Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2033(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0312/2008

Predložena besedila :

A6-0312/2008

Razprave :

PV 01/09/2008 - 24
CRE 01/09/2008 - 24

Glasovanja :

PV 02/09/2008 - 5.19
CRE 02/09/2008 - 5.19
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0387

Razprave
Ponedeljek, 1. september 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

24. Usklajena strategija za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0312/2008) gospe Bowles v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (2008/2033(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, poročevalka. − Gospod predsednik, dovolite, da izkoristim to priložnost in se zahvalim kolegom za njihov prispevek, zlasti o eni ali dveh temah, o katerih imamo še vedno različna mnenja. Mislim, da imamo več skupnega, kot nas ločuje in da lahko dosežemo zadovoljiv rezultat, če se ne bomo preveč oddaljevali od bistva teme.

Širša načela, ki so podlaga tega poročila o davčnih goljufijah, so preprosta in le goljufi sami bi jim nasprotovali. Davčne izgube zaradi goljufij je težko oceniti. Goljufi in tisti, ki se izogibajo davkom, pazijo, da skrijejo svojo dejavnost pred davčnimi organi, a po ocenah je raven goljufij v EU med 200 in 250 milijardami EUR ali 2–2,5 % skupnega BDP.

Moje vprašanje je, ali vlagamo 2–2,5 % naših skupnih prizadevanj v reševanje tega? Ker je odgovor na to vprašanje očitno „ne“, je možen samo en sklep. Potrebno je več prizadevanj, več pozornosti in zlasti je potrebno več skupne sodelujoče pozornosti držav članic.

Zdaj je goljufija na področju DDV, zlasti manjkajoči promet ali davčni vrtiljak, morda največji posamični vzrok davčne izgube. Dogaja se preprosto zaradi luknje v ureditvah za DDV, po katerih se ta ne zaračuna za čezmejno trgovino znotraj Skupnosti. Tako se nakupi brez DDV lahko prodajo naprej, DDV se spravi v žep in trgovec nato izgine. V zapletene vrtiljake se lahko zapletejo nedolžni trgovci, ukrepi znotraj držav članic za boj proti goljufijam, kot so zamrznitev rabatov, pa lahko škodujejo nenevarnim poslom. To je v moji državi, Združenem kraljestvu, dobro znan problem. Zato je to še toliko bolj razlog, da se lotimo problema pri koreninah.

S pragmatičnega vidika bo DDV moral ostati davek na potrošnjo, ki temelji na stekanju k davčnemu organu končne destinacije. Poročilo predlaga, da bi bilo treba za dobave znotraj Skupnosti zaračunavati DDV po minimalni stopnji 15 %, država članica uvoznica pa bi nato zaračunala svojo lastno domačo stopnjo v poznejših fazah.

Teh 15 %, ki bi jih zbrala država članica izvora, bi bilo nato treba izročiti državi članici končne porabe po določeni metodi obračuna ali poravnave. To je zdaj tehnično izvedljivo, še toliko bolj, ker se neizogibno približujemo beleženju transakcij v realnem času. In ni treba, da je centralizirano, opravi se lahko decentralizirano ali dvostransko.

Glede drugih načinov za boj proti goljufijam in izogibanju davkom sta bistvena izmenjava informacij in sodelovanje in, upam si reči, da stališče „takojšnjega unovčenja“ zaradi „Kaj pa imam jaz od tega?“ v nekaterih okrožjih ne vodi v napredek in je kratkovidno razmišljanje. Poračun pride pozneje, ko ste na strani prejemnika.

Davčni organi morajo vedeti za sredstva, da lahko pomagajo izslediti skriti dohodek, ki je morda neprijavljen ali pa izvira iz same kriminalne dejavnosti. Možnosti za to pa so manjše, če je omejena izmenjava informacij med organi. Tudi tukaj je za čim večjo učinkovitost potrebno mednarodno sodelovanje.

Nazadnje me to pripelje do revizije direktive o davkih na prihranke. Pravilno je, da se ta direktiva ponovno pregleda, že zato, da bi odpravili luknje, kot je uporaba alternativnih pravnih oseb za podlago pri izogibanju določbam. Davčni odtegljaj ni idealen, vendar smo tu v precepu, ali ga je mogoče izvajati brez nezaželenih posledic.

To so vprašanja, ki smo jih obravnavali v tem poročilu. Predajam vam ga in z zanimanjem pričakujem bližnjo razpravo.

 
  
MPphoto
 

  László Kovács, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalki, gospe Bowles za zelo konstruktivno poročilo o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam.

Maja 2006 je Komisija predstavila sporočilo, namenjeno široki razpravi o različnih elementih, ki bi jih bilo treba upoštevati v strategiji proti goljufijam v Skupnosti.

Veseli me, da Evropski parlament priznava in podpira sprejete pobude in izbrani pristop Komisije v njenem sporočilu. Enako me veseli, ko vidim, da Evropski parlament vabi Komisijo, da predloži nadaljnje predloge.

Poročilo je zelo koristen in celovit prispevek k sedanji razpravi o boju proti davčnim goljufijam. Komisija v celoti soglaša, da goljufije niso problem, ki bi ga bilo mogoče uspešno premagati samo na nacionalni ravni.

Komisija bo upoštevala številne pripombe in pobude, ki jih je dal Evropski parlament v okviru svojega delovanja pri sedanjih in bližnjih zakonodajnih predlogih za konvencionalne ukrepe v boju proti davčnim goljufijam.

V zvezi z ukrepi, predvidenimi v letu 2008, lahko potrdim, da Komisija načrtuje predložitev treh sklopov zakonodajnih predlogov, enega v oktobru, drugega v novembru in tretjega v decembru 2008. Ti sklopi ukrepov vključujejo izboljšane postopke za registracijo in odjavo oseb, ki so zavezanci za DDV, da bi zagotovila hitro odkrivanje in odjavo lažnih obdavčljivih oseb in povečala varnost poštenega poslovanja. Zakonodajni predlogi bodo zajemali tudi solidarno odgovornost, oblikovanje evropskega omrežja (EUROFISC), namenjenega izboljšanju sodelovanja, tako da bi odkrivali goljufe že na zgodnji stopnji, določitev pogojev za izjeme DDV pri uvozu, vzajemno pomoč pri izterjavi, avtomatiziran dostop do podatkov, potrditev imena in naslova davkoplačevalcev v sistemu izmenjave podatkov o DDV in skupno odgovornost za zaščito prihodkov vseh držav članic.

Do oktobra bo Komisija predstavila sporočilo, ki določa skladnost pristopa, ki ga bo predstavila skupaj s časovnim razporedom prihodnjih ukrepov. Sporočilo bo obravnavalo tudi vprašanja, ki se nanašajo na dolgoročni pristop, zlasti potrebo po preučitvi boljše uporabe sodobnih tehnologij, ki so bile poudarjene tudi v vašem poročilu.

Komisija je še vedno odprta za preučevanje alternativnih sistemov sedanjemu sistemu DDV pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji. Poročilo v tem smislu omenja mehanizem obrnjene davčne obveznosti in obdavčitev dobav znotraj Skupnosti. Komisija je ponudila obe radikalni možnosti v proučitev Svetu ECOFIN, a do zdaj države članice še niso pokazale politične volje, da bi sprejele tako daljnosežne ukrepe.

Glede neposrednih davkov Komisija pripravlja pregled Direktive o obdavčitvi prihrankov in namerava predložiti poročilo o delovanju direktive do konca septembra, kot je zahteval Svet ECOFIN 14. maja 2008. Med pregledovanjem smo pozorno analizirali sedanji obseg direktive in potrebo po spremembah, da bi povečali njeno učinkovitost. Poročilu bo sledil predlog za spremembe Direktive o obdavčitvi prihrankov, ki se bodo izkazale za potrebne in primerne. Komisija je tudi natančno upoštevala sklepe Sveta ECOFIN z istega dne, ki so poudarjali pomen pospeševanja načel dobrega upravljanja na področju davkov – to je preglednost, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco – in vključitve sorodnih določb v sporazume s tretjimi državami in skupinami iz tretjih držav.

Zahvaljujoč tesnemu sodelovanju z državami članicami v strokovni skupini Komisije za strategijo boja proti davčnim goljufijam dobiva zamisel strategije boja proti davčnim goljufijam na ravni EU konkretno obliko. Najavljeni ukrepi bodo velik korak naprej, tudi če bodo potrebna nadaljnja prizadevanja.

V zvezi z vašo razpravo o davčni konkurenci boste izvedeli, da smo se v skupini za kodeks obnašanja ukvarjali z odpravo škodljivih ureditev za davek iz dejavnosti v EU. Gledano v celoti je skupina za kodeks obnašanja ocenila prek 400 ukrepov v sedanjih 27 državah članicah in njihovih pridruženih območjih ter čezmorskih ozemljih, od katerih jih je več kot sto veljalo za škodljive. Skoraj vsi od teh sto ukrepov so bili že ukinjeni, preostali pa so predvideni za ukinitev ob upoštevanju prehodnih ureditev. Delo, opravljeno na podlagi kodeksa, je bilo uspešno. Pripomoglo je k odstranitvi skoraj vseh škodljivih davčnih ukrepov v državah članicah in njihovih odvisnih ali pridruženih ozemljih.

Za konec bi se rad zahvalil Evropskemu parlamentu za njegov konstruktiven prispevek k razpravi o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas, pripravljavec mnenja Odbora za pravne zadeve. − (DE) Gospod predsednik, komisar, poročevalka, hvala za vaše sodelovanje in vaše poročilo.

Imam štiri točke. Prvič, verjamemo, da moramo poudariti, da so davčne goljufije nekaj, proti čemur se ne moremo bojevati v izolaciji in da je bistven usklajen pristop, tako med posameznimi državami članicami, kot s tretjimi državami. Drugič, načrtovani pilotni projekti za boj proti davčnemu vrtiljaku so dobra zamisel in smo jih upoštevali, vendar bi opozorili, da to ne sme voditi v nikakršno poslabšanje v okviru pogojev za mala in srednje velika podjetja. Tretjič, izrecno podpiramo predloge Komisije za spremembo Direktive o DDV in Uredbe Sveta o upravnem sodelovanju na tem področju. Četrtič, vesel sem, da je razprava o splošnem umiku bančne tajnosti nekaj, kar ni doseglo večine v nobenem odboru in jo je zdaj odločno zavrnila velika večina.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, dovolite, da se pridružim čestitkam, ki jih je dobila poročevalka. Boj proti davčnim goljufijam je vprašanje, s katerim se Parlament ukvarja že leta in na žalost ima komisar kljub številnim pobudam in celoviti podpori Parlamenta le malo pokazati na poti k uspehu, čeprav bi bilo to nujno potrebno, zaradi oviranja s strani držav članic v večjem ali manjšem obsegu. Človek bi mislil, da je napredek v boju proti davčnim goljufijam v interesu držav članic, glede na to, da govorimo o povrnitvi škode v znesku 200 milijard EUR na leto (z drugimi besedami, več kot je proračun EU) brez vsake potrebe po dviganju davčnih stopenj za poštene davkoplačevalce. V vsaki razpravi o tem vprašanju je potem bistveno, da se poudari, da je nekaj odgovornosti tudi na samih državah članicah.

Sprejetje poročila se je izkazalo za razmeroma težavno, ker so se na začetku pojavili problemi z nekim posebnim vprašanjem v odboru, vendar je ta zadeva zdaj rešena. Gospa Bowles je pokazala veliko pripravljenost za sodelovanje. Z našega vidika je bilo to težko poročilo, ker je vključevalo spremembo, ki je mi nismo podprli. Celo zdaj so predlogi, da bi iztisnili zadnjo kapljo iz davkoplačevalcev in davčnih virov. Ali je to razumna opcija ali pa bo preprosto vodila v nove kršitve, bomo še videli. Predvsem sprememba 4, ki sta jo predlagala dva od naših kolegov poslancev iz skupine socialdemokratov in je namenjena razveljavitvi Direktive o obdavčitvi prihrankov, ni nekaj, kar bi lahko podprli.

Naše stališče je torej: v celoti podpiramo poročilo gospe Bowles v vseh drugih vidikih, a če bo sprememba 4 o ukinitvi Direktive o obdavčitvi prihrankov dobila večino, bomo zavrnili poročilo v celoti.

 
  
MPphoto
 

  Benoît Hamon, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, tudi jaz bi se rad zahvalil gospe Bowles za kakovost njenega dela in za rezultat, ki smo ga lahko dosegli v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve ob tako pomembnem besedilu, kot je to. Rad bi spomnil kolege poslance, da javna denarnica trenutno izgublja od 200 do 250 milijard EUR zaradi davčnih goljufij na notranjem trgu. Te manjkajoče milijarde pomenijo manj javnih naložb, manj šol, manj javnih storitev, več socialnih potreb, ki jih ni mogoče izpolniti, in za nadomestilo seveda pogosto višje davke za tiste poštene in ponižne davkoplačevalce, ki nimajo časa, da bi ga namenili za izogibanje davkom in nakupovanje z iskanjem ugodnejše obdavčitve.

Navdušen sem, ko vidim, da je glede vprašanja o DDV splošno soglasje v tem parlamentu, da je treba končati goljufije in prakse, ki izkoriščajo krhkost prehodnega sistema, vzpostavljenega leta 1993. Po liechtensteinskem škandalu se vsi dobro zavedamo, da največje davčne goljufije zagrešijo tisti veliki varčevalci, ki vlagajo znatne vsote denarja v tretje države, ki so pogosto davčni raji, da bi se izognili davkom.

Evropska unija ima instrument za boj proti tej goljufiji: Direktivo o obdavčitvi prihrankov. Vendar ima ta direktiva, kot je poudarila gospa Bowles, preveč lukenj in zajema samo prihodek iz prihrankov v obliki obresti, izplačanih posameznikom. Zato je trenutno mogoče vse preveč zlahka umetno ustanoviti pravno osebo, včasih z enim samim družbenikom ali delničarjem, ali si izmisliti finančne prihodke, ki niso točno obresti, da bi se izognili davkom.

Torej je nujno potrebno, da se razširi obseg te direktive, kot je predlagano v poročilu, tako da davčne goljufije vsaj ne bodo tako enostavne. To je v bistvu moralna obveznost.

Moram izraziti svojo začudenost in razočaranje nad spremembo, ki jo je predlagala skupina PPE-DE, ki se zaradi plahosti in svoje usmeritve konča s predlogom, naj se nič ne spremeni in da bi se morali glede davčnih goljufij držati sedanjega stanja.

Dajmo ta stališča evropskih ljudem, zlasti Nemcem, pa bomo videli, kako bodo Evropejci in Nemci ocenili možnosti, ki smo jih izbrali tukaj. Slišal sem velike izjave, dane medijem, zlasti nemškim medijem, o tem vprašanju davčnih goljufij. Tukaj, v miru Evropskega parlamenta, so bile sprejete drugačne izbire. Upam, da bodo Evropejci njihov sodnik.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, komisar, rad bi poudaril tri vprašanja v teku te razprave. Prvič, po ocenah znašajo davčne izgube zaradi davčnih goljufij s področja DDV in trošarin več kot 2 % BDP Evropske unije. Skupne izgube so med 200 milijard EUR in 250 milijard EUR. To so ogromni zneski denarja. Nacionalni prihodki se zmanjšajo in obstaja tudi vpliv na strukturo proračuna prihodkov Evropske unije, ker se poveča delež lastnih prihodkov, ki temeljijo na BND.

Drugič, kljub tej diagnozi lahko rešitve, predlagane v poročilu, storijo več škode kot koristi. Sklicujem se na primer na rešitve, ki se nanašajo na transakcije znotraj Skupnosti, kot je mehanizem obrnjene davčne obveznosti, pri katerem davek plača prejemnik, ne dobavitelj. Tudi mene skrbi v zvezi s predlogom o poenotenju stopenj DDV, kar v praksi pomeni odpravo znižanih stopenj, in v zvezi s predlogom za vzpostavitev sistema klirinških hiš za porazdelitev davka med državami članicami.

Tretjič, zdi se, da je to, kar je res potrebno za boj proti davčnim goljufijam, tesno sodelovanje med davčnimi upravami držav članic. To bi vključevalo hitrejšo izmenjavo informacij in morda celo samodejni dostop do nekaterih podatkov v zvezi z davkoplačevalci DDV in plačniki trošarin.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, oglašam iz dveh razlogov. Prvič, ker je to vprašanje, kot je rekel gospod Langen, ki je že dolga leta na našem dnevnem redu in bi se morali res vprašati, zakaj ni nobenega napredka, zlasti ko nanese na področje izogibanja DDV-ju. Drugič, za večino Evropejcev je nesprejemljivo, da tukaj tako hinavsko razpravljamo o izogibanju davkom in o goljufijah, se pravi o davkoplačevalskem denarju, ne da bi se teh problemov lotili tukaj med nami.

Evropski parlament, kot ga predstavljajo številni poslanci, je leglo goljufije. O tem lahko beremo v Galvinovem poročilu in drugje, čeprav se poskuša to pomesti pod preprogo. Naj omenim le Chichesterja, Purvisa ali nekatere liberalne poslance. To je škandal. Če se ne lotimo primerov goljufije v svojih vrstah, nam manjka verodostojnosti in nimamo nobene pravice, da kritiziramo druge.

Pozivam OLAF, še posebno pa parlamentarno upravo in parlamentarne skupine, da se to razčisti. Nezaslišano je, da se od vseh mest ravno tukaj poskušajo stvari potlačiti.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Zelo sem vesel, da nastaja strategija Skupnosti za to vprašanje, čeprav počasi, morda prepočasi. Soglašam, da mora biti boj proti davčnim goljufijam po eni strani vgrajen v posamezne nacionalne obveznosti držav članic, vendar mora biti vgrajen tudi v lizbonski program Skupnosti.

Moje ugotovitve so naslednje: prvič, ne strinjam se z oblikovanjem poročila Parlamenta, po katerem naj bi krepitev davčne konkurence po nepotrebnem izkrivljala notranji trg in spodkopavala socialni model. To odraža obsedenost z določanjem najnižjih stopenj obdavčenja za vsako področje obdavčenja, ki obstaja, kar bi dejansko povzročilo nepoštenost, poleg vpliva na inflacijo, ker bi prizadelo tiste, ki so sicer pospravili pri sebi in bi lahko znižali davke. Glede posrednega obdavčenja, ki tudi spada v pristojnost Skupnosti, ni sprejemljiva politika sklicevanja izključno na najnižje vrednosti, ne da bi nam omogočili uravnavanje najvišjih. Rad bi opozoril, da je vzrok za žarišče zlorab, ki se pojavljajo pri trošarinah, v povečanju najnižjih stopenj, ker spodbuja razširjanje ekonomije črnega trga in izdelavo doma narejenih proizvodov, kar je v nasprotju z vsemi politikami Skupnosti. Nadalje, na področju DDV sem zadovoljen s politiko majhnih korakov in z eksperimentalno zamislijo obrnjene davčne obveznosti, vendar so tu potrebni tudi premišljeni koraki naprej. Po mojem mnenju bi glede na raven tehnologije, ki jo imamo danes, to zlahka storili pri čezmejnih transakcijah na notranjem trgu, DDV dobavitelja za namembno državo pa bi zlahka pobrali in prenesli na namembno državo. Da bi to storili, pa mora seveda med davčnimi organi držav članic obstajati večja pripravljenost za sodelovanje, ki je še vedno primanjkuje, zato lahko globoko zajamemo sapo in to dosežemo zdaj, ko je bil uveden evro in je začela veljati Direktiva o plačilih. Za konec, mislim, da je pomembno ukrepati predvsem glede poslovanja offshore podjetij zunaj Unije, ker je davčna osnova pogosto speljana tja pred obdavčitvijo in se nato vrne od tam k družbam v Uniji prek neurejenih transakcij, da bi se izognile davku in to ni v interesu izbiranja ugodne davčne lokacije. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE).(ES) Gospod predsednik, komisar Kovács, gospe in gospodje, v skladu z nekaterimi ocenami davčne goljufije v Evropi presegajo 6 % davčnih prihodkov. To razjeda zaupanje v davčne sisteme, v sposobnost in poštenost oddelkov državne blagajne in blaginjo državljanov. To so plodna tla za neformalno ekonomijo in organizirani kriminal.

Znotraj Evropske unije vpliva na pravilno delovanje notranjega trga, izkrivlja konkurenco in škodi finančnim interesom EU in tudi izpolnjevanju lizbonske strategije.

Če bi se plačevali davki za eno četrtino svetovnega bogastva, ki je v skladu s podatki Mednarodnega denarnega sklada skrito v davčnih rajih, bi se lahko brez varčevanja denarja pokrili razvojni cilji Združenih narodov za novo tisočletje.

Evropska unija mora biti odločna v svojem boju proti davčnim goljufijam. To lahko stori varno in odgovorno, brez nalaganja čezmernih bremen na naše gospodarstvo. Povečanje čezmejne trgovine in učinkov globalizacije zahtevajo, da smo odločni pri pospeševanju evropske strategije proti davčnim goljufijam. Nacionalni ukrepi niso dovolj.

Ta strategija mora imeti notranjo razsežnost, lotiti se mora problemov, ki jih povzročajo goljufije z DDV in posebnimi davki, ter vprašanj izogibanja davkom v smislu neposredne obdavčitve, pa tudi zunanjo razsežnost z zagovarjanjem gospodarske teže Evropske unije.

Ne moremo razočarati tistih naših državljanov, ki natančno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti in od Evropske unije pričakujejo vodenje.

V tem smislu zahtevamo, da je paket ukrepov proti goljufijam na področju DDV, ki ga bo Komisija predstavila naslednji mesec, ambiciozen in da je poročilo, najavljeno za konec tega meseca o uporabi obdavčitve prihrankov, uporabno za resničen napredek v boju proti goljufijam na tem področju v Evropi. Pozdravljamo splošno vsebino poročila, ki ga je pripravila gospa Bowles, in ji čestitamo. Prepričani smo, da bo to poročilo sprejeto na plenarni seji in če ne bodo pripravljene izboljšave, da vsaj ne bomo nazadovali.

 
  
MPphoto
 

  Desislav Chukolov (NI). - (BG) Gospa Bowles, občudujem vašo željo, da bi premagali davčne goljufije na evropski ravni.

Vendar pa razmišljam, kaj bo to pomenilo za tiste, ki zdaj vladajo v Bolgariji. Če bi se primeri davčnih goljufij v Bolgariji prenehali, vam zagotavljam, da na naslednjih volitvah liberalci iz muslimanske stranke Gibanje za pravice in svoboščine ne bi dobili niti polovice tistega odstotka, ki bi ga dobili v tem trenutku. Če bi se kraja javnih sredstev v moji državi enkrat za vselej nehala, socialisti ne bi mogli več sponzorirati svojih kampanj oziroma svojih nesmiselnih pobud.

Kot član stranke Napad bom podprl vaše poročilo, kajti Napad je edina stranka v Bolgariji, ki dela za ustavitev črpanja državnih skladov in Napad je stranka, katere platforma vključuje čvrsto zavezo za pregled vseh sumljivih in pokvarjenih poslov, ki so povzročili škodo za državni proračun in ki do zdaj niso koristili niti eni ali dvema političnima silama. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling (PPE-DE).(FR) Gospod predsednik, prosim dovolite mi, da najprej rečem gospodu Hamonu, da nas njegovo izsiljevanje niti najmanj ne navdušuje in obžalujem, da je bil očitno žrtev velikega nesporazuma.

Gospod predsednik, čeprav se v grobem strinjam s poročilom gospe Bowles, verjamem, da je treba poudariti dve točki. Prvič, prehodni sistem DDV, ki izvira iz leta 1993, zdaj kaže svoje omejitve. Ne verjamem, da lahko še sprejmemo nadaljevanje tega prehodnega sistema. Davčne goljufije, ki jih vsi obsojamo zaradi neposrednih in posrednih učinkov, lahko delno pripišemo neuspehom obstoječega sistema, ki bi ga bilo zato treba spremeniti. Očitno se zavedam, da obstajajo nekateri problemi. Zato priporočam Komisiji, da pospeši rešitev, ki jo je predvidela organizacija RTV VAT in bi omogočila, da bi se izognili davčni izgubi 275 milijonov EUR na dan ter hkrati zmanjšali upravne stroške za MSP.

Druga točka se nanaša na vprašanje izogibanja davkom v zvezi z Direktivo o obdavčitvi prihrankov. Poročilo vsebuje neupravičene pripombe, ki so me napeljale, da predlagam spremembe, ki bi popravile stanje. Upravičen in potreben boj proti davčnim goljufijam ne sme povzročiti, da bi podvomili v načelo davčne konkurence. To popolnoma zavračam, kajti to dvoje nima nobene povezave. Še več, izkušnje kažejo, da je najučinkovitejši sistem za obdavčitev prihrankov sistem davčne odtegnitve pri viru, ki je boljši, kot če bi poskušali vsiliti splošen sistem izmenjave informacij, ki ima svoje lastne probleme.

Nazadnje, zahteve po reformi te direktive glede razširitve njenega obsega na vse pravne subjekte in vse druge vire finančnih prihodkov, so prav tako zelo slabo premišljene, ker bi učinkovale preprosto tako, da bi pregnale prihranke iz Evropske unije. Zato želim, da se ti točki spremenita. Če se ne spremenita, ne bomo mogli glasovati za to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE).(PL) Gospod predsednik, davčne goljufije so zdaj že nekaj časa globalni problem. Ocene predvidevajo, da so izgube, ki nastanejo, v višini od 2 % do 2,5 % BDP, kar je med 200 in 250 milijard EUR na evropski ravni. Zato je nujno potrebno, da se uskladi ukrepanje na ravni Skupnosti in poveča sodelovanje med državami članicami.

Člen 10 in člen 280 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti navajata, da bodo države članice sprejele vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovile izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe, in uskladile svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Skupnosti. Pomembno je, da se upošteva, da kljub temu, da prost pretok blaga in storitev na trgu Skupnosti državam otežuje, da bi se same bojevale proti tej vrsti goljufij, sprejeti ukrepi ne smejo ovirati gospodarske dejavnosti in nalagati davkoplačevalcem nepotrebnih bremen.

 
  
MPphoto
 

  László Kovács, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poslancem tega parlamenta za pripombe in poglede, ki so jih izrazili v razpravi.

Kot sem dejal v svojih uvodnih pripombah, Komisija zelo ceni prispevek, ki ga je dal Evropski parlament k razpravi o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam. Komisija je prevzela svojo odgovornost in bo sprejela nadaljnje pobude za krepitev pravnega okvira in upravnega sodelovanja med državami članicami. Države članice morajo gotovo storiti enako.

Nekateri od vas ste se sklicevali na pregled Direktive o obdavčitvi prihrankov in lahko vam zagotovim, da je tekoči pregled zelo temeljit in da podrobno preučujemo, ali je sedanji obseg učinkovit ter prednosti in slabosti njegove razširitve. To je zapletena zadeva, kjer je treba upoštevati veliko dejavnikov: učinkovitost s stališča davčne skladnosti, upravno breme za tržne subjekte in tudi za davčno upravo, potrebo po enotnih pogojih delovanja tako znotraj EU kot v odnosu do zunanjega sveta, če jih naštejem le nekaj. Kot sem že prej omenil, bomo kmalu predstavili poročilo. Sledil mu bo predlog za spremembe Direktive o obdavčitvi prihrankov in storili bomo vse, kar bo v naši moči, da bomo našli pravo ravnotežje.

Jasno je, da ne obstaja ena sama globalna rešitev za odpravo davčnih goljufij. Vsak posamezen ukrep bi moral prinesti dodano vrednost, vendar zgolj njihova izvedba kot celota zagotavlja davčnim organom poudarjen okvir za boj proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, poročevalka. − Gospod predsednik, davčne goljufije so stvar EU, ker goljufi izrabljajo čezmejne luknje in to je tisto, kar se trudimo odpraviti.

Kot komisarka pravim, da so vprašanja davka na prihranke zapletena. Mislim, da je mogoče, da dosežemo sporazum z glasovanjem, da se ne bomo izčrpali v preveč podrobnih razpravah, ki jih bomo imeli, da bi sledili tej temi, ko bo Komisija prišla s svojimi nadaljnjimi predlogi. Podobno mislim, da bi se lahko izognili tudi sklicevanju na davčno konkurenco, kjer smo razdeljeni, čeprav to ni bistvo tega poročila. Zato mislim, da bi lahko dosegli nekaj skladnosti med nami samimi.

Na vseh teh frontah, kolegi in komisar, mislim, da nedejavnost ali neodločna dejavnost nista primeren odziv. Gre za 2,5 % BDP. To je velik zalogaj davčne osnove. Kot je poudaril naš kolega, gospod Sánchez Presedo, je to verjetno 5 % davka.

Če bi kateri koli politik tukaj ali v kateri koli državi članici začel kampanjo na taki podlagi, da bi zvišal davke za 5 %, ki bi jih plačali za nič, ne bi prišel prav daleč. Tako, in to pravim zlasti državam članicam, biti trmast v zvezi z izmenjavo informacij, storiti kar najmanj, biti boječ je povsem enako, kot da bi zaračunali 5 % davka za nič, kajti toliko to stane poštenega davkoplačevalca. To je sporočilo, ki sem ga hotela poslati v tem poročilu in prepričana sem, da je to skupno sporočilo, ki ga želi ta parlament poslati v tem poročilu, in podpreti komisarja v njegovih prizadevanjih ter ga pozvati, naj bo pogumen.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Davčne goljufije so problem za EU in države članice in izkrivljajo konkurenco ter enako zmanjšujejo prihodek za EU in države članice.

Kot ena od korenin problema se navaja sedanji prehodni sistem DDV, ki je zapleten in zastarel. Treba ga je posodobiti. V tem pogledu je nedvomno dobrodošel predlog, da bi Evropska komisija v letu 2010 predložila sklep o novem sistemu DDV.

Priprava novega sistema DDV očitno pomeni zagotovitev, da se sedanji davčni sistem ne bi nadomestil z bolj zapletenim in birokratskim. Očitno je pomembno poudariti, da ga je treba pred široko uporabo po vsej Evropi preizkusiti in zagotoviti, da deluje v praksi, in s tem preprečiti mnoge probleme, ki bi se lahko pojavili pozneje.

Enako pomemben korak v boju proti davčnim goljufijam je posodobitev razpoložljivosti informacij znotraj države, procesa, ki bi mu bila v pomoč vzpostavitev vseevropskega e-davčnega upravno-informacijskega centra.

Ravnotežje med javnim interesom in temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika ne bo prezrto, ko se bodo obdelovali osebni podatki.

Navsezadnje je treba tudi izraz „davčni raj“ v smislu tu obravnavane zadeve upoštevati kot pomemben. Pozdravljam zamisli, podane v poročilu, da bi morala EU dati prednost odpravi davčnih rajev po vsem svetu.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov