Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 1. september 2008 - Bruselj

18. Uporaba Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonom o schengenskih mejah (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0208/2008) gospoda Brejca v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 glede uporabe Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (COM(2008)0101 – C6-0086/2008 – 2008/0041(COD)).

  Jacques Barrot, Podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Brejcu, za njegovo delo pri tem predlogu. Narejen je pomemben korak, ki nam bo omogočil, da bomo v celoti izkoristili tehnična orodja, ki so na voljo za zavarovanje naših zunanjih meja.

Izjemno pomembno je, da se uporablja Vizumski informacijski sistem (VIS) in da se zagotovi, da bo kontrola, ki se izvaja na zunanjih mejah, učinkovita. VIS zagotavlja zanesljivo povezavo med imetnikom vizuma, vizumom in potnim listom in preprečuje uporabo lažne istovetnosti.

Vse koristi tega sistema bodo pridobljene šele z uvedbo biometričnih podatkov. Zakonodajni instrument, ki je na dnevnem redu, bo potem, ko bo formalno sprejet, določil skupna pravila, da bo zajamčena učinkovita in usklajena uporaba sistema VIS na naših zunanjih mejah.

Brez skupnih pravil bi lahko tiste mejne prehode, kjer se sistem VIS ne bi sistematično uporabljal, izkoriščali nezakoniti priseljenci in kriminalci. Ta skupna pravila bodo določena s spremembo Zakonika o schengenskih mejah.

Zato lahko v celoti podprem doseženi kompromis in čestitam Evropskemu parlamentu in Svetu za soglasje na prvi obravnavi.

  Mihael Brejc, poročevalec. − (SL) Gospod komisar, jaz se zahvaljujem za prijazne besede. Evropski parlament je vključen v postopek soodločanja o spremembi uredbe glede uporabe vizumskega informacijskega sistema. Predlog sprememb glede tega vizumskega sistema, ki ga je predlagala Komisija, je predvidel na začetku precej temeljito kontrolo pri vstopu državljanov tretjih držav, ki potrebujejo vizo. Šlo naj bi torej ne samo za običajen postopek preverjanja istovetnosti osebe in dokumentov, ampak tudi za odvzem prstnih odtisov. Uredba sicer vsebuje vsa iskalna merila in pogoje za dostop pristojnih organov pri opravljanju kontrol na zunanjih mejnih prehodih do podatkov za preverjanje istovetnosti in tako naprej, da ne ponavljam vseh teh zadev.

V skladu s to uredbo ima mejni policist dostop do vizumskega informacijskega sistema, kjer seveda lahko preveri vse podatke o potniku na meji, vključno s prstnimi odtisi. Predlagana ureditev, torej sistematična kontrola z odvzemanjem prstnih odtisov državljanom tretjih držav pri vsakokratnem, poudarjam, vsakokratnem vstopu v schengensko območje, bi zagotovo povzročila podaljšanje čakalnih dob na mejnih prehodih, zlasti v turistični sezoni ter ob začetku in koncu praznikov.

Ker je Evropa globalna gospodarska sila, hkrati pa tudi zanimiva turistična destinacija za državljane tretjih držav, ki za vstop seveda potrebujejo vizo, je treba, po mojem mnenju, ali pa je bilo treba, uredbo ustrezno ublažiti. Zato sem predlagal naključno preverjanje in odvzemanje prstnih odtisov na mejnem prehodu. S tem sem želel opozoriti, da imetniku vize v postopku pridobivanja vize prvič vzamejo prstne odtise, pri vstopu v schengensko območje pa še enkrat, zato da bi potem lahko primerjali ali gre za isto osebo.

Meni se zdi takšno delovanje ali pa tako trda določba pretirana, ker pravzaprav nimamo na voljo nobenih podatkov niti ocen o tem, koliko je sploh ponarejanja viz. Razen tega je odvzemanje prstnih odtisov pri povsem nespornih osebah nesmiselno in zamudno. Kljub posebnim vstopnim kolonam za državljane Evropske unije bi se namreč na zunanjih mejah ob praznikih in počitnicah nabrale zelo dolge kolone, v katerih pa bi čakali vsi, državljani Evropske unije pa tudi seveda imetniki viz.

V tem Parlamentu smo razmeroma hitro dosegli soglasje o določenih odstopanjih od tako trdih določb, po dveh trialogih pa je bil dosežen tudi kompromis s Svetom in Komisijo. Na odboru LIBE je bil kompromisni predlog sprejet z veliko večino, brez glasu proti in le dva sta se vzdržala.

Skratka, sedanja uredba je, jaz mislim, dobra, ker zagotavlja tekoč prehod meje, tudi takrat, ko bo veliko ljudi na meji čakalo v vrsti, se bo policist po svoji presoji v skladu z uredbo in če bodo izpolnjeni vsi pogoji, odločil za naključno preverjanje. Odločitev za naključno preverjanje ni stvar samo policista, ampak predvsem nadrejenih na meji. Jaz mislim, da smo zagotovili ustrezne standarde varnosti in hkrati omogočili potnikom, da mejo prečkajo v čim krajšem času.

Dovolite mi, da se ob tej priliki zahvalim za odlično sodelovanje predstavnikom Sveta in Komisije, posebej pa poročevalcem v senci, med katerimi gre posebna zahvala gospodu Cashmanu za vrsto dobrih idej in za aktivno iskanje kompromisa.

  Urszula Gacek, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, razširitev schengenskega območja je odpravila mejne kontrole v večjem delu EU in pospešila in olajšala vsakodnevno potovanje znotraj teh meja za naše državljane. Pomeni seveda tudi, da so državljani tretjih držav, ki vstopajo v schengensko območje, dejansko preverjeni le enkrat, na zunanji meji.

Medtem ko naši državljani nezakonito priseljevanje pogosto enačijo z dramatičnimi prizori prenatrpanih plovil, neprimernih za plovbo, ki vdirajo na naših pomorskih mejah, ali tovori nesrečnežev, žrtev trgovanja z ljudmi, ki v zabojnikih prečkajo kopenske meje, je realnost mnogo bolj zapletena. Okrog 50 % nezakonitih priseljencev vstopi v EU legalno, vendar ne more zapustiti našega ozemlja ob izteku vizumov. Poleg tega so zelo razširjeni tudi primeri ponarejenih dokumentov, zlasti na letališčih.

Da bi zmanjšali število oseb, ki nezakonito podaljšujejo bivanje, pa tudi znižali tveganje odobritve vstopa osebam s ponarejenimi dokumenti, se bo v schengenskem območju uporabljal usklajen in varovan sistem za preverjanje veljavnosti vizumov in jemanje prstnih odtisov. A kot dobro vedo vsi naši državljani, ki potujejo, povečanje varnosti vodi v povečanje neprijetnosti in čakalnih dob na mejah tudi za poštene potnike. Zato je potrebna določena stopnja pragmatizma. Če se domneva, da ni nobenega tveganja, povezanega z notranjo varnostjo in nezakonitim priseljevanjem in je promet na meji tako gost, da bi postale čakalne dobe pretirane, potem se je treba odpovedati jemanju prstnih odtisov.

Ta prožnejši sistem lahko deluje največ tri leta, potem bo ocenjena njegova učinkovitost. Čeprav si prizadevamo za varno Evropo, moramo biti hkrati tudi prijazni do poslovnih potnikov in turistov. Prepričana sem, da je predlagani vizumski informacijski sistem ujel pravo ravnotežje med tema dvema ciljema.

  Michael Cashman, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu za odlično delo, ki ga je opravil. Kompromisi, ki smo jih dosegli s Svetom, so zaznavni in učinkoviti in to pravim kot izvirni poročevalec o schengenskem zakoniku.

Jedrnatost je vir modrosti, zato ne bom več zadrževal Parlamenta in se bom samo še zahvalil, kot bi se moral vsak poslanec Evropskega parlamenta, dvema čudovitima pomočnikoma Renaudu in Maris, ki delata z mano in zaradi katerih je moje delo ne le prijetno, temveč tudi produktivno.

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot poročevalka o vizumskem informacijskem sistemu (VIS), ki še vedno delam na spremembi skupnih konzularnih navodil za upravljanje dejanske zbirke biometričnih podatkov, se zelo zanimam za vse, kar je v zvezi z vizumskim informacijskim sistemom.

Ko smo se odločili za VIS, smo odobrili to triletno obdobje, ko se bo lahko iskanje izvajalo samo z uporabo vizumske nalepke brez prstnih odtisov v sistemu VIS. Vendar imam rahlo mešane občutke o kompromisu. Podpiram ga, ker je to tisto, za kar smo se bili sposobni dogovoriti. Po drugi strani pa Komisija z vso pravico pravi, da je samo z biometričnimi podatki mogoče z gotovostjo potrditi, da je oseba, ki želi vstopiti, res tista, za katero je bil izdan vizum, in zato bi bilo treba za vsakega imetnika vizuma opraviti sistematično iskanje v sistemu VIS, vključno z biometrično kontrolo mejnega policista. Zato sem nekoliko zaskrbljena glede odstopanja in možnosti naključnega preverjanja.

Z veseljem pričakujem to poročilo čez tri leta in zagotovitev, da prožnost ne bo postala luknja v zakonu, kajti, če nameravamo imeti sistem VIS, je bolje, da ga uporabljamo pravilno.

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila gospodu Brejcu za njegovo odlično poročilo. Cenimo njegovo stališče, da bo iskanje po sistemu VIS z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov ustvarjalo veliko problemov. Zato pozdravljamo uvedbo odstopanja v izjemnih primerih za iskanje po sistemu VIS brez preverjanja prstnih odtisov.

Kljub temu po našem mnenju poročilo ni tako ambiciozno, kot bi moralo biti. Odstopanje bi moralo biti pravilo. Predlagamo, da se iskanje po sistemu VIS uporabi v izjemnih primerih, kadar obstajajo dvomi o istovetnosti. Znano je, da skupina Verts/ALE močno nasprotuje obširni uvedbi biometričnih podatkov, dokler ne bo nedvoumno dokazano, da je to potrebno. Verjamemo, da ima bistvene posledice za varnost osebnih podatkov in temeljne pravice. Zato zaenkrat ne moremo glasovati za uredbo.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod Predsednik, uredba upravičeno določa, naj se za vsakogar, ki ima vizum, sistematično preverijo biometrični podatki v vizumskem informacijskem sistemu. To je najboljši in najvarnejši način za preverjanje verodostojnosti vizuma. Zato je obžalovanja vredno, da čuti Parlament potrebo, da spodkopava načelo z uvedbo seznama situacij, v katerih bomo zadovoljni s preverjanjem identifikacijske nalepke in ne bomo dodatno preverjali še biometričnih podatkov. Obstaja nevarnost, da bo biometrično preverjanje zaradi uvedbe tega seznama postalo bolj izjema kot pravilo. Seveda vem, da ni mogoče opravljati biometrične kontrole rutinsko v vseh okoliščinah, vendar ni dvoma, da mora postati pravilo. V kontekstu boja proti nezakonitemu priseljevanju in boja proti terorizmu ter čezmejnemu kriminalu ne moremo dovoliti površnosti in v tem primeru neformalnega pristopa.

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) Gospod predsednik, tudi Madžarska je bila seveda zelo zadovoljna zaradi priključitve k schengenski coni. Dovolite mi, da rečem še nekaj stavkov v zvezi s to temo, ki se nanaša na nesrečen položaj, ki je nastal na meji med Madžarsko in Avstrijo. Avstrijski organi v mnogih pogledih ne upoštevajo schengenskega sistema. Čeprav je Madžarska že skoraj leto dni del schengena, sprašujejo Madžare, ki prihajajo čez mejo, po potnem listu in izrekajo kazni, če ga nimajo. Seveda se to ne dogaja pogosto, a kadar se zgodi, razumljivo in upravičeno povzroča veliko antipatijo v madžarskem javnem mnenju. Dodatno k temu se na meji na žalost pojavlja tudi praksa zapiranja cest, ki so obstajale do zdaj, da bi Madžarom preprečili, da jih uporabijo za prehod meje brez potnega lista po schengenskem sporazumu. Upam, da se bo našel način, da bomo ustavili te zlorabe Avstrijcev. Hvala.

  Manfred Weber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, tudi jaz verjamem, da imamo odličen rezultat od našega poročevalca, ki upošteva po eni strani varnost in po drugi praktičnost. Vendar smo slišali tudi, da je, če pogledamo v prihodnost, ena od ključnih skrbi vprašanje ljudi, ki nezakonito podaljšujejo bivanje, z drugimi besedami, ljudi, ki so zakonito vstopili v EU, vendar ne morejo zapustiti našega ozemlja in izginiti ob poteku svojih vizumov. K tej razpravi bi rad samo dodal: dolgoročno, če bo sistem vstopov in izstopov deloval, bomo morali imeti sistematično kontrolo. Temu se ne bomo mogli izogniti in na to vprašanje moramo biti pozorni na zunanjih mejah Evrope.

  Jacques Barrot, Podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, še enkrat se moram zahvaliti poročevalcu, gospodu Brejcu, ker je razumel glavni cilj predloga, to je zavarovanje meja, ne da bi seveda pri tem pozabili, da morajo biti te meje dovolj prožne. Verjamem, da se da oboje uskladiti in da ste to dosegli v tem besedilu, ki je rezultat odličnega kompromisa. Dodal bi, kot odmev k temu, kar je pravkar rekel gospod Weber, da imamo problem z dvemi stvarmi, odpreti Evropo vsakomur, ki želi vstopiti in jo pravilno zapustiti, in hkrati biti dovolj pozorni na tiste, ki, to je treba reči, poskušajo goljufati in zlorabiti pravila. Zato je treba upoštevati to dvojno zahtevo po odprtosti in obenem zakonitosti in spoštovanju zakona.

Zahvaljujem se Parlamentu, da nam je omogočil napredek pri zavarovanju naših meja in hkrati vzdrževanje potrebne prožnosti.

  Mihael Brejc, poročevalec. − (SL) Jaz bi samo komentiral dve nasprotujoči si mnenji: odstopanje, kot splošno pravilo, in dosledno upoštevanje pravil, ki so zapisana v schengenskem zakoniku.

Ravno ta kompromis, ki smo ga dosegli, omogoča razumno prehajanje meje tudi takrat, ko je gneča res velika. Predstavljajte si, da na enem mejnem prehodu s Hrvaško, recimo, in Slovenijo v času praznikov na mejo pride petdeset, šestdeset tisoč ljudi, od tega jih ima deset tisoč vizo. Če bi desetim tisočim moral odvzeti prstne odtise, potem bi tudi tisti, ki lahko mejo preidejo brez formalnosti, državljani EU, čakali dan ali dva. Torej, bodimo realni, ustvarimo čvrst sistem kontrole, hkrati pa razumne ukrepe za tekoče prehajanje meje.

Ne pozabimo, da je v uredbi zelo jasno napisano, citiram: „… da ima policist … Torej, v vseh primerih, ko obstaja dvom glede istovetnosti imetnika vizuma in verodostojnosti vizuma, pa mejni policist potniku pobere prstne odtise in v VIS preveri številke vizumske nalepke in prstne odtise potnika.“ Torej, v vseh primerih, ko obstaja najmanjši dvom, bo policist to naredil, v vseh ostalih primerih bo pa takrat, kadar je res velika, velika množica na meji, ravnal v skladu z uredbo, ki dopušča neka odstopanja.

Mi ne smemo graditi novega, ne vem kako naj rečem, informacijskega policijskega Berlinskega zidu. Evropska unija je in naj bo še naprej globalna sila in naj bo še naprej prijazna svojim državljanom pa tudi tistim drugim, ki prihajajo.

Še zahvala, še enkrat, gospodu Cashmanu in vsem ostalim in seveda komisarju za potrpljenje, ko smo oblikovali ta kompromis.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Kinga Gál (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi se strinjamo o potrebi po spremembi Zakonika o schengenskih mejah tako, da bodo njegove določbe v skladu z navedbami v vizumskem informacijskem sistemu.

Vendar je izvirni predlog Komisije problematičen, ker navaja, da se potem, ko državljani tretjih držav prečkajo mejo, ne preveri le veljavnost vizumov, ampak se jim vzamejo tudi prstni odtisi. To pa lahko povzroči hude zastoje na zunanjih mejah EU, v glavnem na kopenskih mejnih prehodih v času dopustov in praznikov.

Zato pozdravljam predlagane spremembe poročevalca, ki predvidevajo, da teh pregledov ni treba izvajati sistematično, temveč le na naključnih vzorcih v dobro opredeljenih pogojih in časovnih omejitvah.

Pri jutrišnjem glasovanju prosim podprite mnenje Odbora, da je treba omogočiti, da bo prečkanje naših zunanjih meja možno brez dolgih čakalnih dob, ne le načeloma ampak tudi v praksi.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Ta uredba prihaja kot odgovor na potrebo po zavarovanju in okrepitvi meja Evropske unije z učinkovitejšo kontrolo na mejnih prehodih. Kljub temu se najpomembnejši vidik nanaša na določitev skupnih pravil za uskladitev vizumskega informacijskega sistema.

Čeprav nekatere države članice menijo, da bo obvezno uporabo sistema VIS mogoče doseči, ko bo tehnološki razvoj omogočal izvedljivo uporabo prenosnih sredstev s hitrim prenosom in določeno kontrolo, verjamem, da je poročevalčev predlog, da prepustimo obmejnemu policistu izbiro, ali bo uporabil vizumski informacijski sistem ali ne, rešitev, dokler ne bo tehnološki sistem omogočal hitrega prenosa podatkov in njihovo sistematično uporabo.

Prav tako ne smemo pozabiti, da bi ustrezen nadzor na mejah EU povečal notranjo varnost držav članic in posledično premagal goljufije, kot je organizirani kriminal in celo teroristična dejanja. Še več, poleg znatnega povečanja učinkovitosti mejne kontrole bi sistematično iskanje v vizumskem informacijskem sistemu pomenilo predhodni pogoj za večjo prožnost ob predložitvi vloge za vizum.