenega kraljestva razglasil za nezakonito, pri čemer pritožba ni več mogoča.

Ali bo EU na prihajajočih zasedanjih Sveta pozvala k spoštovanju pravne države in podprla odstranitev PMOI s seznama EU v zvezi s terorističnimi organizacijami?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je seznanjen z razsodbo prvostopenjskega sodišča Združenega kraljestva z dne 7. maja v zadevi People’s Mojahedin Organisation of Iran (PMOI).

Kot je navedeno v delovnih metodah Sveta za izvajanje Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, se vsa nova dejstva, ki se nanašajo na prejšnje sezname, ustrezno upoštevajo pri ocenjevanju veljavnosti temeljev za te sezname.

V tem okviru Svet zdaj obravnava globlji pomen in posledice razsodbe Združenega kraljestva, zato da bo čim prej sprejel odločitev na ravni EU.

V zvezi z razsodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti iz decembra 2006, na katero se nanaša poslanec, je treba opozoriti, da bolj kot vsebino zadeva postopek za sprejemanje odločitve za vključitev PMOI na seznam oseb in entitet, ki sodelujejo pri terorističnih dejanjih. Po razsodbah Sodišča prve stopnje je Svet v prvih šestih mesecih leta 2007 natančno preučil in konsolidiral svoje postopke za vključitev oseb, skupin in entitet na prej omenjeni seznam ter njihovo odstranitev s seznama v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2001⁽¹⁾. Po tem pregledu so bili uvedeni jasni in pregledni postopki. Zdaj je za vsako osebo ali entiteto, ki je predmet zamrznitve sredstev, zagotovljena zlasti utemeljitev.

Osebe, skupine in entitete smejo:

– na podlagi ustreznih dokazil pozvati Svet, naj ponovno pregleda svoje sezname;

– v skladu z nacionalnimi postopki izpodbijati odločitev pristojnega nacionalnega organa;

– če so predmet omejevalnih ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št 2580/2001, v skladu s pogoji iz člena 230(4) in (5) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti izpodbijati odločitev Sveta na Sodišču prve stopnje;

– če so predmet omejevalnih ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št 2580/2001, prositi za uveljavitev izjem na humanitarni podlagi, da izpolnijo svoje osnovne potrebe.

Hamas, ki ga je Evropska unija septembra 2003 priznala kot teroristično organizacijo, je po vzoru televizijske postaje „Al-Manar“ gibanja Hezbolah ustanovil televizijsko postajo, ki se imenuje „Al-Aksa“. Kot mediji pogosto poročajo, otroški programi televizijske postaje Al-Aksa za spodbujanje želje pri otrocih, da bi postali samomorilski napadalci, uporabljajo like, podobne Disneyjevim.

Ali se Svet zaveda, da evropski satelitski ponudnik Eutelsat oddaja program televizijske postaje „Al-Aksa“ prek satelita Atlantic Bird 4, ki ga oddaja v najem jordanskemu satelitskemu ponudniku Noorsat? Katere ukrepe je Svet sprejel, da bi Eutelsatu preprečil oddajanje programa televizijske postaje Al-Aksa? Ali je Svet o zadevi že govoril z avdiovizualnim svetom (Conseil Supérieur de l’Audiovisuel) v Franciji?

Komisija je v svojem odgovoru na vprašanje E 1666/08 poudarila, da je zaskrbljena zaradi spodbujanja sovraštva, ki se širi v pristojnosti ene od držav članic. Hamasova televizijska postaja Al-Aksa uporablja evropsko satelitsko zmogljivost Atlantic Bird 4 francoske družbe Eutelsat, ki jo ta oddaja v zakup jordanskemu satelitskemu ponudniku Noorsat, za spodbujanje k nasilju in sovraštvu ter upravičevanje terorizma v Evropi in drugje. Kot na televizijski postaji Al-Manar gibanja Hezbolah so tudi v programih Al-Akse otroci oblečeni v samomorilske napadalce, pri čemer so predstavljeni kot junaki. V enem delu Asud, priljubljen lik zajčka, vsakemu otroku, ki pokliče v oddajo, kot idealen cilj priporoči mučeništvo in samomorilske bombne napade. V drugi oddaji junak risanke pravi, da bo „grizel in pojedel“ vse Dance, ker je danski časopis objavil politične karikature, ki jim niso bile všeč. Zajček Asud v oddajo sprejme klic nekoga, ki pravi „ubili, umorili bomo“ karikaturista, s čimer se Asud strinja v celoti.

Kako namerava Svet preprečiti oddajanje programa televizijske postaje Al-Aksa prek evropske satelitske zmogljivosti? Ali glede na podobnosti med televizijsko postajo Al-Manar ter razširjanjem spodbujanja nasilja in terorizma prek Al-Akse to ni kršitev člena 3b („Spodbujanje nestrpnosti“) revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja (direktiva 2007/65/ES⁽¹⁾), kot je to bilo v primeru televizijske postaje Al-Manar?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Oddajanje televizijskih programov, ki vključujejo spodbujanje k rasnemu ali verskemu sovraštvu, ni skladno z vrednotami, ki so temelj naših demokracij, in je popolnoma nesprejemljivo.

Člena 2(4) in (6) direktive o storitvah avdiovizualnih medijev (Direktiva 89/552/EGS, nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/65/ES) navaja, da so lahko ponudniki storitev, ustanovljeni v tretjih državah, v nekaterih primerih v pristojnosti države članice.

Države članice, na katere je zadevna direktiva naslovljena, morajo to uporabljati pod nadzorom Komisije. V skladu s prej omenjeno direktivo morajo zadevni nacionalni organi natančno obravnavati vprašanji poslank.

Poleg tega Evropska unija zavrača vsako javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, kot dokazuje nedavni predlog spremembe Okvirnega sklepa Sveta o boju proti terorizmu (2002/475/PNZ), ki vključuje tri nova kazniva dejanja: javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti. Predvideno je tudi, da bodo vse države članice ratificirale Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (2006), ki pogodbenicam nalaga dolžnost, da inkriminirajo javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju.

Po poročanju e-časopisa „Hands off Cain“ (št. 105, 4. junij 2008) namerava iranski režim usmrtiti (ali je morda že usmrtil) Forouda Fouladvanda, evropskega državljana z britanskim potnim listom, Alexandra Valizadeha, evropskega državljana z nemškim potnim listom, in Nazema Schmidtta, državljana Združenih držav.

Dr. Foroud Fouladvand je akademik in strokovnjak za koran, ki je javno obsodil iranski režim in njegovo tiransko vladanje.

Ali je Svet seznanjen s temi obtožbami in načrtovanimi usmrtitvami? Ali lahko pove, kakšne ukrepe je sprejel za zaščito zadevnih evropskih državljanov?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet ve, da so te tri osebe izginile v okrožju Yüksekova, tj. okrožju province Hakkari v Turčiji, blizu meje z Iranom. V Teheranu zdaj veleposlaništva držav članic EU zbirajo dodatne informacije in pozorno spremljajo primer, vendar ne morejo potrditi, da so te osebe pridržali iranski organi.

Svet je veliko uradnikom in politikom iz Zimbabveja, vključno s predsednikom Robertom Mugabejem, prepovedal potovati v EU. Vendar je predsednik Mugabe v preteklosti lahko kršil to prepoved, tako da je potoval v Italijo in uveljavljal pravico do udeležitve na zasedanju FAO v Rimu v skladu s sporazumom o sedežu med italijansko vlado in Organizacijo Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO).

Kako si bo Svet na splošno prizadeval poostriti prepoved potovanja v smislu zadnjih dogodkov? Kako si lahko Svet v primeru Mugabeja in FAO prizadeva spodbuditi italijansko vlado, naj se s FAO ponovno pogaja glede sporazuma o sedežu, ki bo Italiji omogočil izvajanje prepovedi potovanja EU v celoti ter Mugabeju odrekel možnost za izkoriščanje te pomanjkljivosti? Kakšno je stališče Sveta do vrednosti in učinkovitosti takšne prepovedi, če jo je tako preprosto kršiti?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet ni obravnaval vprašanja zaostritve prepovedi potovanja v smislu zadnjih dogodkov, vendar je v sklepih predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija Evropski svet ponovno izrazil pripravljenost, da sprejme dodatne ukrepe proti odgovornim za nasilje.

Vsaka država članica mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo izvajati prepoved potovanja. Italija ni edina država, ki sklepa sporazume o sedežih, ki so v več primerih voditeljem iz Zimbabveja dovolili vstopiti v različne države članice EU.

Od leta 2002 je Svet vsako leto obnovil prepoved potovanja za člane vlade Zimbabveja.

Vedno višje cene (inflacija), stalno hitro naraščanje cen nafte in pšenice ter neuspeh pri sprejemanju ustreznih ukrepov za pomoč evropskim državljanom, gospodarstvom držav članic ali EU sami je zelo skrb vzbujajoče dogajanje. Kakšne so smernice politike EU za obvladovanje visokih cen nafte, pšenice in življenjskih stroškov na splošno v povezavi z državami članicami? Ali obstajajo kakšni načrti za posebne ukrepe? Če obstajajo, kakšni so in kaj natančno zajemajo?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je ob različnih priložnostih razpravljal o pomembnih temah, ki jih izpostavlja to vprašanje, zlasti na podlagi sporočil Komisije „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane“⁽¹⁾ in „Soočanje z izzivom višjih cen nafte“⁽²⁾.

Evropski svet je 19. in 20. junija 2008 razpravljal o tem vprašanju na podlagi poročila Sveta za ekonomske in finančne zadeve o „Najnovejšem dogajanju v zvezi s cenami hrane – glavni vzroki in politični ukrepi“⁽³⁾. Sklepi predsedstva tako uvajajo izvajanje veliko posebnih ukrepov, med katerimi je treba večino izvesti pred decembrom 2008.

Predsedstvo v svojih sklepih ugotavlja tudi, da je Evropska unija že sprejela posebne ukrepe, zlasti v kmetijskem sektorju, da bi ublažila pritisk na cene živil, in sicer s prodajo intervencijskih zalog, zmanjšanjem izvoznih nadomestil, preklicem zahteve po prahi za leto 2008, povečanjem mlečnih kvot ter opustitvijo uvoznih dajatev za žita, s čimer se bodo izboljšale zaloge in kar bo pomagalo stabilizirati kmetijske trge. Poleg tega so postopne reforme skupne kmetijske politike prispevale k večji učinkovitosti v kmetijskem sektorju v Evropi. Svet bo pregledal druge ukrepe za obravnavanje teh vprašanj v okviru pregleda stanja SKP.

V zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, je Evropski svet izpostavil pomembnost zagotavljanja trajnosti politik za biogoriva, in sicer z določitvijo trajnostnih meril za proizvodnjo biogoriv prve generacije in spodbujanjem razvoja biogoriv druge generacije iz stranskih proizvodov ter potrebo po čim prejšnji oceni morebitnih vplivov na kmetijske proizvode za živila, pri čemer je treba ukrepati in obravnavati vse težave, če je to potrebno.

Evropski svet je prav tako izrazil odločenost, da si bo še naprej prizadeval za celovite, ambiciozne in uravnotežene sklepe kroga pogajanj v Dohi, pri čemer bo tretje države odvračal od omejitev za izvoz hrane in prepovedi izvoza. Evropska unija bo v STO in drugih ustreznih mednarodnih forumih opozorila na to vprašanje.

Evropski svet se strinja s pobudo Komisije za pregled vprašanja omejevalnih predpisov v maloprodajnem sektorju ter z njenim namenom, da natančno spremlja dejavnosti na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, vključno s špekulativnim trgovanjem, njihov vpliv na gibanje cen in vse posledice politike. Komisijo je povabil, naj mu o tem vprašanju poroča pred Evropskim svetom decembra 2008, pri čemer naj upošteva predlog o ustreznih odzivih politike, vključno z ukrepi, ki so namenjeni izboljšanju preglednosti trga.

V zvezi s cenami nafte in plina je bilo predsedstvo skupaj s Komisijo pozvano, naj pregledata izvedljivost in vpliv ukrepov za ublažitev učinkov nenadnega povišanja cen nafte in plina ter o tem poročata pred Evropskim svetom oktobra 2008. Evropski svet je pozval tudi države članice, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj podprejo ukrepe za spodbujanje naložb gospodinjstev in industrije v energetsko učinkovitost, uporabo obnovljivih virov energije in okolju prijaznejšo uporabo fosilnih goriv. Države članice in Komisijo je pozval, naj pospešijo izvajanje akcijskega načrta za energetsko učinkovitost iz leta 2006 ter preučijo morebitno revizijo.

Ti isti sklepi so Komisijo spodbudili, da poleg cen hrane in nafte spremlja razvoj dogodkov na drugih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, ter Svet za splošne zadeve in zunanje odnose pozvali, naj pozorno spremlja delo glede vprašanj, povezanih s cenami hrane in nafte, ki je opravljeno v drugih ustreznih postavitvah Sveta, ter do oktobra 2008 poroča Evropskemu svetu.

Vrhovno sodišče v Kolumbiji ugotavlja, da je 64 poslancev, ki podpirajo vlado predsednika Uribeja, povezanih s paravojaškimi skupinami (oddelki smrti). Predsednik je poslance, ki so mu blizu, pozval, naj Nacionalni kongres ovirajo pri sprejetju zakona o reformi kongresa, s čimer bodo politične stranke ovirali pri zamenjavi poslancev, povezanih s paravojaškimi silami, z nadomestnimi poslanci. Smiselni sklep je, da se ta vlada zanaša na politike, ki so povezani s paravojaškimi skupinami, pri čemer je ponovna izvolitev predsednika odvisna od teh poslancev.

Ali se bo Svet še naprej pogajal o pridružitvenem sporazumu z vlado, ki jo podpirajo paravojaške sile? Če je v novem sporazumu klavzula o človekovih pravicah, ali je smiselno podpisati takšen sporazum z vlado, ki že pred podpisom krši človekove pravice?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je seznanjen z informacijami o morebitnih povezavah med političnimi osebnostmi in kolumbijskimi paravojaškimi skupinami, pri čemer bo pozorno spremljal razvoj dogodkov. Pridružitveni sporazum, ki je predmet pogajanj z andsko skupnostjo, bo očitno vključeval standardno klavzulo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih. V tem primeru je treba poudariti, da v sklepih, sprejetih konec leta 2007:

„Svet […] izraža popolno solidarnost Evropske unije s kolumbijskim ljudstvom in njeno polno podporo kolumbijski vladi pri iskanju sporazumne rešitve za notranji oboroženi spopad, hkrati pa poudarja pomen, ki ga EU pripisuje sedanjemu izvajanju zakona o pravičnosti in miru in z njim povezanemu pravnemu okviru ter razvoju procesa demobilizacije, razorožitve in reintegracije v okviru zakona o pravičnosti in miru.

Svet ponovno potrjuje pripravljenost EU in njenih držav članic pomagati kolumbijski vladi, državnim institucijam, civilni družbi in mednarodnim organizacijam pri podpiranju dejavnosti, ki spodbujajo mir, resnico, pravičnost, povrnitev škode in spravo, ter dejavnosti, ki pospešujejo procese demobilizacije, razorožitve in reintegracije.

Svet pozdravlja ukrepe, ki so jih kolumbijska vlada in kolumbijske oblasti sprejele za pregledno in učinkovito izvajanje zakona o pravičnosti in miru, delo nacionalne komisije za spravo in odpravo škode ter vlogo ustavnega sodišča. Prav tako pozdravlja imenovanje in delo visokega komisarja za socialno in ekonomsko integracijo oboroženih posameznikov in skupin.

Svet pa kljub priznavanju dosedanjega napredka ugotavlja, da je izvajanje zakona o pravičnosti in miru vse prej kot dokončano. Kolumbijsko vlado poziva, naj podpre in zagotovi sredstva za hitro in učinkovito izvajanje vseh vidikov zakona o pravičnosti in miru – tudi z zagotovitvijo ustreznega osebja enoti za zakon o pravičnosti in miru, ki deluje v okviru urada državnega tožilca – in sicer na način, ki prednostno obravnava pravico žrtev do resnice, pravičnosti in povrnitve škode.“

Svet prav tako „spodbuja odločenost kolumbijske vlade, da bo izboljšala spoštovanje človekovih pravic s strani oboroženih skupin, in pozdravlja napredek, ki je bil dosežen na tem področju. Vendar [je] z veliko zaskrbljenostjo opa[zil], da se kršitve človekovih pravic s strani nekaterih članov varnostnih sil še vedno pojavljajo, med drugim tudi izvensodni poboji.“

Na koncu je Svet izjavil, da „je zaskrbljen zaradi pojava novih paravojaških in drugih oboroženih kriminalnih združb. Seznanja se z ukrepi, ki so jih oblasti že uvedle za boj proti tem novim združbam, kolumbijsko vlado pa poziva, naj okrepi svoja prizadevanja in pospeši izvajanje ukrepov, sprejetih za boj proti navedenim združbam.“

V medijih je veliko poročil o tem, da države članice resno razmišljajo o preklicu sankcij proti Kubi, ne glede na temeljna nasprotovanja organizacije Human Rights Watch in drugih organizacij za človekove pravice.

Ali se lahko kubanski državljani sklicujejo na vse določbe iz konvencije ZN o državljanskih in političnih pravicah ter konvencije ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah? Kakšen pomemben, resničen in dokazan napredek je po mnenju Sveta dosegla Kuba na področju svobode izražanja, združevanja, gibanja, tiska in reforme sodnega sistema, odkar so bile leta 2003 prvič uvedene sankcije?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Kuba je 28. februarja 2008 podpisala mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, s čimer se je predsedstvo EU strinjalo v izjavi z dne 4. marca 2008.

Pred ratifikacijo teh paktov se kubanski državljani ne morejo sklicevati na njune določbe. Vendar Svet poudarja, da je Kuba z njihovim podpisom že razglasila svoj namen spoštovati državljanske in politične pravice iz teh paktov, iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter iz drugih sporazumov v zvezi s človekovimi pravicami, ki jih je ratificirala.

Svet je v sklepih o Kubi z dne 23. junija 2008 kubanske organe pozval, naj ratificirajo in izvajajo ta pakta, pri čemer je kubansko vlado ponovno pozval, naj uresniči zavezanost človekovim pravicam, ki jo je izrazila s podpisom teh dveh paktov o človekovih pravicah.

V istih sklepih je Svet omenil spremembe, ki jih je do zdaj naredila kubanska vlada. V sklepih sta izraženi podpora spremembam v zvezi z liberalizacijo in spodbuda vladi glede uvedbe teh sprememb.

Svet je kubansko vlado pozval, naj učinkovito izboljša razmere glede človekovih pravic, med drugim z brezpogojno izpustitvijo vseh političnih zapornikov, vključno s tistimi, ki so bili pridržani in obtoženi leta 2003. To ostaja ključna prednostna naloga za EU. Svet je kubansko vlado pozval tudi, naj mednarodnim humanitarnim organizacijam olajša dostop do kubanskih zaporov.

Svet je pojasnil, da ostaja zavezan skupnemu stališču iz leta 1996, ki je še vedno v celoti ustrezno, ter ponovno potrdil svojo odločenost prizadevati si za dialog s kubanskimi organi, predstavniki civilne družbe in demokratične opozicije v skladu s politikami EU, da spodbudi spoštovanje človekovih pravic in resnični napredek v smislu pluralistične demokracije. Svet je poudaril, da bo EU vsem sektorjem družbe še naprej ponujala praktično podporo za mirne spremembe v Kubi. EU je kubansko vlado ponovno pozvala, naj dopusti svobodo informiranja in izražanja, vključno z dostopom do interneta, ter jo v zvezi s to zadevo povabila k sodelovanju.

EU je ponovila, da imajo kubanski državljani pravico do neodvisnega odločanja o svoji prihodnosti, pri čemer je povedala, da ostaja pripravljena pozitivno prispevati k prihodnjemu razvoju vseh sektorjev kubanske družbe, med drugim tudi z razvojem instrumentov sodelovanja.

Svet je dodal, da je EU pripravljena nadaljevati s celovitim in odprtim dialogom s kubanskimi organi o vseh temah v skupnem interesu. Od junija 2007 potekajo na ministrski ravni med EU in Kubo ter dvostransko predhodne razprave o možnosti začetka takšnega dialoga. Ta dialog mora vključevati veliko morebitnih področij sodelovanja, vključno s področjem človekovih pravic ter političnim, gospodarskim, znanstvenim in kulturnim področjem, pri čemer mora potekati na vzajemni, brezpogojni in nediskriminatorni podlagi, ki je usmerjena k rezultatom. V okviru tega dialoga bo EU kubanski vladi predstavila svoja stališča o demokraciji, splošnih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Svet je ponovno zagotovil, da ostaja njegova politika za stike EU z demokratično opozicijo veljavna. Med obiski na visoki ravni je vedno treba obravnavati vprašanja človekovih pravic, pri čemer bodo srečanja z demokratično opozicijo del obiskov na visoki ravni, če bo to primerno.

Svet se je zato strinjal o tem, da si bo prizadeval za omenjeni celoviti politični dialog s kubansko vlado. V tem smislu se je Svet strinjal s preklicem ukrepov iz leta 2003, ki so že zadržani, kot sredstvo za pospešitev procesa političnega dialoga, pri čemer bo v celoti omogočil uporabo instrumentov skupnega stališča iz leta 1996.

Ob letnem pregledu skupnega stališča bo Svet junija 2009 ocenil svoje odnose s Kubo, vključno z učinkovitostjo procesa političnega dialoga. Po tem datumu se bo dialog nadaljeval, če bo Svet odločil, da je bil učinkovit, pri čemer bo upošteval zlasti elemente iz odstavka 2 sklepov.

Ali namerava Svet s sredstvi, ki so na voljo, uveljavljati pravno pristojnost na področju športa, predvideno v členu 149 lizbonske pogodbe, zdaj ko pogodbe ni več mogoče izvajati po svoje zaradi irskega „ne“?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

Po zakonodaji ima Unija le tiste pristojnosti, ki ji jih podelijo pogodbe. Zato Svet ne more podeliti novih pristojnosti Uniji sam.

Glede pravnih pristojnosti na področju športa, predvidenih v členu 149 lizbonske pogodbe, je treba poudariti, da je Evropski svet 19. in 20. junija upošteval izid referenduma na Irskem, pri čemer se je strinjal, da je za analizo razmer potrebnega več časa. Opozoril je tudi, da je namen lizbonske pogodbe pomagati razširjeni Uniji, da bo delovala bolj učinkovito in demokratično, pri čemer je dejal, da so v 19 državah članicah parlamenti ratificirali pogodbo ter da se v drugih državah članicah proces ratifikacije nadaljuje⁽¹⁾.

Novembra 2007 je vojaški režim diktatorja Mušarafa v Pakistanu, ki ga podpirajo Združene države, uveljavil vojno pravo, izvedel veliko aretacij in Pakistancem prizadejal veliko surovega nasilja. Diktatura se je osredotočila tudi na pravne poklice v državi, ki so ji nasprotovali, pri čemer je zaprla več tisoč odvetnikov, medtem ko je 45 vodilnih članov sodstva odpustila z njihovih delovnih mest, vključno z vrhovnim sodnikom na Vrhovnem sodišču, Iftikharjem Chaudhryjem, ter jih izpostavila političnemu pregonu. Odpuščeni sodniki so protestirali tudi proti ugrabitvi in zaporni kazni za svoje rojake v različnih kazenskih taborih, podobnih Guantanamu, ter razprodaji premoženja države. Štiri mesece po porazu Mušarafa in izvolitvi nove vlade se morajo odpuščeni sodniki še vrniti na svoja delovna mesta, medtem ko Združene države povečujejo pritisk na Pakistan, da ostane vdan zaveznik Združenih držav v histerični „vojni proti terorizmu“.

Kako bo Svet ukrepal, da se bodo sodniki, ki so bili odpuščeni zaradi političnih razlogov, vrnili na svoja delovna mesta, ter da bodo Pakistanci ponovno deležni demokratičnih pravic in svoboščin?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008 ni bil predložen v ustni obliki.

EU je trdno zavezana spoštovanju neodvisnosti sodstva, ki je sestavni del demokracije, zagotavlja pravno državo ter varuje ustavni red in posamezne svoboščine.

Glede Pakistana je EU zelo zaskrbljena zaradi odstavitve vrhovnega sodnika in nekaj drugih sodnikov, kar je odločitev, ki je ogrozila temeljna načela ustavnosti in pravne države.

EU na splošno podpira zagovornike človekovih pravic, vključno s tistimi, ki se borijo za neodvisnost sodstva.

EU na splošno spodbuja novo pakistansko vlado, da se obveže spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine ter konsolidira demokratični sistem in ponovno vzpostavi neodvisnost sodstva. Ta vprašanja so sestavni del dialoga med Evropsko unijo in Pakistanom.

Evropska unija je sprejela obveznost pomagati Pakistancem pri gradnji uspešne in stabilne družbe, ki temelji na človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi.

Izraelska policija je 20. maja 2008 zaslišala Mohameda Barakeha, člana vodstva izraelske komunistične stranke, predsednika Hadaša in voditelja parlamentarne stranke Hadaš v izraelskemu parlamentu, zaradi izmišljenih obtožb glede domnevnega napada na policista med demonstracijami proti vojni v Libanonu leta 2006. Mohamed Barakeh, ki se je 13.-14. maja udeležil obravnave Evropskega parlamenta, je znan po tem, da zagovarja mir in varnost na Bližnjem vzhodu.

Ali Svet obsoja dejanja izraelskih organov, ki neposredno ogrožajo politiko Hadaša in izraelske komunistične stranke, ki si prizadevata za pravično rešitev palestinskega vprašanja in mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoče za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Izraelski sodni postopki tečejo, pri čemer ni naloga Sveta, da se vmešava v te postopke, saj spadajo v domače zadeve Države Izrael. Vendar je Svet nekajkrat podprl pravično, celovito in trajnostno rešitev izraelsko-palestinskega spora.

V torek, 17. junija je litvanski parlament sprejel nov osnutek zakona, ki bo v prihodnje prepovedoval javno rabo komunističnih in fašističnih simbolov.

To je nesprejemljiv, zgodovinsko nezanesljiv in nevaren primer izenačevanja dveh gibanj, ki med drugim žali spomin na milijone komunistov, ki so v boju proti fašizmu izgubili svoja življenja.

Ta odločitev, ki so jo sprejele suverene politične sile v Litvi, kjer je komunistična stranka prepovedana, predpisuje tudi finančne kazni. Ko bo predsednik podpisal nov zakon, bodo morali vsi, ki v javnosti uporabljajo simbol kladiva in srpa, plačati kazen v višini 150-300 eurov.

Znano je, da veliko komunističnih strank, vključno z grško komunistično stranko, uporablja kladivo in srp kot simbol in znak volitev.

Kakšno je stališče Sveta v zvezi s tem nesprejemljivim in zgodovinsko nezanesljivim dejanjem? Kašno je stališče Sveta v zvezi z dejstvom, da bo med volitvami v Evropski parlament ta zakon prepovedal dejavnosti komunističnih strank, kot je grška komunistična stranka, da bi nabirale glasove grških državljanov, ki živijo v Litvi?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoče za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Svet ni razpravljal o tem vprašanju, saj to ni v njegovi pristojnosti.

Moskva je izpostavila dejstvo, da lahko nedavni negativni izid glasovanja o Lizbonski pogodbi na Irskem vpliva na pogajanja glede novega pakta o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Rusijo (www.euobserver.com). Kakšno je stališče francoskega predsedstva glede možnega vpliva procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe na pogajanja v zvezi z novim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo? Ali je Rusija pripravljene začeti pogajanja v zvezi z novim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju? Kakšen je bil odziv Rusije na pogajalski mandat EU, ki zajema dolgotrajne in še nerešene težave, vključene na pobudo Litve?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoče za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Proces ratifikacije Lizbonske pogodbe ni neposredno povezan s pogajanji za sklenitev novega sporazuma z Rusijo. Zato na ta pogajanja ne bo vplival izid referenduma na Irskem in se lahko nadaljujejo, kot je bilo načrtovano. Dejansko sta Rusija in EU pripravljeni na začetek pogajanj o novem dvostranskem sporazumu, ki bo nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Ta pogajanja so se začela na nedavnem vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku, kjer je bila sprejeta naslednja skupna izjava:

„Strinjamo se, da je cilj doseči strateški dogovor, ki bo okvir za prihodnje odnose med EU in Rusijo in bo pripomogel k našem razvoju. Dogovor bo zagotovil okrepljeno pravno podlago in pravno zavezujoče zaveze, ki bodo pokrile vsa pomembna področja v odnosih, kot je vključeno v štiri skupne prostore EU/Rusija in njihove časovne načrte, o katerih smo se strinjali na vrhu Moskve maja 2005.

Nov dogovor bo gradil na mednarodnih zavezah, ki povezujejo EU in Rusijo.“

Prvi krog pogajanj je 4. julija 2008 potekal v Bruslju, pri čemer je bil dosežen sporazum v zvezi s tem, kako napredovati s pogajalskim procesom.

Francoski minister za kmetijstvo Michel Barnier je pozval Evropo, naj oblikuje načrt za varnost hrane in prepreči nadaljnje zmanjšanje evropskega proračuna za kmetijstvo. Vendar bi bilo lahko neuspešno, če bi cene živil dvignili v času krize, pri čemer ne bi ničesar prispevali k dolgoročnemu zdravju evropskega kmetijstva. Ali lahko Svet opiše svoj pogled v zvezi z vplivom SKP na cene hrane?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ni zavezujoče za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Svet se v celoti zaveda, da je treba iskati ustrezne in učinkovite odzive na naraščajoče cene hrane.

Gospa poslanka ve, da je Evropski svet to temo obravnaval 19.–20. junija ⁽¹⁾, in sicer na podlagi dela Sveta in sporočila, ki ga je predstavila Komisija⁽²⁾.

Rast cen je zapleten pojav, ki vključuje številne temeljne vzroke in posledice.

Navedeni razlogi vključujejo zlasti vprašanja o podnebju in nedavnih slabih letinah v nekaterih državah sveta, zlasti zaradi neugodnih podnebnih razmer, povečanje svetovnega povpraševanja po nekateri hrani, zlasti nekaterih nastajajočih držav, razvoj biogoriv po svetu, vpliv špekulacij na finančnih trgih na nestanovitnost in rast cen, povečana proizvodnja hrane in prevozni stroški zaradi naraščanja cen nafte.

Zaradi tega zapletenega položaja Evropski svet poudarja, da morajo vsi ustrezni organi izvajati ustrezen nadzor, pri čemer omenja tudi vrsto možnih načinov. V zvezi s tem med drugim opredeljuje kmetijstvo kot dejavnost, ki lahko koristno prispeva k in se odzove na sedanjo krizo.

V zvezi s tem je Evropski svet v svojih sklepih navedel: „EU je že ukrepala, da bi ublažila pritisk na cene hrane, in sicer s prodajo intervencijskih zalog, zmanjšanjem izvoznih nadomestil, preklicem zahteve po prahi za leto 2008, povečanjem mlečnih kvot ter opustitvijo uvoznih dajatev za žita, tako, da se izboljšajo zaloge in pomagajo stabilizirati kmetijski trgi“.

Evropski svet prav tako dejansko navaja, da so postopne reforme skupne kmetijske politike (SKP) „povečale tržno usmerjenost […] in pripomogle, da so kmetje v EU postali bolj odzivni na razvoj cen“; v skladu z Evropskim svetom je zato pomembno, da še naprej izboljšujemo to usmeritev, „medtem ko zagotavljamo pošteno konkurenco, spodbujamo trajnostno kmetijstvo po EU in zagotavljamo ustrezno oskrbo s hrano“.

„V zvezi z sistematskimi pregledi SKP bo Svet obravnaval nadaljnje korake za obravnavo teh vprašanj“, je v zvezi s prihodnostjo poudaril Svet.

Službe Komisije pripravljajo posebne ukrepe za pomoč najrevnejšim ljudem v Evropi in svetu, pri čemer jih bo Svet preučil, ko bo potrebno. Prav tako si moramo še naprej prizadevati, da v naši politiki sodelovanja dajemo prednost kmetijskemu sektorju.

Nazadnje bo napovedana povečana letina v naslednjem kmetijskem letu pomagala zmanjšati pritisk na cene kmetijskih proizvodov.

Evropa je odločena, da se bo borila proti vsem oblikam terorizma, Ali se Svet zaveda, da se vodilni politiki v nekaterih državah udeležujejo srečanj, ki jih organizirajo skrajni kalistanski voditelji, katerih edini cilj je usklajevanje dejavnosti vseh teroristov in skupin za odcepitev v Indiji, da bi ogrozili enotnost in celovitost te demokratične, liberalne in sekularne države?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo, pri čemer ni zavezujoč za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Svet ni razpravljal o vprašanju prisotnosti evropskih političnih osebnosti na srečanjih, ki jih organizirajo kalistanski voditelji.

V zvezi z bojem proti terorizmu, ki se odločno izvaja, je Evropska unija izdala seznam oseb in entitet, ki so vključene v teroristična dejanja, in sicer je med njimi tudi Sila Kalistan Zindabad, katerih sredstva so zamrznjena po vsej Uniji.

Ali lahko Svet v zvezi z odločitvami Sveta, da sprejme direktivo o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (zahteva se soglasje) in predlog o spremembi direktive v zvezi z nekaterimi vidiki organizacije delovnega časa (zahteva se glasovanje s kvalificirano večino) zagotovi podatke v zvezi s tem, kako je glasovala vsaka država članica (za/proti/vzdržanje) glede vsake od teh odločitev?

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo, pri čemer ni zavezujoč za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

V zvezi z direktive o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU Svet poudarja, da zadevni predlog temelji na členu 63(3)(b) Pogodbe ES. Zato velja postopek soodločanja, pri čemer se bo Svet odločil s kvalificirano večino.

Na plenarnem zasedanju 18. junija 2008 je Parlament sprejel ukrepe v zvezi s predlogom Komisije. Ker ti predlogi sprememb ustrezajo tistim, ki jih je predsednik Coreperja 4. junija 2008 v pismu predsedniku odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve navedel kot primerne za Svet, se lahko zabeleži, da je bil sporazum sklenjen na prvi obravnavi ⁽¹⁾. Glasovanje v Svetu še ni potekalo, ampak raje pogovori, med katerimi je bil dosežen neuradni sporazum o vsebini pisma.

Zdaj strokovnjaki iz dveh institucij izvajajo pravno in jezikovno revizijo besedila, ki je rezultat glasovanja Parlamenta. Potem bosta Evropski parlament in Svet na podlagi odločitve s kvalificirano večino sprejela zakonodajno besedilo.

Kar zadeva direktivo v zvezi z nekaterimi vidiki organizacije delovnega časa je Svet 9. junija 2008 s kvalificirano večino dosegel sporazum glede splošnega kompromisa, ki ga je v zvezi s to direktivo predlagalo predsedstvo. Štiri delegacije (grška, madžarska, malteška in španska) niso mogle sprejeti kompromisnega predloga predsedstva, pri čemer so se tri druge delegacije (belgijska, ciprska in portugalska) vzdržale glasovanja. Pet delegacij (belgijska, ciprska, grška, madžarska in španska) je podalo skupno izjavo, da bi jo vključili v zapisnik Sveta ⁽²⁾ in tako pojasnili njihov položaj. V tej izjavi so delegacije prav tako poudarile, da želijo konstruktivno preučiti možne nadomestne možnosti za dosego splošnega kompromisnega sporazuma s predsedstvom, Komisijo in Evropskim parlamentom v zadnji fazi sprejetja osnutka direktive.

Leta 2005 je strokovna skupina na visoki ravni, ki jo vodi Loyola de Palacio, pripravila poročilo v zvezi s širitvijo omrežji TEN-T, da bi zagotovila vključenost na področju prevoza med Unijo in njenimi sosedami. V začetku leta 2008 je Komisija v zvezi s tem objavila sporočilo. V tem letu se je začela praksa Unije v zvezi z analiziranjem stanja pogajanj glede prednostnih projektov TEN-T, ki ji sledijo predlogi za širitev seznama 30-ih prednostnih projektov, ki je bil sprejet leta 2004. 6. maja 2008 je v Ljubljani potekalo neuradno srečanje ministrov za promet EU, pri čemer je njihov dnevni red vključeval širitev omrežij TEN-T, da bi upoštevali zahteve vseh 27 držav članic.

Ali lahko svet zagotovi podatke v zvezi s stanjem pogajanj in časovnim razporedom širitve omrežij TEN-T ter določi, kateri prometni projekti Unije (pomorski, hitri železniški, železniški tovorni, letalski ali cestni) bodo pozitivno vplivali na izhod EU na Črno morje.

Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo, pri čemer ni zavezujoč za Svet ali države članice, Svetu ni bil predložen v ustni obliki med časom za vprašanja na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu julija 2008.

Gospa poslanka dobro ve, da Svet ne more preučiti predlogov sprememb, ki bodo na podlagi predloga Komisije preoblikovani v veljavne pravne instrumente. Komisija še ni predstavila predloga za spremembo odločbe št. 884/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ki vključuje seznam 30-ih prednostnih projektov. Glede na Komisijo se predlog za spremembo teh smernic in seznama prednostnih projektov načrtuje za leto 2010, v skladu s členom 19(3) navedene odločbe.

Treba je zabeležiti, da prednostni projekt št. 7, ki je v teku (avtocestna os Igoumenitsa/Patra-Atene-Sofija-Budimpešta, vključno z odsekom v smer Bukarešte in Constanţe) in prednostni projekt št. 18 (Ren/Meuse-Mainz-Danube celinska plovna os), del katerega ustreza definiciji vseevropskega koridorja VII, prispevata k povezavi s Črnim morjem.

Svet pripisuje velik pomen potrebi po upoštevanju sprememb, ki se v EU dogajajo od sprejetja smernic za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), ter odzivu na potrebe rastoče trgovine in tokov prometa, kot je navedeno v sklepih v zvezi z širitvijo čezevropskih prometnih osi na sosednje države, ki jih je junija 2007 sprejel odbor za promet, telekomunikacije in energijo.

Ali je Komisija zaskrbljena v zvezi s prakso zaposlovanja na osnovnih in srednjih šolah s pogodbami, ki temeljijo na šolskem letu in jih je zato treba na začetku šolskega leta obnoviti, pri čemer se spet preskoči obdobje poletnih počitnic, zaradi česar osebje, kot so tajniki na šolah in vzdrževalni delavci, nimajo enakih pravic kot stalno zaposleni, čeprav zagotavljajo enake storitve in na tem položaju pogosto delajo že več let.

Glavni cilji Direktive Sveta 1999/70/ES ⁽¹⁾ o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjen med ETUC ⁽²⁾, UNICE in CEEP naj bi izboljšali kakovost dela za določen čas tako, da bodo zagotovili izvajanje načela nerazlikovanja in vzpostavili okvir za preprečevanje zlorab, izhajajočih iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas.

Da bi preprečili zlorabe, izhajajoče iz veriženja pogodb o zaposlitvi, klavzula 5 okvirnega sporazuma zavezuje države članice, da uvedejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) objektivne razloge, ki upravičujejo obnovitev takšnih pogodb ali razmerij;

(b) najdaljše skupno trajanje verižnih, zaporednih pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas;

(c) število obnovitev takšnih pogodb ali razmerij.

Vse države članice so uvedle enega ali več takšnih ukrepov. Rezultat tega je, da je pogodbe za določen čas mogoče obnoviti le nekajkrat ali po določenem obdobju ali v primeru, ko za to obstajajo objektivni razlogi. Posledice takšnega prenosa zakonodaje morajo biti, da pogodb za določen čas ni mogoče obnoviti ali nadaljevati v nedogled.

Z izjemo Španije, kjer se je zakonodaja spremenila, da bi na področje uporabe direktive vključila tudi verske učitelje, Komisija ni seznanjena s sistematično uporabo ponavljajočih pogodb za določen čas za osebje v osnovnih in srednjih šolah.

Zakonodaja Skupnosti je oblikovana tako, da preprečuje zlorabo ponavljajočih pogodb za določen čas. Vabim gospoda poslanca, da Komisiji posreduje vse pomembne informacije o tem, kje in kako takšne prakse potekajo. Na tej podlagi se bo Komisija odločila glede najprimernejšega poteka ukrepov.

EU ima zdaj sodoben in ambiciozen protidiskriminacijski zakonodajni okvir, ki ga bomo podprli in dopolnili s sprejetjem nove evropske direktive, ki bo razširila načelo enakega obravnavanja prek področja zaposlovanja. Vendar izkušnje s prenašanjem določb prejšnjih dveh protidiskriminacijskih direktiv (2000/78/ES ⁽¹⁾ in 2000/43/ES ⁽²⁾) kažejo, da vključevanje v nacionalno zakonodajo ne vodi k doseganju enake obravnave v praksi.

Katere nove praktične ukrepe bo Komisija predstavila v novem predlogu direktive, da bi preprečila diskriminacijo, nadlegovanje in viktimizacijo, izboljšala delovanje organov za enake možnosti, podprla žrtve diskriminacije in povečala pravico do iskanja pravnih sredstev v primeru diskriminacije za učinkovito izvajanje zakonodaje?

Komisija je 2. julija 2008 kot del prenovljene socialne agende ⁽³⁾ sprejela predlog ⁽⁴⁾ za direktivo, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi starosti, invalidnosti, spolne usmeritve in vere ali verskega prepričanja tudi izven delovnega mesta. Prav tako je sprejela sporočilo glede nediskriminacije in enakih možnostih, tj. obnovljena zaveza ⁽⁵⁾, ki določa splošno politiko na tem področju.

Predlagana direktiva vključuje določbe proti nadlegovanju in viktimizaciji ter zahtevo po ustanovitvi organov za enake možnosti, zlasti zato, da bi podprla žrtve diskriminacije. Navedene določbe so na splošno v skladu s podobnimi določbami v Direktivi 2000/43/ES ⁽⁶⁾. Če bodo te določbe pravilno prenesene v nacionalno zakonodajo in se bodo izvajale, bodo po mnenju Komisije zagotovile pravna sredstva vsem žrtvam diskriminacije.

Podatki, ki jih je pridobila nacionalna statistična služba Grčije, kažejo, da je bilo v prvi četrtini leta 2008 registriranih 8,3 % brezposelnih, pri čemer je to najbolj prizadelo tiste, ki so zaposlitev iskali prvič (33,4 %), mlade (17,3 %) in mlade ženske (22,2 %). Delež dolgoročno brezposelnih ljudi znaša 46,7 %, in sicer prejemajo skromno nadomestilo za brezposelnost v višini 404 eure, če so nezaposleni že več kot 12 mesecev.

Kakšne ukrepe bo sprejela Komisija v času nenadzorovane rasti cen ter slabih plač in nadomestil v delavskih razredih, da bi upoštevali predloge neodvisnega sindikalnega gibanja za učinkovito zaščito brezposelnih v državah članicah, za povišanje nadomestila za brezposelnost na višino 80 % osnovne plače, za socialno zaščito brezposelnih v celotnem obdobju brezposelnosti, dokler ne najdejo stabilne zaposlitve s polnim delovnim časom.

Komisija se zaveda izzivov, s katerim se soočajo države članice pri spopadanju s dvigom cen in brezposelnosti.

Evropski svet je marca 2008 potrdil, da temelji gospodarstva Evropske unije ostajajo trdni, in sicer se je javni primanjkljaj od leta 2005 več kot razpolovil in javni dolgovi so se znižali pod 60 %, gospodarska rast je leta 2007 dosegla 2,9 %, vendar se bo leta 2008 najbrž še zmanjšala; v zadnjih dveh letih je bilo ustvarjenih 6,5 milijonov delovnih mest. Čeprav so ciklični dejavniki pomembni, so k temu razvoju prispevale strukturne reforme, ki so se v zadnjih nekaj letih izvajale pod lizbonsko strategijo, ter koristni učinki eura in enotnega trga. Zato se stopnje brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti zmanjšujejo, pri čemer se veča zaposlovanje žensk in starejših delavcev.

Vendar so še vedno potrebna nadaljnja prizadevanja na področju vključujočega trga dela. Okrepiti je treba vključevanje ljudi na obrobju trga dela (nizko kvalificirane in invalidne osebe, priseljence ter prikrajšane mlade), da bi dosegli cilje v zvezi z zaposlenostjo za leto 2010 in spodbudili socialne razsežnosti strategije za rast in delovna mesta.

Vključevanje ranljivih skupin je ena od prednostnih nalog odprte metode usklajevanja v zvezi s socialno zaščito in socialno vključenostjo. V tem procesu Evropska unija usklajuje in spodbuja ukrepe držav članic za boj proti revščini in socialni izključenosti in za reformo njihovih sistemov socialne zaščite na podlagi izmenjav dobrih praks in vzajemnega učenja. Komisija spodbuja novo strategijo dejavne vključenost, ki vključuje odločbe v zvezi z ustrezno ravnijo podpore, močnejšimi vezmi s trgom dela in boljšim dostopom do storitev, da bi spodbudila vključenost najbolj prikrajšanih. V zvezi z učinkom naraščajočih cen hrane in cen nafte se je gospod poslanec zlasti skliceval na nedavna sporočila Komisije v zvezi s temi vprašanji, vključno s sporočilom z naslovom „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane: smernice za ukrepanje EU“⁽¹⁾.

Poleg tega je program za distribucijo hrane EU za najrevnejše v Skupnosti ⁽²⁾, v skladu s katerim se je več kot 20 let zagotavljala pomoč v obliki hrane, zdaj pregledan s številnimi možnimi inovacijami. Program si prizadeva, da bi dopolnil pobude držav članic, pri čemer se je proračun povečal iz manj kot 100 milijonov eurov leta 1987 na več kot 305 milijonov eurov leta 2008.

11 junija zvečer so delodajalci napadli pravice delavcev in svobodo sindikatov z namerno odstranitvijo mobilnega zabojnika, ki je zagotavljal začasne sedeže petim sindikatom, ki so predstavljali delavce na industrijskem kompleksu Schistos v Attiki, Grčija. Jasen namen za to potezo je bilo ustvariti geto industrijskih odnosov, v katerem ne bi veljale kolektivne pogodbe in uredbe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Več tisoč delavcev je takoj začelo protestirati, pri čemer so zahtevali ponovno vzpostavitev sindikatov v industrijskem kompleksu.

Ali Komisija obsoja te ukrepe delodajalcev, ki neposredno ogrožajo neomejeno svobodo delovanja in izražanja sindikatov?

Komisija poudarja, da je svobodo združevanja treba obravnavati kot temeljno svobodo. Zato jo je treba upoštevati v kakršni koli situaciji, ki velja za področje uporabe zakonodaje Skupnosti.

Sodišče je na Bosmanovem sojenju izjavilo, da je „svoboda združenja, […] ki je priznana v 11. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki je nastala zaradi skupnih ustavnih tradicij držav članic, je ena od temeljnih pravi […] ki jih ščiti pravni red Skupnosti“.

Prav tako 12. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah navaja, da imajo vsi pravico do svobode združenja zlasti v zvezi s sindikati. Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev vsebuje podobno določbo (13. del)⁽¹⁾.

Vendar nobena zakonodaja ES izrecno ne določa pravice združevanja. Pravica do sprejemanja ukrepov na področju socialne politike v skladu s Členom 137(5) Pogodbe ES ne velja za pravico združevanja.

Komisija poudarja, da Pogodba ES ne pooblašča Komisijo, da ukrepa proti zasebnim podjetjem, ki naj bi kršila pravico do svobode združevanja. V takih primerih morajo nacionalni organi, zlasti sodišča, zagotoviti, da se navedeno pravico upošteva znotraj njihovega ozemlja na podlagi vseh pristojnih dejstvih določenega primera in v skladu s pomembnimi nacionalnimi zakonodajami, zakonodajo Skupnosti in mednarodno zakonodajo.

Preden je bilo načrtovano, tj. prvi dan svojega predsedstva EU, je Francija ukinila omejitve v zvezi s svobodo gibanja delavcev iz novih držav članic EU (razen iz Romunije in Bolgarije).

Leta 2006 je bil državljanom vzhodnoevropskih držav članic dodeljen dostop do zaposlitve v Franciji, čeprav je bila pravica omejena na nekatere poklicne skupine, tako da je bilo dejansko le 40 % francoskega trga dela dodeljenega zadevnim posameznikom. Še pred koncem prehodnega obdobja leta 2009 se je Francija odločila, da bo odstranila vse ovire v zvezi s prostim pretokom delavcev. Strah, da bo delno odprtje trga dela vodilo k masivnem pritoku delavcev iz vzhodne Evrope, se je izkazal za neutemeljenega, pri čemer simbol teh strahov, „poljski vodovodni inštalater“ ni uničil francoskega trga dela.

Vendar omejitve v zvezi z delavci iz vzhodnoevropskih držav članic še vedno veljajo v Nemčiji, Avstriji, Danski in Belgiji.

Kako bo po mnenju Komisije ta zgled, ki ga je postavila Francija, vplival na eno od večjih držav članic EU, v kateri te omejitve še veljajo? Kako bo odstranitev ovir v zvezi s svobodo gibanja vplivala na francosko gospodarstvo?

Prehodne ureditve v pristopni pogodbi iz leta 2003 dovoljujejo državam članicam, da omejijo dostop do njihovih trgov dela, ki so razdeljeni na tri jasne faze. Sedanja (druga) faza se bo zaključila 30. aprila 2009. Med to fazo se lahko države članice, ki še vedno omejujejo dostop do njihovih trgov dela za delavce iz osmih od desetih držav članic, ki so se pridružile 1. maja 2004, odločijo, ali bodo dostop omejevale vse do konca te faze, ali bodo omejitve odpravile prej.

Načeloma je treba vse omejitve odpraviti do 30. aprila 2009, vendar lahko države članice dostop do trgov dela v primeru resnih motenj na trgu dela omejujejo še dve leti, pri čemer morajo o tem do 30. aprila 2009 obvestiti Komisijo.

Zaradi francoske odločitve, da odpre trg dela bo vpliv na francosko gospodarstvo najbrž pozitiven saj bodo francoska podjetja lahko izkoristila več človeških virov, zaradi česar bodo lažje zapolnili prosta delovna mesta, ki jih ne bi mogli zapolniti z lokalnimi delavci. Izkušnje v vseh državah članicah, ki so odprle svoje trge dela preden se je zahtevalo, kažejo, da je delovna migracija iz „novih“ držav članic olajšala ozka grla na trgu dela, povečala prilagodljivost delovne sile, zmanjšala pritiske inflacije in prispevala k gospodarski rasti, ne da bi pri tem negativno vplivala na brezposelnost ali plače lokalnih delavcev.

Splošna protipriseljenska politika in „imuniteta“, ki jo imajo podjetja, povzročata situacije, v katerih so delavci izpostavljeni surovemu ravnanju. Tipičen primer je izdelovalec oblačil Lady Fashion, kjer delodajalci ustrahujejo in izvajajo brutalno nasilje nad delavci, ki protestirajo zaradi nesprejemljivih delovnih pogojev. Hkrati na vsak način poskušajo preprečiti posredovanje sindikatov. Delodajalčevi brutalneži so nekaj delavcev napadli s cevmi in palicami, ker v nedeljo niso prišli na delo. Podjetje je na proteste delavcev, zaradi nasilja, odgovorilo z grožnjo, da bodo vsi odpuščeni. Podobno nasilje se je prav tako pojavilo v preteklosti, ko je delavec priseljenec zahteval plačilo dolga.

Ali Komisija obsoja ta dejanja in oviranje dejavnosti sindikatov, ki postaja čedalje bolj razširjena zaradi vzpostavljanja protidelavske politike?

Komisija meni, da sta izkoriščanje delavcev in kršitev njihovih temeljnih človekovih pravic nesprejemljiva. Vsi ljudje, ne glede na narodnost, imajo pravico do spoštovanja njihove dostojnosti ter fizične in mentalne integritete. Te pravice so priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila slovesno razglašena leta 2000 v Nici. Poleg tega ima delodajalec v skladu z Direktivo 89/391/EGS⁽¹⁾, splošno dolžnost, da zagotovi varnost in zdravje delavcev v vsakem vidiku, ki zadeva delo.

Glede priseljencev, ki nezakonito prebivajo v EU, je Komisija maja 2007 sprejela predlog za direktivo, ki zagotavlja sankcije za delodajalce državljanov tretjih držav⁽²⁾. V okviru predloga bi bili delodajalci zavezani k sankcijam, vključno z globami in povračilom neizplačanih plač. Poleg tega bi bili delodajalci v najbolj resnih primerih, vključno s tistimi, kjer ugotovimo izkoriščevalske delovne pogoje, zavezani h kazenskim sankcijam. Države članice bi morale določiti učinkovite mehanizme za pritožbe, s katerimi bi zadevni državljani tretjih držav lahko vložili pritožbe neposredno ali prek določenih tretjih strani, kot so sindikati ali ostala združenja.

Glede določenega vprašanja poslanca o dejavnosti delodajalcev, da bi ovirali dejavnost sindikatov, bi Komisija izpostavila, da se mora svoboda združevanja upoštevati kot splošno načelo zakonodaje Skupnosti. Zato ga je treba upoštevati v kakršni koli situaciji, ki velja za področje uporabe zakonodaje Skupnosti.

Sodišče je na Bosmanovem sojenju izjavilo, da je „svoboda združenja, […] ki je priznana v 11. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki je nastala zaradi skupnih ustavnih tradicij držav članic, ena od temeljnih pravic […] ki jih ščiti pravni red Skupnosti. Prav tako 12. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah navaja, da imajo vsi pravico do svobode združevanja zlasti v zvezi s sindikati. Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev vsebuje podobno določbo (13. del)⁽³⁾.

Pravica do sprejemanja ukrepov na področju socialne politike v skladu s Členom 137(5) Pogodbe ES ne velja za pravico združevanja. Poleg tega bi Komisija poudarila, da Pogodba ES ne pooblašča Komisije, da ukrepa proti zasebnim podjetjem, ki naj bi kršila pravico do svobode združevanja. V takih primerih morajo nacionalni organi, zlasti sodišča, zagotoviti, da se navedeno pravico upošteva znotraj njihovega ozemlja na podlagi vseh pristojnih dejstvih določenega primera v skladu z zadevnimi zakonodajami, in sicer, zakonodajo Skupnosti in mednarodno zakonodajo.

Ali Komisija meni, da bo zdaj, ko lizbonske pogodbe ni mogoče izvajati, industrija v Evropski uniji postala okrepljena ali šibkejša? Kaj meni Komisija, kako bo padec lizbonske pogodbe, ker ni bila ratificirana v vseh državah članicah, vplival na industrijo?

Predsednik Komisije je v govoru pred Parlamentom 18. junija 2008 poudaril, da je lizbonska pogodba še naprej bistvena za soočanje z izzivi, s katerimi se Evropa danes sooča, in sicer v zvezi s povečanjem demokratičnosti Unije in pristojnosti tega parlamenta, priznavanjem vloge nacionalnih parlamentov, krepitvijo zmogljivosti ukrepanja Unije na področjih, kot so preseljevanje, energija, podnebne spremembe in notranja varnost, ter povečanjem skladnosti in učinkovitosti Evrope na svetovni ravni.

V zvezi z industrijsko politiko 157. člen trenutne Pogodbe, ki oblikuje Evropsko skupnost, že zagotavlja jasen mandat za prizadevanje za industrijsko politiko na ravni Skupnosti. Cilj te politike je zagotoviti prave okvirne pogoje za konkurenčnost in inovativnost naše industrije, pri čemer upošteva, da je večina podjetij malih ali srednje velikih. Vključuje horizontalne in sektorske pobude, s katerimi pomaga podjetjem pri premagovanju izzivov globalizacije, hitre tehnološke spremembe, in prilagajanju podnebnim spremembam, da bi izboljšali svojo konkurenčnost in spodbudili rast, inovativnost ter ustvarjanje delovnih mest.

Lizbonska pogodba napoveduje naslednje spremembe v novem členu 173; „Komisija lahko uporabi katero koli uporabno pobudo za spodbujanje take uskladitve, zlasti pobude, katerih cilj je oblikovanje smernic in indikatorjev, organizacija izmenjave najboljših praks, in priprava potrebnih elementov za periodično nadzorovanje in ocenjevanje. Parlament bo v celoti obveščen.“ Pogodba bi vlogo Komisije v zvezi z industrijsko politiko bolj natančno določila, zlasti glede usklajevanja lastnega dela z delom držav članic. Prav tako bi okrepila vlogo parlamenta glede doseganja ciljev, ki so bili določeni v Pogodbi.

Vendar zaradi lizbonske pogodbe ne bo nobene temeljne preusmeritve trenutne industrijske politike EU. Spremembe lizbonske pogodbe na področju industrijske politike so nepogrešljive za dovoljenje Komisiji, da še naprej sledi tej moderni industrijski politiki.

Kakšne ukrepe namerava vzpostaviti Komisija, da bi skupno kmetijsko politiko prilagodila rezultatom te konference, glede na vprašanja, ki so bila izpostavljena na konferenci svetovne varnosti hrane, ki jo je v Rimu imela organizacija združenih narodov za prehrano?

V sporočilu Komisije (COM(2008)0321) o reševanju vprašanja naraščajočih cen hrane - smernice za ukrepanje EU so navedene številne oblike intervencij za odpravljanje krize in ublažitev slabših posledic položaja zlasti v državah v razvoju, kjer smo bili priča nemirom zaradi hrane in večji lakoti ter podhranjenosti. V sporočilu je le na kratko omenjena skupna kmetijska politika EU, ki poudarja nekatere manjše spremembe glede čedalje večjih zaskrbljenosti v zvezi s proizvodnjo hrane. Ali bi Komisija lahko jasno razložila, da mora EU vzdrževati in razširiti proizvodnjo hrane glede na zaskrbljenosti o svetovni varnosti hrane? Ali bi Komisija prav tako lahko izpostavila svojo oceno zapletene interakcije med ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam, manjšo uporabo vložb na ravni kmetij in proizvodnjo hrane ter vzpostavitvijo vzdržljivega osrednjega položaja proizvodnje hrane?

Kriza s hrano skupaj s stalnim večanjem cen nafte ogroža velik razvojni napredek prejšnega desetletja in pol. Svetovna kriza s hrano zahteva odločno vodstvo EU. Kakšno je stanje načrtov komisarja, da neporabljene kmetijske subvencije da kmetom v državah v razvoju, da bi jim pomagali soočiti se z večjimi cenami in zagotoviti zelo potrebno denarno podporo za kmetijski razvoj?

Ali EU resnično misli pomagati pri odpravljanju naraščanja svetovne krize s hrano? Ali ne bi potem morala čim bolj poskušati uresničiti potenciala, ki ga nudijo lastni kmetje in gojitelji?

Komisija še vedno nasprotuje temu, da bi prosila kmete in gojitelje EU, da bi imeli celotno vlogo pri zagotavljanju svetovne proizvodnje hrane. Očitno je, da se mora proizvodnja hrane v svetu, vključno v EU, povečati.

Zahtevajo se resne naložbe za raziskave in razvoj, pri čemer bi to omogočilo velike spremembe, skupaj s prvotnim zmanjšanjem birokracije, ki nas ovira.

Kako se namerava Evropska komisija soočiti s tem izzivom in razviti produktivno in konkurenčno verigo EU preskrbe s hrano, ki koristi svetovni varnosti s hrano in potrošnikom EU?

Prva splošna pripomba Komisije delno odgovori na vsa štiri vprašanja glede povezave s pregledom zdravstvenega stanja. Ta predlog vključuje spremembe politike, ki se odziva na zaskrbljenosti o proizvodnji hrane in večjem povpraševanju hrane; predlaga se ukinitev prahe in, da se bo sistem mlečnih kvot postopno opustil. Ti ukrepi pripomorejo k vzpostavljanju ničelne stopnje prahe in večje mlečne kvote v začetku leta 2008, ki so že vplivale na letošnjo proizvodnjo. Čez čas ti učinki proizvodnje določajo dodatne pomembne odzive na zaskrbljenosti glede varnosti hrane. Zato je skupna kmetijska politika (SKP) del rešitve, ki bo ublažila svetovni pritisk na cene hrane, tudi v prihodnosti.

Gospod Medina Ortega je prosil za dodatno vprašanje v zvezi s konferenco Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo⁽¹⁾ o varnosti hrane, ki je potekala od 3. do 5. junija 2008 v Rimu. Komisar, ki je pristojen za kmetijski razvoj in razvoj podeželja, se je udeležil te konference, pri čemer se je Komisija že odzvala na deklaracijo, ki poziva k „nujnemu in usklajenemu ukrepu za boj proti negativnim učinkom naraščajočih cen hrane v najbolj nezaščitenih državah in prebivalstvih sveta“. Komisija je tudi aktivno vključena v hitri in uspešni sklep razvojne agende iz Dohe. Obveznost Komisije je, da doseže sporazum, ki bo koristen za izboljšanje položaja hrane v državah v razvoju. Poleg tega Komisija pripravlja predlog za nov sklad za podpiranje kmetijstva v državah v razvoju, pri čemer je to vprašanje izpostavil tudi komisar, ki je pristojen za razvoj in humanitarno pomoč. EU bo zlasti z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za kmetijske vložke in pomoč podprla odločen odgovor v zvezi s kmetijsko oskrbo v državah v razvoju. Komisija namerava pozneje v juliju 2008 predložiti konkreten predlog. Ta obsežni sveženj odgovori tudi na vprašanja, ki jih je izpostavil gospod Smith.

Gospod McGuinness poziva k oceni Komisije o podnebnih spremembah in njihovi povezavi s trajno proizvodnjo hrane. Komisija meni, da se učinki na kmetijsko proizvodnjo v Evropi med regijami in sektorji razlikujejo, zato ne obstaja nobena rešitev, ki bi obravnavala vse zaskrbljenosti, s katerimi se sooča Unija. Kot je komisarka, ki je pristojna za kmetijski razvoj in razvoj podeželja, v svojem odgovoru na prejšnja vprašanja navedla, je Komisija v zvezi s pregledi zdravstvenega stanja predlagala, da z ukrepi drugega stebra obravnava naraščajoče zaskrbljenosti glede podnebnih sprememb in stalne proizvodnje hrane.

Svetovno znano specialiteto, vaflje Karlsbad, so stoletja izdelovali slaščičarji v Sudetih na območju trikotnika toplic v Moraviji (Karlsbad–Marienbad–Franzensbad) in potem v 19. in 20. stoletju v ostalih delih Evrope in v svetu. Danes je podjetje Wetzel v Dillingenu ob Donavi na bavarskem eden najboljših proizvajalcev najbolj kakovostne različice, kjer je lastnica, Marlene Wetzel-Hackspacher, spet začela s proizvodnjo potem, ko so jo pregnali iz domače Moravije po drugi svetovni vojni. Ali Komisija lahko zagotovi, da bo družina Wetzel-Hackspacher lahko še naprej proizvajala in tržila to specialiteto pod imenom „Karlsbader Oblaten“? Kakšen je trenutni položaj glede nekaterih poizkusov Češke Republike, da to cenjeno tradicijo prekine?

Komisija potrjuje, da je prejela cilje predloga, da bi registrirali „Karlovarské oplatky“ kot zaščiteno geografsko označbo, pri čemer potekajo posvetovanja med obema zadevnima stranema. Medtem ko se nadaljuje navedeni postopek, se Komisija ne sme vmešavati in narobe bi bilo, da bi komentirala prednosti argumentov na vsaki strani te zadeve.

Vendar mora Komisija poudariti, da v primeru, da se ime „Karlovarské oplatky“ registrira, bi bila uporaba navedenega imena zaščitena pred, med drugim, kakršno koli „zlorabo, posnemanjem ali citiranjem, tudi če je zaščiteno ime prevedeno“. V primeru spora in če spet predvidevamo, da se ime „Karlovarské oplatky“ registrira, kar še ni odločeno, morajo državna sodišča in, če je potrebno, kot zadnja možnost, Sodišče evropske skupnosti, odločiti ali se je uporaba imena „Karlsbader Oblaten“, kot je dejal poslanec, osredotočila na to ali katero koli drugo odločbo Uredbe (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.⁽¹⁾.

Ali lahko poudari Komisija, po predložitvi pregledanega besedila o kmetijstvu in podpori, ki jo je izrazila večina držav članic za navedeno besedilo, če je kaj pozitivnih znakov drugih pristojnih v STO glede pogajanj na področju kmetijstva? Ali Komisija meni, da obstajajo pogoji za uspešen sklep pogajanj do konca tega leta?

Člani svetovne trgovinske organizacije na splošno menijo, da je trenutni osnutek podrobnega besedila glede kmetijstva sprejemljiva osnova za nadaljnja pogajanja. Vendar so nekatera vprašanja še vedno nerešena. Zato poskuša Komisija skupaj z ostalimi člani STO v Ženevi omogočiti predsedniku odbora za pogajanja v kmetijstvu, da bi zaključil besedilo, ki bi lahko določilo ustrezno osnovo za pogajanja na ministrski ravni.

Komisija v zvezi z vprašanjem, ali pogoji za uspešen sklep pogajanj do konca leta 2008 zdaj obstajajo, meni, da je popolnoma mogoče, da se ta sporazum zaključi, pri čemer se trudi doseči ta cilj na podlagi mandata Sveta. Vendar je najprej potrebnega še veliko trdega dela.

Gospod Lamy, Generalni direktor STO, je zdaj razjasnil, da namerava sklicati ministrsko srečanje okoli 21. julija 2008, da bi se sporazumeli o podrobnostih. Ali bo krog pogajanj zaključen pred koncem leta 2008, bo zelo odvisno od izida tega ministrskega srečanja in zato tudi od dobre volje vseh članov pri upoštevanju pogajanj.

V vsakem primeru mora kateri koli končni sporazum biti obsežen in vključevati vprašanja, ki so v interesu EU. Zlasti ambiciozen rezultat, ki se obravnava v kmetijstvu, mora v celoti ustrezati drugim pogajalskim področjem, vključno z NAMA⁽¹⁾, storitvami in predpisi ter geografskimi označbami.

V pisnem odgovoru 17. junija 2008 (H-0387/08) na moje vprašanje o uvedbi modulacije v novih državah članicah Komisija navaja, da bodo leta 2012 neposredna plačila enaka v starih in novih državah članicah (po uvedbi modulacije) in bodo znašala 87 % stopnje celotnega plačila.

Na žalost plačani znesek za hektar zemlje kmetije ne bo enak, kljub dejstvu, da bodo do leta 2012 stroški proizvodnje skoraj enaki v novih in starih državah članicah.

Kdaj se bodo zneski podpore za hektar v novih in starih državah članicah uskladili?

Nevezana podpora temelji na referencah zgodovinske in regionalne proizvodnje za 15 držav članic EU in najbolj zanesljivih podatkih, ki so bili takrat razpoložljivi za 1 državo članico EU, o katerih so se sporazumeli v Pristopni pogodbi. Zato se raven neposrednih plačil pomoči razlikuje med starimi in novimi državami članicami in tudi med vsemi državami članicami ter regijami in posameznimi kmeti (odvisno od izbranega modela nevezanih plačil).

Ocena učinka pregleda zdravstvenega stanja je pokazala, da enaka pavšalna stopnja plačila za vseh 27 članic EU ne bo izboljšala celotno „neenako“ razporeditev plačil med kmetijami, ampak bo povzročila velike proračunske prerazporeditve med državami članicami. Poleg tega bi izkrivilo razmerje dohodkov med kmetijskim sektorjem in ostalimi sektorji gospodarstva, saj so kmetijski dohodki v 12. državah članicah že odločno narasli od pristopa k EU.

Vendar predlog za pregled zdravstvenega stanja omogoča še bolj ugodno stopnjo podpore znotraj držav članic, saj je lahko prerazporeditev podpore, ki jo obsega, cilj vsake države članice z bolj objektivnim merilom. Vendar kakršna koli večja prerazporeditev sredstev med državami članicami se lahko obravnava le v smislu proračunskega pregleda in celotne ravni prerazporeditve sklada in ne le tiste, ki zadeva neposredna plačila.

Podnebne spremembe že vplivajo na vse države članice EU. V prihodnjih letih se bo morala Unija učinkovito boriti proti njihovim vzrokom in se prilagoditi novim podnebnim oblikam. Zlasti bodo bile južne in vzhodne države članice stalno oškodovane zaradi suše, vročinskih valov in dezertifikacije kmetijskih regij. Posledice bodo za poljščine pogubne. Poleg tega znanstvene študije opozarjajo na pomanjkanje zlasti pitne vode v prihodnosti.

Ali lahko navede Komisija, katere ukrepe namerava uporabiti za razvoj učinkovitega namakalnega sistema, ki bo omogočil, da zgoraj omenjene države članice izvajajo učinkovito kmetijstvo, ki bo nahranilo njihovo prebivalstvo regij in zagotovilo izvoz kmetijskih izdelkov tretjim državam? Ali lahko pojasni, kateri skladi Skupnosti so namenjeni takim ukrepom in priskrbi informacije o prihodnji politiki EU, ki zadeva namakalno kmetijstvo?

Skupna kmetijska politika že ponuja finančno pomoč, da bi spodbudila spremembe v izvajanju kmetijstva. To na primer zadeva zamenjavo starih namakalnih sistemov z novimi, ki porabijo manj vode, spreminjanje plodne zemlje v pašnike, manjšo porabo vode za pridelek in oblikovanje ribnikov ali ostalih oblik. Ta pomoč se priskrbi zlasti s kmetijsko-okoljskimi ukrepi in podporo naložb.

Poleg tega je nedavno predložila Komisija predloge za pregled reforme leta 2003 o skupni kmetijski politiki ali tako imenovane predloge za pregled zdravstvenega stanja. Nekateri predlagani ukrepi bi pripomogli pri soočanju z zaskrbljenostmi v zvezi s količino vode. Novi predlagani standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje bo zahteval upoštevanje postopkov odobritve za uporabo vode za namakanje. Predlog za povečanje obvezne modulacije do 13 % do leta 2013 bi zagotovil novo financiranje za okrepitev njihovih programov za razvoj podeželja in med drugim za izboljšanje upravljanja z vodo. Poleg tega Komisija opozarja poslanca, da je v juliju 2007 sprejela sporočilo v zvezi s sušami o „Obravnavanju izziva o pomanjkanju vode in sušah v Evropski uniji“, ki poudarja ključne usmeritve politike za prihodnji ukrep. To sporočilo poudarja pomemben potencial Evrope v zvezi z varčevanjem vode in, da je treba ta potencial uporabiti pred obravnavo katerih koli dodatnih rešitev oskrbe z vodo. To velja za kmetijske dejavnosti in zlasti za namakanje, kjer izboljšane namakalne tehnologije in prakse ter izboljšani namakalni sistemi lahko povzročijo znatne količine privarčevane vode. Komisija mora pred koncem leta 2008 sprejeti poročilo o pregledu Sporočila.

Ali se Komisija strinja, da bi bilo evropsko leto prostovoljstva v letu 2011 idealen način, da bi Komisija zagotovila ciljno podporo vsem prostovoljcem v vsej EU, glede na to, da je vsako leto več kot 100 milijonov Evropejcev prostovoljcev in da prostovoljstvo spodbuja medgeneracijsko solidarnost, medkulturni dialog in socialno povezanost, ki so vsi del vrednot in ciljev EU, kot so bili sprejeti v Pogodbah?

Komisija se v celoti zaveda pomembnosti prostovoljstva v Evropi in med veliko stvarmi tudi to, da koristno prispeva k socialni povezanosti, aktivnemu evropskemu državljanstvu, medgeneracijski solidarnosti in medkulturnemu dialogu.

Komisija je zadnjih nekaj mesecev pozorno spremljala delo Parlamenta, odbora regij in ekonomsko-socialnega odbora na področju prostovoljstva.

Zlasti poročilo o tem, kako prostovoljstvo prispeva h gospodarski in socialni povezanosti, ki jo je predstavil poslanec, je pomemben korak pri podpiranju prostovoljstva v Evropski uniji, pri čemer vsebuje dobre nasvete. Pomembnost prostovoljstva pri spodbujanju socialne vključenosti s formalnim in neformalnim učenjem, kot to potrjuje poročilo, je mnenje, s katerim se strinja celotna Komisija.

Komisija bo začela z izvajanjem študije o prostovoljstvu v Evropski uniji, ki bo poudarila stanje pogajanj, kritična vprašanja in izzive za EU na tem področju, da bi oblikovalcem politik pomagala določiti kakšen je najboljši način za nadaljevanje in kakšno bi lahko bilo področje morebitne prihodnje pobude na ravni Evrope.

Komisija bo na podlagi rezultatov zgoraj omenjene študije preiskala, katere bi bile najboljše pobude na področju prostovoljstva vključno s posvetovanjem glede prihodnjega evropskega leta prostovoljstva.

23. januarja 2008 je Evropska komisija predložila dolgoročen sveženj predlogov, s katerim bo uresničila ambiciozne obveznosti Evropske unije za boj proti podnebnim spremembam in spodbudila obnovljive energije do leta 2020 in naprej. V središču te strategije je krepitev in širjenje sistema EU za trgovanje z emisijami, ki je ključno orodje EU za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij.

Tveganje v zvezi z uhajanjem ogljika je lahko zanemarljivo v okviru katerega koli mednarodnega sporazuma. Vendar takšen sporazum še ni določen.

Potrebujemo več informacij, da bi določili, na katere energetsko intenzivne industrije bi uhajanje ogljika najbolj vplivalo. Zato zdaj generalni direktorat za podjetništvo zbira rezultate iz vprašalnika, ki so ga poslali številnim različnim sektorjem, ki so vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami.

Ali bi komisar, glede na stopnjo zaskrbljenosti glede tega vprašanja lahko komentiral dosedanji napredek in navedel kakršne koli predhodne rezultate, ki bi jih lahko delil z nami?

Kdaj lahko pričakuje Evropski parlament podrobno poročilo o ugotovitvah Komisije?

Glavna prednostna naloga Komisije je, da doseže ambiciozen in obsežen mednarodni sporazum glede podnebja za obdobje po letu 2012, ko se bodo obveznosti iz kjotskega protokola zaključile. Brez mednarodnega sporazuma nekatere energetsko intenzivne industrije tvegajo, da bi se proizvodnja preselila izven Evrope, kar bi povzročilo večje svetovne emisije (uhajanje ogljika).

Komisija trenutno ne more natančno določiti sektorje in/ali podsektorje, ki so izpostavljeni tveganju v zvezi z uhajanjem ogljika. Ta naloga se mora opraviti na podlagi vseh ciljev in zadevnih meril predvsem možnost zadevnih sektorjev, da prenesejo večje stroške zaradi novih pravil v sistemu za trgovanje z emisijami, brez da bi izgubili pomembne tržne deleže, na učinkovito uporabo manj ogljika zunaj Skupnosti ter možnost teh sektorjev, da še naprej zmanjšajo emisije in politike podnebnih sprememb, ki se izvajajo v državah, kjer so dejavni tekmeci.

Zato Komisija to vprašanje preiskuje in predlaga, da se najpozneje do junija 2010 določi sektorje in podsektorje, ki so izpostavljeni znatnemu tveganju v zvezi z uhajanjem ogljika.

Komisija bo ocenila položaj teh energetsko intenzivnih industrij, ki temelji na rezultatu mednarodnega sporazuma o podnebju ali katerih koli sektorskih sporazumih, ki so mogoče bili vključeni. Na podlagi te ocene bo Komisija najkasneje do junija 2011 predložila poročilo Parlamentu in Svetu ter predlagala dodatne ukrepe, če bo to potrebno. Taka merila bi lahko vključevala prilagoditev prostih podeljevanj ali vključevanje uvoznikov v sistem trgovanja z emisijami, ali kombinacija obeh.

Komisija je že pričela z natančnim obravnavanjem vprašanja v zvezi z uhajanjem ogljika. Komisija je na podlagi vprašalnika, ki so ga poslali združenjem evropskih industrij, prejela podatke, katere bodo zdaj podrobno analizirali in za katere so trenutno oblikovali analitični okvir.

Cilj Komisije na tem področju je, da oceni stopnjo tveganja v zvezi z uhajanjem ogljika, pri čemer upošteva merila, ki so vključena v predlog Komisije za izvajanje direktive o sistemu za trgovanje z emisijami. Komisija bo še naprej zainteresirane strani obveščala o rezultatu tega obravnavanja, ko bodo zadevni rezultati na voljo, kot je to storila že na srečanju 11. aprila 2008. Tako srečanje je začasno določeno za konec septembra 2008.

Komisija bo prav tako obveščala Parlament in Svet o napredku in rezultatih, ki so jih pridobili iz tega dela, zato da bo do konca leta 2008 dosegla sporazum o podnebnem in energetskem svežnju.

Komisija na tej stopnji dela ne namerava izdati uradno poročilo o začasnih rezultatih tekočega dela.

Glede na intervju s španskim časopisom junija 2007, ki ga je opravil predsednik in izvršni direktor za EuroNews, Phillipe Cayla, je EuroNews zmagal na tekmovanju Komisije za mednarodni televizijski kanal v arabskem jeziku, ki bo predvajan 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

Ali bo Komisija navedla, katere televizijske družbe so se udeležile tekmovanja in katera so bila merila za izbor? Ali namerava Komisija še naprej financirati oblikovanje televizijskih novic tudi v ostalih evropskih jezikih? Katero merilo bo določilo razpored, po katerem bodo izbrani jeziki?

Kot je navedeno v finančni uredbi, so v Uradnem listu objavili razpisne pogoje (vključno z izključitvijo, izborom in merili za nagrado) za oblikovanje arabske verzije mednarodnih novic na televizijskem programu ⁽¹⁾, in tudi rezultate postopka⁽²⁾

Trenutno ni načrtov za oblikovanje televizijskih programov z novicami v drugem evropskem jeziku.

Glede na informacije, ki so jih prejeli državljani, francoski pristojni organi ne priznavajo civilna partnerstva Združenega kraljestva kot enaka zakonu ali francoskemu civilnemu partnerstvu (PACS). Poleg tega se pari, ki so prijavljeni kot civilni partnerji v Združenem kraljestvu, ne morejo preseliti v Francijo in vstopiti v francosko civilno partnerstvo, ker potrebujejo „potrdilo o statusu“, ki navaja. da partnerja še nista v civilnem/zakonskem/francoskem civilnem partnerstvu v Združenem kraljestvu. V primeru smrti enega od civilnih partnerjev bodo francoski pristojni organi preživelega partnerja obdavčili pri 60 %, pri čemer on ali ona ne bo imel nobenih pravic v skladu s francosko zakonodajo. Če želi francoski državljan stopiti v francosko civilno partnerstvo z britanskim državljanom na francoski ambasadi v Londonu, „potrdilo o statusu“ ni potrebno, čeprav sta že v civilnem partnerstvu v Združenem kraljestvu. 25 člen o pogodbi v zvezi z dvojnim obdavčenjem med Francijo in Združenim kraljestvom prav tako navaja, da se državljane v Franciji in Združenem kraljestvu ne sme obravnavati drugače glede davkov, če so v isti situaciji.

Ali Komisija ne meni, da je tak položaj ovira za prosto gibanje državljanov in njihovih družin ter da te različne zahteve v zvezi s „potrdilom o statusu“ in davčno zakonodajo oblikuje diskriminacijo, ki temelji na spolni usmerjenosti? Kaj bo Komisija storila, da bo odpravila ta položaj? Ali bo pozvala države članice, da uporabijo vzajemno priznavanje takih pogodb, da bi zagotovila prosto gibanje državljanov EU?

Poslanec opozarja Komisjo na težave pri tem, da francoski pristojni organi ne priznavajo, da so civilna partnerstva Združenega kraljestva enaka zakonu ali francoskemu civilnemu partnerstvu.⁽¹⁾.

Vzajemno priznavanje na področju družinske zakonodaje je dejansko prednostna naloga za Komisijo. Trenutno Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo⁽²⁾ (Uredba Bruselj II) predstavlja glavni zakoniti instrument pri obravnavanju vzajemnega priznavanja na področju družinske zakonodaje. Uredba Bruselj II določa vzajemno priznavanje nekaterih razsodb glede ločitve, zakonite razveze ali razveljavitve zakona.

Vendar ne obstaja nobena zakonodaja Skupnosti, ki bi določala priznavanje zakonov ali istospolna civilna partnerstva v vsej Evropski uniji. Zato Komisija ne more preiskati, če obstaja diskriminacija med poročenimi pari in pari, ki so v civilnih partnerstvih.

Razlike, ki so jih ugotovile nekatere države članice glede tega, kako ostale države članice obravnavajo civilna partnerstva in glede učinkov njihovih davkov, so posledica pomanjkanja enotnih pravil priznavanja zakonov in civilnih partnerstev v Evropski uniji.

Evropska skupnost nima pristojnosti za sprejetje zakonodaje o vprašanjih v zvezi s civilnim statusom, ki ima neposreden vpliv na vsakdanje življenje državljanov Evrope. Komisija nima zakonite podlage, da posreduje na tem področju, dokler niso dodatne pristojnosti prenesene Skupnosti.

Vendar je Komisija pričela s primerjalno študijo o zapisih civilnih statusov, da bi ugodila vzajemnemu priznavanju teh zapisov, ki jih je povzročila večja mobilnost državljanov znotraj Evropske unije. To področje trenutno vodijo nacionalna zakonodaja in mednarodne konvencije. Cilj te primerjalne študije je, da zagotovi pregled vseh nacionalnih zakonodaj in praks na tem področju, da bi prepoznali praktične probleme, s katerimi se srečujejo državljani in da bi določili možne rešitve za te težave. Ta obsežna študija naj bi bila zaključena med letom 2008. Komisiji bo priskrbela trdno podlago za ocenjevanje možnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli na ravni Evropske unije za izboljšanje vzajemnega prepoznavanja zapisov civilnih statusov, da bi ponovno izpostavili dejstvo, da pomanjkanje vzajemnega priznavanja povzroča neugodne osebne in finančne posledice za zadevne državljane.

V očeh grških potrošnikov je bil enotni trg popolnoma neuspešen pri usklajevanju cen, zlasti osnovnih življenjskih potrebščin. Indeks cen življenjskih potrebščin v Grčiji je bil več let najvišji v EU-15 in bistveno višji od povprečja v Skupnosti. Nedavno je center za varstvo potrošnikov izvedel raziskavo o cenah 86 izdelkov za vsakodnevno uporabo v isti verigi veleblagovnic v Berlinu in Solunu. Raziskava je pokazala, da je na splošno povprečna cena v trgovini v Solunu za 32,57 % višja kot v Berlinu, pri čemer je mnogo izdelkov dražjih za 100 %.

Kakšne ukrepe ima grška vlada na voljo, da v primeru nenadzorovanega oblikovanja cen v okviru trgovanja znotraj enega podjetja zniža cene na raven cen EU? Kakšna sredstva ima na voljo, da ustavi nenadzorovano oblikovanje cen v okviru trgovanja znotraj enega podjetja? Ali imajo nacionalni davčni organi pravico, da kot napačne obravnavajo podatke, ki jih predložijo družbe v primeru (a) trgovine znotraj enega podjetja in (b) uvoznih podjetij za osnovne življenjske potrebščine, kadar je jasno, da cene izdelkov niso v skladu s cenami v drugih državah članicah?

Glavni cilj konkurenčne politike ES je boljše delovanje trgov v korist potrošnikov v EU. Komisija tesno sodeluje z nacionalnimi organi za konkurenco vsake države članice glede uporabe pravil ES o konkurenci (v okviru uredbe Sveta 1/2003), da se zagotovi boljše delovanje trgov v korist potrošnikov. Kadar obstajajo pravni in gospodarski dokazi o domnevni protikonkurenčni praksi, se sproži preiskava.

Vendar je treba je opozoriti, da te razlike v cenah v različnih državah članicah niso nujno povezane s pomanjkljivo uporabo pravil o konkurenci. Na oblikovanje cen lahko pomembno vpliva več ključnih dejavnikov. Ugotovljene razlike v cenah so lahko posledica kombinacije dejavnikov oskrbe na svetovni ravni in ravni EU (strukturne spremembe, podnebne razmere itd.) ter teženj pri povpraševanju (večje svetovno povpraševanje po blagu, spremembe prehranjevalnih navad, pojav novih trgov itd.) ali strukture ter delovanja maloprodajnega in distribucijskega sektorja v posamezni državi članici. Taki dejavniki vključujejo na primer želje potrošnikov na zadevnih trgih, tržnost nekaterih izdelkov/storitev in sestavine stroškov (stroški infrastrukture, človeških virov itd.).

Nacionalni organi za konkurenco so v dobrem položaju, da obravnavajo vprašanja, ki so povezana zlasti z delovanjem maloprodajnega sektorja in/ali verigo preskrbe s hrano na njihovih ozemljih. Vpliv naraščanja porabniških cen se lahko zmanjša zlasti tako, da se v maloprodajnem sektorju posamezne države članice zagotovi zadostna raven konkurence in omeji neupravičena ureditev, ki lahko omejuje konkurenco v škodo potrošnikov.

Pravila ES o konkurenci prepovedujejo dogovore med konkurenčnimi podjetji, katerih cilj je omejiti ali izključiti konkurenco med njimi z določanjem cen, omejevanjem proizvodnje, delitvijo trgov, razdelitvijo potrošnikov ali ozemelj, manipulacijo razpisov za zbiranje ponudb ali kombinacijo teh posebnih vrst konkurence. V kolikor lahko posebne prakse znotraj podjetja izkrivljajo konkurenco (in zlasti maloprodajne cene), pravila o konkurenci prepovedujejo protikonkurenčne poslovne prakse, ki jih lahko prevladujoče podjetje uporabi za ohranitev ali okrepitev svojega položaja na trgu. V tem smislu je zaračunanje cene, ki je pretirana glede na gospodarsko vrednost zadevnega(-ih) izdelka(-ov) (oblikovanje pretirano visokih/izkoriščevalskih cen), določeno kot oblika zlorabe.

Komisija še naprej spremlja spremembe primerjalnih ravni cen. V letnem pregledu stanja potrošniških trgov se spremljajo tudi ravni porabniških cen in razlike med njimi v državah članicah. Prva izdaja pregleda stanja je bila objavljena na začetku leta 2008, te objave pa se bodo vrstile vsako leto. Vzrok za nekatere razlike v cenah, zlasti v primeru blaga in storitev, s katerimi se ne trguje, so lahko razlike v prihodku med državami članicami. Vendar lahko zelo velike razlike med državami članicami izražajo tudi potrebo po nadaljnjem pregledu.

Pregled enotnega trga, ki ga je opravila Komisija, je opredelil trgovino na drobno kot enega od sektorjev, ki potrebuje poglobljeno spremljanje trga glede na njegovo vlogo za potrošnike in trge dobaviteljev ter njegovo sedanjo razdrobitev. Poročilo o spremljanju bo pripravljeno za leto 2009, da se analizirajo možni vzroki za napake v zagotavljanju maloprodajnih storitev s stališča potrošnikov in ponudnikov.

Komisija je 20. maja 2008 sprejela sporočilo z naslovom „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane – Smernice za ukrepanje EU“⁽¹⁾. To sporočilo predlaga več pobud za zmanjšanje vpliva višjih cen hrane v EU, zlasti spremljanje spreminjanja cen, prilagajanje skupne kmetijske politike (SKP), ukrepanje za najbolj prikrajšane, preiskovanje delovanja verige preskrbe s hrano. Komisija bo ustanovila delovno skupino za preučitev delovanja verige preskrbe s hrano, vključno s koncentracijami na trgu ter segmentacijo trgov maloprodaje in distribucije hrane v EU.

Hamas, ki ga je Evropska unija septembra 2003 priznala kot teroristično organizacijo, je vzpostavil televizijsko postajo, ki se imenuje Al-Aksa po vzoru televizijske postaje Al-Manar gibanja Hezbolah. Kot mediji pogosto poročajo, otroški programi televizije Al-Aksa za spodbujanje želje pri otrocih, da bi postali samomorilski napadalci, uporabljajo like, podobne Disneyjevim.

Ali se Komisija zaveda, da evropski satelitski ponudnik Eutelsat oddaja televizijo Al-Aksa prek satelita Atlantic Bird 4, ki ga oddaja v zakup jordanskemu satelitskemu ponudniku Noorsat? Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi Eutelsatu preprečila oddajanje televizijske postaje Al-Aksa? Ali je Komisija o zadevi že govorila z avdiovizualnim svetom (Conseil Supérieur de l’Audiovisuel) v Franciji?

V svojem odgovoru na vprašanje E-1666/08 je Komisija poudarila, da je zaskrbljena zaradi razširjanja spodbujanja nestrpnosti v pristojnosti ene od držav članic. Hamasova televizijska postaja Al-Aksa uporablja evropsko satelitsko zmogljivost Atlantic Bird 4 francoske družbe Eutelsat, ki jo ta oddaja v zakup jordanskemu satelitskemu ponudniku Noorsat, za spodbujanje nasilja in nestrpnosti ter upravičevanje terorizma v Evropi in drugje. Kot na televizijski postaji Al-Manar gibanja Hezbolah so tudi v programih Al-Akse otroci oblečeni v samomorilske napadalce in predstavljeni kot junaki. V enem delu priljubljen lik zajčka vsakemu otroku, ki pokliče v oddajo, priporoči mučeništvo in samomorilske bombne napade kot idealen cilj. V drugem delu junak risanke pravi, da bo „grizel in pojedel“ vse Dance, ker je danski časopis objavil politične karikature, ki mu niso bile všeč. Zajček Asud v oddajo sprejme klic nekoga, ki pravi „ubili, umorili bomo“ karikaturista, s čimer se Asud popolnoma strinja.

Kaj Komisija načrtuje, da bi preprečila prenašanje Al-Akse prek evropske satelitske zmogljivosti? Ali glede na podobnosti med televizijsko postajo Al-Manar ter razširjanjem spodbujanja nestrpnosti in terorizma prek Al-Akse ne gre za kršitev člena 3b („Spodbujanja nestrpnosti“) spremenjene direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja (direktiva 2007/65/ES⁽¹⁾), kot je šlo v primeru televizijske postaje Al-Manar?

Tako kot poslanki je tudi Komisija zaskrbljena zaradi programov, ki vsebujejo spodbujanje nestrpnosti v pristojnosti države članice. Dejavno sodeluje z državami članicami in spodbuja sodelovanje med njimi, da se zagotovi uporaba zakonodaje Skupnosti na tem zelo občutljivem področju.

Člen 22a Direktive 89/552/EGS prepoveduje programske vsebine, ki spodbujajo k sovraštvu na podlagi rase, spola, veroizpovedi ali državljanstva. Prav tako je treba opozoriti, da je pravica do svobode izražanja temelj demokratične in pluralistične družbe.

Komisija se zaveda, da se televizija Al-Aksa prenaša prek satelita Atlantic Bird 4, ki pripada francoskemu satelitskemu operaterju Eutelsat. Vendar Komisija do zdaj ni prejela nobene uradne pritožbe glede programov, ki jih prenaša televizija Al-Aksa.

Kadar neevropski izdajatelj televizijskega programa na podlagi meril iz direktive spada pod pristojnost države članice, morajo najprej zadevni nacionalni organi zagotoviti, da so programske vsebine tega izdajatelja v skladu s pravili direktive, zlasti prepovedjo spodbujanja k sovraštvu na podlagi rase, spola, veroizpovedi ali državljanstva. Torej je najprej v pristojnosti francoskega regulatorja, avdiovizualnega sveta, da spremlja, ali programi, ki jih razširja televizija Al-Aksa, vsebujejo spodbujanje k sovraštvu, in sprejme ustrezne ukrepe. V nasprotju s primerom televizijskega programa Al-Manar glede na oceno avdiovizualnega sveta ni dovolj dokazov, ki bi upravičili popolno prepoved programa Al-Aksa. Do zdaj Komisija ni imela razlogov, da bi podvomila v oceno, ki jo je izvedel avdiovizualni svet.

Zlasti zaradi vpliva, ki ga lahko ima ocena regulatornega organa v eni državi članici na druge države članice, je Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev uspešnega in učinkovitega sodelovanja med regulatornimi organi držav članic ter omogoča izmenjavo informacij med regulatorji. Komisija se predvsem sklicuje na srečanje, ki ga je vodil komisar za informacijsko družbo in medije ter ki je potekalo marca 2005 v okviru prepovedi prenašanja televizije Al-Manar, ki jo je izdal francoski regulatorni organ.

Komisija bo vprašanje televizije Al-Aksa obravnavala na naslednjem srečanju z nacionalnimi regulatornimi organi pred poletnimi počitnicami leta 2008 in bo nato poslanko obvestila o izidu tega srečanja.

Akcijski načrt EU-Egipt Egiptu nalaga sodelovanje v boju proti vsem oblikam diskriminacije, nestrpnosti, rasizma, ksenofobije in zlasti sovraštva ali klevetanja na podlagi vere, prepričanj, rase ali pripadnosti. Egiptovski državni satelit Nilesat v Evropo še naprej prenaša Hezbolahov satelitski program Al-Manar, torej omogoča širitev sovražnih in terorističnih sporočil v Evropo. Komisija je v svojem odgovoru na vprašanje H-0246/08⁽¹⁾ poudarila, da je pododbor „Politične zadeve: Človekove pravice in demokracija“ ustrezen mehanizem za obravnavanje vprašanj, povezanih z bojem proti rasizmu in ksenofobiji. Pododbor se je sestal 2. in 3. junija v Bruslju.

Ali lahko Komisija opiše, ali in kako se je obravnavala televizija Al-Manar ter o katerih ukrepih se je dogovorila z Egiptom v zvezi z Al-Manarjem in zavezami Egipta do določb akcijskega načrta EU-Egipt glede boja proti diskriminaciji, nestrpnosti, rasizmu in ksenofobiji?

Ker priznavajo, da je sovražna in nasilna vsebina Hezbolahove televizijske postaje Al-Manar v nasprotju s členom 3b direktive o televiziji brez meja – 2007/65/ES⁽¹⁾ (prejšnji člen 22a), so vsi evropski satelitski ponudniki prenehali prenašati ta program. Podobno je razširjanje Al-Manarja prek Nilesata v nasprotju z zavezami Egipta v akcijskem načrtu EU-Egipt, zlasti v zvezi z bojem proti nestrpnosti, diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji ter spodbujanjem spoštovanja ver in kultur.

V kolikšni meri je Komisija obravnavala vprašanje Al-Manarja med zasedanjem pododbora ter kako namerava Komisija Al-Manarju preprečiti razširjanje škodljivih sporočil sovraštva in terorizma v Evropo prek neevropskih satelitskih ponudnikov?

Sklic prvega pododbora za politične zadeve je bil pomemben korak k poglobitvi političnih odnosov z Egiptom in krepitvi zaupanja v postopek političnega dialoga, v okviru katerega bo Komisija na konstruktiven način na podlagi vzajemnega zaupanja in spoštovanja tudi obravnavala skupna vprašanja.

Komisija se strinja s poslancema, da lahko vsebine, ki jih razširja omenjena televizijska postaja, pomenijo spodbujanje nestrpnosti. Pododbor za obravnavanje človekovih pravic z Egiptom je ustrezen mehanizem za vprašanja v zvezi z bojem proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti. To vključuje zavezo v akcijskem načrtu EU-Egipt za „okrepitev vloge medijev v boju proti ksenofobiji in diskriminaciji na podlagi verskega prepričanja ali kulture“ ter spodbujanje medijev, naj „prevzamejo svojo odgovornost v zvezi s tem“.

Vendar je bilo glede na mnoge druge pereče politične dogodke in dogodke na področju človekovih pravic, ki jih je bilo treba obravnavati, ter dogovorjene prednostne naloge EU za ta dialog z državami članicami dogovorjeno, da se na tem prvem zasedanju pododbora vprašanje spodbujanja nestrpnosti prek medijev še ne bo obravnavalo.

Komisija seveda še naprej pozorno spremlja to vprašanje in ga lahko obravnava ob drugi priložnosti v okviru rednega političnega dialoga EU z Egiptom.

Prvi teden v juniju je predstavnica panhelenskega socialističnega gibanja (PASOK) za gospodarske zadeve, gospa Louka Katseli, stopila v stik z uradom generalnega direktorja Eurostata ter se želela dogovoriti za srečanje v Grčiji med delegacijo Eurostata in člani glavne opozicijske stranke, da se slednjim predložijo najnovejše informacije v zvezi z oceno Eurostata glede gospodarskih razmer v Grčiji. Predstavnik Eurostata je zavrnil predlog z razlogom, da je obisk popolnoma tehnične narave, in navedel, da se bo delegacija sestala samo z vladnimi uradniki.

Ali Komisija odobrava dejstvo, da je Eurostat zavrnil srečanje s člani glavne opozicijske stranke?

Ali podani razlogi temeljijo na posebnih pravilih in praksah Komisije?

Ali Komisija meni, da take prakse prispevajo k doseganju cilja, da se dejavno spodbuja načelo preglednosti in enakega dostopa do podatkov za vse politične stranke ter vse državljane Evropske unije?

Komisija (Eurostat) redno izvaja obiske za dialog in metodološke obiske v državah članicah, da z ustreznimi organi držav članic razpravlja o odprtih vprašanjih v zvezi s kakovostjo sporočenih statističnih podatkov o primanjkljaju in dolgu. Ti obiski potekajo v okviru izvajanja uredbe Sveta št. 3605/93, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo št. 2103/2005. Poročilo o teh razpravah je pravočasno na voljo na spletni strani Eurostata v skladu z navedeno uredbo Sveta.

Glede obiska v Grčiji, načrtovanega v letu 2008, lahko Komisija (Eurostat) potrdi, da se je predstavnica panhelenskega socialističnega gibanja (PASOK) 3. junija nanjo obrnila s prošnjo, da ta politična stranka sodeluje na srečanjih z grškimi organi v okviru obiska za dialog.

Ustrezne službe Komisije (Eurostata) so omenjeno predstavnico obvestile, da o sestavi delegacije države članice, ki se bo udeležila te vrste srečanj, odločajo ustrezni organi države članice.

V povezavi s tem Komisija (Eurostat) potrjuje, da je v celoti zavezana k načeloma preglednosti in enakega dostopa do informacij za vse državljane EU v skladu z veljavnimi uredbami na tem področju. Komisija (Eurostat) lahko zagotovi, da imajo vse zadevne strani možnost, da se jim na ustrezen način prisluhni.

Kdo je v skladu z evropsko zakonodajo v državi članici EU (Poljski) odgovoren za določitev in delovanje sežigalnic za nevarne snovi kategorije 1, npr. mesne in kostne moke (na primer kadar sta stranska proizvoda predelave poginulih živali/goveda), na podlagi Uredbe (ES) št. 1774/2002⁽¹⁾ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter Direktive 2000/76/ES⁽²⁾ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov?

Ali lahko Komisija pojasni izraz „pristojni organi“, kot ga uporablja ta zakonodaja?

Kako Komisija ocenjuje delovanje obratov za predelavo mesne in kostne moke (odpadkov kategorije 1) na Poljskem od leta 2005 do leta 2007 ter kakšne so sedanje razmere glede tega?

Uredba (ES) št. 1774/2002⁽³⁾ uvaja celovit okvir za zbiranje in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi. V skladu z uredbo se lahko odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 izvaja v odobreni sežigalnici, ki deluje v skladu z direktivo o sežiganju odpadkov.

Vsaka država članica mora imeti sistem za odstranjevanje, ki lahko sprejme količino živalskih stranskih proizvodov, ki nastane na njenem ozemlju.

Upravniki sežigalnic morajo spoštovati veljavne pravne zahteve in so predmet uradnih kontrolnih pregledov, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic.

Uredba o živalskih stranskih proizvodih kot pristojni organ določa centralni organ države članice ali drug organ, ki mu je bila podeljena pristojnost za zagotavljanje skladnosti z uredbo.

Direktiva o sežiganju odpadkov ne opredeljuje pristojnega organa, ampak opisuje nekatere njegove naloge. Direktiva od pristojnih organov zahteva oceno vlog za dovoljenja za obratovanje sežigalnic in naprav za sosežig. Pristojni organi so odgovorni za odobritev dovoljenj, vključno z ukrepi, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz direktive ter v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno. Pristojni organi prav tako ukrepajo, da zagotovijo skladnost, če sežigalnica ne izpolnjuje pogojev iz dovoljenja, zlasti glede mejnih vrednosti emisij, določenih v direktivi.

Zato morajo organe, odgovorne za pravilno izvajanje zakonodaje Skupnosti na njihovem ozemlju, določiti države članice.

Od leta 2005 so službe Komisije za veterinarske preglede izvedle dva obiska na Poljskem, da so ocenile ukrepe, ki so jih sprejeli poljski organi za pravilno izvajanje pravil za živalske stranske proizvode. Na njihovem drugem obisku aprila 2007 so sklenile, da so bili ukrepi za pravilno odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 večinoma zadovoljivi.

Vedno višje cene (inflacija), nenehno hitro naraščanje cen nafte in pšenice ter neuspeh pri sprejemanju ustreznih ukrepov za pomoč evropskim državljanom, gospodarstvom držav članic ali EU sami so zelo zaskrbljujoči dogodki. Kakšne so politične smernice EU za obvladovanje visokih cen nafte, pšenice in na splošno življenjskih stroškov v povezavi z državami članicami? Ali obstajajo kakšni načrti za posebne ukrepe? Če obstajajo, kakšni so in kaj natančno zajemajo?

EU in cel svet se soočata z resno krizo na področju hrane in goriva. Ali Komisija načrtuje strategijo za soočanje z novimi izzivi naraščanja cen goriva in hrane v EU in v svetu? Kakšen vpliv ima ta tok dogodkov na izvajanje lizbonske strategije v EU?

Odziv komisije na dvige cen hrane in dvige cen nafte je bil določen v dveh nedavnih sporočilih, ki sta usmerjali razpravo z državami članicami na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008. Komisija želi poudariti podporo, ki jo je Evropski svet namenil njenemu pristopu.

Kar zadeva nafto, so dvigi cen predvsem posledica pomembnih strukturnih premikov v svetovnem gospodarstvu. Oddaljujemo se od obdobja, ko je bila nafta poceni in lahko dostopna. Ta smer razvoja je neizogibna in velja za vse/za cel svet. To zahteva jasno razlikovanje med kratkoročnimi ukrepi za omilitev stiske ranljivih sektorjev družbe ter dolgoročnimi ukrepi za spremljanje in spodbujanje prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

Vlade v državah porabnicah in vedno bolj tudi v državah proizvajalkah imajo kratkoročno malo vpliva na cene na svetovnih naftnih trgih. Politični pritisk državljanov in podjetij je zato osredotočen na subvencije za pomoč ranljivim skupinam, da si lahko privoščijo energijo v času dviganja cen. Potrebno je ravnotežje za zagotovitev, da ciljna in časovno omejena pomoč ranljivim ne pošilja sporočila dobaviteljem, da so davkoplačevalci pripravljeni prevzeti nase dvige cen, namesto da bi se ti prenesli na potrošnika. Prav tako je treba zagotoviti, da se spodbuda, ki jo nudijo visoke cene, za prihranek in spremembo naše porabe energije prenese na vse uporabnike, medtem ko morajo biti dopolnilni politični ukrepi osredotočeni na prihranke energije in izboljšave energetske učinkovitosti. Zato se je treba izogniti davčnim ukrepom in drugemu javnemu posredovanju, ki bi lahko povzročili učinke izkrivljanja, ker gospodarskim udeležencem preprečujejo izvedbo potrebnih prilagoditev.

Prav tako je treba izboljšati sodelovanje med državami proizvajalkami nafte in državami porabnicami nafte, da se pojasni, kako deluje trg, in se prepreči nestanovitnost cen v prihodnosti. Slediti je treba primeru nedavnega vrha v Jeddahu. Hkrati se bodo okrepili naši obstoječi dialogi s ključnimi dobavitelji, kot so Rusija, Norveška in OPEC⁽¹⁾. Tudi večja preglednost zalog nafte bi lahko pomagala. V zvezi s tem bo Komisija še naprej preučevala izvedljivost zagotavljanja javnega dostopa do podatkov o komercialnih zalogah in bo do konca leta predstavila predlog za revizijo veljavne zakonodaje Skupnosti o varnostnih zalogah.

Kot je potrdil Evropski svet, je ustrezen odziv na visoke cene nafte strukturni premik evropskega energetskega sistema k čistim oblikam energije in učinkovitejši rabi energije. Predlog komisije s 23. januarja 2008 o paketu za energijo in podnebje predvideva premik h gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika. To bo zmanjšalo uvoz energije v Evropo, zaradi česar bo manj izpostavljena tržnim nihanjem. Zaradi vedno višjih cen energije so koristi paketa za energijo in podnebje še bolj očitne, njegovo sprejetje pa je torej prednostna naloga Komisije ter bi moralo biti tudi za Parlament in države članice.

EU mora izziv energetske učinkovitosti jemati bolj resno, če želi doseči cilj 20-odstotnega prihranka porabe energije do leta 2020. Komisija si bo še naprej prizadevala za popolno izvajanje veljavnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost z državami članicami. Kasneje v letu 2008 bo Komisija predstavila predlog za prenovo direktive o energetski učinkovitosti stavb.

Kar zadeva cene hrane, je EU že ukrepala. Začasno je ukinila obveznost glede 10 % njiv v prahi za letino 2008, povečala je mlečne kvote za 2 % in začasno ukinila uvozne dajatve za večino žit. Spremenjena skupna kmetijska politika (SKP) našim kmetom omogoča, da pri svojih odločitvah glede pridelave vedno bolj temeljijo na razmerah na trgu in ne na tem, kje bodo dobili najvišjo subvencijo. To pa zato, ker so subvencije vedno manj povezane s pridelavo. Pregled zdravstvenega stanja SKP bo še dodatno odstranil omejitve za kmete, da se jim omogoči fleksibilen odziv na naraščajoče povpraševanje. Trajno bo odpravil praho, dodatno zmanjšal vlogo tržne intervencije in do leta 2015 postopoma odpravil mlečne kvote. Večina preostalih subvencij, povezanih s pridelavo, ne bo vezana na pridelavo, tako da bodo kmetje lahko v veliki meri pridelovali, kar zahteva trg.

Omeniti je treba zlasti tri posebne ukrepe. Prvič, Komisija bo kmalu predložila predlog uredbe o uvedbi instrumenta hitrega ukrepanja glede krize cen živil v državah v razvoju. Komisija predvideva časovno omejen instrument, ki bi bil tesno povezan s kmetijsko pridelavo v najbolj prizadetih državah. Ta bo uporabljal neporabljena sredstva iz kmetijskega proračuna za spodbujanje domače pridelave v državah v razvoju. Drugič, za obravnavanje skrbi najbolj ranljivih ljudi v EU bo Komisija predlagala uredbo za revizijo programa pomoči v hrani, da se poveča znesek razpoložljivih finančnih sredstev. Cilj je povečati podporo, zagotoviti, da je usmerjena v tiste, ki jo najbolj potrebujejo, in zagotoviti, da je zajeta prava mešanica proizvodov. Tretjič, Komisija bo izvedla pregled verige preskrbe s hrano, spremljala razvoj cen in dodatno analizirala spremembe na finančnih trgih, povezane z blagom.

Kar zadeva izvajanje lizbonske strategije, Komisija opozarja, da njeno zadnje poročilo o strategiji upošteva vlogo obnovljivih virov energije ter proizvodov, storitev in tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, ki učinkovito izrabljajo vire. Višje cene nafte kažejo, da je premik h gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika v interesu evropskega gospodarstva.

V nedeljo, 31. maja, je predsednik Uribe ostro napadel senatorja Alexandra Lópeza ter njega in druge politike, ki sodelujejo s socialnim gibanjem, opisal kot politike, ki so v sodelovanju z oboroženima skupinama ELN in Farc uničili Emcali in vodijo teroristična dejanja v Caliju, ter kot politike, ki razširjajo sovraštvo razredov.

Hkrati je državni tožilec, nekdanji namestnik ministra v vladi predsednika Uribeja, sprožil sodni postopek proti različnim poslancem, senatorjem in priznanim nasprotnikom kolumbijske vlade, ki naj bi bili povezani z oboroženo skupino Farc, na podlagi informacij, ki so jih našli na prenosnem osebnem računalniku v lasti gverilskega voditelja Raúla Reyesa. Glede na poročilo Interpola so med 1. in 3. marcem 2008 kolumbijske obveščevalne službe informacije na prenosnem osebnem računalniku priredile.

Katere ukrepe sprejema Komisija za zagotovitev, da se v Kolumbiji omogoči stopnja politične opozicije in svobode mišljenja? Kakšne pobude sprejema Komisija po objavi izjave slovenskega predsedstva o Kolumbiji, ki se nanaša na umore zagovornikov človekovih pravic, od katerih so nekateri sodelovali v programih, ki jih financira EU?

Komisija pozorno spremlja razmere v Kolumbiji in je tako kot poslanec zaskrbljena zaradi politične polarizacije v državi in njenih posledic za delovanje demokratičnega sistema države.

Demokracija Kolumbije je ena od najstarejših in najbolj uveljavljenih v Latinski Ameriki. Kljub visokim stopnjam javne podpore predsedniku Uribeju in njegovi parlamentarni večini je politična opozicija, ki jo predstavljata predvsem liberalna stranka in stranka „Polo Democrático Alternativo“, močno zastopana v kolumbijskem kongresu ter vodi številne departmaje in občine, med drugim mesto Bogota. Opozicija je močna tudi v medijih, kjer jih predstavljajo vplivne periodične publikacije, kot so „El Nuevo Siglo“ in „Semana“.

Komisija meni, da povezave med politiki in uradniki ter oboroženimi skupinami Kolumbije napadajo samo jedro demokracije države. Zato je ključno, da se take povezave v celoti preiščejo in ustrezno kaznujejo ne glede na to, ali gre za povezave z nekdanjimi paravojaškimi silami, zaradi katerih so bile vložene obtožnice že zoper 60 poslancev, ali za povezave z gverilskimi skupinami. To je naloga, ki jo morajo opravljati kolumbijski pravosodni organi, tako da delujejo neodvisno, kar zagotavlja ustava, popolnoma nepristransko in nevtralno.

Medtem ko kolumbijska ustava zagotavlja svobodo mišljenja, njeno uveljavljanje v praksi omejujejo grožnje novinarjem in zagovornikom človekovih pravic ter napadi nanje. Kljub prizadevanju vlade in iz tega izhajajočim izboljšavam Kolumbija zaradi teh skupin ostaja ena od najbolj nevarnih držav na svetu. Od začetka leta 2008 se pojavljajo nove grožnje in napadi, kar je zelo zaskrbljujoče tudi zato, ker so bili med drugim napadeni številni ljudje, ki so tesno povezani s programom sodelovanja EU v Kolumbiji, zlasti z „mirovnimi laboratoriji“, ki so dejavni v regiji Magdalena Medio in drugih regijah ter ki jih financira ES.

Komisija redno izraža svojo zaskrbljenost glede kolumbijske vlade. Grožnje zagovornikom človekovih pravic in napadi nanje so bili predmet ukrepov trojke veleposlanikov EU v Bogoti ter izjave predsedstva EU z dne 19. maja 2008, ki jo je omenil poslanec. Obravnaval jih je tudi generalni direktor GD Komisije za zunanje zadeve, ko je sredi maja 2008 obiskal Kolumbijo.

Po izjavi so vodje misije EU v Bogoti obiskali regijo Magdalena Medio, kjer so se sestali z zagovorniki človekovih pravic, voditelji skupnosti in predstavniki civilne družbe ter izrazili podporo EU delu zadevnih oseb in organizacij in solidarnost EU glede groženj, ki so jih prejeli. Podobna srečanja so potekala tudi v Bogoti.

Da bi zaščitili osebe, ki delajo na osnovni ravni, je delegacija Komisije v Bogoti organizirala srečanje s predstavniki projektov, ki jih financira ES, in regionalnim uradnikom ES za varnost, na katerem so predložili priporočila, povezana z varnostjo delavcev na projektih. Mirovni laboratorij v regiji Magdalena Medio je prav tako sprejel nekaj preventivnih ukrepov, vključno z odhodom vodij projekta in strokovnjakov iz južne regije Bolívar.

Komisija bo še naprej podpirala zagovornike človekovih pravic prek svojega programa sodelovanja. To med drugim pomeni podpiranje novinarstva na regionalni ravni prek mirovnih laboratorijev, na nacionalni ravni pa pomeni sofinanciranje simboličnega televizijskega programa (Contravía, ki ga vodi znan novinar Hollman Morris, ki je bil med prejemniki nedavnih groženj s smrtjo). ES podpira tudi delo sodstva prek obsežnih dejavnosti, katerih cilj je okrepitev zmogljivosti urada državnega tožilca in vrhovnega sodišča, da se jima pomaga pri obravnavi zadev v zvezi z žrtvami notranjega spora Kolumbije.

Bolgarski svet ministrov je 28. decembra 2006 sklenil začasno prekiniti razpisni postopek za iskanje naravnih virov v Črnem morju, ker je eno od podjetij v razpisnem postopku, Melrose Resources SARL, Luxembourg, kršilo zakon. Skoraj eno leto kasneje je 6. decembra 2007 svet ministrov sprejel sklep 2007/848 in oddal naročilo za iskanje prav podjetju Melrose Resources.

Dejstvo, da je ta sklep predstavljal kršitev uradnega postopka in nerazumna dejanja sveta ministrov, je sprožilo sum korupcije na najvišjih ravneh države Bolgarije, sum, ki ga je potrdil odnos bolgarskega vrhovnega upravnega sodišča in urad državnega tožilca.

Vrhovno upravno sodišče ni želelo zbrati dokazov proti svetu ministrov, verjetno zaradi političnega pritiska. Čeprav so bile informacije, ki so kazale na kaznivo dejanje, predložene uradu državnega tožilca, je ta odložil sodni postopek, brez da bi izvedel ustrezne preiskave.

Kakšne ukrepe bo Komisija sprejela, da se zagotovi nujno potrebno spremljanje v povezavi s to škandalozno zadevo, ki vključuje zlorabo upravnih pooblastil in zavrnitev sprožitve ustreznega sodnega postopka?

Na podlagi vprašanja poslanca se zdi, da zadevno naročilo zadeva iskanje naravnih virov. V skladu s členom 7 Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev naročila v zvezi z dejavnostmi izkoriščanja geografskega prostora „za iskanje ali črpanje nafte in plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv“ pokriva ta direktiva.

Vendar se iz vprašanj poslanca zdi, da je zadevni postopek oddaje javnega naročila potekal že leta 2006, tj. pred pristopom Bolgarije k Evropski uniji. Iz predloženih informacij je razvidno, da je bil postopek decembra 2006 le začasno prekinjen, in nič ne kaže na to, da je bil postopek uradno zaključen ali končan. Naročilo je bilo kasneje oddano 6. decembra 2007. Ker je bil postopek že v teku pred pristopom Bolgarije k Evropski uniji, direktive ES o javnih naročilih zanj torej ne veljajo.

Letalski potniki, ki se vračajo iz „tretjih držav“ skozi letališča EU/EGP, se še vedno srečujejo z možnostjo, da jim odvzamejo tekočine, za katere ni treba plačati dajatev.

Julija 2007 je bila sprejeta uredba (ES) št. 915/2007⁽¹⁾, da se ta zmešnjava konča. Veliko število držav, ki niso članice EU, je v skladu s to uredbo zahtevalo, da se ocenijo standardi varnosti na njihovih letališčih in da jih kot sprejemljive odobri ustrezen organ EU, če izpolnjujejo zahtevane standarde.

Zakaj je bila eno leto po sprejetju te uredbe odobrena šele ena država? Ali namerava Komisija sprejeti kakršno koli pobudo, da se omogoči hitrejša odobritev več držav?

Nenehno odvzemanje izdelkov, za katere ni bilo treba plačati dajatev, letalskim potnikom, ki se vračajo iz tretjih držav skozi letališča EU/EGP, povzroča neizmerno škodo sektorju dajatev prostega blaga in tistim, ki mu dobavljajo izdelke. Letalski potniki ne želijo kupovati dajatev prostih izdelkov, ker se bojijo, da jim jih bodo odvzeli.

Uvedba uredbe (ES) št. 915/2007⁽¹⁾ julija 2007 naj bi rešila to vprašanje. Mnogo tretjih držav je v skladu s to uredbo zahtevalo, da se potnikom omogoči nakup izdelkov v njihovih trgovinah brez dajatev, brez da bi se bali, da jim jih bodo odvzeli.

Zakaj je v zadnjem letu le ena država dobila odobritev, če je varnost letališč v mnogih tretjih državah, ki so to zahtevale, vsaj tako dobra kot na letališčih EU, v nekaterih primerih celo boljša?

Kot je bilo razloženo v odgovoru na parlamentarno vprašanje H-0022/08, ki ga je predložil gospod Nicholson⁽²⁾, je Komisija v okviru uredbe Komisije (ES) št. 915/2007⁽³⁾ za tekočine, aerosole in gele razvila način za uvedbo ukrepov, ki so enakovredni varnostnim ukrepom in ki bi omogočili izvzetje iz odvzema izdelkov na varnostnih kontrolnih točkah letališč Skupnosti.

Od začetka veljavnosti uredbe št. 915/2007 je več tretjih držav izrazilo zanimanje za izvzetje iz splošnih pravil Skupnosti glede tekočin, aerosolov in gelov.

Do zdaj je bilo izvzetje odobreno le Singapurju. Komisija je tako kot poslanca razočarana, da ni izvzetih več tretjih držav. Vendar do zdaj Komisija ni mogla odobriti dodatnih izvzetij letališčem drugih tretjih držav, ker nobena še ni predložila vseh podatkov, ki so zahtevani za postopek preverjanja.

Hitrost postopka priznanja enakovrednosti varnostnih določb na letališčih tretjih držav je odvisna predvsem od same tretje države. Da se jim prizna enakovrednost, morajo dokazati enakovrednost svojih varnostnih standardov, kar vključuje analizo nacionalne zakonodaje in druge pomembne podatke. Poleg tega se bodo morale za varnostni pregled tekočin, gelov in aerosolov ravnati po priporočenih smernicah za varnostno kontrolo Mednarodne organizacije za civilno letalstvo ter uporabljati varno zaprte vrečke za tekočine, ki se prodajajo na letališču. Po analizi teh podatkov jih lahko Komisija dopolnjuje s preverjanjem.

Veliko tretjih držav je izrazilo interes, da bi bila njihova letališča dodana na seznam izvzetih letališč, vendar jih je le nekaj posredovalo ustrezne podatke ali, v nekaterih primerih, na žalost niso uvedle uporabe varno zaprtih vrečk v trgovinah na letališču.

Da bi se zadeve pospešile, je Komisija zadevnim tretjim državam pojasnila, da je najbolj pomembno, da predložijo potrebne podatke in/ali garancije o strukturi varnosti na njihovih letališčih, ki negativno vpliva na hitrost postopka.

Pridružitveni svet je 16. junija 2008 sprejel odločitev o krepitvi odnosov med EU in Izraelom, da bi se dosegli okrepljen politični dialog, več gospodarskega sodelovanja, visoka raven vključevanja na evropski notranji trg ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Komisarka Ferrero-Waldner je medijem priznala, da je bilo besedilo namenoma nejasno. Delegacija Evropskega parlamenta, ki je na začetku junija obiskala regijo, je soglasno sprejela stališče, da zaradi spora, ki še poteka, taka okrepitev zdaj ni mogoča. Gaza je še vedno zapor na prostem. Izrael še naprej gradi naselja. Gradnja zidu se nadaljuje. Predsednik Evropskega parlamenta je 29. maja 2008 pisal komisarki in zahteval, da se Parlament obvešča o možnih predlogih EU pridružitvenemu svetu in se z njim o tem posvetuje. To se do danes ni zgodilo v nikakršni obliki.

Ali Komisija meni, da se s Parlamentom ni treba vnaprej posvetovati? Če tako meni, zakaj ne? Kdaj naj bi se to zgodilo? Zakaj je bilo besedilo namenoma nejasno? Kaj natančno vsebuje in kaj želi EU doseči s to krepitvijo odnosov? Na katerih področjih in na kakšen način bodo odnosi z Izraelom okrepljeni? Kdaj bo ta novi sporazum začel veljati? Ali Komisija ne meni, da se EU odreka pomembnemu vplivu na mirovna pogajanja? Zakaj ni bila vzpostavljena nobena povezava s sedanjim mirovnim procesom?

Naj Komisija najprej opiše, kaj je bilo odločeno 16. junija 2008 na pridružitvenem svetu: partnerska država, in to ena od najbolj naprednih partnerskih držav naše sosedske politike, je želela tesnejše sodelovati z EU.

Komisija je v svojem sporočilu Parlamentu in Svetu o evropski sosedski politiki iz aprila 2008 že izrazila svoje stališče glede razvoja intenzivnejših in uspešnejših odnosov s partnerskimi državam na podlagi načela razlikovanja, pri čemer je Izrael omenila kot vodilno državo v okviru evropske sosedske politike. Vsak nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov z Izraelom bo ostal v tem okviru evropske sosedske politike.

Ministri so v svoji izjavi z dne 16. junija 2008, ki je javni dokument, navedli, da je treba razvoj odnosov z Izraelom obravnavati v okviru mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

Pridružitveni svet z Izraelom je 16. junija 2008 videl začetek procesa. Ta proces ne vodi k novi obliki pridružitve, ampak bo temeljil na našem obstoječem evro-sredozemskem sporazumu z Izraelom.

EU in Izrael sta določila področja skupnega interesa za poglobljeno sodelovanje, ki so navedena v izjavi EU. Razprave o njih bodo potekale v naslednjih mesecih. Pogajanja se še niso začela. Komisija je pripravljena, da bo Parlament obveščala o vseh spremembah na področjih, ki so v naši pristojnosti.

Evropski parlament in države članice Evropske unije se vedno zavzemale za človekove pravice in demokracijo. Ali je Evropska komisija opozorila države članice, da ne smejo dovoliti, da jih izrabljajo ekstremistične kalistanske skupine, ki so znane po tem, da so v preteklosti uporabljale nasilje za doseganje svojih ciljev pod pretvezo podpiranja človekovih pravic in samoodločanja?

Ali se Komisija zaveda, da si ekstremistične skupine v Evropi prizadevajo za oživitev kalistanskega gibanja za ločeno domovino sikhov, da bi se Indija nasilno razkosala? Če se tega zaveda, kakšne ukrepe je Komisija sprejela ali jih predlaga, da se države članice prepriča, naj take dejavnosti preprečijo?

Vprašanje terorizma, povezanega s kalistanskim gibanjem, ki si prizadeva za neodvisnost sikhovskega naroda (Kalistan), je treba najprej obravnavati v širšem kontekstu nedavne politične zgodovine Pandžaba. Indijska država Pandžab, ki je več kot 15 let trpela nasilje, ki je bilo posledica dejanj sikhovskih separatistov v osemdesetih letih, se je sredi devetdesetih let 20. stoletja normalizirala po uspešnem ukrepanju v zvezi s tem gibanjem. Po letih neposrednega vladanja iz New Delhija so leta 1997 z demokratično izvoljeno vlado uspešno obnovili demokratični proces. Na zadnjih državnih volitvah leta 2007 je slavila stranka Akali Dal (ki predstavlja izključno interese sikhov).

Različne objave v medijih poročajo, da se je ohranila teroristična mreža, zlasti izven Indije, kar lahko delno pojasni, kako so sikhovski militanti 14. oktobra 2007 uspeli sprožiti bombo v filmski dvorani v Ludhiani (sedem mrtvih, vključno z 10-letnim otrokom, 40 ranjenih). Vendar analiza Komisije kaže, da prebivalstvo zavrača ideologijo, ki je odgovorna za desetletje in pol dolgo obdobje terorizma v Pandžabu.

V odgovoru na vprašanji poslancev je treba povedati, da je po mnenju Komisije najboljši način za opozarjanje držav članic glede nevarnosti manipulacije ekstremističnih kalistanskih skupin, da se pozovejo, naj pozorno spremljajo skupno prizadevanje EU in Indije v boju proti terorizmu ter podprejo srečanja med delovno skupno EU o terorizmu in indijskimi strokovnjaki in tudi prošnje Indije za večje sodelovanje z Europolom.

V zadnjih letih vedno več industrijskih obratov v državni lasti prehaja v zasebno last, zlasti v novih državah članicah. Žal nihče ne razmišlja, kaj storiti s proizvodnimi odpadki, ki so ostali. Ti odpadki predstavljajo resno grožnjo okolju in javnemu zdravju. V večini primerov novi lastniki, ko kupijo obrate, nimajo dovolj denarja za recikliranje (uničenje) odpadkov, ki so ostali, prav tako za ta namen ni na voljo denarnih sredstev od države. Zaradi pomanjkanja domače zakonodaje o odpadkih in visokih stroškov, povezanih z uničenjem odpadkov, lastniki samo sedijo in čakajo. Če se bo to stanje nadaljevalo, bo v nekaj letih morda pretežko vzpostaviti nadzor nad razmerami.

Ali namerava Komisija ukrepati v zvezi s to zadevo?

Ravnanje z odpadki, vključno s proizvodnimi odpadki, mora biti v skladu z določbami ustrezne zakonodaje Skupnosti, ki vključuje zlasti direktivo 2006/12/ES o odpadkih⁽¹⁾. V skladu s to direktivo države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev takih načinov predelave ali odstranjevanja odpadkov, ki ne ogroža zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali načinov, ki bi lahko škodovali okolju. Zlasti morajo biti odpadki predelani ali odstranjeni na način, ki ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla ter rastline in živali, ki ni moteč zaradi hrupa ali vonjav ter ki ne vpliva škodljivo na krajino ali mesta posebnega pomena. Ta direktiva določa, da mora v skladu z načelom plačila povzročitelja obremenitve stroške odstranjevanja odpadkov nositi (a) imetnik, ki odpadke preda zbiralcu odpadkov ali podjetju za odstranjevanje odpadkov; in/ali (b) prejšnji imetnik odpadkov ali proizvajalec izdelka, iz katerega so nastali odpadki.

Nekateri proizvodni odpadki so lahko nevarni. Nevarni odpadki predstavljajo večje tveganje za okolje in zdravje ljudi kot nenevarni odpadki ter zato zahtevajo strožjo ureditev nadzora. V takih primerih se uporabljajo določbe direktive 91/689/ES o nevarnih odpadkih⁽²⁾, vključno z dodatnim evidentiranjem ter obveznostmi spremljanja in nadzora skozi celoten proces, od vira odpadkov do končne odstranitve ali predelave.

Države članice morajo zagotoviti prenos vseh zahtev zgoraj omenjene zakonodaje v nacionalno zakonodajo in njihovo spoštovanje. Komisija redno spremlja prenos zakonodaje Skupnosti na področju odpadkov v nacionalne zakonodaje držav članic. Komisija lahko, in to tudi stori, v primeru neizvršitve prenosa v nacionalno zakonodajo, nepravilnega prenosa ali neupoštevanja ustrezne zakonodaje Skupnosti sprejme pravne ukrepe proti zadevni države članici.

O stroških izvajanja zakonodaje Skupnosti na področju odpadkov morajo v vsakem primeru posebej odločati pristojni nacionalni organi. Države članice lahko finančno prispevajo k predelavi ali odstranitvi industrijskih odpadkov, zlasti kadar ni več mogoče določiti sedanjega ali prejšnjega imetnika ali vira odpadkov. V ta namen lahko države članice v skladu z veljavnimi postopki uporabijo svoja sredstva ali finančna sredstva Skupnosti.

Finančna sredstva Skupnosti za okoljske prednostne naloge se načrtujejo v okviru glavnega operativnega programa kohezijske politike za obdobje 2007–2013 z naslovom Infrastruktura in okolje ter 16 regionalnih operativnih programov na Poljskem. Približno 8,8 milijarde EUR (okoli 13,5 % skupnih finančnih sredstev za programsko obdobje 2007–2013) bo na primer na voljo za okoljske projekte in projekte preprečevanja tveganja na Poljskem, od katerih je 1,3 milijarde EUR dodeljenih sektorju odpadkov (2 % skupnih finančnih sredstev) v okviru kategorije „Ravnanje z gospodinjskimi in industrijskimi odpadki“. Vsaka nova država članica bo imela svoja lastna dodeljena sredstva. Kljub tem sredstvom bo še vedno obstajala velika finančna vrzel za izvajanje zakonodaje EU, vključno z direktivami o odpadkih, za katere so v pristopni pogodbi določena prehodna obdobja.

Kar zadeva ravnanje z odpadki, bo podpora iz operativnega programa Infrastruktura in okolje namenjena pobudam za preprečevanje ali omejevanje nastajanja komunalnih odpadkov, uvajanje tehnologij recikliranja in tehnologij za nevtralizacijo komunalnih odpadkov ter zmanjševanje nevarnosti odstranjevanja odpadkov v skladu z nacionalnimi in regionalnimi načrti za ravnanje z odpadki in pobudami na področju obnove zemljišč po obdobju industrijskih in vojaških dejavnosti. Glede obnove zemljišč je na voljo podpora za projekte za večja območja na neurbanih območjih in le v primerih, ko sedanji lastnik zemljišča ni odgovoren za onesnaževanje ali poslabšanje okolja.

V okviru tega operativnega programa bodo tudi velika podjetja ter mala in srednja podjetja upravičena do podpore za izpolnjevanje okoljskih zahtev. Cilj te pomoči bo med drugim zmanjševanje količine nastalih odpadkov, ki niso komunalni, višanje ravni obnavljanja in recikliranja odpadkov ter povečevanje predelave odpadkov po proizvodnji in nevarnih odpadkov.

Finančna sredstva za operativni program Infrastruktura in okolje bodo zagotovljena z regionalnimi operativnimi programi, ki lahko podpirajo projekte ravnanja z odpadki, če so vključeni v regionalne načrte za ravnanje z odpadki. Regionalni operativni programi bodo tudi sofinancirali pomoč malim in srednjim podjetjem na področju ravnanja z odpadki. Lahko na primer podprejo sisteme okoljskega ravnanja, racionalizacijo sredstev in ravnanja z odpadki, ravnanje z industrijskimi odpadki in ravnanje z nevarnimi odpadki ter izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij.

Leta 2006 je podjetje Aalborg Havn v lasti lokalnega organa prodalo zemljišče pristanišča Østre Havn zasebnemu podjetju A. Enggaard. Zemljišče v velikosti 75 000 m2 je bilo prodano za 44 milijonov DKK. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bila ta cena veliko nižja od tržne vrednosti. Poleg tega za posel ni bil objavljen javni razpis in zagotovljena ni bila nobena ocena prodajne cene nepristranskega strokovnjaka.

Ali Komisija meni, da ta prodaja krši pravila EU o konkurenci? Ali se lahko obravnava kot nezakonita državna pomoč? Ali Komisija predlaga kakršne koli ukrepe v zvezi s to zadevo?

S sporočilom o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti⁽¹⁾ je Komisija sestavila splošne smernice za države članice, da bi njen splošni pristop v zvezi s problemom državne pomoči prek prodaje zemljišč in objektov s strani javnih oblasti postal pregleden. To sporočilo navaja, da mora, kadar javni organ ne namerava uporabiti brezpogojnega ponudbenega postopka za prodajo, pred dogovori o prodaji en cenilec ali več opraviti neodvisno oceno, da se določi tržna vrednost na podlagi splošno sprejetih tržnih kazalcev in cenilskih standardov. Tako določena tržna cena je najnižja nakupna cena, ki se lahko določi brez dodelitve državne pomoči.

Z zadevo, ki jo predstavila poslanka, Komisija ni seznanjena. Če bi Komisija prejela več podrobnih informacij o domnevni državni pomoči v zvezi s prodajo zemljišča pristanišča v Aalborgu, bi mogoče lahko podala natančnejšo oceno in po potrebi ukrepala glede te zadeve. Za lažje vlaganje pritožb glede državne pomoči in za usmerjanje možnih pritožnikov je na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco na voljo obrazec za pritožbo.

Po besedah grškega ministra za notranje zadeve, gospoda Prokopisa Pavlopoulosa, Turčija sploh ne spoštuje svojih obveznosti iz sporazuma o repatriaciji z Grčijo. S politiko, ki jo država vodi, pravzaprav celo spodbuja veliko povečanje nezakonitega priseljevanja v Grčijo. Medtem naj bi zadnji krog pogajanj o sporazumu o repatriaciji med ES in Turčijo potekal decembra 2006. Jasno je, da ni bil dosežen velik napredek.

Kako Komisija ocenjuje izvajanje sporazuma o repatriaciji med Grčijo in Turčijo ter izjave grškega ministra za notranje zadeve? Kako Komisija razlaga dejstvo, da med ES in Turčijo še vedno ni sporazuma o repatriaciji? Kakšne so ovire? Kakšen vpliv ima turška zavrnitev sklenitve sporazuma o repatriaciji z ES in/ali nespoštovanje sporazuma o repatriaciji z Grčijo na pogajanja?

Vprašanja, povezana z dvostranskimi sporazumi o ponovnem sprejemu med državami članicami in tretjimi državami, spadajo v pristojnost posameznih zadevnih držav. Kljub temu bo na rednih srečanjih pododbora JLS⁽¹⁾ s Turčijo Komisija vedno vztrajala na potrebi po sklenitvi sporazumov o ponovnem sprejemu s sosednjimi državami in ustreznem izvajanju veljavnih sporazumov o ponovnem sprejemu.

Glede pogajanj o ponovnem sprejemu med ES in Turčijo je zadnji uradni krog pogajanj potekal decembra 2006. Stiki med Komisijo in turškimi organi so bili vzpostavljeni od tedaj, vendar do danes ni bil dosežen noben nadaljnji napredek. Podpis sporazuma o ponovnem sprejemu s Turčijo ostaja prednostna naloga EU in zato EU zdaj razmišlja o načinih, kako rešiti ta težaven položaj.

Komisija preučuje predlog o prenehanju uporabe in proizvodnje tradicionalnih žarnic v korist okolju prijaznih nizkoenergetskih žarnic.

Kdaj bo Komisija predložila svoj predlog?

Kakšne ukrepe bo Komisija sprejela za podporo evropskih proizvajalcev pri učinkovitem prehodu na okolju prijazno tehnologijo nizkoenergetskih žarnic?

Kakšen vpliv bo imel ta ukrep v najbolj ambiciozni obliki na evropsko zaposlovanje in kakšni spremljevalni ukrepi so načrtovani?

V povezavi s časovnim okvirom prenehanja uporabe žarnic: kdaj namerava Komisija revidirati direktivo o okoljsko primerni zasnovi (na splošno in podrobneje glede žarnic) ter direktivo 98/11/ES⁽¹⁾ v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih svetilk?

Komisija zdaj preučuje možen izvedbeni ukrep za opremo za splošno razsvetljavo v skladu z direktivo o okviru za okoljsko primerno zasnovo⁽²⁾. Glavni namen je določiti minimalne zahteve po energetski učinkovitosti, ki bi jih morale svetilke za splošno razsvetljavo (vključno z žarnicami) izpolnjevati, da bi bile dane na trg EU. Predlog je rezultat tehnično-ekonomsko-okoljske pripravljalne študije, ki je priporočila možnosti izboljšave okoljske učinkovitosti izdelkov splošne razsvetljave, ob upoštevanju življenjskega kroga svetilk. Zdaj se izvaja ocena učinka, ki bi morala prispevati k oceni okoljskega, socialnega in gospodarskega vpliva različnih možnih politik.

Vsi razpoložljivi dokazi do zdaj so pokazali, da morajo biti zahteve po učinkovitosti določene na ravneh, ki bi v praksi povzročile opustitev tradicionalnih žarnic z žarilno nitko, ki se uporabljajo za splošno razsvetljavo. Ocena učinka med drugim preučuje ustrezni časovni okvir za začetek veljave zahtev ter učinke ukrepov na konkurenčnost evropskih podjetij za razsvetljavo in zaposlovanje z namenom ohraniti njihovo konkurenčnost ob upoštevanju potrebe po hitrem ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam.

Okviren datum, ko naj bi Komisija sprejela izvedbeni ukrep v zvezi s splošno razsvetljavo, je pomlad 2009 po pregledu Parlamenta. Zato še ni bila sprejeta končna odločitev.

Komisija bo leta 2010 ob uvedbi zahtev po učinkovitosti posodobila direktivo o energijskem označevanju gospodinjskih svetilk⁽³⁾. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi ne potrebuje revizije, da bi se sprejel izvedbeni ukrep v zvezi z razsvetljavo.

Izkazalo se je, da uvedba digitalnega tahografa v praksi povzroča težave, in po sklepu Evropskega varuha človekovih pravic z dne 26. maja 2008 o pritožbi 284/2006/PB se lahko pojavijo vprašanja glede ravnanja Komisije v zvezi s to zadevo.

Kaj Komisija predlaga za preprečitev razmer, podobnih tem, ki so opisane v tej zadevi?

V svojem odgovoru na pisno vprašanje P-1488/08 Komisija priznava, da so tehnične specifikacije digitalnega tahografa zastarele in da jih zato namerava prilagoditi tehničnemu napredku.

Katera stopnja je bila dosežena v tem postopku ponovne ocenitve in kakšen je časovni razpored ukrepanja?

Komisija je upoštevala sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 284/2006/PB, povezani z izvajanjem zakonodaje Skupnosti o uvedbi digitalnega tahografa v gospodarskih vozilih. Komisija je upoštevala tudi ugotovitve, ki so podprle ta sklep.

Kljub temu Komisija opozarja, da je edinstvenost razmer zahtevala takojšnje ukrepanje, da se prepreči tveganje večje zamude pri uveljavljanju digitalnega tahografa, ki bi lahko negativno vplivala na ustrezno delovanje trga cestnega prometa v Skupnosti.

Komisija meni, da se lahko take razmere preprečijo z ustreznimi določbami v zakonodaji glede odložitve začetka veljave kompleksnih tehničnih ukrepov, ki so odvisni od industrije in učinkovitega usklajevanja na ravni EU.

Kot je določila v odgovoru na poslankino prednostno vprašanje P-1488/08, Komisija načrtuje prilagoditev tehničnih specifikacij tahografa tehničnemu napredku v letu 2009 in je naročila študijo za določitev takih posodobljenih specifikacij. Zdaj v okviru tega projekta poteka posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, vključno s sektorjem cestnega prevoza, proizvajalci tahografov in združenji nadzornih organov. Dolgoročno lahko Komisija na podlagi rezultatov teh posvetovanj in nadaljnjega razvoja, zlasti v okviru akcijskega načrta inteligentnih transportnih sistemov, kasneje razmisli o predložitvi predloga Parlamentu in Svetu o preoblikovanju uredbe 3821/85.

Ali lahko Komisija glede na poslabšanje socialno-gospodarske krize v ribiškem sektorju kot posledice zvišanja cen nafte (bencina in dizelskega goriva) in po nedavnih demonstracijah, ki jih je ta sektor v različnih državah EU (vključno s Portugalsko) organiziral in s katerimi je zahteval nujne ukrepe za zagotovitev učinkovite podpore, odgovori na naslednja vprašanja?

Kakšno je stanje glede vseh predlogov, ki so bili razglašeni 17. junija (zlasti glede na sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanju sveta za kmetijstvo in ribištvo 23. in 24. junija)?

Komisija z veseljem obvešča poslanca, da je v kolegiju 8. julija 2008 sprejela zakonodajni sveženj v skladu s predlogi, razglašenimi 17. junija 2008. Ta sveženj je bil že posredovan Parlamentu za njegovo mnenje in 15. julija 2008 poslan Svetu ministrov, da ga sprejme.