Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 4. september 2008 - Bruselj

5. Varstvo tal (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava v zvezi z vprašanjem za ustni odgovor o napredku v Svetu glede okvirne direktive o varstvu tal, ki ga je vložil Miroslav Ouzký v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (O-0070/2008 – B6-0455/2008).

  Miroslav Ouzký, avtor. − Gospod predsednik, poudariti želim, da je sprejela Komisija septembra 2006 predlog za okvirno direktivo o varstvu tal s ciljem zaščite tal v celotni Evropski uniji. Ta predlog je sprožil zelo živahno ter zanimivo razpravo v mojem odboru, tj. odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Poročevalka gospa Christina Gutiérrez-Cortines si je zelo prizadevala za kompromis.

Evropski parlament je 14. novembra 2007 sprejel stališče na prvi obravnavi. Od takrat naprej ni jasno, kdaj bo pripravljen sprejeti Svet skupno stališče in kdaj bo to sporočeno Evropskemu parlamentu.

Zato je moj odbor v začetku junija pripravil ustno vprašanje Svetu, da bi pridobili več informacij v zvezi z doseženim napredkom v Svetu po sprejetju stališča Parlamenta. V imenu svojega odbora pozivam Svet, da podrobneje razjasni dosežen napredek. Poleg tega želimo v odboru izvedeti, kdaj bo lahko posredoval Svet Evropskemu parlamentu glede na svoje sedanje načrte svoje skupno stališče o okvirni direktivi o varstvu tal.

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, šesti okoljski akcijski program Evropske skupnosti priznava, da so tla omejen vir, pri čemer nanje dodatno vplivajo tudi okoljske omejitve. Program si prizadeva v celoti in jasno opredeliti posebno strategijo za varstvo tal, ki upošteva načela subsidiarnosti ter regionalno raznolikost, kar vsi zelo dobro razumemo.

Svet je vodil v februarju 2007, pri čemer tudi sama ponavljam zgodovino, svetovalno razpravo o sporočilu Komisije o tematski strategiji in predlogu direktive. Decembra 2007 je preučil predloge za kompromis o direktivah, ki jih je oblikovalo portugalsko predsedstvo, ki si je za ta predlog znatno prizadevalo, pri čemer so ti predlogi upoštevali mnenje Evropskega parlamenta ob prvi obravnavi. Žal in navkljub znatnemu prizadevanju portugalskega predsedstva takrat ni bilo mogoče doseči političnega sporazuma. Nesoglasje se je izrazilo v različnih oblikah: nekatere države članice so dvomile o sami verodostojnosti pobude, tj. o potrebi po uvedbi predpisov Skupnosti za varstvo tal; ostale so menile, da mora okvirna direktiva zagotoviti večjo prožnost in zlasti zagotoviti upoštevanje nacionalnih politik, ki se že izvajajo, pri čemer teh politik predložen predlog direktive ni primerno upošteval. Od takrat so imele različne države članice čas za premislek o tem, zato želi zdaj Francija ponovno začeti to razpravo v Svetu. Stališča Evropskega parlamenta bodo seveda ključni del naših razprav in obnove razprave, ki jo želimo zdaj zaključiti. Zavedamo se dejstva, da ste morali poiskati ravnovesje med tistimi, ki niso želeli kršiti zakonitih pristojnosti držav članic na področju varstva tal in tistimi, ki so pozivali k ambicioznemu usklajenemu sistemu predpisov Skupnosti. Menimo, da predstavlja mnenje Parlamenta dobro osnovo za oblikovanje uravnoteženega paketa, pri katerem lahko skupaj sodelujemo.

Zato je bila ta pobuda danes ponovno predložena, čeprav je prezgodaj ugotavljati, ali se bo v Svetu lahko sprejel sporazum ter če bo tako, kdaj se bo to zgodilo in na kakšni osnovi. Ne bi bilo pravično, da zdaj v tem smislu podam kakršne koli namige. Vendar vam lahko zagotovim, da si bo francosko predsedstvo v največji meri prizadevalo, pri čemer ponavljam svoje prejšnje besede, medtem ko bo hkrati upoštevalo mnenje Parlamenta, ki mu je uspelo sprejeti zelo uravnovešeno stališče, ki je zato zelo pomembno v tej težavni razpravi. Hkrati smo realni, ker je to zelo občutljiva zadeva, kot je jasno iz prejšnjih razprav, pri čemer se druga razprava tudi v najboljših razmerah ne more odviti pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto. Zato ne bomo hiteli in si bomo zagotovili čas, ki je potreben za dosego kar najbolj sporazumnega rezultata o temi, ki se je v preteklosti izkazala za zelo zapleteno.

  Cristina Gutiérrez-Cortines, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, svoje pripombe želim nasloviti zlasti na gospo ministrico, ker menim, da bo zaradi svoje intelektualne sposobnosti zmožna razumeti, da je to popolnoma novo vprašanje.

Komisija je v skladu s svojo običajno prakso predložila zavezujočo in v določeni meri omejevalno direktivo. Vendar smo v Parlamentu ugotovili, da lahko obravnavamo tako zapleten sistem, kot so tla, le celostno in teoretično. Temu je tako, ker tla vplivajo na zajemanje CO2, tla so okolje človeškega življenja in vplivajo na proizvodni sistem, kmetijstvo, naravne katastrofe ter oblikovanje infrastruktur. Na kratko, tla vplivajo na vse in razumeli smo, da v primeru 27 držav z zelo obsežnimi zakonodajnimi izkušnjami številne od njih niso bile zmožne uvesti direktive, ki je temeljila na preprostih merilih in obsežni komitologiji. Kot rezultat tega smo prvič v zgodovini tega parlamenta oblikovali direktivo, ki je bila odprta, prožna, temeljila je na sistematičnih merilih samoorganizacije in je bila usmerjena k novemu razvoju člena 249 Pogodbe, ki navaja, da morajo imeti države članice enake cilje ter izpolnjevati te cilje, vendar jim zagotavlja svobodo glede njihove uporabe.

Ta direktiva spoštuje obstoječo zakonodajo, kataloge in birokracijo vsake države. Državam ni treba izvajati novosti, če lahko dokažejo, da so dosegle cilje direktive. Številne od teh držav so že v celoti dosegle te cilje. Vendar mnoge države članice ne razumejo te povezave med svobodo in zapletenostjo, da je red mogoče vzpostaviti v odprtem sistemu ter da lahko v okviru samoorganizacije obstajajo odprti in prožni sistemi. Raje so se odvrnile od te zakonodaje, ki zadeva življenje in zemljo.

Ne razumem, kako lahko vlade, ki so zaskrbljene glede podnebnih sprememb nasprotujejo direktivi, ki obravnava vprašanje tal, zemlje in podnebnih sprememb ter spodbuja preprečevanje nesreč, podpira pogozdovanje, kmetijstvo ter produktivnost in spoštuje vse predhodne sporazume.

Ponavljam, da moramo razumeti, kaj je svoboda, ker številni ne vedo, kako s tem živeti.

  Inés Ayala Sender, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospa ministrica, gospod komisar, gospe in gospodje, zakonodaja Skupnosti obravnava vse pomembne naravne vire ter okolja, kot so voda, zrak, vrste in habitati favne ter flore, medtem ko tla, ki so neobnovljiv in redek vir, kot je ravnokar omenila gospa ministrica, nimajo takega varstva.

To izpustitev je treba nujno popraviti, ker bomo zaradi nje trpeli vsi, zlasti v času živilske preplahe ali razprav o temeljnih gospodarskih in energetskih nadomestnih možnostih, ki dejansko temeljijo na vprašanju tal.

Zapolnitev te vrzeli v zakonodaji Skupnosti bo poudarila ukrepe, ki jih spodbujamo v okviru boja proti podnebnim spremembam, vključno z vidiki, kot so boj proti vedno večji eroziji in dezertifikaciji, pri čemer ne smemo pozabiti na resno vprašanje onesnaženosti tal ali pozidave teh tal kot posledice hitrega ter netrajnostnega razvoja, ki ni le eden od vzrokov sedanje gospodarske krize, ampak tudi uničuje tako temeljen vir, kot so tla.

Poleg tega bo vključitev tega vprašanja v evropski institucionalni zakonodajni sistem izboljšala zakonodajni proces, pri čemer ga bo umestila v usklajen okvir, ki temelji na predpisih in mogoče na evropskih sredstvih, ki jih lahko povežemo tudi s sredstvi, namenjenimi za boj proti podnebnim spremembam.

Ne smemo pozabiti, da vplivajo v večji ali manjši meri tveganja, ki grozijo temu dokončnemu in neobnovljivemu viru, na celotno ozemlje držav članic Evropske unije ter imajo tudi pomembne čezmejne vplive.

Različne države članice standardizaciji varstva tal na evropski ravni niso zelo naklonjene, kot je omenila že kolegica poslanka. Zapomniti si morajo, da Parlament ni sprejel le prožnega, prilagodljivega in ambicioznega pravnega instrumenta, ampak tudi instrument, ki ni prekomerno določevalen. To je instrument, ki lahko zagotovi strožji in učinkovitejši boj proti podnebnim spremembam.

Tla so zelo pomembna tudi kot zaloga surovin in ogljika, pri čemer je treba omeniti tudi predloge za skladiščenje CO2, o katerih se zdaj razpravlja ali vplive, ki bodo opredeljeni v zakonodaji o pomanjkanju vode.

Ta predlog direktive zadržuje Svet od novembra 2007. To je nesprejemljivo. Že skoraj pred letom dni je ta parlament podal svoje mnenje, zato menim, da si moramo v največji meri prizadevati, da se te razmere spremenijo.

Tako bodo pridobile države članice posebno pravno ureditev za varstvo tal, ne le z namenom varstva okolja, ampak tudi za boj proti podnebnim spremembam, krčenju gozdov in dezertifikaciji. Tako bi se oblikovala tudi nova področja za raziskave, inovacije in uporabo tehnologij, nova delovna mesta ter socialne priložnosti, pri čemer bi se zlasti izboljšala kakovost življenja evropskih državljanov.

Končno želim spodbuditi predsedstvo Sveta, da si prizadeva za sprejetje te ključne direktive. Gospa Kosciusko-Morizet, ne bodite razočarana. Vsi se zavedamo, da smo dosegli spodbudne spremembe glede stališč v Svetu, vendar se morate zavedati, da ne bomo dopustili omilitve te direktive.

Gospa Kosciusko-Morizet, vaš predsednik pogosto dokazuje velik pogum in ambicijo glede določenih vprašanj in izzivov, ki so pomembni: varstvo tal mora biti eno od njih.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, gospa predsedujoča Svetu je med drugim v svojem govoru izpostavila tudi dejstvo, da je to vprašanje zelo občutljivo. S tem se v celoti strinjam. Temu želim dodati: menim, da sem prvi govornik, ki lahko prepričljivo izjavi, da ne vidi potrebe po taki direktivi. Menim, da Evropa ne potrebuje dodatne direktive. Zakaj tako menim?

Prvič, imamo že številne direktive, ki zadevajo tla, zdravje tal in talno okolje. Pomislite na direktivo o vodah, direktivo o podzemni vodi, direktivo o nitratih in 18 direktiv, ki zadevajo navzkrižno skladnost. Vse te vplivajo na zdravje tal. V Evropi, pri čemer to velja tako za Francijo in tudi ostale države, smo obremenjeni s preveč upravnimi pravili. Povprečen kmet porabi več časa za izpolnjevanje obrazcev za različne zadeve, kot ga porabi za običajno delo na kmetiji. Če temu dodamo še dodatno direktivo, potem se bodo razmere še poslabšale.

Najprej je treba počakati na rezultate direktiv, ki jih že imamo: ali niso zadostne in ali ne prispevajo primerno k obnavljanju zdravega stanja tal. Direktiva o podzemni vodi bo začela veljati leta 2009, zato je v celoti nepotrebno, da pred tem uvedemo novo direktivo. Komisija je predložila predlog in izračunala njegove koristi. Vendar v njihovem izračunu nisem opazil upravnega bremena, ki mu bodo pri izvajanju te direktive izpostavljene vse zadevne strani. Ponovno poudarjam: preveč časa se porabi za upravne naloge, izpolnjevanje obrazcev, srečanja in ostale zadeve.

Kaj lahko storimo v tem trenutku? Komisija ima lahko pri izmenjavi izkušenj pomembno vlogo. Določene države so si že znatno prizadevale za obnovo tal, nekatere se temu vprašanju še niso posvečale. Države, ki so to že storile, so to storile brez evropske pomoči. Zakaj ne bi teh držav uporabili za zgled državam, ki se še vedno soočajo s tem vprašanjem?

Ponovno, menim, da imamo sedaj preveč birokracije ter da Evropa in Evropska unija med državljani ne bosta postali bolj priljubljeni z nenehnim dodajanjem predpisov ter predvidevanjem, da se bodo državljani s tem strinjali. Ne, birokracije mora biti čim manj, pri čemer moramo slediti praksi držav članic, ki lahko predstavljajo zgled za ostale države.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, gospodu Ouzkýju se zahvaljujem za postavljeno vprašanje, ker sem tudi sam zaskrbljen glede dejstva, da potrebujemo zelo dolgo časa za oblikovanje naše zakonodaje na področju varstva tal. Vedno bolj se zavedamo krize s hrano, pri čemer svetovno prebivalstvo narašča, medtem ko se vedno manj zemlje namenja kmetijstvu, možnosti za intenziviranje kmetijstva pa je vedno manj. Glede na te razmere je zlasti nujno primerno varstvo tal.

Najboljša načina za varstvo tal sta ustrezno kmetijstvo in kmetovanje. Tla, ki se ne uporabijo za kmetijstvo, kmalu degradirajo. Vsi se zavedamo, da se znatne količine kmetijskih zemljišč ne uporablja in zato ta zemljišča degradirajo. To je treba spremeniti. Kmetijska politika Evropske unije mora zagotoviti, da je obdelovanje kmetijske zemlje dobičkonosno, pri čemer bi tudi zakonodaja morala spodbujati obdelovanje zemlje. To so misli, ki jih želim med to razpravo deliti z vami.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, predstavnica Sveta je poudarila, da je to vprašanje v Svetu precej sporno, pri čemer je sporno tudi v Evropskem parlamentu.

Ozadje te polemike je sledeče. Vse je odvisno od naše opredelitve tal: ali so tla vir rodovitnosti, pri čemer je njihov namen zagotoviti hranilne snovi za naše poljščine in tako predstavljajo osnovo življenja v ekološko ustreznem kmetijskem sistemu z visoko ravnijo zajemanja CO2? Ali pa so tla enostavno snov, ki podpira rastline v sistemu kmetijskoindustrijske proizvodnje, ki vključuje uporabo nafte, kemične in genske tehnologije ter zelo škodljivo vpliva na podnebje? To sta trenda, ki sedaj obstajata, tudi v Evropski uniji. Prav tako imamo tla, ki so bila izvzeta iz kmetijske proizvodnje.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je sprejel mnenje, ki je sprožilo določeno mero polemike, ker je imenovana poročevalka želela zavrniti direktivo. Večina v odboru je nato sprejela mnenje, ki zavzema ustrezen pristop k upravljanju tal, pri čemer je to mnenje vključeno v poročilo. S kmetijskega vidika bi bilo zelo koristno sprejeti to direktivo.

Ne morem razumeti in tudi ne podpreti nasprotovanja tradicionalnih združenj kmetov. Menim, da sami sebi kopljejo jamo, saj je v preteklosti kmetijstvo oblikovalo naše kulturne krajine in jih je zdaj tudi zmožno ohranjati.

Ne morem podpreti mnenja, da bi to ustvarilo preveč birokracije. Gospod Mulder, povedali ste, da se to že dogaja v nekaterih državah, pri čemer je ena od teh držav Nemčija. Ne želimo si prekomerne birokracije. Zakaj ne bi primerov, ki ste jih navedli, vključili v okvirno direktivo z jasnim načelom subsidiarnosti, pri čemer se upošteva regionalne, družbene in podnebne razmere, da se lahko odločitve sprejemajo na osnovni ravni ter se tako določi, kaj je potrebno ter kaj ne?

  Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, zavedamo se, da je to področje zelo občutljivo, ker so tla redek in neobnovljiv vir ter je njihovo varstvo nujno, saj sta od tega odvisna kmetijstvo in zaščita biotske raznovrstnosti, tla pa so osnova za človeške dejavnosti, ne le v smislu mest ter infrastrukture, ampak tudi v smislu narave in podeželja. Zato je njihovo varstvo ključno za ohranjanje naše dediščine, naravnih virov, kakovosti površinskih in podzemnih voda, zdravja ter človeškega življenja.

Kot zelo dinamičen sistem, ki ima več namenov ter zagotavlja ključne storitve za človekove dejavnosti in preživetje ekosistemov je varstvo tal nujno za naša skupna življenja ter zaščito prihodnjih generacij. To pomeni, da za varstvo tal ne smejo veljati pravila o konkurenci. Vendar so povezana tla tudi z veliko mero izkoriščanja, špekulacijami v zvezi z nepremičninami, degradacijo in onesnaženostjo, vključno z obmejnimi območji, kar pomeni, da morajo države članice bolj upoštevati opredelitev skupnih ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti ter družbeno vlogo zemlje.

Različne politike Skupnosti vplivajo na tla in lahko ogrozijo njihovo varstvo. Zato moramo še naprej preučevati tveganja in različne vidike tal, da se opredeli primerne ukrepe, ki lahko varujejo tla. Zelo pomemben prispevek bi bila sprememba skupne kmetijske politike, da bi se zagotovila večja podpora družinskemu kmetijstvu ter malim in srednje velikim kmetijam.

Zato moramo biti v tem okviru seznanjeni s stališčem Sveta in tudi nadzirati njegov napredek.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, moj odziv na razpravo o tem predlogu za okvirno direktivo je bilo vprašanje, ali resnično potrebujemo tako besedilo in ali je taka rešitev zares primerna. Imamo že številne predpise o varstvu tal, odpadkih, pesticidih, varstvu naravnega okolja, podzemnih vodah in tako dalje. Poleg tega menim, da je pomembno v okviru „boljše pravne ureditve,“ za kar si v Parlamentu prizadevamo že nekaj časa, da ne dajemo vtisa, kot da ponovno dovajamo nove predpise prek Komisije ter jih s tem kopičimo. Prav tako mislim na naše lokalne predstavnike in župane občin, ki bodo imeli zaradi te okvirne direktive veliko dela.

Vendar obstaja še ena realnost. Dejstvo je, da človeške prakse naših tal niso obravnavale s spoštovanjem, pri čemer so se sistematično pojavljala prizadevanja za uporabo intenzivnih načinov proizvodnje, kar je tla izčrpalo, poleg tega so se uporabljale urbane prakse, ki so povzročile degradacijo tal. Menim, da je gospa Gutiérrez, katere delo označujem za izjemno, predstavila v svojem trudu uskladiti različne strani sprejemljive predloge, ker je dejansko jasno, da obstaja v Parlamentu vidno nasprotovanje, pri čemer so razmere v Svetu podobne – poročevalka je prisluhnila Parlamentu in uspešno predstavila predloge, ki se zdijo zelo sporazumni. Oblikovala je vrsto uravnovešenih stališč, ki spoštujejo načelo subsidiarnosti, zlasti v izbiri metod, ki jih morajo sprejeti države članice, da se začnejo izvajati predpisi na področju tal. Izognila se je povečanju upravne obremenitve, pri čemer nas spodbuja, da se oddolžimo za napake, ki smo jih v preteklosti izvajali v naših kmetijskih, industrijskih in urbanih praksah, ki do zdaj niso spoštovale tal.

Zdaj bom naslovila Svet: kadar nam predsedstvo Sveta zagotovi, da ni potrebe po naglici, potem to pomeni, da bodo besedilo zadržali. Zadržali ga bodo, čeprav so glede na razlike med državami članicami razmere dejansko nujne, treba je spoštovati načelo subsidiarnosti in se hkrati usmeriti k ohranjanju in varstvu naših tal.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Gospod predsednik, kot je povedala gospa ministrica, je to vprašanje zelo občutljivo in zapleteno, v zvezi z njim ne bo lahko doseči soglasja niti med 27 državami članicami niti v Parlamentu, kot smo že opazili. Kot je povedala moja kolegica gospa Inés Ayala, so tla neobnovljiv vir, ki je povezan z naravnimi katastrofami in kmetijsko proizvodnjo, pri čemer vključuje občutljiva ter zahtevna vprašanja uporabe tal, razvoja in ohranjanja narave.

Pri tem gre za veliko interesov in številni kolegi poslanci se sprašujejo, ali je ta direktiva nujna. Ostali dvomijo o njeni prožnosti. Tog zakonodajni okvir ni vedno najboljši način za doseganje želenih ciljev, pri čemer je treba upoštevati tudi različne razmere. Menim, da je ta direktiva pomembna in nujna, da se ohrani ravnovesje ekosistemov.

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospe predsedujoči Svetu želim povedati, da je zelo lepo, da je izrazila svojo podporo, vendar ji predlagam, da jo umakne. Menim, da resnično ne potrebujemo te direktive. Menim, da je imel prejšnji Svet prav, ko je zagotovil, da si te direktive ne želi. Strinjam se z besedami gospoda Jana Mulderja, da že imamo direktivo o nitratih in direktivo o podzemni vodi. Vse to začenja vplivati na tla in zagotavlja, da bomo v Evropski uniji očistili naša tla.

Strinjam se z gospodom Graefe zu Baringdorfom, da so kmetje dejansko varuhi tal in da so tla zelo pomembna za vsak pridelek, vendar ali resnično potrebujemo direktivo o varstvu tal? Težava, ki se pojavlja v zvezi z direktivo o varstvu tal je, da je ta direktiva preveč vseobsegajoča. Obravnavati poskušamo industrijska zemljišča in industrijsko onesnaževanje; govorimo o urbanem razvoju ter nato o kmetijskih zemljiščih in kmetijskih tleh.

Na tej stopnji je nesmiselno uvesti tako zakonodajo. Menim, da je ena od težav, s katerimi se soočamo v Evropski uniji, da začnemo uvajati zakonodajo takoj, ko je treba ukrepati, pri čemer menim, da to počnemo z najboljšim namenom. Menim, da to ni pravilno. Menim, da se moramo ustaviti in razmisliti. Menim, da je imel Svet prav. Predlagam, da zdaj ni čas za vrnitev k temu načinu. Predlagam, da se zadeva na naslednjem parlamentarnem zasedanju vrne novi Komisiji in novemu Svetu. Komisija in Svet bosta nato ponovno preučila to zadevo.

Države članice, ki ne nadzirajo uporabe industrijskih zemljišč in industrijskega onesnaževanja pozivam, da uvedejo tak nadzor na nacionalni ravni. Z evropske ravni se v to ne sme posegati, ker menim, da to ni potrebno. Menim, da želimo zagotoviti, da ne bomo imeli birokracije v tolikšni meri, kot jo imamo zdaj. Ljudem je dovolj dodatne birokracije. Predsedujoči Svetu želim sporočiti: ne začnite z izvajanjem te direktive, umaknite jo.

  Glenis Willmott (PSE). – Gospod predsednik, najprej želim opozoriti kolege poslance in francosko predsedstvo na dejstvo, da je na prvi obravnavi v Parlamentu na dan 14. november 2007 znatno število poslancev glasovalo proti tej direktivi.

Ni dvoma, da obstaja glede stroškov predlagane direktive velika zaskrbljenost, zlasti v zvezi z onesnaženo zemljo in nacionalnimi seznami.

Pri tem je ključno vprašanje subsidiarnosti, ker imajo tla omejene čezmejne vplive, kar je v nasprotju z zrakom in vodo, ki sta seveda premična. Predlagana direktiva bi prisilila preveliko število držav članic, ki že imajo učinkovite domače ukrepe, da te ukrepe opustijo, ker bi bili neskladni z direktivo.

To ne pomeni, da ne potrebujemo ukrepov EU glede varstva tal, pri čemer tematska strategija vključuje veliko dobrih predlogov, ampak da mora vsaka nova strategija EU o varstvu tal dodajati in dopolnjevati ter ne nadomestiti obstoječe politike držav članic.

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, varstvo tal je zelo pomembna naloga za zagotovitev zdravega kmetijskega okolja za prihodnje generacije. Poudarjam vse, kar je bilo tukaj izrečeno v zvezi z tem. Vendar noben od teh razlogov ne pomeni, da mora postati varstvo tal naloga Evrope. Vsaka težava v Evropi ni nujno težava za Evropo. Tla so lokalni, lokalizirani medij. Kot pravilo onesnaženost tal nima čezmejnih vplivov, zato ni razloga, da bi bilo varstvo tal naloga Evropske unije; tudi nima nobene evropske dodane vrednosti. Številne evropske države že imajo učinkovite predpise na področju varstva tal, zato ni nobenega razloga, da se za tiste, ki takih predpisov nimajo, uvedejo evropski predpisi. Mogoče pa resno menite, gospod komisar, da mora Komisija posredovati na področjih, na katerih države članice ne ukrepajo v svojih pristojnostih? To bi bilo nesmiselno.

Zaradi subsidiarnosti je varstvo tal naloga držav članic, pri čemer so države članice dejansko zmožne obravnavati to vprašanje. Zato je Svet, vključno z vašo državo, gospa državna sekretarka, začasno ustavil to pobudo. Močno upam, da bo vztrajala Francoska republika pri tem stališču. Ne dvomim, da je lahko oblikovanje evropske strategije za varstvo tal koristno in ne nasprotujem finančnemu prispevanju Evrope v primeru, kadar najboljša raven varstva tal še ni dosežena. Vendar trdno nasprotujem vsiljeni usklajeni zakonodaji na področju varstva tal, ki jo financira Skupnost, ker v nekaterih državah ne obstaja zakonodaja na področju varstva tal. To ni namen Evrope. To bi bila popolnoma odvečna birokracija, s katero se državljani ne bi strinjali, pri čemer bi svoje mnenje o tem izrazili na volitvah in referendumih. To je treba končati.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Čeprav gospod Graefe zu Baringdorf pravilno poudarja, da kmetje varujejo tla, smo bili v zadnjih desetletjih priča znatni izgubi čistosti tal kot posledice intenzivnega kmetijstva in obširne uporabe gnojil ter kemikalij. V preteklosti je to veljalo tako za stare in tudi za nove države članice. Vendar v zadnjih dvajsetih letih nove države članice niso imele sredstev za nakup gnojil ali kemikalij, zato se na primer na Madžarskem porabi štirikrat manjša količina gnojil na hektar kot na Nizozemskem. Prava rešitev tega vprašanja je zato kmetijska, tj. da bomo v prihodnosti morali uporabiti načine, ki bodo varovali biosfero in tla ter bodo zmanjšali obremenjenost tal, zato potrebujemo nove načine in pristope na področju varstva tal, ker je to v interesu vseh evropskih kmetov. V tem sistemu imamo veliko število nesmiselnosti, na primer to, da se po žetvi ne zaseje novih pridelkov, pri čemer se izgublja energija. Lahko bi se sadilo kompostne pridelke, pri čemer bi se s tem zmanjšala obremenjenost z gnojili. Hvala za vašo pozornost.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa predsedujoča Svetu, glede tega se vsi strinjamo in vsi si želimo varstva zemlje. Zemlja je tista, ki hrani prebivalstvo, pri čemer si želimo, da nam še naprej zagotavlja hrano, predvsem zdravo hrano. Zemlja je okolje, o tem se vsi strinjamo in to okolje želimo varovati, vendar se bojim, da ga uničujemo.

Direktiva o varstvu tal jasno razločuje med onesnaženostjo, ki jo povzroča kmetijstvo in onesnaženostjo, ki jo povzroča industrija. V zvezi z onesnaženostjo, ki jo povzroča kmetijstvo smo priča številnim prizadevanjem v okviru skupne kmetijske politike in številnim prizadevanjem v okviru sistematskega pregleda; nedavno smo razpravljali o poročilu o znatnem zmanjšanju uporabe kmetijskih kemikalij. Vsa ta prizadevanja se izvajajo v smislu kmetijstva.

Vendar smo predvsem zaskrbljeni glede ukrepov na področju industrijskega onesnaževanja. V odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja smo zaskrbljeni zaradi vpliva, ki ga ima vedno večja onesnaženost tal na naše kmetijske proizvode ter okolje.

Ta onesnaženost se kaže v tleh in vodi, zato je priporočljivo sprejeti kazalnike in ocenjevalne prage, preden dosežemo raven, na kateri taki ukrepi ne bodo več mogoči. Zato zahtevam, da se izvaja reden nadzor onesnaženosti zraka, pri čemer sami to temeljito izvajamo, potreben je tudi nadzor onesnaženosti tal. To bi morali izvajati zlasti v visoko industrializiranih območjih.

Upam, da bo francosko predsedstvo upoštevalo stališča držav članic in poiskalo vzajemno sprejemljivo rešitev za to vprašanje.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, že pred letom dni smo sprejeli svoje stališče v zvezi z direktivo o varstvu tal. Vendar Svet do zdaj ni bil zmožen zagotoviti sporazuma. Nekaj držav članic še vedno vztraja pri svojem stališču ovirajoče manjšine. Upamo, da bomo v okviru francoskega predsedstva dosegli kompromis. Predstavitev predstavnice Francije je potrdila, da tako upanje obstaja.

V zvezi s tem projektom smo slišali veliko kritik, na primer da bo povečal birokracijo ali podvojil obstoječo nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti. Menim, da so razmere ravno obratne. Tako direktivo potrebujemo, ker bo zagotovila poenotenje zakonodaje na tem področju in združila na ravni Unije vsa prizadevanja na področju varstva tal. Poleg lokalnih in regionalnih prizadevanj so potrebni ukrepi na ravni Unije, če želimo ustaviti degradacijo tal. Tla so dobrina, ki je skupna vsem nam. Zato je treba oblikovati skupna načela in cilje ter ustrezno ukrepati. Pomembno je, da se vsi državljani Unije zavedajo pomembne vloge tal za ekosistem in tudi za naša vsakdanja življenja ter gospodarstvo.

Žal so na ozemljih številnih držav članic še vedno prisotne nevarne snovi. Pri tem omenjam odlagališča in kemična orožja, ki jih je na teh območjih pustila sovjetska armada. Določene države se s temi vprašanji niso zmožne soočiti same. Zato sta potrebni primerna spodbuda in pomoč za države članice, da se pomaga pri odstranjevanju takih snovi. Nujne so zadevne določbe, ki bodo omogočile ponovno uporabo degradirane zemlje in omejile degradacijo tal ter zagotovile, da se tla izkoriščajo na trajnosten način. To bi bil zagotovo korak v pravo smer v smislu varstva naravnega okolja in ohranjanja tal, ki so zelo dragocen naraven vir. V tem smislu bi nam bila direktiva v zelo veliko pomoč. Zato se mora zakonodajno delo nadaljevati. Poleg tega se je treba posvetovati z neodvisnimi strokovnjaki in upoštevati njihovo mnenje.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, danes zjutraj sem govorila s kmetico, pri čemer je bila na žalost to kmetica, ki je strmela v namočena polja, ker imamo dejansko letos na Irskem in tudi v ostalih delih severne Evrope zelo slabo letino. Menim, da moramo imeti danes v mislih ta polja. Ta mlada izobražena kmetica je prebrala direktivo o varstvu tal in je resnično zaskrbljena, da jo bo zaradi dejstva, ker uporablja minimalno obdelavo ter pravilno ravna z zemljo, ta direktiva kaznovala, zlasti v času neprimernih vremenskih pogojev. Zaveda se, o čem govori. Menim, da ne potrebujemo direktive, da bi lahko imeli dobra tla: države članice morajo prevzeti odgovornost, predvsem potrebujemo tudi dobre kmetijske nasvete, podprte z dobrimi nacionalnimi raziskavami, ki bodo opredelile, kaj je najboljše za naša tla.

Menim, da je eno od največjih vprašanj, s katerimi se soočamo, pri čemer se s tem vprašanjem zagotovo soočamo na Irskem, vprašanje slabega načrtovanja, ki je povzročilo velike težave s poplavljanjem in posledice, ki so mu sledile. Prepustimo to državam članicam. Zagotovimo jim usmerjanje, vendar ne v obliki dodatne direktive poleg že obstoječih 18 direktiv, s katerimi se morajo usklajevati kmetje.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, Komisiji in Svetu želim sporočiti, naj si za to direktivo zagotovita ves potreben čas. Sam sem dejansko mnenja, da jo lahko za vedno zadržita. Menim, da te direktive ne potrebujemo.

Kmetje se že zdaj soočajo z veliko mero birokracije, pri čemer menijo, da je za to odgovoren Bruselj. To bi bila lahko kaplja čez rob.

Res je, da so tla zelo pomembna in jih je treba varovati, vendar še nisem srečal kmeta, ki ne bi varoval tal na svoji zemlji, ker je od tega odvisna njegova prihodnost. Potrebe v različnih delih Evrope se med seboj znatno razlikujejo. Tla na severu zahtevajo drugačno podporo od tal na jugu, prav tako tla na vzhodu in zahodu.

To je občutljivo vprašanje. Prosim, da se ta direktiva odstrani. Kot je povedal gospod Mulder, imamo že dovolj direktiv. Namen je sicer lahko dober, vendar ne potrebujemo tega dobrega namena.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Evropska unija mora ukrepati v okviru svojih pristojnosti na področjih, na katerih lahko s svojimi pravili resnično ustvari evropsko dodano vrednost. V tem primeru ne najdem nobene dodane vrednosti. Vendar ugotavljam, da določene države ne prevzemajo resno svojih odgovornosti na domačem ozemlju ali jih vsaj niso do zdaj, mogoče pa le menijo, da lahko na ta način pridobijo evropska sredstva. Pri tem ne morem opredeliti nobene dodane vrednosti; vendar opažam dodatne stroške in več birokracije, zlasti za tiste države, ki so izpolnile svoje obveznosti doma ter sprejele ustrezne ukrepe na področju varstva tal.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, varstvo tal je seveda nujno, vendar za to ne potrebujemo dodatne direktive EU. Kot je povedal gospod Mulder, že imamo številne direktive in pravila na področju navzkrižne skladnosti. To je vprašanje držav članic. Kateri narod bi dopustil erozijo in degradacijo svojih tal? Kateri kmet potrebuje Bruselj, da mu sporoči, naj ne dopusti degradacije svojega premoženja? To je nesmiselno. Še več pestovanja s strani Bruslja bo le povečalo že tako nevzdržno upravno obremenitev za kmete, ki imajo zaradi izpolnjevanja nespametnih obrazcev vedno manj časa za upravljanje svoje zemlje. Parlament in Komisija morata prekiniti to svojo navado in pozabiti nanjo.

  Robert Sturdy (PPE-DE). – Gospod predsednik, v celoti podpiram izjave svojih kolegov med postopkom prijave k razpravi.

Komisija si lahko ogleda mojo kmetijo, ki je bila obdelovana že 3 000 let pred Kristusom in jo še naprej obdelujemo. Tla so ena od najbolj rodovitnih. Dejansko letos pridelujemo štiri in pol tone pšenice na jutro, kar pomeni več kot deset ton pšenice na hektar – če jo lahko seveda mehansko obdelamo.

Skrbimo za in upravljamo tla. Prepustite to ljudem, ki se na to spoznajo. Od Bruslja ne potrebujemo dodatne birokracije, ker s tem vse nas postavljate v slabo luč, vendar dejansko opravljamo dobro delo. Nadaljujte z dobrim delom, vendar to zadevo prepustite državam članicam.

  Nathalie Kosciusko-Morizet, predsedujoča Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej želim povedati, da v zvezi s tem ne želim nobene negotovosti. Predsedstvo si zelo prizadeva v zvezi s to direktivo in je prepričano, da v zvezi s tem vprašanjem potrebujemo tako direktivo. Poleg tega ponavljam, da tega stališča ni sprejelo sedanje predsedstvo, ampak se ga ohranja že nekaj časa, pri čemer ne morem sprejeti nekaterih namigovanj, ki so bila izražena v tem smislu. Decembra 2007 so ob prvi razpravi v Svetu določene države članice uradno nasprotovale načelu direktive, pri čemer je bilo to v določeni meri izraženo tudi v današnji razpravi. Ostale države članice so bile že vključene v oblikovanje nacionalnih politik na tem področju in so bile mnenja, da medtem ko je direktiva dobra zamisel, predloženi predlog ne spoštuje dovolj načela subsidiarnosti ter ne upošteva dovolj že doseženih prizadevanj, vključno z visoko tehnološkimi vidiki. Takrat je bila Francija del te skupine držav. Danes si ob predsedovanju in ohranjanju tega stališča močno prizadevamo za dosego sporazuma o direktivi o varstvu tal. Danes smo vsi spoznali, da obstajajo ostra nasprotovanja, ki so dejansko realen odsev razmer v Evropskem Svetu. Prizadevamo si za dosego sporazuma, ki bo mogoče, kot upamo, zagotovil uspeh med sedanjim francoskim predsedstvom. Vendar to ne bo enostavno in tega se vsi zavedamo.

  Stavros Dimas, komisar. − – Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za priložnost prispevati k tej razpravi, ki je posledica ustnega vprašanja Parlamenta Svetu. Izjavljam, da Komisija ponovno potrjuje svojo zavezo v zvezi z dosego sporazuma glede direktive o varstvu tal, pri čemer si bomo kar najbolj prizadevali, da se ta cilj doseže.

Komisija je svoj predlog oblikovala na podlagi resolucij Parlamenta in Sveta, ki sta pozivala k celostnemu evropskemu pristopu k varstvu tal. Zelo jasno se spominjam, gospod Nassauer, da sem leta 2006 pozno spomladi prejel pismo nemške vlade z večino, če ne vsemi, pokrajinami v Nemčiji, ki so pozivale k direktivi o varstvu tal. Podpiramo trdno podporo Parlamenta direktivi o varstvu tal, čeprav predstavlja spremembe k predlogu Komisije. Upam, da lahko dosežemo zadostno raven celovitosti, kot jo je izpostavila gospa Gutiérrez-Cortines.

Obžalujemo, da Svet v decembru ni dosegel političnega sporazuma kljub obsežnemu delu, ki ga je opravilo portugalsko predsedstvo, podpori 22 držav članic in prožnosti, ki jo je zagotovila Komisija. Poudarjam, da se, medtem ko ta brezizhoden političen položaj ostaja, nadaljuje degradacija tal, kot je zelo jasno izrazila znanstvena skupnost, na primer na konferenci na visoki ravni o tleh in podnebnih spremembah, ki jo je nedavno organizirala Komisija.

Zato pozdravljam zavezo Francije za ponovno obuditev prizadevanj na tem področju in se veselim konstruktivnega sodelovanja s Francijo ter ostalimi državami članicami, da se zagotovi dosega političnega sporazuma v Svetu in čim prejšnja visoka raven varstva tal.

Vendar mora zagotoviti Komisija, da se bo lahko končno besedilo izvajalo in da bo pomenilo dodano vrednost v primerjavi s sedanjimi ravnmi varstva tal. Zagotavljam vam, da ostajam predan tej nalogi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik