Dobesedni zapisi razprav

Torek, 2. september 2008 - Bruselj

16. Vpliv trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je poročilo o vplivih trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(2008/2038 (INI)), ki ga bo gospa Eva-Britt Svensson predstavila v imenu Odbora za enakost spolov.

  Eva-Britt Svensson, poročevalka. − (SV) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti Odboru za pravice žensk in enakost spolov, zlasti pa poročevalcu v senci, za odlične in konstruktivne prispevke k poročilu.

Predsedstvo Sveta je poudarilo pomembnost boja proti stereotipom na podlagi spola. To je eno od šestih prednostnih območij predsedstva. Zato menim, da je tudi za vse nas tukaj v Parlamentu pomembno, da izrazimo svoja stališča o problemu stereotipov na podlagi spola in o tem, kako ti vplivajo na enakost med ženskami in moškimi.

Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom, bi želela posebej in zelo jasno povedati, da v poročilu nikakor ne dajem priporočil za kakršno koli zakonodajo na tem področju, ne na ravni EU ne na nacionalni ravni. Ukrepi, ki jih predlagam, se nanašajo na nacionalne samoregulativne organe, ki že obstajajo in ki predstavljajo proizvajalce, oglaševalce in potrošnike. Ti organi bi si morali prizadevati za povečanje zavesti o pomembnosti oglaševanja, v katerih prevladujejo stereotipi na podlagi spola. Države članice bi poleg tega morale tudi zagotoviti organe, na katere se lahko širša javnost obrne s pritožbami. Prav tako menim, da bi moral Evropski institut za enakost spolov, ki je v fazi ustanavljanja, opraviti raziskavo o tem, kako takšna vrsta oglaševanja vpliva na enakost. Vedeti moramo več.

Zakaj je to torej pomembno? Pomembno je zato, ker je oglaševanje prisotno povsod, v naših domovih, na javnih prostorih, v časopisih, v medijih itd. To seveda na nas vpliva, če se tega zavedamo ali ne. Podjetja ne bi vlagala milijarde v oglaševanje, če to ne bi imelo nobenega učinka.

Danes pri oglaševanju in trženju ne gre samo za poskus prodaje blaga in proizvodov, temveč tudi za prodajo celotnega življenjskega sloga, oblike kulture. Da bi izpolnili pričakovanja različnih norm se moramo vesti na točno določen način in delovati na točno določen način. Zlasti pomembno je, da ta pojav premagamo tam, kjer vpliva na mlade ljudi, ki se želijo identificirati z odraslimi, ki iščejo prihodnje poti izobraževanja itd. Želim si, da bi vsi ljudje lahko izbirali, ne da bi nanje bodisi zavestno bodisi podzavestno vplivale različne norme, ki slonijo na stereotipih na podlagi spola.

Oglaševalec danes enostavno ne more izdelati oglasa za izdelek, ki veča okoljske probleme ali pospešuje podnebne spremembe. Moja vizija je, da bo v prihodnosti preprosto nemogoče prodati proizvode, ki s seboj nosijo sporočilo, ki sloni na diskriminaciji ali stereotipih na podlagi spola.

Prepričana sem tudi, da z večjim zavedanjem pomembnosti oglaševanja, potrošniki, tako moški kot ženske, ne bodo želeli kupovati proizvodov, ki se oglašujejo na tak način. Skoraj enako sem prepričana, da bodo ljudje dali prednost tistim podjetjem, proizvajalcem, ki vodijo zavestno oglaševalsko politiko in ne dovoljujejo oglaševanja, ki sloni na stereotipih na podlagi spola. To bo pomemben dejavnik uspeha za podjetja in oglaševalce, ki svojo odgovornost kažejo tako, da vplivajo na ustvarjanje večje enakosti in da k temu tudi prispevajo. Konec koncev je to cilj, za katerega pravimo, da je skupen vsem nam. To je samo en dejavnik od mnogih, vendar je zelo pomemben.

  Viviane Reding, članica Komisije. − Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti EP in poročevalki gospe Svensson za obravnavo zelo občutljivega vprašanja o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi.

Oglaševanje igra pomembno vlogo pri financiranju medijev. Zmanjšuje ceno izvodov revij in časopisov in potrošnikom zagotavlja brezplačen dostop do večine avdiovizualne vsebine. To je pomembno za svobodo izražanja in raznolikost, ki je vprašanje, pogosto obravnavano v tem Domu.

Kar smo videli v preteklih letih je nakopičenje prepovedi oglaševanja ali nadzorov nad njim – cigarete, alkohol, mastna hrana – kmalu pa bodo sprejeta nova pravila o tem, kako bodo lahko proizvajalci avtomobilov oglaševali emisije CO2. Oglaševanje je lahka tarča, saj ga je veliko lažje urediti, kot obravnavati probleme, ki se nahajajo v ozadju in ki so pogosto bolj zapleteni – čeprav je poročilo, o katerem razpravljamo nocoj, naklonjeno dodatnemu nadzoru nad oglaševanjem tokrat s subjektivnega področja politike spolov.

Kot komisarka za medije priznavam pomisleke politike, ki so v ozadju, vendar se tudi sprašujem, kakšen bo vpliv teh pomislekov, če se bodo izvajali na celotni industriji in splošni javnosti. Ker je oglaševanje zaradi pomanjkanja denarja in vseh prepovedi postalo težje, so oglaševalci zmanjšali vlogo oglaševanja v njihovih izdatkih za trženje. Obstajajo tudi drugi načini trženja proizvodov poleg njihovega oglaševanja v medijih: na primer pospeševanje prodaje proizvoda. To je zelo slabo za medijski pluralizem, saj večji del tiska – časopisov in revij – ne dobi dovolj prihodkov, da bi lahko nadaljevali z izdajo.

Poročilo ne upošteva pozitivnih vidikov, ki podpirajo cilje poročila, da bi se zaščitilo državljane. Naj navedem nekaj primerov. Člen 3 Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah vsebuje močno formulacijo o človeškem dostojanstvu in nediskriminaciji v zvezi z avdiovizualnim oglaševanjem. Lahko zatrdim, da bo Komisija zagotovila, da bo prenos te direktive s strani držav članic odražal tisto, kar je želel doseči zakonodajalec.

Poročilo ne poudarja niti dragocene vloge, ki jo igra samoregulacija. Naj tudi tukaj navedem en primer. Zavedati se morate, da tudi na to bil dan odgovor v primerih, citiram: ‘neustreznega stereotipiziranja’, in dala vam bom zelo konkreten primer. Modna industrija je ustavila svoje ‘porno-šik’ kampanje, ki so ženske stigmatizirale kot čisto spolne objekte. Torej obstajajo zakonodajni ukrepi za reševanje problemov.

V tem smislu bi moral naš pristop biti zelo realen. Oglaševanje je medij kratke oblike, bežno prisoten na eni strani ali 30 sekund dolgem video posnetku. Kar poročilo imenuje ‘stereotipiziranje’, je lahko samo hiter način, da se proizvod poveže z določeno skupino potrošnikov. To lahko odraža tudi slabo ustvarjalno delo. Na drugi strani imamo dobre in slabe oglase in kot komisarka za medije moram sprejeti, da svoboda izražanja vključuje tudi svobodo do neuspeha – tudi do velikega neuspeha – pa četudi nam to ni všeč. Če bi zdaj prosila plenum, da o tem sprejme odločitev, mislim, da pravice do neuspeha ne bi nihče oviral.

Kot priznava poročilo, ni nikakršne dokončne raziskave, ki stereotipiziranje povezuje z neenakostjo spolov. Oblikovanje politike zahteva močan temelj dokazov, ne samo trdna stališča, in to je tisto, na čemer utemeljujemo naše politične predloge, obenem pa je to tudi razlog, zakaj Komisija podpira pozitivna priporočila EP v poročilu. Izmenjava najboljših praks, na primer, med regulatorji, je nekaj, kar vedno spodbujamo. Seveda se morajo nadaljevati izobraževanje, raziskave in nadaljnje razprave.

Želela bi poudariti, da kot komisarka za medije že devet let prosim za predmet o medijski pismenosti v šolah. Menim, da bi bilo to najpomembnejše: če bi lahko pri mladih prebudili kritičen pogled, da bi brali oglase, zavračali slabe oglase, nekaj, kar za našo družbo res ni pomembno. Želela bi se osredotočiti na najboljšo prakso, na primer, všeč mi je španski primer nagrad za oglase, ki dobro obravnavajo vprašanja spolov. To je pravi način za nadaljevanje in zaradi tega moramo poudariti pozitivno in videti, ali lahko napredujemo še bolj, saj se je za to vredno boriti.

  Esther Herranz García, v imenu PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, prava svoboda se konča tam, kjer se prične svoboda drugih, in večja ko je svoboda medijev, večja je svoboda družbe; izguba svobode se prične točno pri cenzuriranju oglaševanja in se nadaljuje v uredniški vsebini.

Zato je Evropska ljudska stranka vložila spremembe tega poročila, da bi popravila število totalitarnih zmot, ki so v nasprotju z načelom svobodne družbe.

Evropsko trženje in oglaševanje že izvaja samoureditev, v državah članicah pa je dovolj zakonodaje. Trženje in oglaševanje nista samo domena medijev, sta namreč del našega vsakodnevnega življenja in, na srečo, imamo odlične strokovnjake, ki delajo na tem področju in ki se večinoma zavedajo svojega vpliva na družbeno ravnovesje. Zato bo Evropska ljudska stranka glasovala proti spremembam in odstavkom, ki so jih predlagali komunisti, saj ti blatijo s svojim šovinizmom in seksizmom, ki je razširjen med delavci v sektorju, kar je popolnoma zavajajoče.

V Evropski ljudski stranki verjamemo v enakost med moškimi in ženskami, vendar menimo, da jo te treba zagovarjati tako, da se ne žali drugih. Verjamemo, da je treba zaščititi otroštvo in mladost in da morajo otroke in mlade ljudi vzgajati njihove družine in družba v celoti. Vzgajati jih je treba z vrednotami, ki jim bodo pomagali, da postanejo boljši ljudje.

Menim, da je sektaško izkoriščanje enakosti, ki je cilj tega poročila, velika napaka, in EPP seveda tega ne bo dovolila. Močno upamo, da bodo sprejete naše spremembe, da bomo lahko poročilo podprli. Sicer se bom na končnem glasovanju vzdržal iz spoštovanja do strokovnjakov na področju trženja in oglaševanja.

Dvomim, da nam bo kritiziranje nacionalnih zakonodaj in prekoračenje pristojnosti tega Parlamenta kaj koristilo, saj bo tako zmanjšana naša verodostojnost v prihodnosti.

  Bernadette Vergnaud, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, to poročilo ni tako pomirjevalno kot pozna ura, v kateri se o njem rapravlja, in želim se zahvaliti gospe Svensson za opravljeno delo in njeno sodelovanje.

Trženje in oglaševanje sta v naši družbi povsod navzoča in prispevata k ustvarjanju družbenih konstruktov, ki imajo včasih negativen vpliv v obliki diskriminacije ali umika v enostavne stereotipe na podlagi spola. Oglaševanje je zagotovo vir ustvarjalnosti in takšne predstavitve se včasih uporabljajo namenoma za humorne namene. Toda oglaševalci ne smejo pozabiti, da igrajo tudi pomembno izobraževalno vlogo in da moramo pri mladih ljudeh razviti sposobnost kritičnega razmišljanja, da bi odpravili vse oblike diskriminacije, ki so posledica včasih ponižujočih podob na podlagi spola, ki bi lahko škodile dostojanstvu posameznika.

Namen tega poročila ni dvom v uredniško ali ustvarjalno svobodo, temveč spodbujanje akterjev v tem sektorju, da izboljšajo obstoječe samoregulativne sisteme, sodelujejo s pristojnimi organi in se zavejo svojih odgovornosti v zvezi ne samo z enakostjo spolov, temveč tudi v zvezi s fizičnim in psihičnim zdravjem, ki ga včasih ogrožajo pritiski, ki so rezultat meril za lepoto, opredeljenih kot zaželena norma.

Zato prosim člane, da zavrnejo vse tiste spremembe, katerih namen je črtati dele besedila, saj bi to potem izgubilo vse svoje bistvo.

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, zavedam se problema, ki ga opisuje poročevalka. Predstavljam si raziskovalno misijo, ki prihaja z Marsa. Preden pridejo na Zemljo in si med pripravo ogledajo oglas, da bi si ustvarili podobo ljudi na Zemlji. Nato prispejo sem in so presenečeni, da se ženske ne zanimajo le za čistilne proizvode in ne posedajo ves dan doma, dokler se njihovi možje ne vrnejo z dela, temveč so tudi neodvisne in inteligentne in služijo svoj denar in so zato tudi potrošnice, poleg tega pa so tu tudi druge vrste družin, ki jih v oglasih nikoli ne vidimo, kot so enostarševske družine, homoseksualni pari z otroki in družine priseljencev ter, na primer, ljudje na invalidskih vozičkih ali z govornimi napakami. Teh v oglasih nikoli ne vidimo. V tem se s poročevalko nedvomno strinjam.

Vendar pa se strinjam tudi s pripombami komisarke Reding in tudi svojega kolega iz EPP. Še vedno obstaja nekaj, kar se imenuje svoboda izražanja. Zato ne verjamem, da bi se smeli kakor koli vmešavati v vsebino oglasov. Boljša zamisel je najboljša praksa. Seveda tukaj ne smem imenovati nobenih blagovnih znamk, vendar mislim na italijansko modno znamko, ki že 20 let ruši tabuje, v mislih pa imam tudi druge proizvode.

Razen tega je poročilo preširoko, saj naslov pravi 'trženje in oglaševanje', govori pa tudi o šolskih učbenikih, televiziji, internetu, video igrah in še veliko drugem. Iskreno, zdi se mi, da se EU v to ne bi smela vpletati.

V poročilu je tudi nekaj o oglaševanju spolnih uslug. To je povsem neprimerno. Okusi in morala so lahko različni, zato mislim, da jih ne moremo poenoteno vsiliti z vidika EU.

Če si pogledate podobo žensk, ki je v oglaševanju nastajala zadnjih 50 let, z zadovoljstvom ugotavljam, da so ženske veliko pametnejše, kot si mislimo. Oglasom ne dovolijo, da bi jih ustavili pred tem, da enostavno postanejo neodvisne.

Če želimo res nekaj storiti, imam na koncu dva konkretna predloga. Prvič, če nam oglaševanje ni všeč, lahko potrošniki stavkamo, in drugič, predlagam, da se na eno izmed štirih najvišjih položajev v Evropski uniji imenuje najmanj ena ženska.

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, želela bi poudariti na oglase, ki obstajajo tako na televiziji, vključno z javno televizijo, in na panojih, in katerih vsebina ali oblika ponižuje osebo, ki se na njih pojavlja. To so ponavadi, toda ne vedno, ženske. Odrekanje dostojanstva, obravnavanje žensk kot objektov, upodabljanje, kot da so na nižji intelektualni ravni ali sposobne, da vzbudijo zanimanje izključno na seksualnem področju, vodi do pomanjkanja samospoštovanja nepripravljenih oseb, ki so izpostavljene takšnemu materialu. To zmanjšuje njihova prizadevanja, da dosežejo življenjske načrte, in omejuje njihove ambicije. Takšno oglaševanje je škodljivo predvsem za mlade ljudi, zaradi česar je njegov vpliv lahko še resnejši. Gre za enega od številnih rezultatov povsod prisotnega potrošništva. Številnim ljudem je dobiček – tudi če je zaslužen na nespodoben način − pomembnejši od tega, da bi se ljudje obravnavali kot posamezniki z notranjo vrednostjo, ki jo je treba zaščititi. Zato je pomembno, da se takšno oglaševanje omeji z zakonodajo.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, enakost med ženskami in moškimi je ena izmed vrednot in ciljev Evropske unije. EU namerava vzpostaviti enakost na vsakem področju dejavnosti. Nepredstavljivo je, da bi se pri tem izključilo področje oglaševanja. Zato pozdravljam poročilo gospe Svensson, ki je obravnavala to pomembno vprašanje in predstavila uravnovešeno poročilo. Za to se vam iskreno zahvaljujem.

Oglaševanje vpliva na našo podzavest. Eden izmed večjih vplivov je način, kako oglaševanje ustvarja stereotipe na podlagi spolov. Diskriminacija v oglaševanju je v nasprotju s ciljem enakosti. EU si ne prizadeva dovolj, da bi odpravila seksizem in diskriminacijo v medijih. Zato moramo jasno povedati, da je Evropa Evropa vrednot. Ne želimo si mizogenih oglasov, ki ponižujejo ženske v objekte ali se naslajajo v neprebavljivih klišejih o ženskah. Enako velja seveda tudi za oglase o moških.

Nasprotno, pa bi me veselilo, če bi oglaševanje pomagalo pretresti naše obrabljeno dojemanje vlog, naše podobe o moških in ženskah. Vendar je na žalost oglaševalska industrija pričela spopad z nečim, kar bi moralo dejansko biti samoumevno, to pa je spoštovanje, še posebej pa spoštovanje do žensk. Nisem razumela, zakaj oglaševalska industrija ustvarja vihar v kozarcu vode. To imenujem vihar ravno zato, ker se zdi, da je na žalost, prišel na ušesa številnih članic tega Doma.

V zvezi s tem se dejansko lahko strinjamo z naslednjimi osnovnimi načeli: bolj se moramo zavedati diskriminacije v medijih, poleg tega potrebujemo tudi nacionalne nadzorne organe, pri katerih je mogoče vložiti pritožbe. Nekaj podobnega, mimogrede, v mnogih državah članicah že obstaja. Zato ne morem razumeti, zakaj se okrog tega toliko razburjamo. Želela sem celo, da bi s tem poročilom posegli še dlje. Iz tega razloga upam, da se lahko dejansko strinjamo o podpori tega, kar imamo zdaj na mizi, saj to poročilo potrebujemo kot podlago in ga ne bi smeli več blažiti.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, kljub številnim pozitivnim vidikom poročila pri opozarjanju na negativne vplive medijev, trženje in oglaševanje, ki ljudi karikirata in jih pojmujeta kot objekte, jih diskriminirata in jim jemljeta dostojanstvo, moram vseeno protestirati proti nekaterim argumentom poročila, ki so manipulativni in usmerjeni v oblikovanje sodobne egalitarne družbe brez vsakršnih etičnih modelov. Res je, da različne hormonske in psihološke terapije omogočajo poskuse na ljudeh, vendar takšni poskusi lahko povzročijo resne travme in jih je treba prepovedati, enako kot so omejeni poskusi na živalih.

Moškost in ženskost, dvodelna oblika človeškega somatskega organizma, sta elementa, ki oblikujeta osebnost. Vlogi je nemogoče zamenjati, saj sta vdelani v človeški naravi. Opozarjanje na vpliv oglaševanja je čisto v redu, vendar bi bilo bolje, če bi zahtevali etično pravni nadzor, ki temelji na vnaprejšnjem sprejemanju sistema univerzalnih vrednot, ki v najboljšem primeru temeljijo na božjih zakonih.

  Edit Bauer (PPE-DE). – (SK) Včasih se ne zavedamo niti tega, da ima politika oglaševanja daljnosežen učinek na ohranjanje stereotipov, kar pomeni skoraj nepremagljivo oviro spremembam, ki morajo doseči določene cilje, vključno z lizbonskimi.

Kljub temu pa lahko rečemo, da ima oglaševanje kot tako tudi svoje zelo dobre plati. Morali bi spoznati, da politika oglaševanja, zlasti v odnosih do moških in žensk, zavira proces usklajevanja delovnega in družinskega življenja, saj zelo pogosto prikazuje sliko žensk, ki je vsa vesela in nasmejana iznad svojih, včasih spornih, nalog, ki izhajajo iz njene drugačne družbene vloge in ki jih zelo pogosto opravlja pod velikim časovnim pritiskom.

Problem ni samo v ohranjanju zastarelih stereotipov glede moških in ženskih vlog, temveč tudi v njihovi krepitvi, saj strokovnjaki svarijo, da oglaševanje ne samo krepi, temveč tudi ustvarja pričakovanja. Eno izmed najbolj presenetljivih znakov tega je število deklet, ki trpijo za anoreksijo.

Ker trženje in oglaševanje uporabljata ali zlorabljata obstoječe stereotipe, nima nobenega smisla, da bi Evropski svet sprejel resolucije o boju proti stereotipom, saj bodo te v celoti neučinkovite.

Rešitev zagotovo ne bo nekakšen določen evropski kodeks ravnanja. Problemov, ki jih ustvarjata trženje in oglaševanje, ni mogoče pripisati medijem kot takšnim. Škoda, da poročilo pri tem, ko poskuša rešiti problem, izbere pot, ki bo ali nepraktična ali ki ne bo dosegla cilja.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, gospa komisarka, kolegice in kolegi, po mojem mnenju je poročilo zelo pomembno in zelo potrebno. Okolje, ki nas ves čas obkroža, je izredno pomembno za oblikovanje odnosov, dejanj in pristopov k problemom, vključno z enakostjo. Trženje, oglaševanje, mediji, internet in televizija lahko izzovejo resne pozitivne in zelo negativne odnose do zamisli o enakosti spolov.

Ne da bi omejevali svobodo delovanja medijev, organizacij in institucij, ki se ukvarjajo s trženjem in oglaševanjem, in ne da bi vsiljevali cenzuro, bi morali upoštevati negativne posledice, javno obtožiti prikazovanje žensk v neprimerni luči kot objekte, ki izzivajo nasilje, seksizem ali ki so kot "vroče" slike žensk prikazane v kombinaciji s še bolj vročimi, mamljivimi alkoholnimi pijačami. Kaj ni to ponižujoče?

Ker enakost štejemo za partnerstvo, menimo, da obzirnost trženja in oglaševanja do teh problemov velja enako tudi za moške. Oglaševanje in trženje bi morala ustvariti način razumevanja enakosti, odražati etične modele enakosti med moškimi in ženskami in ne bi smela izkrivljati filozofije enakosti s ciljem ustvariti dobiček. Na ta način bi trženje in oglaševanje morata ustvariti okolje za družbeno razumevanje in družbena pričakovanja.

Poročilo poudarja potrebo po medijskem širjenju načela o enakosti spolov prek programov in gradiva, namenjenega skupinam različne starosti, s popularizacijo dobrih praks spoštovanja, upoštevanja razlike med spoloma in nediskriminacije. S tem se bo ustvarila kultura enakosti in tudi sama enakost.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Oglaševanje je sestavni del našega življenja in ima neizpodbiten učinek na vedenje javnosti in oblikovanje javnega mnenja.

Poročevalka, gospa Svensson, v poročilu poudarja nekaj stvari, s katerimi se strinjam. Gre v glavnem za izrekanje potrebe po zaščiti otrok in mladine pred negativnim oglaševanjem. Oglaševanje prodaje spolnih uslug in prostitucije kvari otroke že v najbolj občutljivih letih.

Se pa moje mnenje o tem, kako doseči zastavljeni cilj, od mnenja poročevalke razlikuje. Težko je, da bi na evropski ravni posegali v medijsko svobodo in se ne držali načela subsidiarnosti. Mislim, da nam na področju trženja in oglaševanja ne bo uspelo sprejeti evropskega etičnega kodeksa.

Naš strah za mlade generacije morajo reševati v glavnem starši in učitelji. Prepričana sem, da največja odgovornost leži na strani staršev in učiteljev, ki so v položaju, da otroke učijo, naj televizijo in novo tehnologijo uporabljajo z občutkom in odgovorno.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Resolucija daje prevelik poudarek vprašanju o neenakosti med moškimi in ženskami ter i stereotipiziranju spolov. Omeniti je treba negativno stereotipiziranje, medtem ko je neenakost spolov glavni element slabih oglasov, vendar ne tudi edini.

Najprej je treba reči, da so mnogi psihološki testi pokazali, kako se otroci - zlasti otroci, vendar tudi odrasli - s televizije in iz drugih medijev učijo nasilja, negativnih odnosov in negativnega vedenja. Na podlagi tega, kar je komisarka Reding povedala o izobraževanju na šolah, se meni kot psihologu zdi pomembno to, da raziskave kažejo, da so ljudje prepričani, da televizija in zlasti oglaševanje nanje ne vplivata toliko, kot dejansko res vplivata. Trženje in oglaševanje v medijih manevrirata med informiranjem, pospeševanjem in manipulacijo. Problem tiči v razlikovanju med slednjimi. Kjer brezplačno oglaševanje ni skladno z moralnimi, družbenimi in psihološkimi načeli, je škodljivo. To je verjetno najbolj pomembna točka.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Želela bi predlagati nekaj praktični načinov, s katerimi se lahko lotimo vprašanja negativnega vpliva publicitete na enakost spolov v Evropi.

Z vidika veljavne evropske zakonodaje je glavno vprašanje načelo države izvora. To velja tudi za publiciteto, kar pomeni, da bi posnetek, ki ga sprejme nacionalni odbor za radiodifuzijo v eni državi članici, morali sprejeti v predvajanje v vseh državah članicah.

Pred kratkim smo obravnavali jasne primere diskriminacije na podlagi spola, ki so jo spodbujali posnetki, namenjeni javnosti, in ki jih ni bilo mogoče umakniti s sporedov v državah Evropske unije. Zato menim, da bi bilo treba, kadar se ugotovi, da so žaljivi medijski posnetki kršili Evropski pakt za enakost spolov, uvesti ukrepe za določitev izjem od načela države izvora. Ker govorimo o področju, ki spada v pristojnost Skupnosti, to pa so trgovinske in avdiovizualne storitve, sem prepričana, da bi bilo treba uvesti denarne kazni, ki bi jih Evropska komisija predpisala producentom, ki bi spodbujali diskriminatorne podobe prek oglasov.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, podpiramo tako tržno gospodarstvo kot konkurenčnost. Torej, na podlagi zdrave konkurence si želimo, da se pove resnica: proizvodi morajo biti konkurenčni na podlagi resničnih dejstev.

Svoboda ne pomeni neodgovornosti, in tudi oglaševanje ni podvig, ki bi nekomu dovoljeval, da kar razkazuje svoje proizvode. Danes zjutraj smo govorili o reševanju diskriminacije in zelo nenavadno je, da tisti, ki podpirajo odpravo diskriminacije, ne želijo zaščititi človekovega dostojanstva z uporabo samoregulacije v oglaševanju.

Čestitam komisarki, ker je s svojimi predlogi pogosto pokazala, da sprejema ukrepe za zaščito mladoletnih oseb in zavarovanje vrednot s pomočjo medijev in zlasti sodobnih tehnologij.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik podpiram stališče, da starši in zakoniti skrbniki nosijo veliko odgovornosti pri tem, kako skrbijo za svoje otroke. Poslovni svet danes vidi in obravnava otroke kot pomembne potrošnike. Zaradi tega je potrebno, da jih že v zgodnji starosti podučimo o moči oglaševanja in možnih negativnih vplivih. Vendar pa ne verjamem v idejo, da bi to morali enotno regulirati po vsej Evropi.

Kot je komisarka tudi dejala, moramo v šolskih sistemi poskusiti in pokazati otrokom pot že zelo zgodaj, da se bodo zavedali tako možnosti kot tveganj, ki se skrivajo v oglaševanju.

  Eva-Britt Svensson, poročevalka. − (SV) Zahvaljujem se na vaših besedah. Želela pa bi nekaj pojasniti – poročilo prihaja s strani Evropske združene levice, to je vse. V zvezi s spremembami bi vas želela spomniti, da je odbor sprejel 53 sprememb različnih političnih skupin, skupaj s štirimi, ki jih je pripravila gospa Herranz García.

Omenili ste svobodo izražanja. Samoumevno je, da svoboda izražanja nedotakljiva. To poročilo ne vsebuje ničesar o kakršni koli novi zakonodaji, bodisi na ravni EU ali v državah članicah. To je stvar posameznih držav. Kar počnemo v tem poročilu, je to, da se osredotočamo na organe, ki že obstajajo, na samoregulativne in skupne organe, v katerih visi skupaj, proizvajalci, oglaševalci in potrošniki, najdejo najboljše metode.

Komisija pravi, da potrebujemo bolj dokončno študijo o tem, kako to vpliva na enakost. Strinjam se s tem in zato je to bilo v našem poročilu tudi poudarjeno. Potrebujemo več raziskav. Spodbuditi moramo kritično razmišljanje! In prav o tem govori tudi poročilo! O večanju zavesti in s tem tudi spodbujanju kritičnega razmišljanja!

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 3. septembra, ob 11.30.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki – (HU) Boj proti stereotipom je eno izmed šestih prednostnih področij načrta za enakost 2006-2010.

Gre za načelo, katerega praktični vpliv je izredno daljnosežen in temeljit, saj stereotipi ustvarjajo sramoten položaj za ženske in postavljajo velike ovire njihovemu uspehu – bodisi pri iskanju zaposlitve, na delovnem mestu, poklicnem napredovanju, njihovi udeležbi pri oblikovanju odločitev ali iskanju ravnovesja med njihovim delovnim in zasebnim življenjem. Stereotipi ustvarjajo in ohranjajo neenakosti na vseh področjih življenja in tako povzročajo neizmerno škodo celotni družbi ter močno zmanjšujejo učinkovitost prizadevanj za ustvarjanje enakosti.

Menim, da so potrebni dobro načrtovani, usklajeni ukrepi in kampanje proti stereotipom, katerih pomembni elementi so družbena zavest, ki se prične v otroštvu, izobraževanje ter uporaba ustreznih praks.

Trženje in oglaševanje, ki se pojavljata v medijih, igrata pomembno vlogo pri oblikovanju podobe žensk – škodljiva podoba veliko prispeva k ohranjanju sramotnega položaja, obenem pa se ta trend lahko obrne tako, da se resničnost, možnosti in znanja pokažejo na resničen način. Zato si moramo prizadevati za pripravo teh možnih orodij in ukrepov, s katerimi lahko spodbudimo pozitivne spremembe. Podobno je ključnega pomena je tudi ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Eve-Britt Svensson o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi je eno izmed tistih dokumentov, ki so usmerjeni v poseganje v zadeve, ki niso najvišjega pomena glede na probleme, s katerimi se Evropska unija trenutno sooča. V določenem smislu to poročilo enostavno ni resno.

Poročevalki bi rekel, da je stereotipiziranje spolov večji problem od posurovelosti medijske vsebine, zlasti kar zadeva otroke. Glede na obstoječe kodekse oglaševanja, ki veljajo v medijih, je trditev, da oglaševanje spodbuja sovraštvo na področju spolov, pretirana. Poročilo ne navaja čedalje višjega problema diskriminacije na podlagi spola med državljani EU muslimanske veroizpovedi. Bojim se, da muslimanski tisk v zvezi z enakostjo med ženskami in moškimi ni pod nadzorom.

To je zelo resen problem, ki ga morajo rešiti države članice EU. Ustrezni odnosi na področju enake obravnave moških in žensk v tradicionalni, historični evropski družbi še ne zahtevajo, da bi v to posegali. Posamezne primere izprijenega vedenja na tem področju je mogoče rešiti s pomočjo obstoječe zakonodaje.