Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, zaradi hrupa nisem mogel podati svoje obrazložitve, zato bi želel to storiti zdaj. Za poročilo gospe Kaufmann sem glasoval zato, ker je treba jasno povedati, da je Evropska pravosodna mreža potrebna, saj je v zadnjih desetih letih učinkovito delovala v zvezi s sistemom pravosodne pomoči. Zdaj gre za jasno razločevanje med mrežo in Eurojustom. Obe instituciji sta upravičeni. Cilj je, da bi se Eurojust in Evropska pravosodna mreža dopolnjevala ali da bi sodelovala in tako državam članicam zagotavljala varnost.
Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, kar zadeva izvrševanje sodnih odločb, sprejetih v odsotnosti, nam v Evropski uniji nič ne koristi, če imamo na eni strani odlično sodelovanje policije, medtem ko na drugi strani sistem kazenskega pregona ne deluje tako, kot bi mogel.
Zaradi tega mislim, da je naša odločitev zapolnila vrzel. Vzajemno priznavanje sodb s strani organov kazenskega pregona bo pomenilo, da se bodo sodbe v kazenskih primerih, vključno s tistimi, ki so bile sprejete v odsotnosti, lahko izvrševale v drugih državah. To je pomemben korak za to, da se pravosodnim organom omogoči, da pomaga policiji pri njenem delu.
Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, cilj poročila gospoda Brejca je, da nam omogoči sredstva za končno zagotovitev uporabe in preverjanja Vizumskega informacijskega sistema povsod tam, kjer državljani držav, ki niso članice EU, vstopajo na schengensko območje. Vemo, da veliko ljudi nelegalno prebiva v EU, ker so njihovi vizumi že potekli ali ker so bili razveljavljeni. S sodelovanjem med schengenskim sistemom in Vizumskim informacijskim sistemom ustvarjamo pogoje, v katerih lahko odpravimo zlorabe vizumov v Evropski uniji in osebam, ki vstopajo v Evropsko unijo in ki jo zapuščajo, omogočimo zakonsko pravico, da to storijo.
Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, seveda nimam nikakršnih pripomb, kot jih ima po mojem mnenju večina ljudi, na izboljšave Vizumskega informacijskega sistema schengenskih držav, ampak to, kar smo slišali v tem poročilu, je res preveč smešno. Vizumski sistem naj bi dejansko postal bolj prožen zaradi čakalne dobe na mejah! Vsakdo, ki je kdaj koli potoval, ve, da je treba sestaviti samo čakalne sezname in da so ti seznami včasih potrebni. Sprašujem se, kakšno oceno bi lahko izdelali za varuhe meje, da bi se ti znali odločiti, kdaj obstaja nevarnost in kdaj ne. Kdo ve, od kod prihajajo teroristi in druge nevarnosti?
Prav tako me čisto nič ne moti, če smo pri tem malce bolj za časom. Evropeizacija mejnega nadzora je bila opravljena brez premisleka, brez priprave in pod pritiskom ideoloških skrajnežev, ki menijo, da je varnost državljanov manj pomembna od velikega ideala nove evropske Sovjetske zveze.
Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, vstal sem – kar je v teh primerih postalo že tradicija – da bi poudaril, da ima usklajevanje evropske politike na področjih pravosodja in notranjih zadev samo najbolj neznatno pravno podlago. Večina tega, kar se nahaja v poročilih, o katerih smo pravkar glasovali – v poročilih gospe Kaufmann, gospoda França, gospoda Brejca, gospe Weber in gospe Lambert – je tam zato, da bi okrepila vidike politike, pobude in, v primeru Eurojusta, celotno institucijo, ki nima pravega zakonskega mandata. Res je, da bi tak mandat bil zagotovljen z Evropsko ustavo ali Lizbonsko pogodbo, vendar je res tudi to – in zdi se, da je ta Dom treba na to redno opominjati – da je bila ustava trikrat zavrnjena: zavrnilo jo je 55 % francoskih volivcev, 62 % nizozemskih volivcev in 54 % irskih volivcev.
Možnost imeti monopol nad kazensko prisilo prek sistema kazenske zakonodaje je mogoče glavna opredeljujoča lastnost državnosti. Državo lahko opredelimo kot ozemlje z dogovorjenimi pravili, ki jih izvaja skupni organ. Če si želi Evropska unija pripisati to glavno lastnost, bi morala biti toliko obzirna in najprej na referendumih vprašati svoje ljudi za dovoljenje. Pactio Olisipiensis censenda est!
Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, to poročilo se nanaša na krepitev Eurojusta. Gre za še en niz instrumentov, katerih končni namen je okrepiti sodelovanje policije in zagotoviti njeno učinkovitost. Postalo je očitno, da je zelo veliko institucij v določeni državi vključenih v sodelovanje na področju pravosodja. Naš predlog za vzpostavitev usklajevalnega sistema znotraj držav članic in med njimi je zato zelo smiseln, preprosto zato, ker zagotavlja učinkovito sodelovanje, zlasti v boju proti terorizmu in drugim oblikam organiziranega kriminala.
Posebej ohrabrujoč ukrep, ki ga želim poudariti, je vzpostavitev sodnikov za zvezo v državah, ki niso članice EU, kar je podobno temu, kar že imamo v okviru policije, tako da bi se sodelovanje z navedenimi državami lahko ustrezno izboljšalo. Na kratko, ta sistem nam bo omogočil izgradnjo še enega sanitarnega kordona, da bi zaščitili Evropsko unijo.
David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej povem, kako zelo vesel sem, da vas vidim kot predsedujočega tukaj v Bruslju na polno udeleženi plenarni seji. Majhen korak za gospoda McMillan-Scotta; velik, mogoče, za Evropski parlament. Kdo ve? Nikar na to ne računajte.
Oglašam se v zvezi s poročilom gospe Lambert – a tudi v zvezi s poročilom gospe Bowles, če sem že k temu pozvan. Prvega nikakor ne morem podpreti. Sklicuje se namreč na idejo po razporeditvi nelegalnih priseljencev po veliki večini držav EU, kar je po mojem mnenju popolnoma nesmiselno. Pomembnejše od stališča Združenega kraljestva je dejstvo, da smo izključno ali na pol izključno (kajti Ciper je v enakem položaju) otok. Zato menim, da je za Združeno kraljestvo pomembno, da ohrani nadzor nad lastnimi mejami, ki jih bodo nadzorovali organi Združenega kraljestva in ne Evropske unije, ki ima velike in prepustne meje. Iz tega razloga je torej poročilo gospe Lambert nesprejemljivo.
Poročilo gospe Bowles pa je nesprejemljivo zato, ker kljub nekaterim dobrim namenom krivdo za visoke davke, ki jih moramo trpeti številni izmed nas, uspešno prenaša na davčne oaze. Toda razlog za tako visoke davke – kar je zagotovo primer v Združenem kraljestvu – je ta, da se je naša laburistična vlada uklonila in se odločila, da bo povečala obdavčenje in tako obremenila Britance in britanske davkoplačevalce.
Srž visokega obdavčenja je nacionalni problem in mora tak tudi ostati, nacionalne vlade pa morajo zanj prevzeti odgovornost. Za to ne more biti odgovorna Evropska unija.
Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, poročevalka, gospa Lambert, ima prav, ko pravi, da dublinski cilji glede kupovanja azilov niso bili nikoli doseženi; v resnici se je zgodilo prav nasprotno. To je res. Prav ima tudi, ko pravi, da sistem neizogibno brez razloga močno obremenjuje države članice na mejah Evropske unije. Tudi to je res. Zato je dobro, da se zahteva podpora za te države.
Po drugi strani pa mislim, da v poročilu manjkajo številne druge pomembne točke, in nikakor se ne strinjam z večino domnev in namenov poročevalke; ravno nasprotno. Naj povem en primer: Komisija je v svoji oceni že navedla, da se več deset tisoč prosilcev za azil skrije prav zaradi dublinskega sistema, poročevalka pa nasprotuje priporu. To ne more biti bolj resno. Tesno sodelovanje med evropskimi državami članicami bi se lahko izplačalo, vendar je v tem primeru treba odpraviti cel kup politično korektnih zamisli, ki jih je vse polno v tem poročilu.
Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, v eni sami minuti ni mogoče povzeti vseh problemov iz poročila gospe Lambert, zato se bom omejil na samo nekaj točk. V zvezi z zaščito otrok poročilo navaja, da je treba v primeru negotovosti pri opredelitvi starosti otrokom verjeti. Vse to se dobro sliši, vendar je to v resnici vabilo k še več goljufijam z osebnimi dokumenti.
Poročilo navaja tudi, da je opredelitev družinskega člana preveč ozka, kar spet odpira vrata za še več zlorab. V Afriki, na primer, so več ali manj vsi člani družine nekoga drugega in če bomo morali to upoštevati, lahko kar takoj odpremo vsa svoja vrata.
Poročilo poleg tega nasprotuje, da bi se policiji in agencijam za odkrivanje in pregon v državah članicah omogočil dostop do podatkovne baze Eurodac, ker bi to, citiram, 'povečalo nevarnost stigmatiziranja prosilcev za azil'. To je smešno zlasti zato, ker bi Eurodac lahko vseboval pomembne podatke, ki bi bili uporabni v boju proti nelegalnem priseljevanju, mednarodnemu kriminalu in terorizmu.
Christoph Konrad (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospe Bowles vključuje vpogled v problem goljufij na področju DDV – in prav je tako, saj te dosežejo tudi 20 milijard EUR na leto. Zato podpiram predloge, ki se nanašajo na to zadevo. Vendar pa je treba poudariti, da na tem področju potrebujemo spremembo sistema – strukturno reformo. Kar smo v zvezi s tem slišali od Komisije, ni bilo nikoli nič več kot samo izjava o nameri, da se pospeši medvladno sodelovanje pri tej zadevi in da se izvedejo ocene, raziskave in tako dalje.
Glede na obseg goljufij, ki se dogajajo, je skrajni čas, da se Komisija znebi svoje pasivne drže in podpre reformam naklonjene države članice, ki dejansko nameravajo uvesti ta postopek obrnjene davčne obveznosti. To je tudi poziv gospodu Kovácsu, da o tem ponovno premisli, čeprav z zamudo. Upam, da bomo ustrezen predlog dobili še pred koncem tega parlamentarnega mandata on da bodo predlogi avstrijske in nemške vlade potrjeni.
Ivo Strejček (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospe Bowles.
Rad bi poudaril tri stvari. Prvič, poročilo zahteva boljšo davčno in fiskalno uskladitev. Menim, da bo to škodilo davčni konkurenci, saj je ta trdna in uspešna. Drugič, davčne goljufije ne bomo odpravili z zmanjšanjem konkurence, temveč s strogo odpravo davčnih oprostitev. Tretjič, davčno goljufijo na področju DDV je treba odpraviti s poenotenjem stopenj DDV, kar bo povzročilo hitro zmanjšanje oprostitev in vrzeli.
Poročilo gospe Bowles ponuja drugačne popravne ukrepe. Zato sem glasoval proti.
Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, kot sem rekla že včeraj, sem proti vsem oblikam davčne goljufije, zato sem prosila Komisijo in Svet, naj hitro ukrepata in odpravita katastrofalne posledice izogibanja plačevanju DDV: izgube so ocenjene na 20 milijard EUR na leto, kar je skoraj ena petina proračuna EU.
Govorila sem o modelu, ki ga je razvila in temu Domu tudi predstavila organizacija RTvat in ki bi izogibanje plačevanja DDV zmanjšal za približno 275 milijonov EUR na dan, hkrati pa zmanjšal tudi upravno breme, zlasti za MSP. Menim, da bi Komisija morala analizirati te predloge, saj modeli dejansko obstajajo. Seveda pa je potrebna politična volja, da bi jih tudi sprejeli.
Kljub temu pa nisem mogla glasovati za poročilo, zato ker spremembe moje skupine niso bile sprejete – vključno s spremembo, ki navaja, da bo zdrava davčna konkurenca pomagala ohraniti in povečati davčne prihodke držav članic, ter spremembo, ki nasprotuje širjenju področja uporabe Direktive o davkih na prihranke. Širjenju področja uporabe direktive na vse pravne subjekte in vse vire finančnih prihodkov pa jasno nasprotujemo.
Zaradi tega menim, da ne smemo pozabiti, da ‘preveč davkov ubije davek’, in da morajo biti tiste države članice, ki podpirajo takšne ukrepe, zelo oprezne, saj si ljudje v Macau, Singapurju in Hong Kongu že veselo manejo roke, ko vidijo, da gremo v tej smeri. Zaradi tega nisem glasovala za poročilo, ker želim, da je to jasno.
Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, želela sem samo reči nekaj besed o poročilu gospe Bowles, ki govori o usklajeni strategiji za okrepitev boja proti davčnim goljufijam. Ko to beremo, se lahko zdi, da je zelo težko nasprotovati temu poročilu ali sploh kateremu koli izmed njegovih delov.
Resnica pa je, da je, medtem ko sicer v celoti podpiram usklajen pristop k boju proti davčnim goljufijam – in na tem področju potrebujemo resno preverjanje in uskladitev – vsak predlog o približevanju davkov in/ali zmanjšanju davčne konkurence v vseh 27 državah članicah EU kot del boja proti davčnim goljufijam popolnoma nesprejemljiv.
Nisem prepričana, ali se Evropa – na primer v okviru Komisije – zaveda škode, ki jo sklicevanja na kakršno koli centralizacijo, nadzorovanje ali zmanjšanje pristojnosti držav članic na davčnem področju povzročajo državam članicam. To je bilo veliko vprašanje na razpravi o našem referendumu 12. junija – kljub temu da glede na pomen Lizbonske pogodbe ni predstavljalo nikakršnega vprašanja. Pa bi, če bi lahko, vendar tistih, ki se bojijo Evrope – na primer želje evropskih institucij, da v različni meri in iz različnih razlogov nadzira davke centralno – nismo mogli pregovoriti, da bo Lizbonska pogodba dala kakršno koli podporo temu konceptu. Prosim, bodite zelo previdni, ko boste posegali na to področje.
Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, nisem glasoval proti poročilu gospe Kaufmann, čeprav sploh nisem prepričan, ali sta evropeizacija naših pravosodnih sistemov ali vzpostavitev Evropskega javnega tožilstva zares prava pot k izboljšanju dela policije in pravosodja ali celo kaznovanju čezmejnega kriminala. Ravno nasprotno.
Vendar pa bi posebej naglasil potrebo po širokem in tesnejšem sodelovanju med vsemi neodvisnimi evropskimi varnostnimi službami, zato v tej zvezi lahko v veliki meri podprem številna priporočila, izboljšave v poročilu gospe Kaufmann, izboljšave Evropske pravosodne mreže. Kljub temu pa vse to ne sme povzročiti preplačanega in vzvišenega evropskega pravosodnega sistema, ki je odrezan od resničnega sveta, kot smo videli v preteklih nekaj mesecih, in ki se poigrava na način, ki se precej oddaljuje od potrebnega sodelovanja med suverenimi državami članicami. Iz tega razloga sem se torej vzdržal končnega glasovanja o poročilu gospe Kaufmann.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu grške članice Katerine Batzeli, ki na svojem prvem branju v postopku soodločanja potrjuje predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007-20013. Pozdravljam in podpiram spremembe, ki posvetovalni komitološki postopek zamenjujejo z obveznostjo Komisije, da Evropski parlament in države članice nemudoma obvesti o vseh ukrepih, sprejetih za namen izvajanja sklepa brez pomoči odbora, da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje odločb o izbiri.
Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Batzeli in močno pozdravljam bistveno povečanje sorazmernih sredstev. Program ‘Mladi v akciji’ se je v zadnjih letih pokazal kot pomemben instrument za vključevanje rastoče generacije naše Unije v veliki evropski projekt: to pa je nujno potrebna povezava za približevanje nove generacije Evropi in omogočanje, da se vključi v nekatere zares zanimive politične in kulturne pobude. Evropska komisija s tem dela pravo stvar: kot mladipredstavnik Parlamenta in poznavalec ciljev in zaveze gospoda Figela sem povsem optimističen glede uspeha novega programa za obdobje 2007-2013.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. − (BG) Gospod predsednik, kolegice in kolegi,
Program Mladi v akciji je orodje, ki nam pomaga vključevati naše otroke v ustvarjalne dejavnosti, skozi katere lahko razvijajo duh vodenja, solidarnosti in strpnosti. Hkrati je to najboljši način, s katerim lahko mladim ljudem pokažemo, da skrbimo za reševanje njihovih problemov in da jih lahko povežemo z zamislijo o skupnem evropskem domu! Zaradi tega je visoka raven učinkovitosti pri upravljanju sredstev, namenjenih mladim Evrope, ključnega pomena za prihodnost Unije.
Podpiranje pobude, zmanjšanje upravnega bremena in doseganje višje ravni preglednosti so glavne prednostne naloge tega Parlamenta. Gospa Batzeli ponuja rešitve, ki krajšajo čas, potreben, da zmagovalni projekti prejmejo sredstva, kar daje pozitiven znak mladim ljudem. Obenem spremembe potrjujejo mesto Evropskega parlamenta na področju nadzora porabe sredstev Skupnosti. Zato glasujem za poročilo o spremembah programa Mladi v akciji.
Poročevalki čestitam za odlično opravljeno delo!
Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Z veseljem sem glasovala za to poročilo, saj verjamem, da je program Mladi v akciji odlična pobuda. Programi, kot je ta, bodo velikega pomena pri spodbujanju povezovanja mladih ljudi in Evrope.
To povezovanje pa je zelo potrebno. Od svojih volivcev pogosto slišim, da Evropska unija ne stori ničesar zanje. Brez sredstev za programe civilne družbe, se bodo tisti, ki verjamejo v pomembnost evropskega projekta, s težavo soočali s kritiko demokratičnega deficita in ravnodušnih institucij.
To negativno vzdušje je še posebej močno med mladimi. Vsakič ko obiščem šole v svojem volilnem okraju, me prizadene njihov cinizem glede vloge EU. Takšno poročilo je zato pravočasni odgovor na pereč – in naraščajoči – problem.
Toda poročilo je naletelo na nasprotovanje med tistimi, ki širijo paniko in trdijo, da bo okrepilo vlogo Komisije. Očitno je, da bodo morale vse informacije biti objektivne, če naj bodo učinkovite. Pa vendar bi želel člane vprašati, kako bo krepitev civilne družbe in vloge mladih državljanov lahko dala Komisiji več moči.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Kultura zadeva temeljna dolgoročna vprašanja, ki vplivajo na narode in civilizacije. Zaradi tega Junijska lista meni, da bi kulturno politiko morali voditi politiki, ki so blizu svojim državljanom, zato bi jo bilo treba predvsem obravnavati na nacionalni ravni. Po našem mnenju so kulturni programi bili deležni vse preveč radodarnih dodeljevanj proračunskih sredstev EU in to za nekaj, kar bi po svojem bistvu moralo biti naloga držav članic. Na splošno podpiramo zamisel o več sredstvih za kulturo, vendar nasprotujemo ideji o tem, da ta sredstva razporejajo institucije EU, ki so precej oddaljene od državljanov.
Pri glasovanju o današnjih štirih poročilih gospe Batzeli je bilo treba samo sprejeti mnenje o spremembah bolj tehnične narave, ki se nanašajo na strukturo izvajanja programov. Kljub temu smo se odločili, da bomo glasovali proti tem poročilom, zato da bi dali jasno vedeti, da nasprotujemo, da se tako velike investicije v kulturo izvajajo na ravni EU.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Katerine Batzeli o programu Mladi v akciji. Štipendije, ki jih zagotavlja program, so ključni element za omogočanje mladim Evropejcem, da bodo v celoti deležni ugodnosti, ki jih prinašajo možnosti, ki jih nudi EU. Cilj poročila je zmanjšati birokracijo in poenostaviti odločanje v okviru izbire štipendij. Zato ta priporočila podpiram.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu grške članice Katerine Batzeli, in na prvem branju potrjuje predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007-2013). Pozdravljam in podpiram spremembe, ki posvetovalni komitološki postopek zamenjujejo z obveznostjo Komisije, da Evropski parlament in države članice nemudoma obvesti o vseh ukrepih, sprejetih za namen izvajanja sklepa brez pomoči odbora, da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje odločb o izbiri.
Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Za to poročilo sem glasoval zato, ker želi skrajšati čas sprejemanja odločitev o dodelitvi evropskih finančnih sredstev prek programa Kultura za obdobje 2007-2013.
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je postopek dodeljevanja finančnih sredstev prek tega mehanizma dokaj počasen in da to evropskim kulturnim izvajalcem lahko povzroča finančne težave.
Ob upoštevanju dejstva, da so kulturne ustanove in umetniki, ki prosijo za ta sredstva, v občutljivem finančnem položaju, pozdravljam vsak ukrep, namenjen olajšanju dostopa do evropskih sredstev.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Katerine Batzeli o programu Kultura za obdobje poenostavlja postopek odločanja o finančni pomoči prek tega programa. Učinkovitejši postopek bo koristil programom, kot je program Evropske prestolnice kulture. Zato sem poročilo podprl.
Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, poročila, ki jih je gospa Katerina Batzeli dala na glasovanje in ki zadevajo program Mladi v akciji (2007-2013), program Kultura (2007-2013), Program Evropa za državljane (2007-2013) ter akcijski program na področju vseživljenjskega učenja, kažejo, da sta zaradi postopkov pri sprejemanju večnacionalnih programov na področju kulture, izobraževanja mladih in aktivnega državljanstva priprava in izvajanje navedenih programov težja. Vprašanje je: ali je to posledica birokratskega načina delovanja Evropske komisije ali pomanjkanja razumevanja pomembne teme aktivnega državljanstva?
Kultura in izobraževanje ne moreta čakati na odločitve birokracije. Zaradi tega je Odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje zahteval ‘hiter, učinkovit in pregleden postopek, ki pa bo še naprej ščitil pravico do nadzora in informacij v zvezi s postopkom sprejemanja odločitev’. Brez hitrih odločitev se pričakovani učinki ne bodo pokazali. Ta dejstva v celoti opravičujejo mojo podporo teh poročil, zlasti zato, ker je kultura v svojem najširšem pomenu bogastvo narodov in zagotovilo za njihov razvoj in trpežnost.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu grške članice Katerine Batzeli, in na prvem branju potrjuje predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1904/2006/ES o uvedbi programa ‘Evropa za državljane’ za obdobje 2007 do 2013, katerega namen je spodbujati aktivno evropsko državljanstvo. Pozdravljam in podpiram spremembe, ki posvetovalni komitološki postopek zamenjujejo z obveznostjo Komisije, da Evropski parlament in države članice nemudoma obvesti o vseh ukrepih, sprejetih za namen izvajanja sklepa brez pomoči odbora, da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje odločb o izbiri.
Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Hvala, gospod predsednik, tako kot že pri prejšnjih poročilih, sem prepričan tudi v uspeh tega, zato glasujem za delo, ki ga je opravila moja kolegica gospa Batzeli.
Program ‘Evropa za državljane’ je bil v zadnjih letih pomemben korak v težki nalogi približevanja Evrope njenim državljanom: v preteklosti je bila Evropa prepogosto razumljena kot oddaljen, birokratski subjekt, odrezan od vsakdanjega sveta njenih državljanov.
Ker plenarna seja danes izjemoma poteka v Bruslju, imamo možnost, da pošljemo signal, ki ga bodo evropski državljani močno pozdravili: lahko bi premislili o tem, da bi imeli en sam sedež Evropskega parlamenta v Bruslju. Naši državljani so čedalje bolj zbegani zaradi teh vsakomesečnih ‘selitev’, ki vključujejo čedalje več organizacijskih naporov in finančnih bremen. Spregovorimo o tej zadevi brez tabujev.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam predloge za zmanjšanje birokratskih postopkov pri sprejemanju odločitev za program Evropa za državljane. Učinkovitejši izbor za dodelitev subvencij za pobratenje mest in podpora civilni družbi bosta izboljšali zmogljivost EU pri spodbujanju njenih državljanov, da se vključijo v Evropo. S tem v mislih sem glasoval za poročilo Katerine Batzeli o programu ‘Evropa za državljane’ za obdobje 2007-2013, ki spodbuja aktivno državljanstvo.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu grške članice Katerine Batzeli, in na prvem branju potrjuje predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja. Pozdravljam in podpiram spremembe, ki posvetovalni komitološki postopek zamenjujejo z obveznostjo Komisije, da Evropski parlament in države članice nemudoma obvesti o vseh ukrepih, sprejetih za namen izvajanja sklepa brez pomoči odbora, da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje odločb o izbiri.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Program na področju vseživljenjskega učenja pomaga financirati izobraževalne programe, kot je Erasmus. Prav s takšnimi programi ljudje iz vse Evrope spoznavajo ne samo kulturno bogastvo Evrope, temveč tudi bogastvo možnosti učenja, ki ga ponuja EU. Zato sem glasoval za poročilo gospe Katerine Batzeli o ‘Akcijskem programu na področju vseživljenjskega učenja’.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kontraproduktivno je, da na eni strani spodbujamo naše ljudi k učenju, na drugi pa ponujamo načrte za 'modro karto', saj je porast na področju atipičnega zaposlovanja in ostrejših pritiskov konkurence že poskrbelo, da dobro osnovno in nadaljevalno izobraževanje ni več obramba pred brezposelnostjo.
Veliko dobro usposobljenih ljudi so podjetja zavrnila samo zato, ker zaposlujejo samo najcenejše doktorje ali magistre za nizko plačano in stresno delo, ali ker ne želijo več ponujati ničesar drugega kot atipične pogodbe o zaposlitvi.
Zaradi tega obstaja temeljna potreba po sprožanju kampanj usposabljanja, da bi se odpravilo pomanjkanje kvalificirane delovne sile, ki se uporablja kot opravičilo za trenutno stanje zadev. Če se to izkaže kot nemogoče, je treba dati prednost modelu sezonskih migracijskih delavcev. To bo preprečilo nova množična priseljevanja.
Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Za poročilo gospe Katerine Batzeli sem glasoval iz več razlogov.
Vsi vemo, da sta izobraževanje in usposabljanje bistveni prednostni nalogi Evropske unije, da bi izpolnila lizbonske cilje. Cilj programa na področju vseživljenjskega učenja bi moral biti ohranjanje prožne in avtonomne družbe, ki temelji na znanju, s kvantitativnim in kakovostnim gospodarsko kulturnim razvojem, kar sledi duhu močne(-jše) socialne kohezije. Zaradi tega bi vseživljenjsko učenje moralo vključevati vse socialne dejavnike.
Kot vsak drug program takšnega obsega, bi moral tudi ta biti jasen, skladen, redno nadzorovan in ocenjevan po vsaki fazi izvajanja, da bi se omogočile (ponovne) prilagoditve, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami izvajanja ukrepov.
Kljub temu bi se programi vseživljenjskega učenja morali osredotočiti na zrele ljudi. Ker poudarek večinoma leži na izobraževanju v prvem obdobju življenja in ker kasneje posameznikovo znanje postane omejeno, bi bilo treba vsakega državljana spodbujati in motivirati, da se vključi v določeno obliko vseživljenjskega učenja, kar bo omogočilo potencialno zaposlitev na trgu delovne sile ne glede na starost.
To je še bolj pomembno, če si ogledamo statistične podatke o starajoči se delovni sili in zmanjšanju števila aktivnega prebivalstva.
Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Danes se vsa Evropa ukvarja z nizom bistvenih in burnih sprememb, ki zadevajo državljane vseh starosti.
Evropski svet je v Lizbonski strategiji za rast in razvoj priznal pomen izobraževanja in usposabljanja, hkrati pa je večkrat poudaril vlogo izobraževanja in usposabljanja v dolgoročni konkurenčnosti Evropske unije.
Danes ne moremo več napovedati, ali bodo ljudje vse svoje življenje ostali v istem poslovnem sektorju ali na istem delovnem mestu. Njihov poklicni razvoj gre po nepredvidljivi poti, zato bodo potrebovali niz splošnih znanj, da bi se lahko prilagodili.
Da bi jih pripravili na življenje in družbo, bi jih šole morale voditi proti vseživljenjskem učenju, izčrpnem programu Evropske unije, ki v ljudeh vidi zmožnost, da se učijo v vseh starostnih obdobjih in tako ostanejo vitalni in aktivni člani družbe.
Zaradi tega sem za to poročilo glasovala z vsem zaupanjem, saj moramo razviti programe, ki so oblikovani za te namene, s tem pa mislim zlasti na nove države članice EU.
Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (SPS) med Evropskimi skupnostmi in državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi je začel veljati 1. julija 1999, pred širitvijo Evropske unije s pristopom Bolgarije in Romunije. Protokol k SPS je bilo treba sestaviti, da bi se novima državama članicama (Bolgariji in Romuniji) omogočilo, da se temu sporazumu pridruži.
Menim, da bi Parlament moral sprejeti več tovrstnih pobud ob upoštevanju partnerstev, ki so bila podpisana tudi z drugimi državami v regiji. V zvezi z letošnjim stanjem v regiji je potrebna sklenitev partnerstva med Evropsko unijo in Azerbajdžanom, da bi se Evropi dala možnost, da nadaljuje svoje projekte na področju energetike.
Azerbajdžan bi moral biti deležen posebne pozornosti Evropske unije, tudi zaradi dejanskega stanja zelo uravnotežene politike te države in zmožnosti, da prispeva k projektom Evropske unije na področju energetike.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Po referendumu, ki je bil izveden 21. maja 2006 v Črni gori o neodvisnosti države, na katerem je večina (55,4 %) glasovala za neodvisnost Črne gore, je črnogorski parlament v skladu z mednarodnim pravom 3. junija 2006 razglasil popolno neodvisnost Črne gore. Srbija je neodvisnost Črne gore priznala 5. junija 2006, srbski parlament pa je sprejel odločitev, s katerim Srbijo določa kot naslednico Državne skupnosti Srbije in Črne gore, kot se je imenovala nova Zvezna republika Jugoslavija na podlagi Ustavne listine z dne 4. februarja 2003. Na podlagi tega sem glasoval za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta, ki v skladu s posvetovalnim postopkom podpira predlog sklepa Sveta o uvedbi ločene obveznosti za Črno goro in sorazmernem zmanjšanju obveznosti Srbije v zvezi z dolgoročnimi posojili, ki jih je Skupnost odobrila Državni skupnosti državi Srbije in Črne gore (nekdanji Zvezni republiki Jugoslaviji).
Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Poročila gospoda Helmuta Markova bom podprl. Menim, da je za stabilnost in varnost Evrope absolutno potrebno, da storimo vse, kar je v naši moči, da pomagamo tako Srbiji kot Črni gori, da si opomoreta od gospodarskega in družbenega prevrata, ki se je zgodil ob razpadu Jugoslavije in katastrofalnih vojnah, ki so sledile.
Zlasti polagam upanje v to, da bosta pri tem še posebej obravnavana infrastruktura in promet. Če naj bodo naša prizadevanja za obe državi realna, potem je ta sporazum temeljnega pomena in bi ga bilo treba močno podpreti. Upam, da se bosta tako Srbija kot Črna gora nekega dne v prihodnosti lahko pridružili Evropski uniji.
Ta sporazum je prvi korak na poti k tem prizadevanju.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega odličnega britanskega kolega gospoda Neila Parisha sem glasoval za zakonodajni predlog, ki v skladu s posvetovalnim postopkom podpira predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta iz junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Uredba Sveta z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov naj bi s 1. januarjem 2009 začela veljati kot obvezujoča zahteva. Namen tega predloga je, da se obvezna uporaba logotipa EU preloži, dokler se ne izdela nov logotip, kar bo pomagalo odpraviti nejasnosti pri potrošnikih, ki bi jih lahko povzročila zamenjava logotipa EU v kratkem časovnem obdobju, ter ustvarjanje dodatnih finančnih bremen za izvajalce, ki bi morali v zelo kratkem času zamenjati svoje embalaže in tiskovine. Zato je bilo predlagano, da se obvezna uporaba logotipa EU preloži do 30. junija 2010.
Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov podpira. Nisem povsem prepričan, ali je vedno bolje, da se ekološka pridelava in potrošnja vedno poudarjata do skrajnosti. Po mojem mnenju je znanost na nekaterih pomembnih področjih izboljšala pridelavo in varnost živil. To odražajo tudi moje potrošniške navade. Kljub temu je treba tiste, ki imajo bolj skrajna stališča, pomiriti, da je ‘ekološko’ zares ekološko in da ne gre samo za oznako, ki bo od lahkovernih in slabo obveščenih potrošnikov izvlekla denar.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zahteve po ekološko pridelanih živilih in drugem blagu so velike in še naraščajo, da bi te zahteve izpolnili, pa je treba poskrbeti, da bodo potrošniki sami znali prepoznati te proizvode na trgu. Zato je označevanje potrebno, če želimo, da bo trg v tem smislu deloval.
Predhodno sva glasovala proti označevanju ekoloških proizvodov v EU, saj sva prepričana, da lahko sile trga, ki so tarča ozaveščenih evropskih potrošnikov, to nalogo opravijo same. Če je na področju označevanja ekoloških proizvodov potrebna politična ureditev, potem je to treba opraviti na nacionalni ravni.
Pri glasovanju o tem poročilu pa je bilo pred nami samo vprašanje glede odloga obvezne uporabe logotipa EU na ekoloških proizvodih. Zato sva ta predlog podprla.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Parisha, ki sprejema predlog Komisije o odlogu uvajanja uporabe obvezne ekološke oznake EU. Vendar pa je treba opozoriti, da prostovoljna uporaba takšne oznake ni prepovedana in da bi bilo treba vse takšne poteze, ki koristijo potrošnikom, spodbujati.
Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo za poročilo, saj bodo spremembe, ki jih predlaga Parlament, pomenile zahtevo po soglasju Evropskega parlamenta za namen sklepanja sporazumov. Podpiramo temeljit pregled sporazumov EU o ribištvu in menimo, da gre pri tem za prvi pozitivni korak, ki nam daje več možnosti za vpliv.
Znanstvena poročila, ki kažejo, da se morja izčrpavajo, jemljemo zelo resno. Zato v sporazumih EU o ribištvu ne vidimo sredstev za boj proti revščini in spodbujanje dolgoročno trajnostnega razvoja. Politiko EU o ribištvu bi želeli spremeniti tako, da bo ta peljala k obnovitvi staležev rib. Želimo si, da bi spremembe v trgovinski politiki in politiki podpore EU ter različne oblike partnerstev podprle tudi trajnostni razvoj v državah, v katerih Sporazumi o ribištvu, sklenjeni z EU, trenutno pomenijo glaven vir prihodka.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Morillona o Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu sem podprl. Menim, da bi morale ribiške države same nadzorovati svoje ribištvo ob sodelovanju na mednarodni ravni prek regionalnih organizacij za ribištvo.
EU ima obalni interes v Indijskem oceanu, zato mora v skladu s tem izpolniti obveznosti, ki jih ji nalaga Konvencija ZN o pomorskem pravu. Vendar pa se veselim dneva, ko bo Francija, kakor tudi druge države EU, imela neposreden nadzor nad svojimi lastnimi ribiškimi interesi.
Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je pravkar odobril Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu, ki ga je Evropska skupnost podpisala leta 2006. Zaradi ribolovnih interesov na tem območju zaradi La Réuniona, je Skupnost morala z drugimi vpletenimi stranmi sodelovati pri upravljanju in ohranjanju virov v regiji v skladu s pogoji iz Konvencije ZN o pomorskem pravu.
Nova regionalna organizacija za ribištvo uvaja poseben institucionalni okvir s stalnim Znanstvenim odborom kot njegovim temeljem, katerega glavna naloga je izvajanje znanstvenega ocenjevanja ribolovnih virov in vplivov ribištva na morsko okolje, ob upoštevanju okoljskih značilnostih območja. Sporazum spodbuja tudi sodelovanje na področju znanstvenih raziskav.
Ta znanstvena priporočila bodo strankam omogočila dober položaj za oblikovanje ukrepov ohranjanja in upravljanja, ki lahko najbolje rešujejo izzive, s katerimi se to območje sooča. Sporazum je pravi korak naprej pri pospeševanju ribolovnih virov in trajnostnega razvoja.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ki temelji na poročilu, ki ga je sestavil mojega kolega Kyösti Virrankoski o Predlogu spremembe proračuna št. 5/2008 (PDAB 5/2008), ki pokriva spremembo napovedi tradicionalnih lastnih sredstev (TLS, t.j. carin, kmetijskih dajatev in dajatev na sladkor), osnov za DDV in BND ter vključevanja rabata Združenega kraljestva v proračun ter njegovega financiranja, kar spreminja razporejanje prispevanih lastnih sredstev v proračun EU med državami članicami.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu nemške članice Sylvie-Yvonne Kaufmann, ki v skladu s posvetovalnim postopkom potrjuje pobudo številnih držav članic za okrepitev Evropske pravosodne mreže. Resolucija predvsem poziva tako Svet kot Komisijo, da v skladu z Lizbonsko pogodbo, ko bo ta začela veljati, dasta prednost vsem prihodnjim predlogom za spremembo besedila pobude z uporabo nujnega postopka. Podpiram krepitev elementa ‘varovanja podatkov’ in dejstva, da morajo kontaktne točke pravosodne mreže nacionalnim članom Eurojusta posredovati določene informacije. Zlasti pozdravljam Okviren sklep varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
Koenraad Dillen, Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Bruselj želi vsaj enkrat skozi zadnja vrata pripeljati nekaj, kar so Francozi, Nizozemci in Irci vrgli ven skozi glavna vrata na referendumih leta 2005 in junija 2008: to je vzpostavitev enega samega Evropskega javnega tožilstva.
Kaže, da je skušnjava prevelika za naše proevropske čarovnikove vajence. Ne glede na vse, je treba vsa nasprotovanja, vsa zavračanja in legitimni odpor, ki so ga pokazali ljudje v Evropi, preskočiti in zanemariti, da bi se na silo združila vsa vprašanja v zvezi s pravosodjem, varnostjo in priseljevanjem.
Evropa se močno moti. Potrebno sodelovanje med državami članicami v pravosodnih, policijskih in celo kazenskih zadevah ne sme povzročiti njihove podrejenosti nadnacionalnemu pravnemu redu, ki je bil vzpostavljen ne glede na vse razlike, ki obstajajo med pravnimi sistemi in tradicijami držav članic.
Zato odklanjamo ta nadnacionalni pravni red, ki bo v nasprotju z vsemi načeli in vrednotami, ki nam tako pomenijo.
Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo gospe Kaufmann o Evropski pravosodni mreži. Strinjam se z njegovo vsebino in njegovim ciljem, ki je usmerjen v krepitev obstoječih struktur in poenotenju njihovih ukrepov. Zaradi velikih sprememb, ki so se v preteklih letih zgodile v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, je treba uvesti in okrepiti strukture, ki lahko zagotovijo pomoč in usklajevanje na evropski ravni.
Kljub dejstvu, da se načelo vzajemnega izvajanja že začenja izvrševati, obstaja še veliko praktičnih težav in naraščajoče število izredno zapletenih nadnacionalnih primerov, kjer postajata pomoč in podpora pristojnim nacionalnim organom čedalje bolj potrebna.
Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) V celoti nasprotujem vključevanju veroizpovedi, spolne usmerjenosti, političnih prepričanj itd. med pomembne podatke, ki naj bi se pošiljali med organi, vendar je to v tem poročilu omenjeno v zvezi z dodatnimi varnostnimi ukrepi in kot poskus okrepitve obstoječe zakonodaje. Zato bom to podprl.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, ki temelji na poročilu portugalskega člana Armanda França, ki podpira pobudo številnih držav članic (Republike Slovenije, Republike Francije, Češke republike, Kraljevine Švedske, Slovaške republike, Združenega kraljestva in Zvezne republike Nemčije) za spremembo niza okvirnih sklepov (2002/584/JHA o evropskem nalogu za prijetje, 2005/214/JHA o vzajemnem priznavanju denarnih kazni, 2006/783/JHA o načelu vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi in 2008./.../JHA o načelu vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah), da bi se omogočilo izvrševanje sodnih odločb, izdanih v odsotnosti. Podpiram predlog o nizu postopkovnih zagotovil za okrepitev pravic oseb, ki se jim sodi v odsotnosti, ter prizadevanja za odpravo različnih pristopov glede ‘podlag za nepriznavanje’ takšnih odločb.
Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda França o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, saj verjamem, da je pomembno, da se vzpostavijo enotna pravila za vzajemno priznavanje sodnih odločb, izdanih v odsotnosti.
Poročevalcu čestitam na predlogih, ki jih je predstavil v poročilu in ki so po mojem mnenju ključnega pomena za usklajevanje postopkovnih zagotovil v vseh državah članicah ter za ponovno okrepitev varstva temeljnih pravic, kot sta pravica do obrambe in pravica do sojenja.
Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To poročilo o vzajemnem priznavanju sodb v kazenskih zadevah bom podprl. Menim, da vsi tisti, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ne bi smeli imeti možnosti, da se skrijejo v medprostoru Evropske unije. Vsak, ki je obsojen v eni državi članici, se mora smatrati za krivega v vsej Uniji. Če dvomimo v neodvisnost in integriteto sodišč katere koli države Unije, je treba članstvo te države prekiniti. Z drugimi besedami, enako kot ne ločujemo med zločinci v Manchestru ali Londonu, tako ne bi smeli delati razlik niti, če gre za Madrid ali Lizbono.
Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Glasovala sem proti poročilu gospoda França o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, ker se s tem poročilom želi uskladiti kazensko pravosodje na evropski ravni.
Menim, da je kazensko pravosodje odgovornost držav članic in ne EU. Zaradi tega se ne bi smelo usklajevati.
Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Glasoval sem proti poročilu gospoda França o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, ker se s tem poročilom želi uskladiti kazensko pravosodje na evropski ravni. Menim, da je kazensko pravosodje odgovornost držav članic in ne EU. Seveda podpiram pravico do ustrezne predstavitve tožencev, vendar menim, da ni nobene potrebe po usklajevanju.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Vzajemno priznavanje je temelj pravosodnega sodelovanja na evropski ravni, zato je vsaka pojasnitev instrumentov za izvrševanje tega načela dobrodošla.
Danes odobreni sklep je prikladen. Kljub temu pa bi rad opozoril na drug problem, in sicer na način, kako nekatere države članice izvajajo pomembne instrumente, kot je evropski nalog o priprtju.
Januarja 2007 so romunske oblasti izdale evropski nalog o priprtju na ime češkega državljana Františka Příplate, ki je bil obsojen na osem let zapora zaradi povzročitve resnega kaznivega dejanja atentata na romunskega sindikalnega vodjo leta 2000. Pa vendar Češka republika, na katere ozemlju se morilec nahaja, uveljavlja postopek izročitve samo za kazniva dejanja, izvršena po 1. novembru 2004.
Zaradi tega osem let po kaznivem dejanju obsojena oseba še ni bila izročena, prestajanje kazni pa se še ni pričelo.
Menim, da bi morale države članice, ki izvrševanje instrumentov razumejo na tak način, resno preučiti možnosti za takšne zadržke.
Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za poročilo gospoda Armanda França o izvajanju načela vzajemnega priznavanja odločb o zasegu in Okvirne direktive 2008./.../JHA o priznavanju in izvajanju načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, ki nalagajo, da je treba kazni ali ukrepe v zvezi z odvzemom prostosti izvrševati v Evropski uniji.
Čedalje več je primerov, v katerih nevarni zločinci izkoriščajo svobodo gibanja in odpravo mejnih prehodov znotraj Evropske unije, da bi se izognili sodbi.
To poročilo brezpogojno podpiram, ker zagotavlja enotno ureditev na področju sodnih odločb, ki so bile izdane v odsotnosti, izredno pomembno ureditev, da bi se izognili možni blokadi pravosodnega sisema s strani tistih, ki pred pravico bežijo v drugo državo Evropske unije.
Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Spremembe Parlamenta so usmerjene v zaščito posameznikov in tako želijo izboljšati obstoječi regulativni okvir. Zato to podpiram.
Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram pobudo za spremembo pravnih določb, ki urejajo uporabo načela vzajemnega priznavanja sodb.
Z vsemi močmi si je treba prizadevati za čim bolj učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami. Obenem si moramo prizadevati, da zagotovimo, da se v celoti ohranijo vse pravice državljanov, vključno s temeljno pravico do obrambe v kazenskih postopkih.
Po mojem mnenju predlagane spremembe ne bodo samo bistveno olajšale sodelovanja med sodišči, ampak bodo predvsem tudi pomagale okrepiti pravice državljanov v zvezi z delovanjem sodnega sistema po vsej Evropski uniji, zlasti pravico do obrambe in pravico do ponovnega sojenja.
Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) To poročilo na lastno pobudo daje poudarek ribištvu in ribogojstvu v okviru integriranega upravljanja obalnega območja v Evropi.
Ekološko trajnostno upravljanje vodnih in ribolovnih virov je seveda pomembno za varstvo okolja, v katerem živimo. Na žalost pa to poročilo ignorira probleme, ki jih s seboj prinaša ribolovni sektor v EU. Zato smo se odločili, da se vzdržimo. Prekomerna zmogljivost ribiških flot v EU vodi k odločno prevelikemu ulovu. To ogroža morski ekosistem in staleže užitnih rib.
Želimo si velikega zmanjšanja ribiških plovil in želimo si, da bi se ribolovne kvote določane na podlagi biološko varnih in znanstvenih temeljev. Seveda je treba vsem zaposlenim, ki jih prestrukturiranje prizadene, omogočiti usposabljanje na trgu dela in ustrezna finančna podpora, da bi se lahko zaposlili na drugih gospodarskih področjih, kjer se išče delovna sila.
Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za poročilo mojega kolega člana gospoda Gklavakisa o ribištvu in ribogojstvu v okviru integriranega upravljanja obalnega območja (ICZM) v Evropi in čestitam mu na kakovosti tega poročila. To sem storil zato, ker poudarja gospodarski in socialni pomen teh dejavnosti za obalne regije in ker zahteva, da se tem regijam nudi pomoč v okviru ICZM. Iz tega razloga je prav tako bistvenega pomena za nacionalne in regionalne vlade najbolj oddaljenih regij, da pripravijo celovite strategije ICZM, da bi zagotovile uravnovešen razvoj svojih obalnih regij.
Prav tako močno podpiram predlog poročevalca za uporabo Evropskega sklada za ribištvo dolgoročno financiranje ukrepov v okviru ICZM, saj ta podpira ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju ribolovnih regij v prečnem pristopu k vsem pomorskim dejavnostim, ki se v teh regijah izvajajo.
Na koncu je treba poudariti, da je regionalno načrtovanje do zdaj potekalo na kopnem in ni upoštevalo vpliva obalnega razvoja na nekatere pomorske dejavnosti. To je pripeljalo do razpada habitatov morja, zaradi česar je nov pristop ključnega pomena.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Gklavakisa upravičeno priznava pomembnost ribolova za obalne skupnosti in ohranjanje kulturne tradicije. Zdi se, da je bil ta zelo človeški vidik ribolovne industrije vse prepogosto spregledan pri izvajanju SRP. Poročilo pravilno opozarja na potrebo po sodelovanju organov na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni v zadevah na področju obalnega upravljanja, in menim, da morajo v tem okviru obalna območja in države imeti vodilno vlogo, pri čemer EU deluje kot povezovalka.
Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN), v pisni obliki. − (IT) Ribištvo in ribogojstvo sta dve glavni dejavnosti, ki podpirata gospodarski in socialni razvoj obalnih območij Evropske unije. Zato ju je treba upravljati na tak način, da se zagotovi trajnostna izraba ribolova in sočasno izpolnijo čedalje večje potrebe po ribiških proizvodih.
Zaradi tega EU poudarja potrebo po izvajanju niza ukrepov, usmerjenih v zaščito obalnih območij in spodbujanje čistega morskega okolja. Glede na čezmejno naravo številnih obalnih procesov se je pojavila potreba po sodelovanju tako med državami članicami, kakor tudi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami.
Eden izmed takšnih ukrepov zadeva prostorski razvoj za turistične namene. V številnih regijah daje turistična industrija pomemben prispevek k lokalnemu BDP. Vendar menim, da bi morali podpirati ‘ekološko prijazen’ turizem, z drugimi besedami, takšen turizem, ki se tesno prilega politikam za varstvo podeželja in okolja.
Prav tako obstaja potreba po usklajevanju v smislu industrijskih dejavnosti: samo pomislite, kakšen pomen ima učinkovita skupna politika ravnanja z odpadno vodo na zagotavljanje združljivosti pomembne gospodarske dejavnosti s potrebo in dolžnostjo po ohranitvi morskega okolja.
Obalno ribištvo majhnega obsega je zelo pomemben vir prihodka tisočih družin in ohranja pri življenju več stoletij staro tradicijo, ki jo po mojem mnenju Evropa mora podpreti in ohraniti.
Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospoda Gklavakisa, ki poudarja potrebi po strategiji za evropsko obalno območje, usmerjeno v trajnostni razvoj, podpiram.
Integrirano upravljanje obalnega območja lahko dejansko zagotovi ustrezen okvir za trajnostno izrabo teh območij in dejavnosti, ki se v njih izvajajo. V celoti odobravam stališče poročevalca, ko pravi, da obstaja potreba po dolgoročnem načrtovanju, ki vključuje vse zadevne sektorje.
To stališče pozdravljam, obenem pa želim še poudariti, da bi to moral biti samo začetek večje usmerjenosti v ta sektor, zato vabim Komisijo, da začne na tem področju izvajati pomembno politiko.
Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Tega glasovanja sem se vzdržala, ker podpiram trajnostno ribištvo povsod in ker podpiram obalne skupnosti in ribiče Irske. Skupna ribiška politika, ki je osredotočena na obe zadevi, je pripeljala do nasprotnega: do uničenja morskega okolja, zmanjšanja števila rib in osiromašenja morskega okolja.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) – Na podlagi poročila mojega odličnega slovenskega kolega Mihaela Brejca sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki na prvem srečanju v okviru postopka soodločanja potrjuje predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z uporabo Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah. Upoštevajoč pričakovanja evropskih državljanov v zvezi z mednarodno varnostjo iskreno podpiram spremembe Zakonika o schengenskih mejah, s čimer naj bi se zagotovila učinkovita uporaba Vizumskega informacijskega sistema (VIS) na naših zunanjih mejah. Cilj tega predloga uredbe je vzpostaviti skupna pravila za obvezno uporabo VIS (t.j. sistematično iskanje z uporabo številke na vizumski nalepki, skupaj s preverjanjem prstnih odtisov) na zunanjih mejah in s tem nadaljevati razvoj celovitega sistema upravljanja meja v Evropski uniji.
Koenraad Dillen, Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Čeprav bi se želela pohvaliti z nasprotnim, Evropa ni dosegla nikakršnega napredka na področju svobode, varnosti in pravic. Ravno nasprotno: vse od začetka izvajanja obžalovanja vrednega Schengenskega sporazuma, je umik notranjih mejnih kontrol povzročil eksplozijo organiziranega kriminala in vseh oblik trgovine z ljudmi.
Evropska unija, pravi čarovnikov vajenec v smislu varnosti, nam je z metodami, ki vse prepogosto povzročajo tveganje za varnost držav in njihovih ljudi, vsilila to območje pomanjkanja varnosti brez svoboščin in pravic.
Zakonik o schengenskih mejah ne bo pomagal, in sicer zato, ker so sami temelji Schengenskega sporazuma neprimerni in nesprejemljivi.
Splošna varnost se bo uveljavila samo, če bo vsaka država ponovno pridobila popolno suverenost pri upravljanju svojih meja in svoje migracijske politike. Višek nesmisla pa se doseže, ko to vključuje prenos še večjega obsega pristojnosti na Unijo, ki je že zdaj paralizirana.
Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo Mihaela Brejca o uporabi Vizumskega informacijskega sistema v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah.
Skupna pravila za zunanje meje schengenskega območja je treba spremeniti, uporaba Vizumskega informacijskega sistema pa mora postati bolj učinkovita in enotna. Te stvari je treba opraviti zelo premišljeno in pazljivo, saj so zasebnost podatkov in človekove pravice vedno na najvišjem mestu in jih je treba spoštovati.
Splošno preverjanje prstnih odtisov na mejah s pomočjo Vizumskega informacijskega sistema bo pripeljalo do nepotrebno dolgih vrst in dolgotrajnih zavlačevanj na točkah mejnega prehoda tudi za ljudi, ki vizumov ne potrebujejo.
V tem trenutku poročilo predlaga samo naključno pregledovanje informacijskega sistema. Policaji, ki so na dolžnosti na meji, bodo še naprej preverjali, ali vstopajoči potniki izpolnjujejo vse zahteve za vstop v EU, vendar pa se lahko tudi sami odločajo, ali bodo pregledali VIS. Ta postopek bo še vedno zagotavljal visoko stopnjo varnosti, vendar bo tudi zagotovil, da se ljudi ne bo zadrževalo na mejnih prehodih nič dalj, kot je zares potrebno.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Krepitev vizumskega informacijskega sistema (VIS) je nedvomno dober način za poenostavitev boja proti prevaram v prihodnosti, pri čemer ga je treba pozdraviti, če se zagotovi varstvo podatkov. Vseeno, če je za odobritev schengenskih vizumov v prihodnosti potrebna zbirka prstnih odtisov in posnetkov obrazov, bo to vodilo v znatne nemire v zadevnih veleposlaništvih. V razpravi v Nemčiji je bilo povedano, da nekatera veleposlaništva nimajo ne osebja ne prostorov za uvedbo te spremembe. Mogoče zunanje izvajanje hrambe podatkov zunanjih družb, o čemer se tudi razpravlja, je zelo zaskrbljujoče in bi lahko vodilo v nadaljnje škandale z vizumi.
VIS ima pozitivne strani, a na splošno ni bil dovolj dobro premišljen, zato nisem mogel glasovati za to poročilo.
Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo gospoda Brejca. Podpiram tako predloge kot njegove cilje. V nekaterih obdobjih so na naših mejah velike gneče ljudi, ki želijo vstopiti na schengensko območje.
Predlog dejansko uvaja sprostitev običajnega sistema nadzora, vendar ima za svoj cilj tudi zaščito potnikov in preprečitev dolgih ur čakanja na mejnih prehodih, da bi se te kontrole opravile. Kljub temu pa bi odstopanje moralo ostati odstopanje in ne postati splošno pravilo, in strinjam se, da bi bilo treba trajanje in pogostost izvzetja omejiti, kolikor je mogoče. V tej zvezi pozdravljam uvedbo posebnih pogojev, ki urejajo uporabo izvzetja.
Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podpiram spremembo Uredbe št. 562/2006 v zvezi z uporabo Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah.
Menim, da je nepotrebno in predolgotrajno, da se preverjanja državljanov tretjih držav, ki imajo vizume, opravljajo vsakič, ko ti prečkajo mejo. Posledica tega so predolge čakalne vrste na mejnih prehodih.
Zmanjšanje intenzivnosti mejnih preverjanj po mojem mnenju ne bo vplivalo na raven varnosti v EU. Zato menim, da je omejevanje preverjanj, ki jih opravljajo pristojni varuhi meje, na naključna preverjanja podatkov s pomočjo VIS, prava rešitev.
Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Danes sem glasoval za poročilo gospoda Brejca ker je uporaba VIS (Vizumskega informacijskega sistema) zaradi učinkovitosti kontrole zunanjih meja temeljnega pomena. Vizumski informacijski sistem mora mejna policija uporabljati sistematično za vsako oseb o, ki ima vizum, da bi se zagotovila varnost ob meji.
Širitev schengenskega območja je odpravila ovire v Evropski uniji. Državljane tretjih držav se še vedno preverja samo enkrat ob vstopu. 50 % nezakonitih priseljencev vstopi v EU na zakonit način, vendar prekoračijo čas bivanja, ker nimamo vizumskega nadzornega sistema.
Želimo si, da bi bila Evropa bolj varna obenem pa tudi, da bi sprejela vse tiste, ki prihajajo kot turisti ali iz poslovnih razlogov. Sprememba, o kateri smo glasovali danes v Evropskem parlamentu, pomeni prednost za državljane EU in državljane tretjih držav, ki vizuma ne potrebujejo, ker se bodo tako gneče na kopenskih točkah mejnega prehoda bistveno zmanjšale.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila romunske članice Renate Weber sem glasoval za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta, ki podpira pobudo številnih držav članic (Belgije, Češke republike, Estonije, Španije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Slovenije, Slovaške in Švedske) za okrepitev Eurojusta. Podpiram krepitev dela predloga, ki zadeva ‘varstvo podatkov’, in dejstvo, da bo Evropski parlament prejel več informacij, tako da bo lažje spremljal naloge in dolžnosti Eurojusta, ki je bil leta 2002 ustanovljen kot organ Evropske unije s pravna osebnost, katerega vloga je pospeševati in izboljšati usklajevanje in sodelovanje med pristojnimi pravosodnimi organi v državah članicah. Izkušnje Eurojusta jasno kažejo, da je treba njegovo operativno učinkovitost izboljšati z zagotovitvijo enakovrednega položaja njegovih nacionalnih članov. Podpiram tudi Celico za usklajevanje v izrednih razmerah, nacionalne sisteme za usklajevanje, partnerstva z drugimi instrumenti Skupnosti za varstvo in zaščito (Europol, Frontex, OLAF) ter možnost, da Eurojust dodeli sodnike za zvezo v tretje države.
Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje poročila gospe Lambert o oceni dublinskega sistema. Poročilo upravičeno opozarja, da so bili skupni cilji dublinskega sistema v veliki meri doseženi, vendar pa zaradi pomanjkanja točnih podatkov ni bilo mogoče oceniti stroške sistema. Nekaj skrbi povzročata še praktična uporaba in učinkovitost sistema.
Poročilo odpira razpravo o prihodnosti skupne evropske azilske politike, ki je bila junija 2007 predstavljena z objavo Zelene knjige.
Poročilo poudarja, da je treba pojasniti in spremeniti naslednje vidike sistema: upoštevanje osnovnega načela nevračanja; uporabniki morajo prejeti vse ustrezne informacije v zvezi z dublinskim sistemom v jeziku, ki ga razumejo, in morajo imeti dostop do pravne pomoči v teku celotnega postopka, poleg tega pa tudi pravico do ugovora z odločilnim učinkom proti vsem odločbam o izročitvi; uskladiti je treba merila za določanje starosti mladoletnih oseb; razviti je treba mehanizme za blokiranje prenosov v države, ki očitno ne spoštujejo pravic uporabnikov.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glavni cilj tega predloga je, da zadovolji obsesije do politične korektnosti predlagateljev miselne policije, pod pretvezo, da želi okrepiti operativne zmogljivosti Eurojusta v boju proti različnim oblikam kazenskih dejanj.
Slabo zamaskiran cilj je spremljanje vseh izjav pod grožnjo kazni, ne glede na to ali so podane pisno ali izrečene na srečanjih. Več govorcev v tem Domu je že zahtevalo okvirno direktivo, ki bo kot kaznivo dejanje obsodila domnevna rasistična in ksenofobna dejanja, in ki bo z namenom zagotovitve hitrega prenosa takšne direktive v nacionalno zakonodajo ustanovila Evropsko javno tožilstvo - novega Torquemado EU za ‘politično korektnost’.
Na žalost, več pristojnosti, kot jih Evropski parlament, institucija, ki se razglaša za tempelj demokracije, pridobi na področju oblikovanja odločitev, več temeljnih svoboščin – zlasti svobode do raziskovanja, mnenja in izražanja – je zaničevanih. Ta totalitarna Evropa je pravzaprav veliko bolj nevarna od ‘pošasti’, proti katerim naj bi se po njenih trditvah borila. Temeljni cilj zagovornikov evro-globalistične in priseljenske ideologije je, da se s sprejemom represivne evropske kazenske zakonodaje znebijo nadležnih nasprotnikov.
Tega ne sprejemamo.
Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki – Predlog Sveta in z njim povezano poročilo o spremembi uredbe o Eurojustu dajeta temu represivnemu mehanizmu EU še več moči.
Pristojnost Eurojusta se širi na skoraj vsa področja kazenskih zadev, njegove pristojnosti pri poseganju v nacionalne pravosodne organe pa so se okrepile. Prenos informacij in osebnih podatkov (vključno s podatki o DNA) iz države članice v Eurojust postaja obveznost, zato je oblikovana mreža nacionalnih združenj Eurojust. Vezi Eurojusta so tesnejše z drugimi represivnimi mehanizmi EU (Evropska pravosodna mreža, Frontex) in tretjih držav. Okrepitev Eurojusta pomeni podporo Europolu in na splošno povečuje število kartotek o delavcih EU in tujcih. K temu pripomore tudi posodabljanje schengenskega sistema nadzora in sistema VIS ter prenosa Prümske pogodbe v pravni red Skupnosti. Za izgovori zaradi terorizma in organiziranega kriminala leži poskus oborožitve kapitala proti močnejšim reakcijam ljudi, ki so jih povzročile politika EU in vlade držav članic. Nebrzdana rast represivnih mehanizmov na nacionalni ravni in na ravni EU še dodatno poudarja reakcionarsko naravo EU in bolj kot kdaj koli prej spodbuja ljudi, da se uprejo in zrušijo ta imperialistični ustroj.
John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Malteški otoki so južna meja EU. Ker se nahajajo sredi Sredozemlja, sprejmejo nesorazmerno število neregularnih priseljencev. Večina jih zaprosi za azil.
Frontex – ki so ga predstavniki vlade pozdravili kot rešitev za zmanjšanje števila neregularnih priseljencev – se je pokazal kot popoln fiasko.
Zahtevali smo delitev bremen, kar je naletelo na majhen ali sploh na nikakršen odziv. Zdaj ko je zakonodajno telo stopilo v svoje zadnje leto, predlagamo mehanizme za delitev bremen. Končno priznavamo potrebo, da se ‘pomaga ublažiti nasorazmerno breme, ki bi lahko padlo na ramena nekaterih držav članic, zlasti obmejnih držav članic’.
Dejstvo, da smo priznali potrebo po ‘določitvi mehanizmov, z izjemo finančnih, za popravo negativnih učinkov izvajanja tega sistema za manjše države članice na zunanjih mejah Unije’ je zelo dobrodošlo, saj se na Malto sklicuje z vsem, razen z imenom.
EU se ni izkazala za vredno njenega duha solidarnosti, ko gre za to zadevo. Skrajni čas je, da prenehamo samo govoriti in se lotimo bistva stvari.
EU mora spoznati, da njena najmanjša država ne more več vsrkavati ogromnega števila priseljencev, ki iščejo zatočišče in azil.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo britanske članice Jean Lambert o dublinskem sistemu in pozdravljam delo, ki ga je opravil moj prijatelj Patrick Gaubert, ki je bil poročevalec za Skupino PPE. Namen dublinskega sistema je opredeliti države članice, ki so odgovorne za pregledovanje prošenj za azil, ki so vložene na ozemlju ene izmed držav članic EU, Norveške ali Islandije. Čeprav so bili cilji dublinskega sistema, med katerimi je zlasti vzpostavitev jasnega in trajnega mehanizma določanja držav članic, ki so pristojne za pregledovanje prošenj za azil, na splošno v veliki meri doseženi, so še vedno tu problemi v zvezi z učinkovitostjo sistema, kakor tudi s stroški, ki še niso bili ocenjeni. Vse to kaže na nujno potrebo po evropski politiki priseljevanja in azilov, zato pozdravljam delo, ki ga je opravil trenutni predsednik Sveta, ki je odgovoren z to področje, moj prijatelj gospod Brice Hortefeux, francoski minister za priseljevanje, integracijo, nacionalno identiteto in vzajemno podprti razvoj, ki je pravkar predsedoval evropski ministrski konferenci o pravici do azila dne 8. in 9. septembra 2008 v Parizu.
Jan Březina (PPE-DE), v pisni obliki. − (CS) Glasoval sem proti poročilu o oceni dublinskega sistema, ker verjamem, da se s tem sistem ne bo izboljšal, temveč da se bo prav nasprotno ustvarila ovira za njegovo učinkovito delovanje.
Zlasti menim, da je bistvenega pomena, da posvarim pred uvedbo avtomatične pravice do pritožbe z odložilnim učinkom zoper odločitev o izročitvi prosilcev za azil drugi državi članici. Poleg tega zelo omejena drža o uporabi centrov za pridržanje za predajo prosilcev za azil na element države, kjer naj bi se ocenjevale prošnje za azil, zagotovo ne bo prispevala k izboljšanju učinkovitosti sistema, temveč ga bo prav nasprotno postavila pod vprašaj in povzročila v zvezi z njim nove nejasnosti.
Poročilo je tako dejansko usmerjeno v umik ali vsaj oslabitev orodij, s katerimi lahko države članice zagotovijo izvršljivost njihovih odločitev v okviru dublinskega sistema, česar ne smemo dovoliti. To je napačno, saj neopredeljen humanitarni vidik pri ocenjevanju prošenj za azil ne sme povzročiti, da bi odločitve držav članic ostale samo na papirju v primeru nesodelovanja s strani prosilcev.
Prav tako ne morem pritegniti zahtevi po uvedbi mehanizma za porazdelitev bremena, saj menim, da obstoječi mehanizmi za finančno nadomestilo držav, ki obravnavajo največ prošenj za azil, popolnoma zadostujejo in da ni nikakršnega razloga, da bi se z novimi predpisi vpletali v suverenost držav članic na področju azilov.
Koenraad Dillen, Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Z nekoliko ironije opažamo, da poročilo Evropskega parlamenta množičen dotok priseljencev v države članice EU prvič opisuje kot ‘breme’.
Mar ne bi priseljevanje moralo biti bolj možnost, ki koristi vsem ljudem v Evropi?
Ne sme biti nobenega dvoma: absurdnost obveznosti prevzema prosilcev za azil in stroga usklajenost z načelom nevračanja nista pod vprašajem. Poročilo poudarja samo pomanjkljivosti dublinskega sistema v zvezi z določitvijo, katera država članica je odgovorna za reševanje prošenj za azil. To je toliko bolj očitno glede na naraščajoče migracijske tokove v države, ki se večinoma nahajajo na južnem obrobju EU.
Naj ponovim: poročilo nudi varljivo rešitev za tehnične in človeške težave, ki so povezane z migracijskimi tokovi. Vzpostavitev skupnega azilnega sistema, ki bo v EU, ki se ves čas širi in katere meje so prepustne, zagotovo neučinkovit, ni tisto, kar bi potrebovali. Ravno nasprotno, države članice bi morale imeti pravico, da same presojajo o migraciji in upravljanju svojih meja.
Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Dublinski sistem je v praksi dokazal, da gre pri njem za mehanizem, ki spodbuja splošno protibegunsko politiko EU. Različne krivice v njeni uporabi, ki so opredeljene v tem poročilu, potrjujejo njeno reakcionarno naravo.
EU, ki nosi velik delež odgovornosti za ustvarjanje več sto tisoč beguncev s svojo podporo nepriljubljenim režimom in pretresanjem notranjega razdora, vojn in imperialističnih posegov, namesto s skrbjo za žrtve, ki prosijo za azil, in spoštovanjem njihovih pravic, je v preteklih letih nenehno poostrevala svoje stališče do njih.
En vidik tega je nesprejemljivo podajanje prosilcev za azil od ene države EU do druge. To sankcionira Dublinska uredba in je bilo uresničeno z ustanovitvijo Frontexa za izgon beguncev z meja EU, z nedavno direktivo o njihovem zadržanju za dobo najmanj 18 mesecev, z odobritvijo razširitve uporabe Eurodaca za druge namene, kot je hranjenje kartotek o beguncih, ter s splošno nehumano obravnavo.
Zaradi tega je jasno, da se moramo z vsemi močmi boriti za to, da to uredbo in protibegunsko politiko EU na splošno razveljavimo. Spoštovati moramo pravice prosilcev za azil do umika v državo, ki je po njihovem mnenju najustreznejša, in zagotoviti, da države članice spoštujejo Ženevsko konvencijo iz leta 1951.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da poročilo vsebuje pozitivne točke v svoji oceni dublinskega sistema glede prošenj za azil v državah članicah podpisnicah.
Med drugim:
- soglašamo z njegovo odklonitvijo izročitve prosilcev za azil državam članicam, ki ne morejo zagotoviti celovite in pravične obravnave, omejeno opredelitvijo družinskih članov in dejstvom, da razširjeni dostop do podatkovne baze EURODAC-a lahko povzroči tveganje, da bodo podatki prišli v roke tretjih držav;
- soglašamo tudi s predlogi, ki prosilcem za azil zagotavljajo pravico do pritožbe z odložilnim učinkom zoper odločitve o prenosu odgovornosti na drugo državo članico, ki ščitijo načelo nevračanja in načelo, da se zahteve ne sme nikoli zaključiti iz proceduralnih razlogov, in predlogi, ki ščitijo ponovno združitev družin ter načelo najboljšega interesa otroka (ocena starosti, nezadržanje, opredelitev družinskega člana itd.).
Vendar se ne strinjamo z razvrstitvijo in sprejemom instrumentov, ki so veljavni na ravni EU, ter njegovo podporo komunitarizaciji azilske politike oz. zveznem pristopu, ki je po našem mnenju razlog za zastoje, ki v tem trenutku prizadenejo prosilce za azil na ravni EU.
Zaradi tega se vzdržujemo glasovanja.
Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo Jean Lambert (A6-0287/2008) o dublinskem sistemu, čeprav je v njem nekaj mnenj, s katerimi se ne strinjam. Razlog, zakaj sem glasovala za poročilo, je, da se strinjam z močno kritiko, izraženo v poročilu, ki zadeva način, kako veljavni predpisi EU spodkopavajo pravice prosilcev za azil, na primer, z izročitvijo prosilcev za azil v države članice, ki ne morejo zagotoviti celovite in poštene obravnave. Kljub temu pa sem proti popolni uskladitvi azilske politike EU.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo moje kolegice gospe Lambert o oceni dublinskega sistema. Zlasti bi želel poudariti oddelke, ki poudarjajo, da morajo biti v odločitvah, ki se nanašajo na otroke, najboljši interesi otrok vedno na prvem mestu.
Pri nas na Škotskem se soočamo s sramotno situacijo v centru za zadržanje Dungavel, kjer so otroci prosilcev za azil dejansko zaprti. Za takšne prakse ne moremo nikoli reči, da so v najboljšem interesu otrok, zato podpiram prizadevanja škotske vlade, da to ustanovo zapre in pristojnosti na področju priseljevanja vrne pod nadzor Škotske.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Pomembno je, da se pojasnijo nekatera pravila, ki urejajo postopek podeljevanja azilov, vključno s tistimi, ki določajo, kje leži odgovornost za brzdanje večkratnih prošenj. Medtem ko Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zahteva večjo zaščito otrok v postopkih dodeljevanja azilov, se na zunanjih mejah EU pojavlja čedalje več otrok brez spremstva, ki želijo izkoristiti posebno zaščito pred deportacijo in vračanjem. V iskanju spretnih novih izhodov v sili vseskozi tvegajo svoja življenja.
Če se pravila, ki smo jih oblikovali kot zaščitne ukrepe, spreminjajo v pobude za čedalje več novih oblik tveganja, bomo morali premisliti o novih strategijah.
To poročilo vsebuje nekaj gradbenih elementov, vendar menim, da v celoti ne dosega bistvenega napredka, zato ga nisem mogel potrditi.
Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe Lambert o oceni dublinskega sistema. Poročilo izraža skrb glede pomanjkljivosti sistema in poziva Komisijo, da sprejme ukrepe proti državam, ki ne zagotavljajo celovite in pravične obravnave prejetih prošenj za azil.
Po nesprejemljivem osnutku direktive o nevračanju, ki je bil sprejet junija, Evropski parlament danes poudarja, da prosilcem za azil evropska zakonodaja podeljuje pravice in da imajo nekatere države članice obveznosti.
Grčija je sistematična kršiteljica temeljnih pravic prosilcev za azil. Znana je po nseprejemljivih pogojih v sprejemnih centrih in po eni najnižjih stopenj sprejemanja prošenj. Nekatere države članice so že zavrnile izvajanje Dublinske uredbe, če je odgovorna država Grčija; takšnemu načinu želi slediti še več držav. Komisijo vabimo, da predlaga odločilne in učinkovite ukrepe za zagotovitev pravilne obravnave prošenj za azil s strani grških organov oblasti.
Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. − (RO) Zakonodaja in praksa na področju azilov se še vedno razlikuje med državami članicami, saj so prosilci za azil v različnih državah različno obravnava.
Dokler ne dosežemo zadovoljive in enotne ravni zaščite po celotni Evropski uniji, bo dublinski sistem vedno prinašal nezadovoljive rezultate, tako s tehničnega kot humanega vidika, prosilci za azil pa bodo še naprej imeli trdne razloge, da bodo svoje prošnje naslovili na določene države članice, da bi lahko prišli do najugodnejših odločitev na nacionalni ravni.
Veliko število večkratni prošenj in majhno število opravljenih izročitev kažeta na pomanjkljivosti v dublinskem sistemu ter na potrebo po oblikovanju skupnega evropskega azilskega sistema.
Izvajanje Dublinske uredbe lahko povzroči neenakomerno porazdelitev odgovornosti v zadevah, ki se nanašajo na ljudi, ki prosijo za zaščito, kar lahko škodi nekaterim državam članicam, ki so še posebej izpostavljene migracijskim tokovom zgolj zaradi svojega geografskega položaja.
V skladu z oceno Komisije iz leta 2005 je moralo 13 držav članic, ki ležijo ob zunanjih mejah Unije, reševati čedalje več izzivov, ki jih je povzročilo izvajanje dublinskega sistema, s čimer je merilo prve države vstopa, ki ga dublinski sistem določa, države članice na zunanjih mejah postavilo v zelo težek položaj.
Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) To samoiniciativno poročilo je osredotočeno na potencialno izboljšanje in povečanje zaščite, zagotovljene prosilcem za azil, vendar se ograjujem od izjave v poročilu, ki pravi, da bo skupen azilski sistem ta problem rešil.
Kljub temu glasujem za, ker je večji del poročila pozitiven za prosilce za azil in ker so prav slednji osrednja točka poročila.
Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Danes je Evropski parlament sprejel poročilo, ki jasno in kritično poudarja slabosti trenutnega dublinskega sistema. Nikakršnega dvoma ni, da potrebujemo skupno migracijsko in azilsko politiko na ravni EU v čedalje bolj brezmejni Evropi. Vprašanje je samo, kako naj to dosežemo.
Stranka Folkpartiet se strinja z večjim delom kritike in meni, da je prav, da se pošlje oster signal za začetek izvajanja sprememb v bolj humanitarni smeri. Zato sem poročilo podprl z nekaj pridržki.
Sprememba 5 nekaterim državam očita sistematično omejevanje svobode prosilcev za azil s tem, ko jih pridržuje. Menim, da bi ta očitek moral ostati, zlasti ker je Švedska ena izmed držav, ki je pri tem nosi že zgodovinsko krivdo. Sicer se ne strinjam s predlogom Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, da bi pridržanje v celoti prepovedali, menim pa, da je to nekaj, kar bi morali uporabiti samo kot zadnjo rešitev. Vzdržal sem se pri spremembi 6 o uvedbi proaktivne dolžnosti izsleditve družinskih članov, ki naj bi veljala za organizacije, kot sta Rdeči križ in Rdeči polmesec. Takšno dolžnost je mogoče naložiti samo agencijam in je ne bi smeli nalagati civilnim organizacijam. Ker drugačnega mnenja ni ne v izvirnem besedilu ne v spremembi, sem se odločil, da se vzdržim.
Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Čeprav poročilo gospe Lambert o oceni dublinskega sistema (A6-0287/2008) vsebuje nekatere poglede in predloge, ki jih ne podpiram, sem se odločil, da na koncu glasujem za poročilo. To sem predvsem storil zato, da bi izrazil svoje odobravanje jasni kritiki, ki je izražena v poročilu in ki zadeva način, kako obstoječi predpisi EU spodkopavajo pravice prosilcev za azil, na primer s prispevanjem k prenosu obravnavanja prosilcev za azil na države članice, ki ne morejo zagotoviti celovitega in pravičnega reševanja njihovih prošenj.
Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Sporazumi o Uredbi Dublin II temeljijo na politični fikciji, da 27 držav članic zaupa druga drugi pri reševanju prošenj za azil in da vse države članice svoje odgovornosti razumejo na enak načelen način.
Sam sem preveril sprejem čečenskih beguncev na Poljskem, saj je bilo veliko teh beguncev poslanih nazaj v Poljsko iz Belgije prav na podlagi Dublinske uredbe. Bilo je veliko hudih protestov. Zato sem se odločil, da zadevo sam preverim. Slike si lahko ogledate na moji spletni strani.
Ker v vseh 27 državah članicah ni ustrezne in dosledne ravni zaščite, menim, da Uredba Dublin II ni nič več kot politična fikcija, ki ustvarja veliko krivic. Na Poljskem sem se lahko sam prepričal, da se osnovna načela dublinskih pravil ne izvajajo. Kakovost sprejema, sprejem otrok in nezmožnost zagotavljanja šolanja, nehigienski pogoji, v katerih morajo begunci živeti in pomanjkljivo zdravstveno varstvo: vse to se zelo razlikuje od ene do druge države članice.
Poročilo gospe Lambert prepoznava probleme, pričenja pri natančni oceni in ponuja rešitve na številnih področjih. Zato si zasluži, da ga v celoti podpremo.
Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Ena izmed posledic prostega pretoka oseb v Evropski uniji je porast čezmejnega avtomobilskega prometa. Navaja potrebo po uvedbi določb na evropski ravni, in sicer na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti za namen učinkovite zaščite oškodovancev v nesrečah.
Učinkovitost sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki ga uvede zavarovalniško podjetje v državi stalnega bivališča oškodovanca, je izjemno pomembna za dosego tega cilja. Dolžnost pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov je obvestiti oškodovanca, kako naj zahteva odškodnino od tujega državljana, zaupanje potrošnikov pa se bo povečalo, če bodo paketi informacij, ki so dostopni še pred sklenitvijo pogodbe o zavarovanju, vključevali vse informacije o pravilih, ki urejajo delovanje in uporabo sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov ter njegove koristi, ki jih prinaša oškodovancem.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga odpira poročevalec, je, ali naj bo zavarovanje stroškov postopka obvezno v vseh državah članicah. Podpiram njegovo stališče, da je ohranitev obstoječega prostovoljnega sistema prava rešitev. Nad povečanjem zaupanja potrošnikov, ki ga je ustvaril obvezni sistem, bi lahko prevladalo povečanje samih stroškov zavarovanja in zamude, ki so posledica reševanja primerov na sodiščih. Kljub temu je bistvenega pomena, da takoj sprejmemo ukrepe v zvezi z razpoložljivostjo zavarovanja pravne zaščite, zlasti v novih državah članicah.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Mladenova pripisuje pomembnost organizacijam potrošnikov pri oceni zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Potrošniški organi imajo prav res pomembno vlogo, ki jo morajo odigrati na tem področju skupaj z drugimi institucijami EU, državami članicami in samo zavarovalniško industrijo.
Arlene McCarthy (PSE), v pisni obliki. − Rada bi se zahvalila gospodu Mladenovu, poročevalcu našega odbora.
To poročilo o vidikih zavarovanja avtomobilske odgovornosti je dober primer, kako Evropa ustvarja praktične in pragmatične ugodnosti, ki jih članstvo EU nudi njenim državljanom.
Z 1,2 milijona cestnih prometnih nesreč v Evropi na leto, bo na žalost nekaj državljanov žrtev nesreče z avtomobilom kot voznik, potnik ali pešec.
Pa vendar se mnogo ljudi ne zaveda, da pravo EU obstaja zato, da pomaga reševati zahtevkov iz zavarovanj, ne da bi se pri tem moral ukvarjati s tujim zavarovalniškim podjetjem v tujem jeziku.
To pravo EU obstaja zato, da bi državljanom omogočilo, da se vrnejo domov in zahtevek uredijo hitro in enostavno v svojem jeziku.
Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti zagotavlja tudi pomoč oškodovancem v nesrečah, tako da vzpostavlja informacijska središča v vsaki državi članici.
Ker zakon trenutno ne določa obveznega kritja pravnih stroškov, bi morali državljani premisliti o možnosti sklenitve zavarovanja pravne zaščite.
Seveda, tako kot poročevalec Parlamenta v svojem posredovanju, upam, da bodo stranke uporabile drugačne oblike reševanja sporov, da bi prišle do poravnave, in se pri tem izognile stroškom in zamudam v sodnih postopkih.
Vrednoto Evrope lahko našim državljanom pokažemo prav s konkretnimi in praktičnimi ukrepi, kot jih prinaša ta zakon.
Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) V obdobju 2003-2005 je bilo približno 17000 državljanov tretjih držav poslanih v drugo državo članico EU, kjer naj bi se pregledale njihove prošnje za azil. 12 % teh prošenj so bile prošnje ljudi, ki so za azil že prosili.
Trenutno se možnosti pridobitve azila močno razlikujejo od ene države članice EU do druge. To se najbolj jasno kaže v primeru Iračanov. V Nemčiji je njihova možnost za azil 75 %, medtem ko je v Grčijo komaj 2 %.
Za EU bi bilo koristno, če bi odpravila fenomen ‘beguncev v orbiti’, dvojne migracije in hkratne vložitve prošenj za azil v različnih državah z uvedbo sistema, po katerem bi ena država članica bila odgovorna za pregled prošenj za azil.
Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Davčne goljufije povzročajo velike finančne izgube v državah članicah in zmanjšujejo možnosti za ohranjanje in izboljšanje kakovosti storitev, ki jih financiramo prek naših davkov.
Kljub temu smo se na končnem glasovanju vzdržali, in sicer zaradi nekaterih sprememb, v katerih je bila davčna konkurenca med državami članicami razumljena kot nekaj pozitivnega in v katerih je odnos do škodljivih učinkov davčnih oaz na gospodarstva držav članic omehčan.
Prav tako smo se odločili, da glasujemo proti besedilu drugega dela odstavka 3, ki davčnemu približevanju med državami članicami daje preveč pozitivno podobo.
Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o samoiniciativnem poročilu o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam, katerega osnutek je sestavila britanska članica Sharon Bowles kot odgovor na sporočilo Komisije na to temo. Davčni prihodek, z drugimi besedami skupni znesek davkov in obveznih socialnih prispevkov, je leta 2004 znašal 39.3 % BDP, kar je 4100 milijarde EUR.. Zelo malo je ocen o znesku davkov, ki niso bili zbrani zaradi davčnih goljufij, kar naj bi znašalo okrog 2-2,5 % BDP. Čeprav je obdavčenje nacionalna odgovornost, davčne goljufije ovirajo uspešno delovanje notranjega trga tako, da izkrivljajo konkurenco med davkoplačevalci. Nikakršnega dvoma ni, da ima boj proti davčnim goljufijam evropsko dimenzijo zaradi globalizacije gospodarstva na mednarodni ravni.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti tej končni resoluciji, saj je večina v Evropskem parlamentu prezrla resnične vzroke glavne davčne goljufije – obstoj davčnih oaz; kljub temu je v poročilu nekaj pozitivnih predlogov, ki smo jih podprli.
Čeprav poročilo parlamentarnega odbora dejansko vsebuje nekaj pozitivnih predlogov, predvsem izrecno omenja davčne oaze in njihovo večjo odgovornost za davčne goljufije ter erozijo davčne osnove, kar zmanjšuje javni prihodek in zmogljivost države, da začne izvajati politike socialne pomoči, je bilo nekaj teh stališč zavrnjenih ali je bil njihov pomen razvrednoten na plenarnem glasovanju.
Politična večina v Evropskem parlamentu v resnici ne želi zapreti davčnih oaz, ki nudijo zatočišče visokim zneskom in ogromnim borznim dobičkom, ki prihajajo iz bolj ali manj neodobrenih poslov. Želijo okrepiti enega izmed središč škandaloznih dobičkov kapitalizma, četudi bi to pomenilo nižji prihodek za države in manj možnosti za odziv delavcev, ki služijo javni politiki, ter za odziv ljudi.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gopod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospe Bowles je značilno za ta Parlament: nudi namreč rešitve za probleme, ki ne bi obstajali brez bruseljske Evrope, rešitve, ki bodo poleg tega te probleme samo zaostrili ali ustvarili nove.
V tem primeru predlagane rešitve za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam vključujejo obračunavanje davkov v državi izvora in ustanovitev klirinške hiše, ki bodo ustvarjale odvisnost posameznih davčnih prihodkov držav članic od transferjev drugih držav članic. Druge rešitve vključujejo zaračunavanje DDV po stopnji države članice uvoza (namesto veljavnega sistema oprostitve) ali uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, kar sta oba predloga, ki bi v primeru, da bi bila sprejeta, naložila podjetjem nepremostljivo upravno in davčno breme. Poleg tega bi bil vsem davčnim upravam omogočen neposreden dostop do elektronsko shranjenih podatkov o davkoplačevalcih v drugih državah članicah. Obdavčenje dohodka od prihrankov in kazenska zakonodaja na področju goljufij bi se standardizirala. Številne znižane stopnje DDV bi bile odpravljene.
Vse to jasno kaže, da dejanski cilj ni toliko boj proti goljufijam, ki so zelo resničen in resen problem, temveč bolj zaustavitev davčne suverenosti držav članic.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Boj proti davčnim goljufijam je seveda vreden vse podpore. Zato sva v celoti glasovala za spodbudo za resolucijo, kljub dejstvu, da vsebuje številne elemente, ki niso bili povsem premišljeni in zanje ni zagotovila. Odstavek 3 navaja, da ‘sistem DDV, ki temelji na načelu „države porekla”, ne bo operativen, če ne bo poskrbljeno za davčno približevanje med državami v izogib davčni konkurenci’. Takšnega besedila ne bova podprla.
Približevanje sistema DDV in davčnih sistemov držav članic je zelo nevaren korak, ki se odmika od nacionalnega samodoločanja na enem od najbolj temeljnih področij politike. Evropski parlament se o tako pomembnem vprašanju ne bi smel tako hitro izrekati.
Davčna konkurenca ima tudi prednosti v tem, da so države zmožne prevzemati vodstvo in oblikovati učinkovitejše davke ali druge rešitve za financiranje javne porabe, pod pogojem da so osvobojene slabo premišljene zakonodaje EU.
Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − V celoti podpiram boj proti davčnim goljufijam in priznavam, da obstajajo potrebe po tesnejšem sodelovanju med upravnimi organi v vsaki državi članici ter Komisijo, da bi se to doseglo.
Vendar pa ne podpiram sklepa obrazložitvenega memoranduma, da je uvedba skupnih konsolidiranih osnov za davek od dobička pravnih oseb v vsakem primeru potrebna za boj proti davčnim goljufijam. Trenutno so skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb samo tehnični predlog, ni še nikakršnega predlaganega sporočila, zato je še prezgodaj, da bi lahko sklepali, ali bo lahko pomagal v boju proti davčnim goljufijam.
Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo<Titre>o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (2008/2033(INI)).
Sharon Bowles pravilno poudarja, da imajo davčne goljufije resne posledice za nacionalne proračune. To vodi do kršitev načela poštenega obdavčenja in lahko izkrivlja konkurenco.
Izkrivljanja, ki jih povzročajo goljufije pri DDV, vplivajo na splošno ravnovesje sistema virov. V skladu z različnimi viri, izgube pri DDV segajo od 60 do 100 milijard EUR na leto v vsej Evropski uniji, kar povzroča povečano potrebo po zahtevi po lastnih virih držav članic, ki temelji na bruto nacionalnemu dohodku (BND).
Strinjam se s pobudo Sharon Bowles. Probleme, ki jih povzročajo goljufije pri DDV, je treba odpraviti. Da bi zagotovili pravilno delovanje Skupnosti, moramo poskrbeti, da bo sistem virov deloval pravično in pregledno.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Potem ko smo deset let hodili kot mačka okoli vrele kaše, se še vedno ne moremo sporazumeti o učinkovitih metodah, s katerimi bi lahko ustavili goljufije pri DDV – kar konec koncev pomeni izogibanje davkom, kar znaša od 2 do 2,5 % evropskega prihodka.
Sistem obrnjene davčne obveznosti je na papirju videti čisto v redu, vendar se še vedno zdi preveč nedozorel, zaradi česar se večina zahtev, ki jih poslušamo, nanaša na boljše sodelovanje med državami članicami.
Zlasti na področju goljufij imamo nekaj držav članic z očitno visoko stopnjo dovzetnosti za goljufije in slabim nadzorom, čemur se pridružuje še razširjena nesprejemljiva politika nevmešavanja, ki se kaže v odnosu do okrevanja. Bode me, da parlamentarno poročilo ne vsebuje jasnega sporočila oziroma ne nudi nobenih novih rešitev, zaradi tega sem se vzdržal.
John Purvis (PPE-DE), v pisni obliki. − Delegacija konservativcev Združenega kraljestva obžaluje, ker ne more podpreti poročila gospe Bowles. Zavedamo se, da so davčne goljufije resen problem, ki ga je treba obravnavati po nujnem postopku, še posebej pa je treba najti rešitev za tako imenovane „davčne vrtiljake“, ki zadevajo DDV.
Vendar pa smo zaradi neuspeha poročila, da pozitivno podpre davčno konkurenco in suverenost, njegovega nerealnega pristopa do davčnih oaz in njegovega nepriznavanja neposredne povezave med visoko obdavčitvijo in visokimi ravnmi izogibanja davkov in davčnih utaj morali Evropsko unijo zaprositi, da resno premisli, preden predlaga davčne ukrepe, ki bi lahko samo ustvarili beg kapitala, odvrnili vhodne naložbe ali dejansko spodbudile še več davčnih goljufij.
Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. – (GA) Vesel sem, da lahko podprem to poročilo, ki se zaveda potrebnosti oblikovanja strategije za reševanje davčnih goljufij. Čeprav je izvajanje učinkovitih politik v večji meri dolžnost držav članic, je potrebno tudi sodelovanje na evropski ravni. Podjetjem, zlasti majhnim in srednje velikim, se ne sme naložiti nesorazmernih upravnih bremen, glede na politiko Komisije pa je treba zmanjšati tudi upravne postopke in birokracijo.
Podprl sem spremembo avtorice, ki poudarja pomen poštene konkurence v smislu obdavčenja gospodarstva Evropske unije. Razočaran pa sem, da se je v obrazložitvenem memorandumu sklicevala na skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb. Ta namreč še ni bila predmet zadostnih preverjanj, da bi se lahko zagotovilo, da bo tak sistem obdavčenja imel pozitiven vpliv, in čisto verjetno je, da ostaja več dokazov, ki pričajo o nasprotnem. Ta izjava temelji na šibki domnevi in ker se nahaja samo v obrazložitvenem memorandumu, o tem ne moremo glasovati. Zaradi tega bi želel izkoristiti to priložnost, da izrazim svoje razočaranje in vas seznanim s svojimi pripombami.