Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0803(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0285/2008

Razprave :

PV 01/09/2008 - 17
CRE 01/09/2008 - 17

Glasovanja :

PV 02/09/2008 - 5.13
CRE 02/09/2008 - 5.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0381

Razprave
Ponedeljek, 1. september 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

17. Evropska pravosodna mreža – Okrepitev Eurojusta in sprememba sklepa 2002/187/PNZ – Uporaba načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- poročilo A6-0292/2008 gospe Kaufmann v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o Evropski pravosodni mreži (05620/2008 - C6-0074/2008 - 2008/0802(CNS));

- poročilo A6-0293/2008 gospe Weber v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ (05613/2008 - C6-0076/2008 - 2008/0804(CNS));

- poročilo A6-0285/2008 gospoda França v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah (05598/2008 - C6-0075/2008 - 2008/0803(CNS));

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v veliko čast mi je, da danes govorim in vam povem o svoji globoki privrženosti vrednotam Evropske unije. V srcu teh vrednot je nedvomno sodstvo. Svoje delno zasedanje ste želeli začeti s skupno razpravo o vprašanjih sodstva. To kaže na pomen, ki ga ta parlament daje vprašanjem evropskega pravosodnega sodelovanja in zaščite temeljnih pravic. Za ta vprašanja sem prav tako zainteresirana in se zahvaljujem za to priložnost.

Na dnevnem redu so tri besedila, kot je omenila vaša predsednica: sklep o Evropski pravosodni mreži, sklep o Eurojustu in okvirni sklep o izvrševanju odločb, izdanih v nenavzočnosti. Ta tri besedila bodo izboljšala pravosodno sodelovanje z Evropsko unijo in bodo tudi spremenila način delovanja držav članic. Te tri pobude že željno pričakujejo tisti, ki delajo v okviru sodstva v naših državah. Delo Sveta PNZ dne 25. julija je omogočilo, da je bilo doseženo politično soglasje glede osnutka sklepov o Evropski pravosodni mreži in o okrepitvi Eurojusta. Skupna prizadevanja slovenskega in francoskega predsedstva so to izpeljala v manj kot letu dni. Ta dva osnutka sklepov bosta dala državljanom Evrope večjo zaščito in okrepila pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. To je znak Evropske unije, ki lahko ukrepa in napreduje ob hkratnem upoštevanju svoboščin in temeljnih pravic.

Kar zadeva Evropsko pravosodno mrežo, osnutek sklepa, ki naj bi nadomestil skupen ukrep iz leta 1998, podrobneje pojasnjuje obveznosti Eurojusta in mreže. Upošteva želje držav članic, da se ohranita obe telesi in okrepi njuno dopolnjevanje. Oblikovanje varnih načinov komunikacije med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo bo zagotovilo učinkovito pravosodno sodelovanje in večje vzajemno zaupanje. Evropska pravosodna mreža je dobro znano in priznano orodje in se je izkazala kot uporabna pri spodbujanju kontaktov med sodelujočimi na terenu. Poročilo Sylvie Kaufmann poudarja uporabnost in uspešnost mreže. Osvetljuje prilagodljivost mreže, ki izpolnjuje potrebe, zlasti sodnikov. To poročilo nadalje poudarja potrebo po ohranitvi te prožnosti in decentralizirane strukture.

Gospa Kaufmann, upoštevali in podprli ste glavne poteze izvirnega predloga, za kar se vam zahvaljujem. Načeli ste tudi nekaj vprašanj. Pravilno ste dejali, da bi bilo treba vzpostaviti varovane telekomunikacije ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov. Se popolnoma strinjamo. Zagotavljam vam, da bo Svet posebno pozoren na predloge, ki jih bo sprejel Parlament. Ta ocena delovanja Evropske pravosodne mreže gre z roko v roki z okrepitvijo Eurojusta. Eno ne more obstajati brez drugega. Po šestih letih Eurojusta izkušnje kažejo, da moramo izboljšati delovanje te enote za pravosodno sodelovanje. Eurojust ni dovolj dobro obveščen, zlasti o področju terorizma. Pristojnosti nacionalnih članov niso usklajene in operativna zmogljivost Evrojusta ni dovolj dobro razvita.

Besedilo, o katerem je bilo 25. julija doseženo politično soglasje, je bistvena stopnja oblikovanja evropskega pravosodnega prostora. Dobro se boste zavedali, da je boj proti vsem oblikam hudih kaznivih dejanj ena od prioritet Evropske unije. Kot primer, leta 2004 je bilo Eurojustu prijavljenih štirinajst primerov trgovine z ljudmi, leta 2007 je bilo prijavljenih že enainsedemdeset primerov. To kaže, da moramo imeti učinkovita orodja za boj proti trgovini v obsegu brez primere, kjer so žrtve tisoči naših državljanov.

Eurojust mora postati tudi vodilna enota v evropskem pravosodnem sodelovanju. Zahvaljujoč temu besedilu, s katerim je soglašal Svet PNZ, bo Eurojust bolj operativen in odziven. Zato je to za nas pomemben korak naprej.

Rada bi čestitala za delo posebno Renati Weber in se zahvalila za njeno podporo. Dobro se zavedam njene zavezanosti in njene želje, da bi ta predlog uspel.

Z okrepitvijo Eurojusta bodo utrjene posebne pravice nacionalnih članov. Ustanovljena bo celica za usklajevanje v nujnih razmerah, prenos informacij pa bo izboljšan za večjo pripravljenost na izzive, ki jih pomenijo nove oblike kaznivih dejanj. Nekateri bi raje imeli še ambicioznejši pristop. Ker institucionalni okvir tega ne dovoljuje, moramo izkoristiti vsako možnost za okrepitev Eurojusta na podlagi veljavne zakonodaje in to brez odlašanja.

Upoštevana so bila tudi nekatera od vaših vprašanj. V tem smislu se bo pozorno spremljalo poročanje Parlamentu o Eurojustu.

V zvezi z uporabo načela vzajemnega priznavanja, ki je eden od ključnih vidikov oblikovanja območja pravice, svobode in varnosti, bo okvirni sklep o izvrševanju odločb, izdanih v nenavzočnosti, omogočil okrepitev obstoječih instrumentov, kot je npr. evropski priporni nalog. Bistveno je, da se lahko odločba, ki jo izda država članica v odsotnosti osebe, izvrši po vsej Evropski uniji. Okvirni sklep bo spremljala tudi okrepitev postopkovnih pravic ljudi. To vključuje možnost, da se sodbe, izrečene v nenavzočnosti, izvršijo ob upoštevanju pravice do obrambe. Vendar cilj tega okvirnega sklepa ni sprememba nacionalnih pravil, temveč izboljšanje izvrševanja odločb, izdanih v nenavzočnosti.

Vaše poročilo, gospod França, poudarja potrebo, da se uskladijo obstoječi instrumenti in da se zajamči pravica do zaslišanja med postopkom. Različnost pravnih sistemov je treba spoštovati, na primer z upoštevanjem, kako se oseba povabi. Svet deli te skrbi in osnutek predloga zato ponovno odpira skupno razpravo o krepitvi temeljnih jamstev znotraj Evropske unije. Vem, da vaš parlament pripisuje temu vprašanju velik pomen. Svet bo preučil vaše predloge, ki se v glavnem ujemajo z besedilom, za katero je Svet dal politično soglasje. To velja zlasti za predloge o zastopanju s strani pravnega zastopnika in pravico do ponovnega sojenja. Te spremembe so nedvomno izboljšale prvotni predlog.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, Svet bo temeljito preučil predloge, ki bodo sprejeti ta teden in moram vam še enkrat zagotoviti, da Predsedstvo želi sodelovati z vašim parlamentom. Skupaj moramo naprej z roko v roki in nikoli ne bom pozabila, da ste predstavniki Evropejcev. S pomočjo teh treh besedil bo narejen napredek v smislu pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah pa tudi za skupno dobro v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, Podpredsednik Komisije. − (FR) Kot ste pravkar rekli, gospa Dati, smo na kritični točki oblikovanja tega evropskega pravosodnega prostora, ki ga želimo z vsem srcem in h kateremu pomembno prispeva Evropski parlament.

Rad bi se zahvalil poročevalcem, gospe Kaufmann, gospe Weber in gospodu Françu, za njihova odlična poročila o treh pobudah. Ti dokumenti kažejo, da Evropski parlament podpira predloge držav članic. Veseli me tudi, gospa Dati, da se je Svet, ki se je sestal 25. julija, izkazal za tako plodnega, s političnim soglasjem za tri besedila. Komisija podpira te tri pobude in trudili smo se konstruktivno prispevati k delu Sveta.

V zvezi z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo so države članice, ki so dobile navdih z našim sporočilom oktobra 2007 o zadevi, jasno pokazale svojo željo po zbliževanju. V ti dve pobudi držav članic so bili vključeni številni predlogi: uskladitev pristojnosti nacionalnih članov Eurojusta, okrepitev vloge kolegija v primeru sporov glede pristojnosti, izboljšanje kroženja informacij od nacionalnih članov do Eurojusta in možnost imenovanja sodnikov Eurojusta za zvezo s tretjimi državami. Številne predlagane spremembe v izjemno uporabnih poročilih gospe Kaufmann in gospe Weber so bile že upoštevane v razpravah Sveta. Zato je cilj spremembe 32 k sklepu o Eurojustu, ki se pojavlja v poročilu gospe Weber, da bi se izboljšala raven varstva podatkov v tretjih državah, ki sodelujejo z Eurojustom. To sodelovanje se bo ocenilo, ne samo takrat, ko bo sklenjen sporazum, temveč tudi po začetku njegove veljavnosti. Komisija je predlagala, da se sprejme ta zamisel in osnutek sklepa je bil ustrezno spremenjen. Navaja, da mora sporazum o sodelovanju vključevati določbe o spremljanju njegove uporabe, vključno z uporabo določb o varstvu podatkov.

Citiral bom še en primer: sprememba 38 k sklepu o „Evropski pravosodni mreži“, kot je navedena v poročilu gospe Kaufmann. Kot je poudarila gospa Dati, je cilj te spremembe zagotoviti, da Evropski parlament vsaki dve leti prejme poročilo o dejavnostih Evropske pravosodne mreže. To spremembo je Komisija podprla in je vključena v besedilo osnutka sklepa.

Kot veste, je Svet dosegel politično soglasje za pobudi o Eurojustu in mreži. Upam, da bo Svet kmalu formalno sprejel te instrumente in, kar je prav tako pomembno, da bodo države članice sprejele potrebne ukrepe za celotno izvedbo sklepov v svojih pravnih sistemih.

V zvezi s poročilom gospoda França o izvrševanju odločb, izdanih v nenavzočnosti, sem opazil, da je večina sprememb, vsaj v svojem duhu, če ne v ubeseditvi, že vključena v besedilo, ki ga je sprejel Svet PNZ 5. in 6. junija.

To je le nekaj mojih opažanj, gospa predsednica. Očitno bom zelo pozoren na vse pobude Parlamenta. Vsekakor sem zelo srečen, da začenjamo to delno zasedanje z delom, ki je izredno pozitivno za prihodnost evropskega pravosodnega prostora.

 
  
MPphoto
 

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, poročevalka. − (DE) Gospa predsednica, rada bi v celoti izkoristila svoj dodeljeni čas za govorjenje zdaj, če smem. Veseli me, da vidim, da sta danes tukaj predsedujoča Svetu in podpredsednik Komisije.

Odbor je soglasno sprejel moje poročilo o Evropski pravosodni mreži. Sodelovanje je bilo zelo tvorno in rada bi se zahvalila vsem sodelujočim, zlasti gospodu Popa, gospe Gebhardt in gospe Weber, poročevalki o Eurojustu.

Evropska pravosodna mreža – ali na kratko EJN – obstaja že 10 let in je dokazala svojo vrednost v praksi. Celo po uvedbi Eurojusta leta 2002 ostaja EJN primerna. Pri EJN ne gre za usklajevanje preiskav, gre za olajšanje neposrednih stikov, pravilno izvedbo zahtevkov za vzajemno pravno pomoč in zagotavljanje informacij. Zato je pomembno, da pustimo decentralizirano strukturo EJN nedotaknjeno. Spremembe se lahko naredijo samo tam, kjer so potrebne ali kjer take spremembe naravno izhajajo iz prakse, ki je bila v uporabi v preteklih letih. En primer je ustanovitev nacionalnih kontaktnih točk, ki imajo usklajevalno vlogo med državami članicami in so odgovorne za vzdrževanje stika s sekretariatom EJN.

Ključna inovacija je ustanovitev varovanega telekomunikacijskega omrežja. Veselilo me je slišati, da je tudi predsedujoča Svetu opozorila na to vprašanje. Med organi držav članic se izmenjujejo osebni podatki in to lahko vključuje občutljive podatke, kot so prstni odtisi na podlagi evropskega naloga za prijetje. Da bi v tem primeru zagotovili varen prenos, je potrebno varovano telekomunikacijsko omrežje, ker bi bilo nesprejemljivo, da se takšni podatki prenašajo na primer po faksu. Že leta 1998, ko je bila ustanovljena EJN, je bilo zamišljeno varovano telekomunikacijsko omrežje, vendar se do zdaj ni bilo mogoče dogovoriti o načinih, očitno zaradi stroškov.

Poročilo predlaga, da se ustanovijo varovane telekomunikacije, na začetku zgolj za kontaktne točke. Vendar je glede na to, da je cilj zagotoviti, da potekajo stiki med dvema pristojnima organoma čim bolj neposredno, v drugi stopnji predvidena povezava vseh ustreznih organov, ki so odgovorni za pravno pomoč v svojih državah članicah, v varovano telekomunikacijsko omrežje. Zaradi občutljivosti podatkov se poročilo sklicuje na ustrezne določbe o varovanju podatkov in rada bi v tem smislu še enkrat poudarila, kako pomembno je, da imamo trden okvirni sklep o varovanju osebnih podatkov v okviru tretjega stebra. To bi se uporabljalo za izmenjavo podatkov med različnimi kontaktnimi točkami v državah članicah. Na žalost mora Svet šele sprejeti takšen okvirni sklep kot lex generalis, zato so bile osnovne določbe o varovanju podatkov vključene neposredno v pravno besedilo samo.

Funkcionalnost EJN je v veliki meri odvisna od kontaktnih točk. Iz tega razloga so bile pripravljene smernice za izbiro kontaktnih točk na podlagi posebnih meril. Osebe, ki delujejo kot kontaktne točke, morajo nedvomno znati vsaj en drug tuj jezik EU in imeti izkušnje iz mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter službovati kot sodnik, javni tožilec ali drug uradnik v pravosodnem sistemu. Pomembno je, da te smernice izpolnjujejo države članice, ki morajo seveda tudi zagotoviti, da imajo ustrezne kadre za kontaktne točke.

Da bi izboljšali sodelovanje med EJN in Eurojustom in dosegli boljšo usklajenost njunih dejavnosti, morajo imeti člani Eurojusta možnost, da se na povabilo udeležijo sestankov EJN in obratno. Sklep o Eurojustu navaja, kdaj morajo pravosodni organi držav članic (z drugimi besedami kontaktne točke EJN) obvestiti Eurojust o posebnih primerih. Sedanji sklep dopolnjuje to obveznost z zahtevo, da EJN in Eurojust vzajemno obveščata drug drugega o vseh primerih, za katere menita, da bi jih druga organizacija bolje opravila. Cilj uporabe tega prožnega in na potrebah temelječega pravila je, da bi se izognili položaju, ko morajo nacionalni organi zagotoviti Eurojustu preveč obširne informacije in tudi, da bi se izognili temu, da bi „zasuli“ Eurojust z informacijami, ki jih organ preprosto ne more predelati.

Nazadnje, poročanje o upravljanju in dejavnostih omrežja bi morala izvajati EJN sama, ne le Svetu in Komisiji, temveč tudi Parlamentu. Veseli me, da Komisija izrecno podpira ta pristop.

S tem sklepom bo Evropska pravosodna mreža prilagojena razvoju, ki se dogajal zadnja leta, njen odnos do Eurojusta pa bo natančneje opredeljen. Posledično bo lahko Evropska pravosodna mreža bolje izpolnjevala svojo nalogo na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zlasti v primeru, da bo začela veljati lizbonska pogodba, z naslednjim prenosom pristojnosti pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah na Skupnost.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, poročevalka. − Gospa predsednica, če si zamislimo Evropsko unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, ni to nič drugega kot poseben cilj brez vključitve že ustanovljenih evropskih agencij, njena zmogljivost za ukrepanje in odzivanje v boju proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu, pa bo postala močnejša.

Rada bi se zahvalila poročevalcem v senci, s katerimi sem zelo dobro sodelovala skoraj pri vseh vidikih tega poročila, pa tudi predsedniku Eurojusta in njegovi ekipi za njihovo odprtost med procesom.

Ko sem pripravljala to poročilo, sem slišala zahteve številnih kolegov po evropskem tožilstvu. V tem pogledu sem veliko bolj naklonjena uskladitvi in postavitvi evropskega pravosodnega sistema kakor okrepitvi sodelovanja. Vendar smo zaradi številnih razlogov zaenkrat še vedno precej daleč od takega cilja; prvič, ker ni evropske zakonodaje, ki bi obravnavala vprašanje pravne pristojnosti v primerih, ki so v pristojnosti Evrojusta, in drugič, zaradi nenaklonjenosti, ki jo kažejo države članice celo do prenosa nekaterih svojih preiskovalnih pooblastil na evropsko agencijo. Besedilo o možnosti nacionalnih članov Eurojusta, da so del skupnih preiskovalnih ekip, daje dober primer.

Protislovno je, da so poslanci Evropskega parlamenta zares pripravljeni obravnavati huda čezmejna kazniva dejanja – vključno z dodelitvijo pristojnosti Evrojustu, ob tem, da je naša glavna skrb spoštovanje človekovih pravic – države članice pa govorijo eno, a zakonsko urejajo drugo. Težko je razložiti evropskim državljanom, kako lahko vzpostavimo območje svobode, varnosti in pravice, če države članice ne zaupajo dovolj našim lastnim evropskim agencijam.

Mi, kot Parlament, razumemo in soglašamo z dejstvom, da mora Eurojust delati 24 ur na dan, sedem dni na teden. Tudi Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je soglašal, da je za učinkovit Eurojust bistveno, da imajo njegovi člani enake pravosodne pristojnosti, kot jih uživajo v lastnih državah. Glasoval je tudi za okrepitev odnosov z Europolom in Evropsko pravosodno mrežo in za vzpostavitev povezav z drugimi evropskimi in mednarodnimi agencijami, na primer Frontexom, Interpolom in Svetovno carinsko organizacijo.

To, kar zahtevamo mi, kot poslanci tega parlamenta – in poročilo je odraz tega pristopa – je pravilna uravnoteženost pristojnosti Eurojusta in nacionalnih članov na eni strani ter pravicami obtoženca na drugi. Zato je bilo vloženih več predlogov, namenjenih povečanju stopnje zaščite postopkovnih pravic, na primer do obrambe, pravičnega sojenja, obveščenosti in sodnega varstva. Hkrati pa so, čeprav se zavedamo zanesljivega sistema za varstvo podatkov, ki ga je vzpostavila agencija, v več predlogih sprememb predstavljena dodatna varovala.

Vendar še vedno obstaja glavna skrb glede podatkov, ki se posredujejo tretjim državam in mednarodnim organizacijam, kajti resnica je, da dejansko ne vemo, kaj se zgodi s temi podatki. Da bi zagotovili, da bodo spoštovani naši lastni evropski standardi, predlagam, da se uvede ocenjevalni mehanizem. Rada bi se zahvalila komisarju Barrotu, da je to omenil.

Nenazadnje pa sem zaskrbljena zaradi vloge, ki bi jo moral imeti Evropski parlament do Eurojusta. S tem, ko ne vemo, kakšna bo usoda lizbonske pogodbe, so stvari še bolj zaskrbljujoče. Vendar v sedanji zakonodaji Skupnosti ni ničesar, kar bi preprečevalo Parlamentu, da ima aktivno vlogo pri nadzoru dejavnosti Eurojusta. To je predvsem stvar politične volje in resnično upam, da bo temu parlamentu dovoljeno opravljati njegovo delo.

 
  
MPphoto
 

  Armando França, poročevalec. − (PT) Gospa predsednica, gospa Dati, komisar, gospe in gospodje, proces gradnje Evrope je na začetku vključeval prenos gospodarskega območja v pristojnost Skupnosti. In ker so to metodo idealizirali Jean Monnet in njeni ustanovitelji, je Skupnost korak za korakom napredovala na druga področja, da bi našla skupne rešitve za skupne probleme.

Nismo še prišli do konca te dolge in težke poti, vendar moramo še naprej delati čvrste in odločne korake. Eno od področij, ki nam vsem povzroča zapletene in težke probleme znotraj Evropske unije, ki se je zdaj povečala na 27 držav članic in jo naseljuje skoraj 500 milijonov ljudi, je pravosodje. Pravosodje je eden od stebrov demokracije in eden od instrumentov v službi svobode. Demokracija in svoboda sta dve temeljni vrednoti EU. Posledično je zaradi izzivov, ki jih pomeni proces gradnje Evrope same in zaradi novih problemov sodobnega življenja, po mojem mnenju, pravosodje zdaj odločilnega pomena. Zahteva posebno pozornost tistih institucij EU, ki so odgovorne za zakonodajo, sprejemanje odločitev in dajanje političnih smernic o tem vprašanju. Odločbe izdane v odsotnosti obtoženca v kazenskem postopku, znane kot odločbe v nenavzočnosti, imajo različne postopkovne rešitve, ki se zelo razlikujejo od ene do druge države.

Položaj je resen, ker te različne postopkovne rešitve pomenijo trajno oviro za izvrševanje kazenskih odločb, izdanih v drugi državi članici. Ta položaj ovira ali celo preprečuje uporabo načela vzajemnega priznavanja in spodbuja povečanje kaznivih dejanj in negotovosti.

Zato pozdravljamo zakonodajno pobudo Slovenije, Francije, Češke republike, Švedske, Slovaške republike, Združenega kraljestva in Nemčije, ki jo je prejel in odobril Svet. Njen glavni cilj je določiti postopkovna pravila za vabljenje ljudi, ponovno sojenje ali ustrezno pritožbo in pravno pomoč zagovornika. S temi pravili bodo kazenski postopki hitrejši in učinkovitejši. Povečali bodo tudi učinkovitost načela vzajemnega priznavanja, zlasti glede evropskega naloga za prijetje in postopkov predaje med državami članicami, pa tudi o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni, odredb o zaplembi in sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni in drugi ukrepi, ki vključujejo odvzem svobode, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji. Vključeno mora biti tudi priznavanje pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanje nadzora nad njimi.

Poročilo, ki ga danes predstavljam temu parlamentu, vključuje prispevke velikega števila članov Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Moji kolegi in jaz smo predlagali različne spremembe, iz katerih so nastale številne kompromisne spremembe in trdno soglasje med člani skupin PSE, PPE, ALDE, Verts/ALE in UEN, saj sta samo dva glasovala proti temu poročilu.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, to poročilo torej vsebuje spremembe predloga za okvirni sklep Sveta, ki ga po našem mnenju tehnično bogatijo in je zato politično trden, zlasti glede postopkov vabljenja obtožencev in jamčenja njihovih pravic do obrambe, možnosti obtoženca, da je zastopan v odsotnosti in da ga zastopa pravni zastopnik, ki ga imenuje in plača država, pa tudi možnosti ponovnega sojenja ali ustrezne pritožbe, v skladu z nacionalno zakonodajo, ki jo mora sprožiti obtoženec, že obsojen v nenavzočnosti.

Nazadnje moram poudariti in izraziti svojo zahvalo za razumevanje in soglasje političnih skupin in upam ter želim, da se bo rezultat glasovanja ujemal z doseženim širokim soglasjem.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill, poročevalka za mnenje Odbora za pravne zadeve. − Gospa predsednica, pozdravljam ta poročila, zlasti poročilo o nenavzočnosti, ker bo to olajšalo in poenostavilo postopek tistim, ki se morajo braniti ali sprožiti sodni postopek, kadar ena ali druga stranka ne more prisostvovati. Razlike v pristopu po Uniji so ustvarile stopnjo negotovosti in spodkopale zaupanje v pravosodne sisteme drug drugega.

Zato pozdravljam izjavo, ki jo je dala ministrica, da se bo Svet potrudil in zagotovil, da se bo ta proces uskladil po vseh državah članicah, ker se do zdaj nekatere države članice niso potrudile, da bi stopile v stik z obtoženci. Verjamem, da mora biti breme na pravosodnem sistemu, kjer koli je, da obtožencem zagotovi, da bodo razumeli pomen katere koli sodbe, ki se sprejme v njihovi odsotnosti in da bodo v tem pogledu zavarovane njihove temeljne pravice.

Rada bi se obrnila na Svet, naj zagotovi, da bodo imele vse države članice tak sistem, da bodo imeli obtoženci lahko pravnega zastopnika ne glede na to, v kateri državi prebivajo.

In nazadnje, čestitam vsem poročevalcem za delo pri poenostavljanju zapletenega niza sodnih postopkov in za predloge, ki bodo, verjamem, dali vsebino evropskemu nalogu za prijetje.

 
  
MPphoto
 

  Nicolae Vlad Popa, v imenu skupine PPE-DE.(RO) Čezmejna kazniva dejanja so se povečala in pravosodni sistem se mora prilagoditi novemu položaju.

Opazil sem potrebo po uskladitvi zakonodaje med državami članicami in zlasti v tem obdobju potrebo po hitrih in učinkovitih informacijah ustreznih organov v državah članicah.

Poročilo je očitno korak naprej pri reševanju tega izziva, s katerim se ukvarjajo evropski državljani in institucije. Posodobitev Evropske pravosodne mreže bo omogočila ustrezen odziv na pojav čezmejnih kaznivih dejanj. S poročilom, ki so ga soglasno izglasovali v Odboru LIBE, je Evropska pravosodna mreža učinkovitejša in sposobnejša, da kadar koli in iz katere koli države članice zagotovi ustrezne informacije.

Koristniki te posodobitve bodo evropski državljani, ki bodo opazili, da imajo nacionalne pravosodne institucije potrebna sredstva za hiter odziv s pomočjo sodobnega in varnega telekomunikacijskega omrežja.

Eurojust in pravosodni sistem v državah članicah se bosta lahko zanesla na strukturo Evropske pravosodne mreže in nihče se ne bo mogel več izgovarjati na pomanjkanje potrebnih informacij. Kot poročevalec v senci iz Evropske ljudske stranke se zahvaljujem gospe poročevalki Silvii-Yvonne Kaufmann za njeno delo in način, da nam je uspelo najti kompromisne rešitve.

 
  
MPphoto
 

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, ministrica, komisar, veseli me, da imamo danes priložnost skupaj razpravljati o tako pomembnem paketu in pričakujem, da bomo jutri z veliko večino sprejeli odločitve. Posebej bi se zahvalila dvema poročevalkama, ki sem ju spremljala, gospe Kaufmann in gospe Weber za zelo dobro sodelovanje, kajti to je bil predpogoj, da smo lahko pripravili tako dober izdelek.

Dobro delo je na tem področju bistveno, v zvezi z Evropsko pravosodno mrežo (EJN) pa me tudi zelo veseli, da nam doseženi rezultati omogočajo nadaljevanje že opravljenega dela. Dobro sodelovanje med pravniki, sodniki in ustreznimi organi držav članic so bistveni, če hočemo res ustvariti zakon in pravico za naše državljane in navsezadnje je to tisto, kar hočemo.

S tem v zvezi sem še posebno hvaležna, da smo končno vzpostavili sodelovanje med EJN in Eurojustom na formalni podlagi in zagotovili povezave, ki so nedvomno produktivne in jih lahko samo pozdravimo. A vedno, ko se poveča obseg izmenjanih podatkov, postane varovanje podatkov še pomembnejše in to se nanaša na varnost telekomunikacij in tudi na izmenjavo teh podatkov. Zato me zelo veseli, da se Parlament, Komisija in Svet očitno strinjajo o tem in tudi to je spet nekaj, kar lahko samo pozdravim.

Enako me veseli, da lahko rečem, da bomo jutri dobili veliko večino za vsa ta poročila, za to razširitev, ki smo jo predlagali – in za katero upam, da bo zagotovila odobritev Komisije in Sveta – ta dodatek Evropskega parlamenta, za katerega se imamo zahvaliti gospe Weber, namreč, da naj bi bila zdaj tudi spolno izkoriščanje otrok ali otroška pornografija vključena kot kaznivo dejanje, kar prej nista bila, in to je po moje zelo pomembno vprašanje za našo družbo in vprašanje, ki bi ga jaz poudarila.

Zlasti pomembno vprašanje za socialdemokrate v tem kontekstu – ki je hkrati vprašanje, za katero verjamem, da je rešeno – je zagotovitev, da na tem področju ne gre le za organizirani kriminal temveč tudi za hudo kaznivo dejanje. Mislim, da je predvsem pomembno, da nam ni treba predložiti dokaza, da organizirani kriminal obstaja, ampak, da lahko z izmenjavo informacij pokažemo, da se v nekem trenutku morda dogaja organizirani kriminal. To ne more biti osnovni predpogoj. Mislim, da je bilo tukaj nekaj nesporazumov med skupinami in rada bi poskusila to razčistiti. Upam in sem prepričana, da lahko nadaljujemo na pozitiven način in to z veseljem pozdravljam.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, ko so naši premierji skoraj desetletje nazaj na sestanku v Tampereju določili glavne smernice za politiko kazenskega pravosodja EU, so pravilno poudarili, da imajo evropski državljani pravico pričakovati od Unije, da bo poskrbela, da ne bo nikjer skrivališča za kriminalce. Zato so Evropski liberalni demokrati dosledno podpirali ukrepe, kot je evropski nalog za prijetje, v nasprotju z Britanskimi konzervativci, ki so kritizirali zakon in red, vendar so nasprotovali instrumentom sodelovanja EU.

Navedeni ukrepi pojasnjujejo tudi utemeljenost okrepitve zmogljivosti nacionalnih tožilcev za skupno delo v Eurojustu in privedbo glavnih storilcev kaznivih dejanj pred sodišče. Upravičeno je, da se zagotovi, da so na voljo noč in dan in da se jim da več pooblastil za izvedbo odločb, na primer z izdajo nalogov za preiskavo in zaseg v njihovih državah članicah in z dostopom do nacionalnih kazenskih podatkovnih baz.

Nedvomno so še možnosti za razčiščevanje in poenostavitev pravil o tem, kdaj se bodo priznale odločbe, izrečene v nenavzočnosti, torej brez prisotnosti obtoženega, vendar se to ne sme sprevreči v lenobo brez pravega prizadevanja, da bi informirali obtoženca. Ne bi rada, da bi vse države članice kopirale zaskrbljujoč obseg italijanskih sojenj v nenavzočnosti.

Ko sem pred nekaj meseci spraševala Komisijo, so poudarili, da je pobuda uravnotežena, da povečuje temeljne pravice državljanov in obenem krepi načelo vzajemnega priznavanja. Vendar so organi, kot so Evropsko odvetniško združenje za kazenske zadeve, Svet odvetniških združenj Evropske skupnosti in Mednarodna poštena sojenja, izrazili zaskrbljenost zaradi šibkih varoval za obtožence.

Predsedniška ministrica je poudarila in obljubila, da bo Svet pozorno obravnaval spremembe Parlamenta. Prepričana sem, da je mislila dobro, a moj odgovor je: pa kaj potem! Neposredno izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta imajo obrobno vlogo pri odločanju o zakonih EU v zvezi s čezmejnim pravosodjem. Dokler ne začne veljati lizbonska pogodba, o teh zakonih v glavnem odločajo nacionalni uradniki in to je v veliki meri razlog, zakaj se ni obdržal drugi del 10 let starega dogovora, ki je obljubljal dvig pravosodnih standardov v državah članicah, na primer dobra pravila o varovanju podatkov, in okrepitev pravic obtožencev, na primer pravno pomoč, prevajanje in varščino. Dokler ne dobimo demokratične namesto tehnokratske pravosodne politike EU, ki bo resnično uravnotežila lov na storilce kaznivih dejanj in jamstvo za pošteno sojenje, je treba izpolniti pogoje za podporo ukrepom, o katerih se zdaj razpravlja.

 
  
MPphoto
 

  Kathalijne Maria Buitenweg, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, vem, da me nikoli ne bi mogli obtožiti, da sem torijka, vendar sem tudi jaz glasovala proti evropskemu nalogu o prijetju. Razlog ni v tem, da bi bila proti izročitvi, proti temu, da bi izročili osumljence iz ene države v drugo. Dejansko sem zelo za to. Moj problem je bil v tem, da sem bila prepričana, da nismo dovolj uveljavili predpisov o pravicah osumljencev in da morali to storiti sočasno. Postopkovne pravice obtožencev niso bile urejene. Kljub energiji, ki je bila vložena v to, in odličnim predlogom, o katerih bomo danes tukaj razpravljali in s katerimi se tudi jaz strinjam, ostaja dejstvo, da se še vedno nismo prebili skozi tisti predlog, ki je že leta na mizi in je bistvena sestavina za oblikovanje zaupanja med državami članicami in zato tudi olajšuje izročitev.

Zelo rada bi slišala od ministrice Dati, ali tudi ona meni, da je predlog bistven za naše evropsko sodelovanje, na katerih točkah je obtičal v Svetu in ali obstaja možnost v tem energičnem francoskem predsedstvu, da pride do kakšnega napredka glede vprašanja pravic obtožencev. Dejstvo pri tej zadevi je, da je to res bistveno za olajšanje izročitve.

V zvezi s sodbami v nenavzočnosti je dobro, da so v sedanjem besedilu vzpostavljene zahteve za izročitev. Vprašanje je: ali je to dovolj? Iz političnega soglasja znotraj Sveta bi lahko sklepali, da vam morajo omogočiti ponovno sojenje ali da zadošča možnost pritožbe. Ali mi ministrica Dati lahko zagotovi, da ima vsakdo pravico do ponovnega sojenja? Navsezadnje vam pritožba ne daje vseh tistih možnosti in opcij, ki jih imate s povsem novim sojenjem. Zato bi res rada slišala, ali imajo ljudje zares pravico do povsem novega sojenja in ne le do pritožbe.

Zdaj pa k moji zadnji točki, pri kateri bom kratka. Veliko slišimo o tem, kaj je potrebno za olajšanje dela preiskovalnih organov. Premalo slišimo o tem (ali pa so informacije nepovezane), kakšne so luknje v zakonu na področju obrambe, luknje, ki obstajajo prav zaradi evropskega sodelovanja. Upam, da bomo prišli do foruma o evropravicah, foruma varuha človekovih pravic, da bomo lahko videli, katere luknje so na področju obrambe in da bomo lahko skupaj našli rešitve zanje.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, tukaj je konkreten primer, kam vodi univerzalni celostni evropski pravosodni sistem.

Andrew Symeou je 19-letni moški iz Londona, ki mu grozi izročitev Grčiji zaradi obtožbe uboja. Gospod Symeou meni, da nima popolnoma nobene zveze z zadevnim kaznivim dejanjem. Dokaz proti njemu je sum, ki temelji na dvomljivi identifikaciji in izjavah, ki jih je grška policija menda izsilila od njegovih prijateljev.

Ta dokaz bi moralo britansko sodišče temeljito preiskati, preden bi soglašalo z njegovo izročitvijo. Vendar po evropskem nalogu o prijetju britansko sodišče zdaj nima pravice do preiskave dokaza prima facie, da bi se prepričalo, ali je izročitev upravičena, in nobene moči, da bi jo preprečilo.

Evropski nalog o prijetju pomeni, da britanski državljani zdaj dejansko ne uživajo več osnovne zaščite zakona pred samovoljnim prijetjem in pridržanjem, ki jo je uvedla Velika listina svoboščin. To ne služi interesom pravice za žrtve ali obtožene, ki si jo oboji zaslužijo.

 
  
MPphoto
 

  Panayiotis Demetriou (PPE-DE).(EL) Gospa predsednica, dovolite mi, da najprej čestitam slovenskemu predsedstvu in drugim 13 državam, ki so odobrile, da smo danes dobili ta predlog. To je znaten prispevek k vprašanju pravice v EU.

Dovolite mi, da čestitam tudi trem poročevalcem, gospe Kaufmann, gospe Weber in gospodu Françu, za njihovo odlično, metodično delo. Oni so v osnovi potrdili predlog s spremembami, ki je tik pred sprejetjem s strani Sveta in Komisije. Vesel sem in pozdravljam to novico.

Bil bi še srečnejši, če bi danes sprejemali tudi predlog o najmanjših postopkovnih pravicah za osumljence in obtožence. Prizadevanja bi bila tako popolna. Zato pozivam Komisijo in Svet, naj čimprej predložita ta predlog.

Kot poročevalec v senci za predlog o Eurojustu moram reči, da sem zadovoljen z okrepitvijo tega organa. Ko je bil ustanovljen, se je zdelo, da bo zgolj tipična institucija z malo dragocenih obetov in najmanjšo uporabo. Dejstva so pokazala, da to ne drži, njegova uporabnost je dokazana, potrebna je nadaljnja okrepitev.

Ni mi treba naštevati, kateri predhodni govorniki in poročevalci so govorili o dodatkih k temu organu, preprosto pozdravljam njegovo okrepitev.

Ti predlogi so nedvomno koristen napredek v razvoju pravice, svobode in varnosti. Vendar so kljub temu potrebni radikalnejši koraki. Preseči moramo zaviralen nacionalističen pristop k tem vprašanjem in izvesti širšo pravičnost v evropskem prostoru. Potem bomo lahko rekli, da je pravičnost resnično enaka po vsej EU.

Upam, da se bo to zgodilo z odobritvijo lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE).(RO) Najprej bi rada čestitala poročevalcem.

Prejšnja leta se je dejavnost Evropske pravosodne mreže in Eurojusta izkazala za izjemno pomembno in uporabno na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Sprejetje sklepa Sveta v zvezi z Evropsko pravosodno mrežo, pa tudi sklepa o okrepitvi Eurojusta, je potrebno, da bosta obe strukturi postali hitrejši, ob upoštevanju, da so se mobilnost ljudi in čezmejna kazniva dejanja v zadnjih letih znatno povečala.

Obe strukturi bi morali sodelovati in se medsebojno dopolnjevati.

Oblikovanje kontaktnih točk kot nacionalnih korespondentov za usklajevanje dejavnosti Evropske pravosodne mreže pa tudi oblikovanje nacionalnega sistema za usklajevanje Eurojusta je pomembno za trajno vzajemno informiranje, pa tudi za usmerjanje nacionalnih organov bodisi k pravosodni mreži bodisi k Eurojustu v skladu s posebnimi primeri, ki jih obravnavajo.

Strukturirana, pravočasno podana informacija je bistvena za učinkovito dejavnost Eurojusta. Večjo pozornost je treba posvetiti oblikovanju posebnega komunikacijskega omrežja za prenos osebnih podatkov. Zagotovitev ustreznega varovanja podatkov v dejavnosti obeh struktur je izjemno pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Mihael Brejc (PPE-DE). - (SL) Poročilo gospoda França je bilo sprva videti bolj kot pravno-tehnična in ne vsebinska zadeva. Toda pokazalo se je, da obstajajo med članicami Skupnosti države, ki tega pravnega instituta sploh ne poznajo. Tudi pri tem poročilu so prišle do izraza razlike med anglosaškim in kontinentalnim kazenskim pravom. Zato je logično, da bodo temu poročilu nekateri kolegi poslanci nasprotovali. To seveda ne pomeni, da tematika ni pomembna.

V skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov menimo, da je pravica do sojenja temeljna pravica, torej tudi temeljna politična pravica. Vendar obstajajo primeri, ko obtoženec ni bil prisoten na sojenju, sodišče pa kljub temu izreče sodbo. Sodbe, izdane v nenavzočnosti obtoženega v eni državi, se doslej niso upoštevale v drugi državi članici. S tem okvirnim sklepom pa se zagotavlja izvršljivost teh sodb tudi v drugih državah Evropske unije, pod določenimi pogoji, seveda, med katerimi pa je po našem mnenju ključnega pomena zagotovilo, da je bil obtoženec pozvan na sodišče na ustrezen način in da se kljub pozivom sodnih oblasti ni pojavil na sodišču. Izmikanje roki pravice je pogosto in v Evropski uniji ne bi smeli dopustiti, da se pravnomočno obsojena oseba iz ene države mirno sprehaja v drugih državah članicah.

Po mnenju EPP/DE je poročevalec uspel uskladiti amandmaje in pripravil uravnoteženo poročilo, za kar se mu tudi zahvaljujem.

Še pripomba: prav je, da zagotavljamo pogoje za pravično sojenje, ampak poskrbimo tudi za žrtve kriminalnih dejanj.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE). – Gospa predsednica, govoril bom le o poročilu gospoda França o vzajemnem priznavanju sodb v nenavzočnosti. Sama zamisel tega predloga je tuja številnim pravosodnim sistemom znotraj držav članic, zlasti tistim s pravnim sistemom, ki temelji na običajnem pravu.

V Združenem kraljestvu smo več kot dvesto let gradili svoj pravni sistem, ki temelji na zamisli habeas corpus in pravici obtoženca, da mu ni sojeno, če nima možnosti, da se brani. To načelo je ohranjeno v dobro znani listini, ki jo imam tukaj – Veliki listini svoboščin, imenovani Magna Carta, iz leta 1215 – ki je v moji domovini jamčila to pravico 800 let. Priznanje sojenj v nenavzočnosti je v popolnem nasprotju s temeljnimi ideali te zgodovinske listine.

Če se sodba izreče v eni državi članici in pozneje prizna v drugi, potem ko je izdan evropski nalog o prijetju, to gotovo sproža vprašanja, ali je šlo za pravično sojenje. V dokumentu organizacije Mednarodna poštena sojenja (Fair Trials International) o tem predlogu, se zrcalijo moje skrbi in poudarjena je, citiram, „znatna zaskrbljenost o vprašanju postopka izročitve, ki naj bi se uporabljal“. Kolegi, pozivam vas, da resno pogledate, kaj je predlagano in pomislite, kako bo to vplivalo na vaše volivce in njihovo pravico do poštenega sojenja.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, noben razumen človek ne želi olajšati življenja kriminalcem, vendar se moramo zavarovati pred tem, da bi se pravičnost v Evropi zmanjšala na najnižji skupni imenovalec. In s tako širokim razponom pravosodnih postopkov, varoval in procesov po EU govorjenje o pridobitvi pravosodne enakovrednosti pogosto vključuje prav to.

V Združenem kraljestvu je naš pravni sistem, ki temelji na običajnem pravu v praksi, precedenčnih primerih in procesih povsem drugačen od sistema naših kontinentalnih sosedov. Zato me mora, kadar vidim poročila, ki temeljijo na zlitju prakse zaradi zlitja samega, zaskrbeti.

Vzemimo poročilo o vzajemnem priznavanju sodb v nenavzočnosti. Iskreno povem, da ni nobene enakovrednosti med skrbnimi pravosodnimi varnostnimi ukrepi, ki se opravijo v Združenem kraljestvu, preden je kdo obsojen v nenavzočnosti, in tem, kar se mi zdi zdaleč bolj ležeren pristop, na primer v Grčiji ali Bolgariji. Zato ne soglašam, da bi se obsodba mojega britanskega volivca, ki bi bil obsojen tam v svoji odsotnosti, samodejno priznala v Združenem kraljestvu.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, komisar, preprosto bi rad čestital poročevalcem in tudi predsedstvu Sveta za rezultate, dosežene na tej stopnji razprave in priprave besedil. Mnogo naših državljanov se sprašuje o dodani vrednosti Evrope v njihovem vsakdanjem življenju. V zvezi s pravico bo verjetno vsak ukrep za izboljšanje te življenjsko pomembne javne storitve izboljšal dojemanje koristnosti Evrope glede varnosti njenih državljanov. V tem pogledu je posebno pomembno zagotoviti, da se lahko odločbe izvršijo po vsej Evropi, in odpraviti ovire za njihovo izvrševanje znotraj ozemlja EU. To je cilj predlaganih besedil. Ob hkratnem spoštovanju javnih svoboščin bodo ti ukrepi okrepili učinkovitost kazni, ki jih bodo odredila nacionalna sodišča.

 
  
MPphoto
 

  Kathalijne Maria Buitenweg (Verts/ALE). - Gospa predsednica, to je samo odziv na britanske skeptike, kajti jaz se strinjam z njimi, da ne smemo pripravljati zakonodaje na podlagi najnižjega skupnega imenovalca. Vendar gre za to, da moramo potem razmisliti o tem, kako želimo pripravljati zakonodajo, kajti, če smo si edini, da hočemo imeti skupen pristop pri lovu na kriminalce, potem ne moremo pripravljati zakonodaje skozi soglasnost. Zato je zdaj vse obtičalo v Svetu.

Vendar pričakujem tudi njihovo pomoč pri iskanju procesa sprejemanja odločitev z glasovanjem s kvalificirano večino, kajti sicer smo obtičali. Lahko se bodisi izoliramo in nočemo sodelovati na področju pravosodja ali pa se odločimo za glasovanje s kvalificirano večino, kajti to je edini način, da lahko pripravimo resnično zanesljivo, pomembno zakonodajo.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Toubon (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, moram še enkrat ponoviti, kar je pravkar rekla gospa Buitenweg. Vprašanje, ki ga sprožajo ta besedila, predvsem glede napredka, doseženega na tem področju v zadnjih 20 letih, je zelo preprosto: v Evropski uniji, kot je navedel moj kolega Jean-Paul Gauzès, ali upoštevamo predvsem interese ljudi, zlasti poštenih ljudi, ali upoštevamo predvsem interese držav in mehanizme države. Jasno je – in to lahko obžalujemo, vendar je dejstvo in to pozitivno dejstvo v današnjem svetu – da evropska zgradba vključuje zagotovitev, da mehanizmi države 27 držav članic ne morejo, ker so to delali predolgo, prevladati nad interesi ljudi in zlasti interesi varnosti. To je ves namen evropskega projekta, sicer ne bi bilo evropskega projekta. Zato je treba podpreti Svet in te tri predloge.

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vaše besede to popoldne kažejo velik pomen, ki ga pripisujete tem trem besedilom. Kažejo tudi vašo zavezo zagotavljanju učinkovitega napredka pri pravosodnem sodelovanju, zlasti v kazenskih zadevah, in kot ste poudarili, ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic. Ta dvojna zahteva je bistvena, ker pomeni pogoj za gradnjo evropskega pravosodnega prostora, ker imamo različne pravne sisteme in celo različne pravne organizacije. Očitno je, da jamstva, dana pri delovanju Eurojusta in Evropske pravosodne mreže, tako kot jamstva, ki bodo ponujena, ko se bodo izvrševale odločbe, sprejete v nenavzočnosti, upoštevajo enako logiko. Zato bi se rada zahvalila Evropski komisiji in zlasti Jacquesu Barrotu za podporo predsedstvu. Kot ste navedli, je Svet soglašal s številnimi sestavnimi deli teh poročil, na koncu skoraj soglasno. Kot ste tudi dejali, imamo še veliko dela in moramo pri tem sodelovati.

Rada bi se zahvalila tudi Sylvii Kaufmann za njeno poročilo in njen današnji govor, ker je ocena Evropske pravosodne mreže pomemben korak pri izboljšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Treba je omeniti, da je ta mreža pomembna in učinkovita. Gospa Kaufmann, danes ste spet pravilno poudarili povezavo med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo. Njun razvoj gre z roko v roki, to je bilo poudarjeno ob številnih priložnostih med zadnjim Evropskim svetom.

Rada bi se zahvalila tudi Renati Weber za njeno poročilo in njen pomemben prispevek. Tudi njen govor v Toulousu o tej temi je bil čudovit. Gospa Weber, moram se vam zahvaliti tudi za vašo dobrodošlico. Vem, da ste opravili ogromno delo z vsemi ljudmi, ki so sodelovali pri Eurojustu. Omenili ste tudi lizbonsko pogodbo. Razumem, da bi raje delali znotraj drugega institucionalnega okvira, vendar moramo nadaljevati na podlagi uveljavljenih zakonov, ker to vpliva na vse evropske institucije.

Gospod França, vaš govor je poudaril potrebo po sprejetju enotnega okvira za izvrševanje odločb, sprejetih v nenavzočnosti. Imate prav, da odpirate to vprašanje in to je en način za naše pravne sisteme, da dokažejo svojo učinkovitost.

Gospa Gebhardt, obstaja bistvena potreba po sodelovanju vseh političnih in pravnih udeležencev, kajti izziv, s katerim se bo soočalo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Evropi, je, da se naučimo delati skupaj, da se bomo učinkovito bojevali z vsemi oblikami kriminala. Vem, da ste zahtevna zagovornica tega sodelovanja.

Zdaj bi rada odgovorila tistim med vami, ki imate dvome o Evropi pravice in se bojite, da ogrožamo temeljne pravice. Res je, da pod nemškim predsedstvom nismo mogli doseči soglasja o najmanjših postopkovnih jamstvih. V odgovor moram povedati, da okvirni sklep o odločbah, sprejetih v nenavzočnosti, zagotavlja pravico do ponovnega sojenja, ki je temeljno jamstvo. Rezultat tega procesa nestrpno pričakujejo sodniki, javni tožilci in pravni strokovnjaki, ki dnevno sodelujejo, pa tudi žrtve, ki so utrpele oblike kaznivih dejanj, ki se neprestano prilagajajo in spreminjajo. Pokazati moramo, da smo kos tem zahtevam in uvesti učinkovita in uporabna orodja. Zgraditi moramo Evropo, ki varuje svoje državljane znotraj takega pravosodnega prostora.

Predsedstvo ve, da lahko računa na vašo polno podporo za ta tri besedila. Rada bi izrazila priznanje tega dejstva in se zahvalila vsem, ki ste danes pokazali zanimanje za ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, Podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, rad bi se pridružil hvalam in zahvalam gospe Dati, ki predseduje Svetu PNZ med francoskim predsedstvom. Moram reči gospe Kaufmann, da ima prav, ko vztraja pri varovanju podatkov. Moram pa jo tudi spomniti, da osnutek okvirnega sklepa o varovanju podatkov dejansko določa podrobna pravila, ki se bodo uporabljala tudi za izmenjavo informacij med kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže, za kar pa moramo seveda poskrbeti.

Moram reči gospe Weber tudi to, da je za zagotovitev uspeha teh besedil očitno zelo pomembno zaupanje med državami članicami in agencijami EU. Gospa Weber, mislim, da ste dali nekaj zelo močnih izjav o tej temi.

Gospod França je jasno pokazal pomembnost besedila o hitrejšem izvrševanju odločb, o katerem je poročal. Moram poudariti, da je to opravil na uravnotežen način, s tem da je hkrati potrdil, da bo obstajala tudi možnost ponovnega sojenja, kot je pravkar omenila gospa Dati, in da je jasno, da bo ohranjena pravica do obrambe. Moram odgovoriti gospe Buitenweg in gospodu Demetriou glede postopkovnih pravic. Postopkovne pravice štejem za izjemno pomembne pri razvoju skupnega območja svobode, varnosti in pravice. Komisija je bila razočarana, ker ni bilo mogoče lansko leto doseči nobenega soglasja o našem predlogu za okvirni sklep o postopkovnih pravicah. Zdaj preučujem pobude na tem področju, ki bi jih lahko dali v bližnji prihodnosti. Odločen sem, da bomo na tem področju napredovali, morda s predložitvijo novega predloga o postopkovnih pravicah. V vsakem primeru ste lahko prepričani, da se bom zadevi v celoti posvetil.

Gospa Gebhardt moram reči, čeprav verjamem, da je na to vprašanje odgovorila že gospa Dati, da govorimo o hudih kaznivih dejanjih v novih oblikah, ki morda ne ustrezajo skrajno strogi opredelitvi organiziranega kriminala. Tudi huda kazniva dejanja tvorijo en vidik tega pravosodnega sodelovanja, ki ga resnično želimo.

Nimam več veliko dodati, razen tega, da ponovno poudarim, kar je rekel Jacques Toubon, namreč, da moramo upoštevati interese evropskih obtožencev in interese vsakega od nas in naših volivcev, da bi zagotovili, da se bo to pravosodno sodelovanje izkazalo za učinkovitejše, seveda ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic.

Kakor koli, tudi jaz bi se rad zahvalil Parlamentu za njegov kakovostni prispevek k tej pomembni razpravi, ki bo zaznamoval zelo pozitiven korak v razvoju tega Evropskega pravosodnega prostora.

Gospa predsednica, gospa Dati, hvala, da ste na to opozorili Evropski svet, ki je lahko dosegel soglasje na tem področju in prišel do teh političnih dogovorov.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, poročevalka. − Gospa predsednica, rada bi rekla nekaj besed v vlogi poročevalke v senci o drugih dveh poročilih in se zahvalila gospe Kaufmann za način našega skupnega dela in gospodu Françu za njegovo delo. V njegovem poročilu je bilo 57 kompromisnih sprememb, kar pove nekaj o obsegu našega vloženega dela.

Glede poročila o odločbah, sprejetih v nenavzočnosti, se najobčutljivejši vidik verjetno nanaša na dejstvo, da je v nekaterih državah članicah, potem ko so sodbe izrečene v odsotnosti obtoženca, rešitev v ponovnem sojenju, tako da sta v celoti spoštovana Evropska konvencija o človekovih pravicah (Protokol št. 7, člen 2) in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, medtem ko druge države priznavajo le pravico do pritožbe.

Na žalost predlog v tem poročilu ni o usklajevanju sedanje zakonodaje v 27 državah članicah. Čeprav bi si morali prizadevati, da bi imeli v prihodnosti evropsko zakonodajo, smo zaenkrat storili največ, kar smo lahko, vsaj z zagotovitvijo, da obtoženec tudi v pritožbi uživa postopkovna jamstva, kot so predvidena v členih 5 in 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Rada bi zaključila s tem, da povem, da je za dobro delovanje načela vzajemnega priznavanja pravosodnih odločb potrebna visoka raven medsebojnega zaupanja med državami članicami in to zaupanje mora temeljiti na skupnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih načel.

 
  
MPphoto
 

  Armando França, poročevalec. − (PT) Moram se zahvaliti ministrici za njene besede, pa tudi komisarju in drugim kolegom poslancev, tistim, ki soglašajo in tistim, ki nasprotujejo, kajti slednji mi dajejo priložnost, tukaj in zdaj, da razčistimo kakšno točko ali dve.

Vsekakor bi rad rekel naslednje: kot član tega parlamenta in kot pravnik in državljan sem danes še posebno zadovoljen, da lahko odobrim predlog Sveta in naše spremembe. Zakaj upam in molim, da bo okvirni sklep sprejet in uporabljen? Odgovor je, zato, ker je položaj v Evropi resen in se moramo nemudoma odzvati. Veliko je ljudi, ki so bili že obsojeni in se prosto gibljejo po Uniji, sodišča pa ne morejo izvršiti odločb, sprejetih v drugih državah. To je resno glede razvoja samega kriminala in varnosti v Evropi, zato je pomembno, da se Evropske institucije odzovejo.

Okvirni sklep uveljavlja predvsem načelo vzajemnega priznavanja, naše spremembe, to je spremembe, ki jih je predlagal Parlament, pa je treba brati v medsebojni povezavi. Predlagane rešitve glede vabljenja ljudi, o pravilih za zastopanje obtožencev in o ponovnem sojenju ali pritožbah je treba brati v medsebojni povezavi. Vse tehnične rešitve so povezane in po našem mnenju je treba pravice obtožencev do obrambe vedno zajamčiti v vseh okoliščinah.

Dobro vemo in to je treba povedati, kaj bi morali pustiti pri miru. V teh okoliščinah je najdena rešitev po mojem mnenju rešitev, ki jo moramo sprejeti. To je pomembno in velik korak naprej ter hkrati tudi naslednji mali korak naprej. V skladu s starim pravilom je to, kako graditi Evropsko unijo, to, kako graditi Evropo.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Zakonodajni predlog o odločbah, sprejetih v nenavzočnosti, mora biti sprejet, da bomo premagali hude razlike v obravnavi in velik obseg diskrecijske pravice, dodeljene izvršnim organom v 27 državah članicah EU.

To so cilji, ki jih je Odbor za pravne zadeve sam postavil, ko je predstavljal svoje mnenje Odboru za državljanske svoboščine. Štiri spremembe, ki so bile soglasno sprejete zadnjega maja in jih je odgovorni odbor preprosto prevzel, so namenjene zagotavljanju poštenega ravnotežja med temeljnimi pravicami in svoboščinami državljanov ter potrebo po vzajemnem priznavanju sodb.

Zato je postalo bistveno, da se uskladijo naši sistemi kazenskega pravosodja in se v predlog uvedejo enotna merila, ki jih priznava največje možno število držav EU, z namenom pravne jasnosti. To so minimalni standardi, prilagojeni tako, da povezujejo varovala za jamstvo zaščite obtoženih s potrebo po ohranjanju učinkovitega čezmejnega pravosodnega sodelovanja. Kljub temu se v nekaterih primerih državi članici odobri odklon, ki je potreben zaradi upoštevanja posebnih značilnosti njenega lastnega pravnega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Evropski parlament je glasoval za predlog o vzajemnem priznavanju izrekov kazni v nenavzočnosti, to je obsodb, ki so izrečene v drugi državi članici v odsotnosti obtožene stranke, s strani pravosodnih organov držav članic EU.

Skupaj z evropskim nalogom o prijetju to pomeni, da je lahko kdor koli prijet in obsojen v kateri koli državi članici EU, v kateri mu je sojeno, in je avtomatično obsojen, ne da bi mu kdaj povedali ali da bi izvedel, da je bil proti njemu sprožen postopek. Problem je še večji za države članice, kot je Grčija, kjer pravni sistem, vsaj za najhujše prekrške, ne priznava možnosti, da bi obtoženemu sodili v njegovi odsotnosti. Ta predpis bistveno spodkopava pravico obtoženega do poštenega sojenja. Škodi pravici obtoženega do prave obrambe in že vodi v hude odzive pravosodnih organov in združenj po vsej EU.

Zdaj postaja jasno, da usklajevanje kazenskih sistemov držav članic in tako imenovana „komunitarizacija“ ali prenos kazenske zakonodaje v pristojnost Skupnosti, ki jo pospešuje EU, vodi v kršitev temeljnih pravic neodvisnosti in pravic držav članic, da določajo svoja lastna jamstva zaščite na odločilnih področjih, kot so kazenski postopki.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov