Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2252(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0260/2008

Predložena besedila :

A6-0260/2008

Razprave :

PV 04/09/2008 - 4
CRE 04/09/2008 - 4

Glasovanja :

PV 04/09/2008 - 7.9
CRE 04/09/2008 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0410

Razprave
Četrtek, 4. september 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

4. Vmesni pregled Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0260/2008) Frédérique Ries v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (2007/2252(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries, poročevalka. − (FR) Gospa predsednica, gospa državna sekretarka, naj izrazim spoštovanje, ker ste se zelo potrudili, da ste pravočasno prišli na razpravo, gospod komisar Dimas, gospe in gospodje, zdravje in okolje nista zmeraj združljivi temi, zlasti zdaj, tj. na začetku 21. stoletja. Naši državljani so izpostavljeni različnim oblikam onesnaževanja, pogosteje kombinaciji različnih dejavnikov, kar velja ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju, ob morju ali v gorah.

Zato nikakor ni naključje, da glede na zadnje podatke Eurostata šest od desetih Evropejcev verjame, da onesnaževanje okolja zelo ali sorazmerno vpliva na njihovo zdravje in pomembno je to, da Evropska unija na tem področju ni dovolj dejavna, kar je bistvo današnjega jutranjega dela razprave.

Najprej se zahvaljujem svojim kolegom in zlasti poročevalcem v senci tega poročila, tj. gospe Ferreira, profesorju Trakatellisu, gospe Breyer, gospe Belohorska in gospe de Brún, za njihovo odlično sodelovanje, ki smo ga ohranjali od začetka tega posebnega projekta, ki se je pričel leta 2003. Evropska komisija je leta 2003 pričela s takratno pobudo SCALE, ki je bila osredotočena na zdravje otrok, leto za tem pa ji je sledil začetek akcijskega načrta, ki se bo izvajal do leta 2010. To je pobuda, ki jo obravnavamo kot neustrezno na področju, v zvezi s katerim je Parlament februarja 2005 na zasedanju sprejel resolucijo, ki je, kar je treba povedati, bila zelo kritična, kar temelji na preprosti oceni, da si akcijski načrt v bistvu ne more zastaviti enega cilja, tj. pridobivanje večjega števila podatkov in izvajanje več raziskav, četudi je to bistveno. Zato smo bili razočarani, še bolj pa zato, ker so države članice ena za drugo, predvsem Francija z njenim nacionalnim načrtom za zdravje in okolje ter mnoge druge nemške zvezne dežele, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in druge, same nadaljevale z oblikovanjem ambicioznih nacionalnih načrtov.

Kako daleč smo tri leta pozneje prišli glede zmanjševanja bolezni, ki jih je mogoče pripisati učinku onesnaževanja? Menim, da na ravni Skupnosti ne zelo daleč, zato želim predstaviti primeren vmesni pregled trenutnih razmer. Kot smo že večkrat povedali, je Evropska unija vsekakor lahko ponosna na mnogo dosežkov v boju proti številnim oblikam onesnaževanja. Ker vseh ni mogoče našteti, naj omenim, da vključujejo zakonodajo o kakovosti zunanjega zraka, ki, gospod komisar, veliko dolguje vašim znatnim prizadevanjem, paket o pesticidih, ki bo kmalu končan, ter seveda pobudo REACH, ki uvaja nadzor nad več kot 10 000 kemičnih snovi in predlaga nadomestitev tistih, ki povzročajo največ težav. Prav tako naj omenim še en pomemben vidik, namreč financiranje, ki ga je v zadnjih treh letih Komisija zagotavljala za več kot 38 projektov o zdravju in okolju, ki so del šestega okvirnega programa za raziskave, kar je skupno znašalo več kot 200 milijonov EUR. V zvezi z drugimi zadevami in glede na težavnost ocenjevanja učinka tega načrta, ki doslej ni bil tako uspešen, kot bi lahko bil, menim, da je naš splošen vtis zelo mešan.

Naš osnutek resolucije se zato osredotoča na potrebo po obnovi previdnostnega načela, v zvezi s katerim vem, da ga zelo ceni tudi državna sekretarka. Tako kot ona sem tudi sama trdno prepričana, da se moramo držati in ponovno uveljaviti to načelo, ki je, kot sem že povedala, bolj načelo dejanj, kot vzdrževanja, ter zagotoviti, da se bo uporabljalo kot del politike Skupnosti iz člena 174(2) Pogodbe, ki je zdaj tudi uveden kot stalni precedens Evropskega sodišča. V zvezi s to temo menim, da je pomembno, da poskusimo prenesti dokazno breme iz celotne zakonodaje o izdelkih, in to zagotavljamo v 13. točki naše resolucije, saj je pravično ter tudi očitno, da proizvajalci in uvozniki morajo biti odgovorni za dokazovanje neškodljivosti izdelka. Naj, morda zmotno, dodam, da je večina potrošnikov že prepričana, da je tako.

Druga zaskrbljujoča tema, ki ni nič manj pomembna, je tista, ki jo obravnavajo točke od 23 do 25, in sicer vprašanje glede podnebnih sprememb. To ključno vprašanje smo raziskali v tesnem sodelovanju s strokovnjaki iz SZO. Pojav, ki ga ti strokovnjaki najpogosteje slikovno prikazujejo, je povečanje jakosti in pogostosti vročinskih valov. Kako lahko pozabimo, da je po vročinskem valu poleti leta 2003 bilo zabeleženih 70 000 več smrti v približno desetih evropskih državah? Menimo, da je tukaj treba uvesti sistem preventivnih ukrepov, tj. zmanjšanje izpostavljenosti vročini, sistem za zgodnje opozarjanje in seveda pomoč starejšim. Prav tako želim izpostaviti, da povišanje ravni temperature prinaša pojavitev nekaterih virusov, kot je virus čikungunja, ki je leta 2007 prizadel Italijo, in ker to ni bil sekundarni pojav, vsaj po mnenju strokovnjakov, je morda šlo za zgodnji opozorilni znak za številne pandemije v Evropi. To očitno zahteva tudi odziv, sorazmeren s stopnjo težave, ter vsaj primeren sistem usklajevanja med Komisijo, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni v Stockholmu ter mnogimi evropskimi prestolnicami.

Svojo predstavitev želim povzeti s sklicevanjem na to, kar je v zdravstvenem sektorju poleti 2008 bilo zelo dramatično ter se je pojavljajo v mnogih državah, in sicer v Franciji, Belgiji in drugih državah, tj. tukaj govorim o poplavi informacij, člankih in študijah o dokazanih ali nedokazanih tveganjih za zdravje, med katerimi si mnogi nasprotujejo, o množini mobilnih telefonov in predvsem o veliki grožnji, ki jo ti predstavljajo za najbolj ranljive skupine, zlasti otroke. David Servan-Schreiber, ki je zelo, če ne izredno, pozoren na medije, ni bil prvi, ki je na to pričel opozarjati. To, kar navajamo v odstavkih 21 in 22 naše resolucije, je zelo preprosto, tj. cilj vseh teh študij je prikazati, da so elektromagnetna polja nevarna za zdravje ljudi, pri čemer omejitve izpostavljenosti niso bile posodobljene od leta 1999 in zato ostajajo uraden standard Evropske unije, hkrati pa med raziskovalci ni soglasja o tem, ali GSM valovi ogrožajo zdravje.

Verjetno je, da se bo ta znanstvena negotovost še nadaljevala. Prišel bo čas, ko bodo oblikovalci politik morali sprejeti odločitev in to smo mi storili v resoluciji, ki se danes predstavlja.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospa Ries, gospe in gospodje, evropski državljani vsake države so dokaj upravičeno zaskrbljeni zaradi kakovosti okolja ter so vedno bolj nemirni zaradi povezave med okoljem in zdravjem.

Ministri za okolje so lani decembra imeli priložnost za obravnavanje tega vprašanja in Svet zdaj tej zadevi pripisuje vedno večjo pomembnost. Tukaj so vključeni različni odkloni in ker so številni, dejstva ter povezave med onesnaževanjem in zdravjem še zmeraj niso bili primerno vzpostavljeni. Sklicujemo se na bolezni dihal, astmo, alergije, raka in povzročitelje endokrinih motenj, zlasti tiste, ki prizadenejo najranljivejše dele prebivalstva, vključno z otroki, nosečnicami, starejšimi in invalidi, kot je že izpostavila gospa Ries.

Nova strategija Evropske unije za spodbujanje trajnostnega razvoja zelo upravičeno vključuje javno zdravje kot enega ključnih izzivov, s katerimi se soočamo, kar so junija 2006 sprejeli voditelji držav ali vlade, pri čemer je cilj spodbujanje zdravja brez diskriminacije in izboljšanje zaščite pred izpostavljenostjo tveganjem za zdravje, vse to pa je treba doseči, na kar se bom vrnila, s sredstvi trdnih preventivnih ukrepov.

Obstaja več načinov za izboljšanje trenutnih razmer in vsi so že bili omenjeni. Sodelovanje med zdravstvenim sektorjem in okoljskim sektorjem, ki žal v razvoju včasih težita v različne smeri, je boljše. Obstaja potreba po izboljšanju kakovosti okolja, kar počnemo zlasti z našim delom v zvezi z direktivo IPPC in predlogom za direktivo o kakovosti tal, o kateri bomo kmalu govorili, ter potreba po izboljšanju strokovnega znanja in izkušenj Skupnosti na tem področju, s katero se trenutno soočamo. Obstaja delo, ki ga izvajamo skupaj na mednarodni ravni in zlasti v Svetovni zdravstveni organizaciji. Končno je zastavljen tudi cilj, ki ga dosegamo zelo praktično, tj. izboljšanje načina, na katerega je okolje vključeno v vsako pomembno politiko, načrt in program, ter zlasti v čas izvajanja programa za zdravje in okolje, ki poteka od leta 2004 do 2010. To pomeni, da je ta vmesni pregled pomembno privesti do uspešnih zaključkov, da se tako zagotovi največja možna učinkovitost ukrepov.

Tako kot gospa Ries, tudi jaz poudarjam potrebo po preventivnih ukrepih na različnih področjih delovanja ter v zvezi z vsemi točkami, ki so bile omenjene v vašem delu.

Svet je v svojih sklepih iz lanskega decembra, tako kot danes Parlament, izrazil mnenje, da je čim prej treba ukrepati. Ukrepati moramo hitro in predčasno. Ukrepati moramo v skladu z načeli preventive ter v skladu z načeli preprečevanja, kar vsekakor pomeni razvijanje novih orodij za predvidevanje in analiziranje možnih groženj, takoj ko se te pojavijo ali takoj ko za to obstaja kakršenkoli sum, ter možnost za primerjanje teh različnih težav v različnih okoljih, kot so na primer podnebne spremembe in biološka varnost, ki sta področji, povezani z zdravjem ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pred približno letom dni je Komisija sprejela vmesni pregled Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010. Ta pregled je poročilo o izvajanju dosedanjega akcijskega načrta.

Veseli me, da je odziv Evropskega parlamenta na ta vmesni pregled bil pozitiven in da tako kot Komisija medsebojno učinkovanje med okoljem in zdravjem obravnava kot zelo pomembno. Zlasti sem zadovoljen, da je francosko predsedstvo tako danes kot v preteklosti prek ministra pokazalo svojo popolno podporo na tem področju, ki je tako pomembno za evropske državljane.

Kot veste, je cilj evropskega akcijskega načrta za odnos med okoljem in zdravjem izboljšati zbiranje informacij ter spodbuditi raziskave o okolju in zdravju ljudi za boljše razumevanje groženj in dejavnikov tveganja, ki jih okolje predstavlja za zdravje ljudi. Politični voditelji na evropski in nacionalni ravni bodo tako lahko oblikovali učinkovitejšo zakonodajo ter ukrepe za varovanje zdravja evropskih državljanov.

Načrt zajema 13 posebnih načinov ukrepanja za obdobje 2004–2010. Oblikovan je bil po obsežnem posvetovanju s strokovnjaki ter organi, ki delajo na evropskem okoljskem, zdravstvenem in raziskovalnem področju.

V akcijskem načrtu je poudarek na bistveni pomembnosti tesnega sodelovanja med okoljskimi, zdravstvenimi in raziskovalnimi oddelki na nacionalni ter evropski ravni. To sodelovanje je ključnega pomena za obravnavanje vzajemnega učinka, ki ga imata okolje in zdravje eden na drugega, na najboljši možen način.

Štiri leta po sprejetju akcijskega načrta z veseljem sporočam, da je to tesno sodelovanje med različnimi storitvami zdaj bilo konsolidirano. Glede na lanski vmesni pregled je to očitno zelo pozitiven razvoj.

Naj navedem primer. Države članice sodelujejo pri usklajevanju evropskega pristopa k vprašanju o biološkem spremljanju ljudi. To vključuje ministrstva za raziskave, zdravje in okolje.

Menim, da je pomembno dodati, da je Komisija po sprejetju lanskega poročila o napredku prav tako pričela izvajati druge pomembne dejavnosti, zlasti v zvezi z biološkim spremljanjem ljudi, odnosom med podnebnimi spremembami in zdravjem, kakovostjo zraka v zaprtih prostorih, raziskavami okolja ter zdravjem in elektromagnetnimi polji. Zato me veseli, da so vsa omenjena vprašanja vključena v poročilo Evropskega parlamenta.

Naj na kratko podrobneje pojasnim nov razvoj. Komisija sprejema širši pristop k vprašanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Ta pristop je prav tako skladen z resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2005. Sprejete so bile mnoge dejavnosti, ki presegajo posebne cilje akcijskega načrta. Komisija je na primer financirala nove raziskovalne projekte, ustanovljena je bila skupina strokovnjakov ter odobrena so bila znanstvena mnenja in zelena knjiga o tobačnem dimu. Sprejeti je treba še pravna sredstva, s katerimi se bodo na najboljši možen način obravnavala vprašanja o zraku v zaprtih prostorih.

Komisija v zvezi z biološkim spremljanjem ljudi obžaluje, da predlog, ki ga je predložil konzorcij 24 držav članic v zvezi s financiranjem na podlagi sedmega okvirnega programa, ni bil primerno obravnavan. Vsekakor bo ta mesec objavljen nov poziv k predložitvi predlogov o biološkem spremljanju ljudi.

Medtem bo Komisija v okviru omrežja ERA-NET ter v okviru upravnega dogovora s Skupnim raziskovalnim središčem v Ispri v tesnem sodelovanju z državami članicami nadaljevala s pripravljalnim delom za pilotni projekt.

V zvezi z elektromagnetnimi polji stalno spremlja znanstveni napredek prek znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja ter prek omrežja MNT za elektromagnetna polja, tj. projekta iz šestega okvirnega programa.

Komisija spodbuja raziskave na najpomembnejših tematskih področjih, da tako opredeli, ali bi bilo treba revidirati mejne vrednosti izpostavljenosti, ki so določene v priporočilu Sveta. Pred nedavnim je od vsakega znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja zahtevala, naj ponovno preuči svoje mnenje na podlagi najnovejših podatkov ter poročil.

Glede na vmesni pregled je odnos med podnebnimi spremembami in zdravjem očitno vse pomembnejše vprašanje. Ta odnos bo obravnavan v beli knjigi o prilagoditvi podnebnim spremembam, ki bo kmalu sprejeta.

Ti razvoji dogodkov kažejo, da je za Komisijo zelo pomembna še večja stopnja vključenosti zdravstvene razsežnosti v evropsko okoljsko politiko. Nedavna zakonodaja, kot na primer o kemikalijah, tj. REACH, ter nova direktiva o kakovosti zunanjega zraka krepita zaščito okolja in zdravja ter sta primera vzajemnega koristnega načina za obravnavanje okoljskih in zdravstvenih interesov evropskih državljanov.

Končno se zahvaljujem poročevalki gospe Ries za njeno poročilo, njeno odlično opravljeno delo in veliko zanimanje, ki ga je pokazala v zvezi z vprašanjem o odnosu med okoljem in zdravjem. Prav tako ponovno poudarjam jasen namen Komisije, da bo nadaljevala s prizadevanji za akcijski načrt za okolje in zdravje. Odločena je, da bo oblikovala učinkovito okoljsko zakonodajo ter zagotovila ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje, da bo tako zavarovala okolje in zdravje evropskih državljanov.

Ob upoštevanju tega bo dejavno sodelovala pri pripravah na ministrsko konferenco o okolju in zdravju, ki po predvidoma potekala julija 2009.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Grossetête, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, dovolite mi, da najprej poleg komisarja pozdravim gospo Kosciusko-Morizet, katere prepričanja in odločnost na tem področju so zelo znana. Prav tako čestitam gospe Ries za njeno odlično opravljeno delo, ki ga je izvedla pri obravnavanju vprašanja, ki je v zvezi z našimi državljani zelo pomembno in občutljivo. Hipokrat je nekoč rekel, da je za študij medicine potreben tudi študij podnebja. Čeprav vsekakor moramo priznati prizadevanja Evropske komisije od začetka veljavnosti akcijskega načrta za okolje in zdravje leta 2004, je obžalovanja vredno, da ta pobuda ne temelji na pristni politiki preprečevanja, katere cilj je zmanjševanje števila bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki, in ki dosega jasen ter stroškovno primeren cilj. Ko se je pred desetimi leti razpravljalo o podnebnih spremembah, tveganja za zdravje niso bila omenjena. Pogosto nastajanje vročinskih valov, poplav, požarov v naravi in naravnih nesreč vseh vrst danes v Evropski uniji spreminja pojavljanje tistih bolezni, ki jih povzročajo bakterije in virusi ter jih prenašajo nekateri insekti. Zato si moramo prizadevati za boljše razumevanje posledic, ki bi jih vse to lahko imelo na zdravje ljudi in zlasti na najranljivejše člane družbe, tako da bomo lahko bolj učinkovito upravljali z vključenimi tveganji. Glavni cilj programa javnega zdravja 2008–2013 je ukrepati v zvezi s tradicionalnimi dejavniki zdravja, kot so prehrana, kajenje, uživanje alkohola in drog, sedanji akcijski načrt 2004–2010 pa se osredotoča na nekatere nove izzive na področju zdravja ter obravnava odločilne okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi. Prav tako imam v mislih kakovost zraka, elektromagnetne valove, tj. temo, katere smo se že dotaknili, zaskrbljujoče nanodelce, kot smo videli v programu REACH, snovi, ki so opredeljene kot karcinogene, mutagene ali strupene za razmnoževanje, povzročitelje endokrinih motenj ter vsa tveganja za zdravje, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in o katerih sem že govorila. Prav tako želim izpostaviti, da ob tem, da so bolezni dihal drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti, pojavnosti bolezni, prevalence in stroškov v EU, so tudi glavni vzrok za umrljivost otrok, mlajših od pet let, ter še naprej nastajajo, zlasti zaradi onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih in na prostem.

Komisija si mora v skladu z vprašanjem zdravstvene ekologije v mestih, zlasti kakovosti zraka v zaprtih prostorih, bolj prizadevati v zvezi z ukrepi proti onesnaževanju gospodinjstev, glede na to, da evropski državljan preživi približno 90 % svojega časa doma. Vemo, da je ta tema, tj. ta povezava med okoljem in zdravjem, zelo pomembno in občutljivo vprašanje, na katerega moramo za dobro naših državljanov čim prej poiskati primeren odgovor.

 
  
MPphoto
 

  Anne Ferreira, v imenu skupine PSE. (FR) Gospa predsednica, gospa Kosciusko-Morizet, gospod komisar, gospe in gospodje, tudi jaz pozdravljam delo naše kolegice in odločnost, ki jo je pokazala pri obravnavanju te dokumentacije. Tudi sama sem odločna, saj povezava med okoljem in zdravjem, ki je zdaj splošno priznana, zagotavlja odziv v obliki naših političnih dejanj.

Zato je bistveno napredovati, tj. na tem področju posodobiti naše znanje in, še pomembneje, izvajati ukrepe, oblikovane za omejevanje negativnega učinka našega okolja na zdravje ljudi.

Različna področja so bila jasno določena in so zajeta v akcijskem načrtu. Potrebno je bilo ne le upoštevati učinke podnebnih sprememb in razviti metode za ocenjevanje tveganja, ampak tudi razpravljati o drugih dejavnikih, kot so elektromagnetna polja.

Prav tako sem zadovoljna, ker poročilo vsebuje sklicevanje na dokument iz leta 2007, ki ga je zagotovila Evropska agencija za okolje, ki kaže, da atmosferska onesnaževala, zlasti tista, povezana s finimi delci in prizemnim ozonom, zelo ogrožajo primeren razvoj otrok in znižujejo pričakovano življenjsko dobo v EU.

Vendar obžalujem, da težave, povezane z zdravjem v delovnem okolju, niso bile vključene. Zavedati se je treba, da na milijone ljudi trpi zaradi bolezni, ki so povezane z njihovim delovnim okoljem in imajo mnogo izvorov ter so raznolike, in sicer stres, intenzivnost dela, različna onesnaževala, mišično-kostna obolenja, povezana s slabo delovno ergonomijo itd. Upam, da bodo drugi odbori resno upoštevali to vprašanje.

Kot je povedala gospa Ries, je največja težava prav tako ta, da zaostajamo. Menim, da Komisija ni bila dovolj dejavna pri spoštovanju zavez, ki jih je zastavila sama. Tukaj se na primer sklicujem na vprašanje o nanodelcih, tj. temo, na katero je trenutno osredotočenih mnogo poročil in ki sproža veliko vprašanj.

V sporočilu Komisije o ciljih za obdobje 2004–2006 iz leta 2007 sem na primer prebrala, da je namen pregledati možne učinke nanodelcev na zdravje in okolje. Nato je za obdobje 2007–2010 zagotovljeno raziskovanje možnega tveganja, ki ga nanodelci predstavljajo za zdravje ljudi. To pomeni tri leta za preučevanje teme in dodatna tri leta za izvajanje študij. Menim, da smo lahko učinkovitejši.

Za ta nezadosten pristop nedvomno obstajata razloga, tj. pomanjkanje človeških virov in pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar kakšno verodostojnost lahko pričakuje EU, če ne izpolnjuje lastnih obveznosti? Vemo, da Evropejci v zvezi s temi vprašanji lahko prepoznajo dodatno vrednost evropske razsežnosti. Zato jih ne razočarajmo.

Končala bom z vprašanjem, ki je namenjeno Svetu in Komisiji, in sicer gospod komisar, sklicevali ste se na sodelovanje med različnimi storitvami in med raziskovalnimi skupinami, kar je dobro. Ali prav tako obstaja usklajevanje med različnimi nacionalnimi okoljsko-zdravstvenimi načrti, oblikovanimi na ravni vlade, in evropskim akcijskim načrtom? Končno, gospa ministrica, ko boste ponovno prevzeli besedo, bi nam morda lahko povedali, ali je na primer Francija svoja prizadevanja povezala s tistimi, ki jih je izvajala v okviru Foruma (Grenelle) za okolje?

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek, v imenu skupine ALDE. (SV) Gospa predsednica, ponavadi rečem, da se EU mora zožiti in poostriti, tj. da moramo svoje ukrepe osredotočiti in ob tem spoštovati subsidiarnost. Ta akcijski načrt je natanko takšno področje. Izpostavila bom nekaj stvari, ki jih naša poročevalka gospa Ries obravnava v svojem poročilu. Njena kritika pomanjkanja količinsko določenih ciljev in kazalcev je zelo resna. Akcijski načrt moramo dopolniti. Kritika gospe Ries in mnogih drugih poslancev, da so previdnosti ukrepi nezadostni, je resna. Nanaša se na te podatke in pri našem nadaljnjem delu jo moramo upoštevati.

Še posebej želim izpostaviti tri področja, in sicer šibke skupine, endemične bolezni ter povezavo med podnebjem in zdravjem. Izboljšati se moramo glede prepoznavanja razlik pri ravnanju z in zdravljenju odraslih in otrok ter moških in žensk. Sramotno je, da to še zmeraj ni samoumevno ter se še ni izvajalo pri medicinskih raziskavah in zdravljenju.

Delo, ki se je pričelo izvajati v zvezi z mobilnostjo bolnikov na notranjem trgu, je zelo pomembno za različne skupine bolnikov, na primer za tiste s poškodbami vratu, v zvezi s katerimi v različnih državah članicah veljajo različni standardi ravnanja.

Pozdravljam osredotočenost francoskega predsedstva na alzheimerjevo bolezen, ki je ena od naših glavnih endemičnih bolezni, vendar prav tako potrebujemo usklajen pristop v zvezi s sladkorno boleznijo, astmo in revmatizmom, če navedem le nekaj primerov. Tudi tukaj gre za poškodbe, povezane z delovnim okoljem.

V Evropi in po svetu smo priča večjemu številu pandemij in večjemu širjenju virusov, bakterij in parazitov na način, ki ga ni bilo že dolgo časa. Večina tega je seveda povezana s podnebnimi spremembami.

Bakterija, odporna na antibiotik, pomeni, da zdravila in zdravljenje ne delujejo, kar je eden od naših najnujnejših zdravstvenih problemov. Sramotno je, da je razvoj novih antibiotikov v večini privedel do zastoja v večjih farmacevtskih podjetjih. Upam, da bosta predsedstvo in Komisija čim prej obravnavala to zelo resno težavo.

Prav tako potrebujemo analizo različnih scenarijev glede podnebnih sprememb. Kako bi svetovno povišanje temperature za dve, štiri ali celo več stopinj vplivalo na zdravje v Evropi? Taki podatki danes niso dostopni. Če želimo sprejeti konkretne in dobre odločitve glede paketa o podnebnih spremembah, prav tako potrebujemo zanesljive podatke o različnih scenarijih glede podnebja, s katerim se bomo morali spopadati v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, ker govorim v imenu skupine UEN, bom v tej razpravi o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 opozoril na sledeča vprašanja.

Prvič, zelo ustrezni ukrepi za izboljšanje naravnega okolja in za boj proti podnebnim spremembam zahtevajo dodatne finančne vire. Javne organe in gospodarske subjekte v novih državah članicah to postavlja v še posebej težek položaj. Seveda se nove države članice glede razvoja v glavnem osredotočajo na dohajanje bolj razvitih držav Evropske unije.

Drugič, Evropska unija si prizadeva, da prevzame vodilno vlogo na primer glede omejevanja emisij ogljikovega dioksida, vendar je Komisija te omejitve zastavila brez upoštevanja tega, koliko morajo države članice nadoknaditi glede razvoja. Zato je za mojo državo, tj. Poljsko, bila določena spodnja meja za emisije ogljikovega dioksida. To je takoj povzročilo 10- do 20-odstoten dvig cen električne energije. Skrbi me, do kolikšne meje se bodo dvignile cene električne energije do leta 2013, ko bodo elektrarne morale odkupiti vse svoje omejitve emisij na odprtem trgu. Zato je razumen ukrep za omejevanje emisij ogljikovega dioksida in tako tudi boj proti podnebnim spremembam postal breme za potrošnike ter povzročil vse večje nezadovoljstvo družbe.

Tretjič, primerni ukrepi, ki jih vsebuje poročilo o zdravstvu, prav tako zahtevajo dodatne finančne vire. Manj razvite države članice te vire najdejo težje, saj imajo resne težave že pri financiranju osnovnega zdravstva za svoje državljane. Na koncu se gospe Ries zahvaljujem za njeno zelo izčrpno in podrobno poročilo o učinku naravnega okolja na zdravje ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospa predsednica, smo na polovici izvajanja tega akcijskega načrta, zato je čas za vmesni pregled. Pregledujemo to, kar je bilo storjeno, in vprašati se moramo naslednje, in sicer ali so bili doseženi kakšni vidni rezultati?

Komisija le sedi in trdi, da je zadovoljna. Vendar je v primeru, ko zbolimo zaradi zraka, ki ga dihamo, ali vode, ki jo pijemo, skrajni čas, da Evropa ukrepa in postane vodilna sila pri oblikovanju novega pristopa k takim tveganjem za zdravje. Zato se ta akcijski načrt ne sme obravnavati le kot dodatek k obstoječi politiki EU, ampak mora določati nova merila.

Pozdravljam dejstvo, da je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v zvezi z akcijskim načrtom zavzel zelo kritično stališče ter zahteval večje spremembe. Trdno smo prepričani, da bo akcijski načrt propadel, če ne bo temeljil na dejavni politiki preprečevanja, pri čemer mora biti razumljivo, da bo brez jasnih količinskih ciljev ostal le pri besedah.

Veseli nas, da je okoljsko poročilo zelo okoljsko zavedno, zlasti v zvezi z nanotehnologijo. Jasno je, da možna nova tveganja v akcijskem načrtu niso bila dovolj upoštevana. Nesprejemljivo je, da se Evropska komisija v zvezi s tveganji, povezanimi z nanotehnologijami, še vedno slepi in trdi, da je veljavna zakonodaja popolnoma ustrezna. Vemo, da drži ravno nasprotno. Dovoljuje se, da se nanotehnologija razvija v pravni praznini.

Poleg tega obstaja tudi vprašanje o elektrosmogu, saj vemo, da je elektromagnetno sevanje velika in vedno večja težava, zato je povsem nesprejemljivo, da kot Evropski parlament blažimo mejne vrednosti, ki so že zastavljene previsoko. Še eno vprašanje se nanaša na kakovost zraka, in sicer EU je zastavila mejnike v zvezi z zaščito pred finimi delci, vendar kako je v zvezi s kakovostjo zraka glede na to, da večino svojega časa preživimo v zaprtih prostorih? Komisija ne more še naprej zanemarjati tega vprašanja.

Pozivamo jo, naj predloži jasne zakonodajne predloge za izboljšanje kakovosti zraka v zvezi z vsemi pomembnimi področji, tj. gradbenimi projekti, lepili, ki se uporabljajo za pohištvo, itd.

Doseganje večje zaščite za še posebej ranljive skupine, kot so otroci in nosečnice, je prav tako zadeva, ki nam je zelo blizu, previdnostno načelo pa naj bo vodilno načelo pri naši zakonodaji na vseh teh področjih. Seveda bi nam bilo všeč, če bi dosegli več, vendar upamo, da se Komisija pri tem ne bo ustavila. Ne smemo dovoliti, da na tem področju dela pride do zastoja in menimo, da v zvezi s tem vprašanjem lahko napredujemo.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL. – (GA) Pozdravljam poročilo gospe Ries.

Komisijo in države članice pozivam, naj se v celoti ponovno zavežejo k ciljem Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje ter načrt okrepijo s tem, da ga naredijo bolj ambicioznega in ga bolj uskladijo z našimi potrebami. Zlasti pozdravljam to, kar je povedal komisar Dimas. Povečanje števila nekaterih tipov raka nam kaže, da ne smemo počivati na lovorikah.

Zlasti želim izločiti ukrep na področju duševnega zdravja, saj je to izredno pomembno. Slabo duševno zdravstveno stanje je velik dejavnik tveganja na Irskem in sam samomor je med najpogostejšimi vzroki za smrt med mladimi. EU bi morala bolj podpirati razvijanje zadostnih strategij preprečevanja, kakršni koli ukrepi na ravni EU ali mednarodni ravni za pomoč pri spodbujanju duševnega zdravja pa bi bili zelo dobrodošli.

Prav tako podpiram pozive k ukrepanju v zvezi z vprašanjem o kakovosti zraka v zaprtih prostorih ter varnosti kemičnih sestavin, ki se uporabljajo pri izdelavi opreme in pohištva. Komisija je sprejela nekatere pomembne ukrepe, vendar glede na razširjenost bolezni dihal v EU potrebujemo izčrpno politiko o kakovosti zraka v zaprtih prostorih.

Prav tako moramo zagotoviti pomoč za naša mala in srednje velika podjetja, da bodo lahko ravnala v skladu s predpisi glede zdravstvene ekologije ter pričela izboljševati učinek, ki ga imajo na okolje. V moji volilni enoti je pobuda Interreg v zvezi s tem podprla odličen projekt.

Naše podnebje se spreminja in to prinaša nove izzive tako na področju zdravja kot okolja. Nove nevarnosti za naše okolje in naše zdravje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, je potrebno obravnavati neposredno in učinkovito.

Storjenega je bilo veliko, vendar želim danes Evropsko komisijo opozoriti na več ambicioznosti in razumna konkretna dejanja.

 
  
MPphoto
 

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Gospod komisar, gospa ministrica, hvala, da ste prišli poslušat naša stališča. Tudi vam, gospa poročevalka Frédérique Ries, se zahvaljujem za oblikovanje tega poročila. To je zelo ambiciozen program, ki ga je zelo težko oceniti, če ne celo nemogoče. Ob tem ocenjujemo izvajanje ambicioznih ciljev v zelo različnih okoljih 27 držav članic, ki imajo različne zdravstvene sisteme in različna naravna okolja.

Ena od najresnejših skrbi, ki napreduje, je rak. Pogosto se soočamo z napovedmi za prihodnost, ki so zelo grozeče. To so statistični podatki, ki kažejo, da je posledica te bolezni velik upad prebivalstva, ki je pretežno delovno sposobno ali v upokojitveni starosti. V mnogih primerih je učinek okolja na zdravstveno stanje prebivalstva bil jasno dokazan.

Tudi poročilo podpira moj poudarek na tem, da zbiranje informacij za prebivalstvo, ki se tičejo tako učinkov okolja na zdravje kot tudi razširjenosti resnih bolezni ter zadevajo zmožnost različnih nevladnih organizacij, da te ukrepe podprejo, ni nič manj pomembno.

To vprašanje ima dva vidika, in sicer na eni strani imajo pri zagotavljanju informacij pomembno vlogo Evropska unija ali lokalne institucije, po drugi strani pa je zelo pomembno, da ima prebivalstvo dostop, tj. da ve, kako te informacije in dejstva pridobiti ter kako jih obravnavati.

Preprečevanje je učinkovito le, če se razume in razlaga na primeren način, če pa so ti pogoji izpolnjeni, je prav tako mogoče spremljati dejanski odziv. Načrt je mogoče oceniti iz kratkoročnega vidika, vendar je glavne posledice izvajanja teh orodij na najboljši možen način mogoče opazovati in količinsko opredeliti iz dolgoročnega vidika.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, čeprav je ta pregled zelo dobrodošel, v tej razpravi potrebujemo več odkritosti in sprejeti moramo, da ljudi, tj. naših državljanov, ne moremo zavarovati pred njimi samimi, prav tako pa ne smemo sprejemati zakonov v zvezi z vsemi življenjskimi tveganji. Podpora javnosti projekta EU bo pravzaprav ogrožena, če bomo dajali vtis, da želimo s predpisi urediti vse vidike našega življenja in takšna je trenutna razlaga. Zelo moramo biti previdni pri tem, da sporočimo natanko to, kar je bistvo projekta EU.

Prav tako želim zagotovilo za to, da večina tega načrta ni zgolj obnavljanje ali preimenovanje že načrtovanih projektov. Potrebujemo boljše izvajanje obstoječe zakonodaje EU na ravni držav članic ter boljše spremljanje in izvrševanje Komisije. Menim, da je prednostna naloga boljše ocenjevanje ter seveda razprava o uvedbi in učinkovitosti obstoječe zakonodaje.

Prioritetna skrb glede nove zakonodaje v tem parlamentu mora biti podnebni in energetski paket. Podnebne spremembe bodo vplivale na zdravje na več načinov, vključno s podhranjenostjo, ki izvira iz pomanjkanja hrane, z umiranjem in poškodbami zaradi skrajnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, poplave, nevihte in požari ter posledično tudi družbene težave, s povečanim bremenom zaradi številnih obolenj z diarejo, s pogostejšimi obolenji srca in dihal, z resnimi težavami glede pomanjkanja vode, saj bo s tem v naslednjih desetih letih 40 % sveta delno dejansko imelo težave, ter pitne vode. Zelo dobrodošlo je, da ta resolucija o vmesnem pregledu priznava zdravstvene učinke podnebnih sprememb, zato jo tudi pozdravljam.

Drugo zelo resno vprašanje, ki je še zmeraj neupravičeno zapostavljeno glede na to, kako ga obravnavamo na evropski ravni in ravni držav članic, se nanaša na celotno področje evropskega duševnega zdravja. Vsak četrti Evropejec ima težave z duševnim zdravjem vsaj enkrat v življenju. Samo na Irskem so stroški duševnih bolezni ocenjeni na približno 4 % BDP in žal je samo lansko leto bilo zabeleženih več kot 460 samomorov. V primerjavi s prejšnjim letom, tj. 2006, se je na Irskem, tj. državi, ki je glede primernosti za bivanje na lestvici uvrščena zelo visoko, mislim, da za Luksemburgom, število povečalo za 12 %. (Ne vem, kdo določa merila za te lestvice.) Vendar moramo v to podvomiti.

Ta težava glede duševnega zdravja v Evropi in zamišljene težave na tem pomembnem področju zaslužijo pozornost ter primerne strategije preprečevanja. Napoved poročevalke, da bo akcijski načrt propadel v celoti ali deloma, je zaskrbljujoča, zato želim, da Komisija in tudi predsedstvo zagotovita, da se to ne bo zgodilo.

 
  
MPphoto
 

  Evangelia Tzambazi (PSE).(EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročevalki čestitam za njeno izčrpno in povezovalno poročilo, ki nepristransko ocenjuje napredek pri izvajanju evropskega akcijskega načrta 2004–2010 ter hkrati upošteva pomanjkljivosti in nove podatke.

Dovolite mi, da izpostavim nekatera vprašanja, ki se navezujejo na kakovost zraka v zaprtih prostorih ter na njegov učinek na zdravje ljudi, zlasti v zvezi z najranljivejšimi skupinami, kot so otroci in starejši. Glede na to, da 90 % svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, mora Evropska komisija v zvezi s tem nemudoma nadaljevati s pripravljanjem osnutka strategije, pri čemer se mora osredotočiti na vzpostavljanje smernic ter zaščito državljanov, ki so izpostavljeni številnim virom biološkega in kemičnega onesnaževanja.

Bistvenega pomena je, da se vzpostavi trajnostni okvir za zmanjševanje izpostavljenosti kemikalijam. Zlasti je treba poudariti stanje javnih zgradb, pisarn in šol, da bomo tako lahko zavarovali najšibkejše.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (UEN). - (PL) Gospa predsednica, povezava med zdravjem in okoljem je očitna, kot tudi povezava med okoljem in kmetijstvom, saj razumno ter pametno kmetijstvo pripomore k varstvu okolja.

Žal se v kmetijstvu soočamo z nekaterimi razvojnimi dosežki, ki okolju škodujejo. Manjše družinske kmetije izginjajo, evropsko kmetijstvo pa postaja vse bolj industrializirano, kar je škodljivo za okolje. Kmetijska politika bi morala storiti več za zaščito manjših družinskih kmetij, saj se upravljajo na okolju prijaznejši način.

Tehnologija GSO predstavlja nadaljnjo grožnjo. Ta se širi kljub mnogim resnim skrbem glede negativnih učinkov gensko spremenjenih pridelkov na okolje ter na zdravje ljudi in živali. Evropska unija naj v zvezi z GSO ravna previdno. Podpiram poročilo gospe Ries, ki si za njeno odlično opravljeno delo zasluži čestitke.

 
  
MPphoto
 

  Satu Hassi (Verts/ALE).(FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročevalki gospe Ries se iskreno zahvaljujem za njeno odlično opravljeno delo. Žal se strinjam s kritiko samega programa, ki so jo izrazili mnogi med nami. Zanaša se na obstoječe ukrepe in ne na napredovanje.

Ko se ljudje navdušijo nad novimi odkritji, je previdnostno načelo vedno znova prezrto. To je zdaj očitno tudi v zvezi z nanotehnologijami in elektromagnetnimi polji. Nanomateriali postajajo vse splošnejši pojav tudi v potrošniških izdelkih, vendar zakonodaja zaostaja kljub opozorilom raziskav, da nanomateriali lahko postanejo zdravstvena težava na ravni azbesta, če tveganj ne bomo vzeli resno. Enako velja tudi za elektromagnetna polja, katerim je izpostavljenih na milijone ljudi, čeprav o njihovih učinkih vemo zelo malo. V nekaterih državah, kot je Italija, obstaja 500-metrsko varnostno območje med baznimi postajami in šolami, medtem ko so na Finskem bazne postaje celo na strehah šol. V zvezi s tem so nujno potrebne nove evropske norme, ki upoštevajo znanstvene ugotovitve.

 
  
MPphoto
 

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospe in gospodje, z oceno akcijskega načrta za okolje in zdravje, ki jo je podala gospa Ries, se strinjam v celoti. Tako kot poročevalka menim, da načrta ni mogoče razlagati in da je obsojen na propad. Nekateri njegovi cilji, kot je preprečevanje samomorov ali komunikacijska strategija za učinek podnebnih sprememb na zdravje ljudi, so presenetljivi. Načrt je finančno in zlasti organizacijsko neutemeljen. Ukrepi, ki naj bi se izvajali, so nejasni ter povzročajo dvome in vprašanja ter ne zagotavljajo odgovorov. Dokument prav tako podvaja podoben načrt Svetovne zdravstvene organizacije.

Evropski akcijski načrt za okolje in zdravje je žal le še ena tema za upravičeno kritiziranje zapravljanja denarja davkoplačevalcev ter nesmiselne birokracije v Bruslju. Menim, da bi Komisija morala nemudoma končati z izvajanjem tega načrta, tesneje sodelovati s Svetovno zdravstveno organizacijo in nedvomno napovedati nadaljnjo stopnjo načrta za zdravje na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela (PSE).(PT) Najprej čestitam gospe Ries za njeno delo. Odnos med slabim okoljem in tveganji za zdravje je zdaj jasen. Obstaja več bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki in podnebnimi spremembami, kot so bolezni dihal, alergije ter raki.

Globalno segrevanje je razlog za nove pandemije. Študije kažejo, da zaradi suš in poplav umre več ljudi kot zaradi katerih koli drugih naravnih nesreč. Slaba kakovost zraka v šolah in zdraviliščih prav tako povzroča resne težave.

Vedno več ljudi zboleva zaradi onesnaženosti zraka v velikih mestih in v zgradbah, zaradi onesnaženosti vode ali celo podtalnice, zaradi onesnaženosti kmetijskih zemljišč s fitofarmacevtskimi sredstvi ter zaradi pomanjkljive obravnave odpadnih voda in komunalnih odpadkov. Sprejeti je treba ukrepe, da se preprečijo nadaljnje težave.

 
  
MPphoto
 

  Luca Romagnoli (NI). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo gospe Ries je nedvomno preseglo pristop, zlasti zato, ker poročevalka spremlja izvajanje načrtovanih ukrepov Komisije s tesno, darežljivo pozornostjo ter tudi z zastavljanjem vprašanj ter zahteva nadaljnja prizadevanja v zvezi z želeno strategijo preprečevanja, ki mora označevati evropski politični ukrep.

Prav tako pozdravljam zahtevo, naj Komisija objavi zeleno knjigo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih, in opozarjam na občutljivost, ki jo je pokazala poročevalka v zvezi z učinki, ki jih imajo elektromagnetna polja na zdravje ljudi.

Na splošno se strinjam z vsem, kar je povedala gospa Ries, in upam, da bo Parlament temu poročilu zagotovil največjo možno podporo.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Podnebne spremembe zelo vplivajo na zdravje ljudi s poliferacijo nekaterih infekcijskih in parazitnih bolezni, ki jih pretežno povzroča povišanje temperatur.

Pogostost vročinskih valov, poplav in požarov na neobdelanih površinah lahko privede do pojava drugih bolezni, nezadostnih higienskih razmer ter smrti.

Romunija se je med poletji vedno bolj spopadala z obdobji vroče vode, poplavami in nevihtami. Na tisoče romunskih državljanov je to poletje zaradi poplav ostalo brez zavetja in higienskih pogojev.

Komisijo prosim, naj Romuniji zagotovi primerno finančno pomoč, da bo lahko zmanjšala posledice teh naravnih nesreč.

Zmanjšanje emisij v prometu, ki predstavlja 70 % onesnaževanja v mestih, bo prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka. Direktive, kot na primer o kakovosti goriva, zmanjševanju emisij iz vozil, spodbujanju ekoloških vozil za mestni promet, bodo prispevale k zmanjševanju onesnaževanja okolja.

Navsezadnje je pomembno spremljanje njihovega izvajanja in doseženih rezultatov.

 
  
MPphoto
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE).(RO) Mednarodno poročilo „Bioiniciativa“ o elektromagnetnih valovih in njihovih učinkih na zdravje ljudi povzroča zaskrbljenost ter ugotavlja, da so obstoječe mejne vrednosti v zvezi z zaščito pred neionizirajočimi sevanji zastarele, zato je potrebno takojšnje ukrepanje za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi sevanjem, ki jih povzroča oprema, ki jo uporabljajo operaterji mobilne telefonije.

Posebne študije so pokazale, da so ta sevanja vzrok za bolezni, kot so motnje spanja, levkemija pri otrocih, znatno povečanje stresa, desetletna uporaba mobilnega telefona pa podvaja tveganja raka na možganih. Nov akcijski in zdravstveni načrt mora upoštevati te nevarnosti, ki se povečujejo zaradi pojavljanja novih tehnologij ter se širijo na podeželju in v državah v razvoju.

Nadaljevati moramo z raziskavami na tem področju ter na področjih, ki so povezana z duševnim zdravjem, kot sta stres in depresija, da tako določimo, ali so dejansko povezana z neionizirajočimi sevanji.

 
  
MPphoto
 

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospa predsednica, poročevalki čestitam za njeno poročilo o tej temi, ki je zelo pomembna za vse nas Evropejce. Osredotočila se bom zlasti na eno vprašanje in izpostavila pomembnost biološkega spremljanja ljudi. To je postopek, pri katerem se meri odnos med onesnaževanjem okolja in zdravjem Evropejcev. Z viri za to strategijo ne smemo skopariti. Vlagati moramo v raziskave in nato izvajati te ugotovitve. Ob tem previdnostnega načela ne bi smeli le navidezno podpirati. To načelo bi morali uporabiti, če bomo negotovi v zvezi z možnimi negativnimi učinki specifičnih okoljskih vprašanj na naše zdravje. Previdnostno načelo prav tako preprečuje širjenje bolezni. Preprečilo bo širjenje alergij ter izboljšalo način, na katerega Evropejci živijo in delujejo. Menim, da bi Evropska unija morala storiti več na področju okoljskih bolezni in učinkovito ukrepati za dobro naših državljanov. To pričakujem tudi od Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Poročevalki, gospe Ries, čestitam za njeno poročilo, ki opisuje obseg izvajanja akcijskega načrta in predstavlja mnoga priporočila za naslednjo stopnjo.

Pozdravljam ukrepe, ki jih je uvedla Evropska komisija z namenom, da izboljša okolje v zaprtih prostorih. Kot zdravnik menim, da je ta korak zelo pomemben. V pisarnah, šolah in domovih veliko večino svojega časa preživimo v zaprtih prostorih. Visoke stopnje onesnaževanja lahko povzročijo astmatične bolezni, alergije in celo raka.

Zato podpiram predlog za objavo zelene knjige in sprejetje primerne evropske strategije v zvezi s to temo.

Prav tako menim, da je pomembno našo pozornost usmeriti na elektromagnetno sevanje. Tehnični napredek lahko ob neprimerni ali prekomerni uporabi nedvomno predstavlja tveganje za zdravje tako v obliki nestalnih vzorcev spanja, alzheimerjeve bolezni, levkemije, kot tudi drugih motenj. Evropska skupnost mora zato postati bolj dejavna in sprejeti položaj z ozirom na to moderno nevarnost ter sprejeti tudi praktične ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Dodati želim dejstvo, da se prebivalstvo Unije stara, zato menim, da bi evropski načrt za okolje in zdravje moral obravnavati težave starejših.

Kljub temu cilj za leto 2010 ni povsem jasen. Menim, da sta potrebna dolgoročni cilj in zadostna strategija. Prav tako ne smemo pozabiti, da je stopnja rodnosti v zadnjih letih upadla. V nekaterih državah članicah je stopnja umrljivosti otrok visoka. Gospodarska trajnost Unije temelji na mladi in zdravi evropski populaciji, zato mora Unija oblikovati konkreten akcijski načrt ter tako zagotoviti naravno rast prebivalstva, ki jo skupnost potrebuje.

Na koncu naj vas spomnim na potrebo po izvajanju epidemioloških študij v okviru Komisije za določitev učinkov elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, izpostavila bom dejstvo, da je mnogo poslancev, ki so govorili v tej razpravi, vključilo druge okoljske težave ter menim, da so to storili upravičeno, pri čemer nas pravzaprav pozivate k uvedbi večjega usklajevanja različnih okoljskih politik. Zabeležila sem na primer sklicevanje na podnebne spremembe gospe Ek, gospe Ţicǎu in celo gospoda Kuźmiuka, čeprav so njegove pripombe bile usmerjene v drugačno smer, ter sklicevanje na kmetijske težave, ki jih je izpostavila gospod Wojciechowski, kot tudi sklicevanje gospe Estrela na direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode. Vse te teme so med seboj povezane in ta očitna zapletenost nam mora zagotoviti dodatno potrebno motivacijo za izboljšanje našega znanja o vprašanjih glede zdravstvene ekologije. Da, gospa Doyle, predsedstvo je v tej smeri motivirano v celoti. To bo doseženo z direktivami, ki jih oblikujemo, tj. direktiva IPPC, predlog za direktivo o varstvu tal ter energetsko-podnebni paket, saj sem bila opozorjena na povezavo s podnebnimi spremembami. S temi direktivami na nek način obravnavamo teme ter vzpostavljamo povezave med različnimi priznanimi boleznimi, kot je rak, ki ga je že omenila gospa Belohorská.

Vendar nastaja tudi nekaj novih težav, o katerih je danes govorila večina govornikov. Težava glede elektromagnetnih valov je do določene mere že bila raziskana, pri čemer imam v mislih zlasti študijo Interphone, vendar na trg stalno prihajajo tudi nove tehnologije, zaradi katerih moramo uporabiti dolgoročen pristop. Govorim tudi o kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ki jo je omenila večina od vas, in je nekaj, kar ne smemo obravnavati kot nepričakovano vprašanje, saj je vedno obstajalo. Vendar je to raziskano mnogo manj kot vprašanje o kakovosti zraka na prostem, kljub temu, da 90 % svojega časa preživimo v zaprtih prostorih.

Gospa Ferreira želi vedeti, ali na nacionalni ravni v Franciji obstaja povezava na primer med okoljsko pobudo Grenelle in evropskim akcijskim načrtom. V okviru okoljske pobude Grenelle smo opravili veliko dela glede vprašanj zdravstvene ekologije in smo naleteli na enake težave kot tisti, v zvezi s katerimi ste na tak ali drugačen način izražali pripombe. Najprej imamo priznane bolezni, tj. področja, ki so dobro dokazana in kjer je potreben nadaljnji napredek, vključno z vprašanjem o rakih, katerih nastanek je povezan z okoljem. Ob tem obstajajo nove skrbi, v zvezi s katerimi lahko z našimi ukrepi posežemo še dlje. V okoljski pobudi Grenelle smo na primer zagotovili razporejanje nanodelcev, vzpostavitev deklaracijskega postopka za tiste nanodelce, ki so dani na trg, boljši sistem urejanja in spremljanja za zrak v zaprtih prostorih ter uvedbo boljšega preverjanja notranje opreme in pohištva, med katerimi nekateri predstavljajo težavo v zvezi s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih.

Gospa Ferreira, vprašali ste o usklajevanju in o tem, ali je med nacionalnimi okoljsko-zdravstvenimi shemami in evropskim akcijskim načrtom sploh obstajalo kakršno koli usklajevanje. Seveda bo kakršna koli povezava te vrste predstavljala težavo. Trenutno smo na stopnji, na kateri vsaka država članica sama oblikuje svoj načrt na podlagi lastnih posebnih težavnih področij. Glede na to menim, da bo usklajevalni ukrep lahko uveden takrat, ko bo ta začetna stopnja zaključena, to pa bo zagotovilo podlago za naslednjo stopnjo postopka. Gospa predsednica, če mi dovolite, na koncu opozarjam na dejstvo, da so to jutro v večini govorile poslanke v tem parlamentu, pri čemer ne želim žaliti tistih poslancev, ki so bili prav tako prisotni in se jim za njihove pripombe resnično zahvaljujem, v tem pa ne vidim težave, ampak priložnost ter morda celo upanje.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Dimas, komisar. (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za konstruktivno razpravo o pomembnem vprašanju odnosa med okoljem ter zdravjem. Menim, da predstavlja ta razprava koristno priložnost za primerjanje stališč glede doseženega napredka in razvoja na ključnih področjih, pri čemer je namen te razprave ugotoviti, ali je treba ponovno preučiti mejne vrednosti izpostavljenosti, ki jih določa priporočilo Sveta.

Komisija je z namenom v svoje mnenje vključiti najnovejše podatke iz poročila nedavno pozvala svoj znanstveni odbor, da predloži nastajajoča in na novo opredeljena tveganja za zdravje.

Nedavni razvoji in pobude Komisije glede vprašanj o odnosu med okoljem ter zdravjem so zelo pomembni; kažejo, da se lahko sprejmejo ob sodelovanju, ki se razvija kratko- in dolgoročno med sektorji okolja, zdravja in raziskav takojšnji ukrepi, da se v okoljsko politiko dodatno vključi zdravstveni vidik, pri čemer bo to koristilo tako okolju ter tudi zdravju.

Zdaj bom govoril o usklajevanju, ki ga je omenila ena od govornic. Uskladitev med različnimi nacionalnimi akcijskimi načrti za okolje in zdravje se dosega predvsem prek foruma o okolju ter zdravju pod okriljem Evropske komisije in prek Svetovne zdravstvene organizacije, v zadevnih dejavnostih katere dejavno sodeluje Komisija.

V zvezi z nanomateriali je sprejela Komisija pred šestimi tedni, tj. 17. junija 2008, sporočilo o obsegu izvajanja zakonodaje EU na področju nanomaterialov, ki poudarja pomembnost uporabe načela preprečevanja na tem področju.

Zakonodaja EU neposredno sicer ne zadeva izraza „nanomateriali,“ vendar je treba priznati, da zakonodaja EU v veliki meri obravnava tveganja, povezana z nanomateriali. Komisija je seveda zaključila, da je treba poostriti izvajanje obstoječe zakonodaje ter ponovno preučiti zadevna besedila, kot so specifikacije in tehnična navodila, da se bodo lahko le-ta bolje uporabljala na področju nanomaterialov. Prav tako bo seveda Komisija še naprej podpirala zadevne raziskave, da se zapolnijo vrzeli v znanju.

Odnos med podnebnimi spremembami in zdravjem predstavlja glede na vmesno oceno eno od vedno pomembnejših vprašanj, zato me veseli, da so ga danes izpostavili številni govorniki. Ta tema bo obravnavana v beli knjigi o prilagoditvi podnebnim spremembam, ki bo kmalu odobrena.

V zvezi s pripombo našega poljskega kolega, ki ni neposredno povezana s temo, o kateri danes razpravljamo, ampak je zelo pomembna v okviru paketa o energiji in podnebnih spremembah, želim jasno podariti, da kakršno koli zvišanje cen elektrike na Poljskem ter v ostalih državah ne bo posledica uvedbe licitacije v evropski sistem pravic emisij toplogrednih plinov. Zvišanje bo posledica potrebe po nadaljnjih naložbah v energetski sektor, ker vlagateljev ne bo, če ne bo zagotovljen ustrezen dobiček iz njihovih naložb v energetski sektor. Zvišanja se bodo pojavila tudi zaradi liberalizacije energetskega sektorja in združitve energetskega trga EU.

Sodelovanje v sistemu trgovanja s CO2 za boj proti podnebnim spremembam bo prispevalo okrog 15 %, pri čemer je treba jasno ugotoviti, in to poudarjam – v zvezi s tem sem nedavno bral izjave poljskih uradnikov v številnih časopisih, ki navajajo, da bo to povzročilo gospodarske težave na Poljskem itd., – da bodo sredstva, potrebna za nakup pravic do emisij CO2, ostala v zadevnih državah, kot je na primer Poljska. Poleg tega bo imela Poljska še dodatno prednost zaradi okrog 1 milijarde EUR iz prerazporeditve, ki bo posledica licitacije pravic v državah EU, v katerih je prihodek na prebivalca višji od povprečja EU.

Zato so ti strahovi neutemeljeni. Poljska bo imela le koristi od tega sistema in paketa, o katerem bosta razpravljala Evropski parlament ter Komisija.

Akcijski načrt je učinkovit ukrep za razporeditev vseh vključenih strani v sektorjih okolja, zdravja in raziskav na ravni držav članic ter Skupnosti, pri čemer je njegov namen še učinkoviteje upoštevati odnos med okoljem ter zdravjem pri oblikovanju okoljske politike.

Za ta cilj si moramo prizadevati še bolj intenzivno, s sodelovanjem vseh zainteresiranih strani in podporo Evropskega parlamenta. Ponovno poudarjam, da me veselita naše sodelovanje in podpora francoskega predsedstva.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, čestitati želim vsem poslancem, ki so se danes udeležili te zelo kakovostne razprave. Menim, da je to področje ključno za Evropejce in je osrednjega pomena za Evropo državljanov. To je bistveno. Zahvaljujem se vsem kolegom in kolegom poslancem za njihova mnenja ter ocene in tudi za predloge, ki so jih predložili, pri čemer je večino teh predlogov zelo ambicioznih. Ne bom povzemala vseh teh predlogov, ker sta to storila že gospa državna sekretarka in gospod komisar Dimas.

Obravnavati želim vprašanje elektromagnetnih polj.

Gospa Kosciusko-Morizet je omenila študijo Interphone, vendar se na to težavo že osredotočamo: ugotovitve te študije niso bile objavljene v celoti, ker nekateri menijo, da so protislovne, medtem ko poudarjajo številni strokovnjaki, ki so sodelovali pri študiji in delajo v Izraelu, povezavo med izpostavljenostjo valovom mobilne telefonije ter nastankom raka obušesne žleze. Zato dejansko čakamo na dokaz, preden bomo začeli z ukrepi. Kot sem že omenila, so v primeru znanstvene negotovosti za odločitev odgovorni politiki.

Končno želim omeniti naš predlog spremembe 1, kot je bil predstavljen na plenarnem zasedanju, pri čemer vas pozivam, da ga podprete, saj ga je predložila večina parlamentarnih skupin. Ta predlog spremembe učinkovito potrjuje, da je treba ob razvoju in spremembi tehnologij, kot se je zgodilo na tem posebnem področju, spremeniti tudi mejne vrednosti izpostavljenosti; v nasprotnem primeru ne pomagamo potrošnikom, ki so morda izpostavljeni temu tveganju. Trdno upam, da bo francosko predsedstvo podprlo ta predlog za spremembo priporočila iz leta 1999.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Poročilo gospe Ries obravnava pomembna vprašanja o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje. Na kratko želim obravnavati vprašanje sladkih voda. Na Madžarskem in v številnih ostalih državah Unije pomenijo svetovne podnebne spremembe dejansko skrajno porazdelitev padavin.

Poplave se izmenjujejo s suhimi meseci, zato je nujna nova strategija za upravljanje voda. Odgovorno moramo upravljati z vsako kapljico sladke vode. To se lahko doseže le prek sodelovanja na ravni Unije, pri čemer je treba zagotoviti znatna sredstva Skupnosti za upravljanje voda najkasneje za proračunsko obdobje, ki se začne leta 2013. S tem sta povezana tudi zagotavljanje zdrave pitne vode na celotnem območju Unije ter uporaba zdravilne vode in geotermalne energije kot vira toplote.

Več deset tisoč evropskih državljanov je umrlo zaradi vročinskih valov v mestih, pri čemer je za ublažitev le-teh prav tako nujna voda. Z uporabo projektov oskrbe z vodo držav v razvoju lahko naši odlični strokovnjaki zagotovijo pomoč tudi v okviru projektov Unije. Ne smemo pozabiti, da je sladka voda mogoče najpomembnejši vir 21. stoletja.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Menim, da poročilo primerno vključuje obvezo Komisije in držav članic v zvezi s podporo akcijskemu načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi. Vprašanju zdravja otrok v Evropi je treba nameniti vso potrebno pozornost, pri čemer je treba upoštevati resne težave, s katerimi se soočajo vse države članice.

Opozoriti vas želim na zaskrbljujoče statistične podatke, ki so bili letos zabeleženi v romunskih šolah: eden od štirih učencev trpi zaradi kroničnih bolezni. Glede na uradno poročilo so glavni vzroki za to neprimerna prehrana, odsotnost fizične aktivnosti in pretežke šolske torbe. Najpogostejše zdravstvene težave so težave z vidom, zaostanek v rasti, deformirana hrbtenica, okvare govora in malokrvnost.

Številni učenci in predšolski otroci imajo preveliko telesno težo, ki jo povzroča prehranjevanje s hitro prehrano. Poleg dejstva, da živijo v naravnem okolju, ki vedno bolj ogroža njihovo zdravje se zdi, da tudi družbeno okolje, v katerem odraščajo otroci, ni najprimernejše. Zato menim, da mora celotna Evropa zelo resno obravnavati zdravstvene težave otrok, da se ne bomo znašli v razmerah, v katerih se bomo spraševali, kakšna bo Evropa jutri.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki.(PL) Spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država so prednostne naloge Evrope. Ko je to potrebno, Unija uvaja omejevalne ukrepe, poznane kot sankcije, če so ti nujni za dosego prej omenjenih ciljev. K sankcijam bi se morali zatekati le v primerih resnih groženj varnosti, kršitev človekovih pravic oziroma kadar se sprava ali diplomatski ukrepi izkažejo za neučinkovite.

Uporaba sankcij je upravičena tudi v primerih nepopravljive okoljske škode naravnega okolja, kadar to postane grožnja za varnost in s tem resna kršitev človekovih pravic. Vendar tako imenovani dvojni standardi pri tem niso dovoljeni. S tem menim pomanjkanje doslednosti ali enakosti pri uvajanju ali izvajanju sankcij. Evropska unija najpogosteje uporablja sankcije, ki zadevajo zavrnitve vizumov in embarge na orožje. Poleg tega so sankcije eno izmed orožij, ki se uporabljajo v vojni proti terorizmu.

Postopek oblikovanja črnega seznama nazivov institucij ali subjektov, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, je pomemben element protiteroristične politike EU.

Usklajeno mednarodno delovanje je nujno za izboljšanje učinkovitosti uvedenih sankcij.

Unija mora še naprej uvajati primerno usmerjene pametne sankcije za obravnavanje posebnih težav, medtem ko zmanjšuje humanitarne posledice ali negativne učinke posameznikov, h katerim te sankcije niso bile usmerjene.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov