Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 4. september 2008 - Bruselj

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

− Predlog resolucije: Palestinski zaporniki v Izraelu (RC-B6-0343/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Izjaviti želim, da do resolucije Evropskega parlamenta o Izraelu in Palestini ni prišlo ob najprimernejšem času glede na zadnje dogodke, saj je Izrael prejšnji teden izpustil dodatnih 198 palestinskih zapornikov. Ta gesta potrjuje pripravljenost Izraela na izgradnjo medsebojnega zaupanja v mirovnem procesu kljub zelo kritični izraelski javnosti.

To je veljalo tudi za nedavno izmenjavo zapornikov na libanonski meji. Nedvomno je zelo žalostno, da je v izraelskih zaporih zdaj tudi palestinska mladina. Vendar je glavni razlog za to dejstvo, da jih teroristične organizacije izkoriščajo, pri čemer v njih podpihujejo sovraštvo in odločenost za ubijanje. V zadnjih osmih letih je bilo do 16 % samomorilskih napadalcev in morebitnih napadalcev mladoletnih, pri čemer njihova starost izrazito upada. Vzgoja in izobraževanje otrok sta ključna dejavnika, ki lahko pomembno vplivata na prihodnji razvoj sobivanja med Izraelci in Palestinci.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, Parlament zlasti s to resolucijo kaže, da nima nevtralnega stališča glede zelo zapletenega konflikta na Bližnjem vzhodu in da ni nevtralni udeleženec. Prav nasprotno, Parlament se vedno sistematično postavi na stran Palestincev proti Izraelcem.

Očitno temu parlamentu ni dovolj, da vsako leto desetine milijonov eurov evropskega davkoplačevalskega denarja izgine v neskončne in pokvarjene globine palestinskih ozemelj, ki so usmerjena proti Zahodu.

Očitno temu parlamentu ni dovolj, da nevladne organizacije, ki odkrito, pri čemer to ponavljam, odkrito odobravajo in upravičujejo teroristična dejanja, ponovno podpira z milijoni evropskega davkoplačevalskega denarja. Zdaj Parlament za to dobesedno prosi v resoluciji za izpustitev obsojenih teroristov. To stališče je mogoče politično korektno; mislim, da bomo to nekoč obžalovali.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti resoluciji o palestinskih zapornikih v Izraelu, ker navsezadnje resolucija izraža idejo, pri čemer bom to povedal prijateljsko, da mi kot Evropski parlament resnično ne mislimo resno, ko obsojamo terorizem. Resolucija skuša doseči izpustitev ljudi, ki so bili vpleteni v teroristične dejavnosti. Vsaj eden od njih je bil odgovoren za smrti številnih izraelskih državljanov. Sprejetje resolucije torej ni dobro za verodostojnost Parlamenta, pri čemer je še huje, da ogroža boj proti terorizmu na splošno.

− Poročilo: Hélène Flautre (A6-309/2008)

  Véronique De Keyser (PSE). - (FR) Gospod predsednik, glede poročila gospe Flautre sem glasovala za predloga sprememb 4 in 5, ki nista bila prevzeta in govorita o Izraelu. Želim pojasniti svoje razloge: ta predloga sprememb nista povezana s sankcijami proti Izraelu; namesto tega se je zlasti predlog spremembe 5 nanašal na kršitve mednarodnega prava, ki jih je zagrešil Izrael in ki so obsežno zabeležene.

Povedati želim, da na splošno nasprotujem sankcijam ne glede na to, ali so usmerjene proti Palestincem ali Izraelu. Vendar obžalujem, da ta predlog spremembe, ki je obravnaval pobude, ki bi se lahko uporabile v zvezi z Izraelom, in ne sankcij, ni bil sprejet. Če opustimo zamisel, da moramo v Evropski uniji sprejemati pobude za preprečevanje kršitev človekovih pravic, se izneverimo našemu demokratičnemu sistemu.

Prav tako želim povedati, da s podajanjem tega stališča ne kritiziramo Judov, saj so nam pri srcu in obsojamo vse oblike antisemitizma. Ne kritiziramo izraelske države, saj podpiramo njen obstoj in želimo, da je varna, a nasprotujemo tistim v Izraelu, ki rušijo demokracijo v tej državi, kar je nekaj popolnoma drugega. Še več, podpiramo vse izraelske nevladne organizacije, ki delujejo za spodbujanje človekovih pravic in mednarodnega prava.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, med včerajšnjo razpravo sem že imel priložnost na kratko omeniti, da je poročilo gospe Flautre o politiki človekovih pravic Evropske unije resnično precej dober in uravnotežen dokument. Vendar obžalujem, da v poročilu nista izrecno omenjeni težava in nevarnost islamizacije v Evropi in svetu. Islamizacija nedvomno obstaja in ogroža številne zelo temeljne evropske in zahodne vrednote, temeljne pravice in človekove pravice. Predvsem mislim na pomembno ločitev cerkve od države ter zlasti na enakost moških in žensk.

Tudi same islamske države so jo predobro odnesle v tem poročilu, čeprav v številnih teh t. i. razvitih državah in pogosto zelo bogatih državah, državah z nafto, kot je Saudova Arabija, vladajo nesprejemljive razmere, od resnične trgovine s sužnji in suženjskega dela do zlasti obsežne in ponižujoče diskriminacije žensk. To bi se nedvomno moralo izboljšati v nadaljnjem poročilu.

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Flautre se bo mogoče izkazalo kot eno od najpomembnejših poročil, sprejetih med tem delnim zasedanjem. To poročilo obravnava sankcije, instrument, brez katerega mi, Evropska skupnost, ne moremo ostati. Vendar moramo ta instrument uporabljati le zelo previdno, zelo prožno in po možnosti redko, da ne bi prestal degradacije ali inflacije posebne vrste.

Vseeno vas želim posvariti pred uveljavljanjem dvojnih standardov pri uporabi tega instrumenta. Sankcije ne bi smele služiti le kot grožnja majhnim in revnim državam, ki kršijo človekove pravice. Tudi premožnejšim in večjim državam, ki so dobre poslovne partnerice za Evropsko unijo, bi morali zagroziti s sankcijami, pri čemer se morajo zavedati, da se lahko Evropska unija zateče k njim.

− Predlog resolucije: Razvojni cilji tisočletja in maternalna umrljivost (RC-B6-0377/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Menim, da je skupni predlog resolucije za oceno razvojnega cilja tisočletja 5 o maternalni umrljivosti dobro uravnotežen.

Strinjam se s točko resolucije, da je izboljšanje zdravja mater področje, na katerem se je dosegel najmanjši napredek med vsemi razvojnimi cilji tisočletja. Ker nikakor ni verjetno, da se bo na tem področju dosegel napredek do leta 2015, zlasti v podsaharski Afriki in Južni Aziji, se strinjam, da moramo ukrepati.

Zlasti sem zaskrbljena glede štirih predlogov sprememb, predlaganih v imenu skupin ALDE in GUE/NGL, ki Evropski parlament znova silijo v sprejemanje odločitev glede zadev, ki spadajo pod suverenost držav članic. To vključuje privolitev v varne in zakonite splave. Žal so se ti predlogi sprememb sprejeli na današnjem glasovanju.

Vsaka država članica EU ima drugačno stališče o umetni prekinitvi nosečnosti, zato se o tej težavi odločajo v skladu z načelom subsidiarnosti. Celo referendum o lizbonski pogodbi je propadel zaradi splava na katoliškem Irskem, na Poljskem so splavi prepovedani, Slovaška ima drugačno stališče glede splava. Zato sem glasovala proti predlogu resolucije.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti tej resoluciji, ne le zato, ker resnično nasprotujem ponovnemu oglaševanju splava, ki je vključeno v to resolucijo, ampak vsaj toliko tudi zato, ker se mi zdi stališče Parlamenta o tej zadevi na splošno precej hinavsko. Na eni strani Parlament pravilno trdi, da bi morali storiti vse, da bi zelo zmanjšali maternalno umrljivost v državah v razvoju, a na drugi strani še naprej zagovarja vse bolj naraščajoče in obsežno zakonito priseljevanje ter predloge Evropske komisije glede t. i. modre karte. Prav ta politika priseljevanja povzroča obsežen beg možganov iz držav v razvoju v zahodne države ter državam v razvoju jemlje najboljše delavce, ki jih potrebujejo, vključno z zdravstvenim osebjem, zdravniki in medicinskimi sestrami, ki so veliko bolj potrebni v Afriki kot na Zahodu. Nočem slediti tako hinavskemu stališču.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, spregovoril bom o obrazložitvi glasovanja glede naše resolucije o zdravju mater. Počakati bomo morali, da bi videli, kakšno je stališče te dvorane glede jabolčne pite, a se je vsaj jasno izrekla glede materinstva.

Vseeno vas miroljubno sprašujem, zakaj se nam je zdelo potrebno izrekati glede teh vprašanj.

To so občutljiva, osebna in za mnogo naših volivcev etična vprašanja. Treba bi jih bilo primerno obravnavati z nacionalnimi demokratičnimi postopki držav članic. Z izražanjem, do kakršnega je prišlo to popoldne, smo izkazali domnevo, domišljavost in željo po prisvajanju moči središču in prevladovanju nad nacionalnimi tradicijami naših sestavnih članic. Oglejte si to resolucijo in mogoče boste razumeli, zakaj institucij Evropske unije tako veliko volivcev ne mara in jim ne zaupa.

  Linda McAvan (PSE). – Gospod predsednik, mislim, da je Daniel Hannan zgrešil bistvo. Resolucija pravzaprav govori o srečanju Združenih narodov glede razvojnih ciljev tisočletja, pri čemer hoče izvajati pritisk na svetovne voditelje, naj resno jemljejo razvojni cilj tisočletja 5 o zdravju mater: o tem govori. Ne govori o splavu na Poljskem ali Irskem. Govori o dostopu do materinskih pravic. Vendar moja obrazložitev glasovanja ni govorila o tem.

Hotela sem povedati, da je bil eden od najbolj žalostnih prizorov, kar sem jih kdaj videla, v bolnišnici za zdravljenje fistul v Adis Abebi, ki smo jo s številnimi kolegicami obiskale kot del delegacije AKP. Tam smo videle vrste mladih žensk, dejansko so bile to komaj deklice, stare 13 ali 14 let, pri čemer je po cesti od njihove vrste tekel urin. Stale so v vrsti in tekel je urin, ker so dobile vaginalno fistulo, ker med porodom v oddaljenih delih Etiopije ni medicinske pomoči.

Mislim, da je zelo pomembno, da Evropska unija vlaga v primerno zdravstveno oskrbo mater v nekaterih najrevnejših državah sveta. Sramotno je, da je v zvezi s tem razvojnim ciljem tisočletja prišlo do tako malo napredka, pri čemer je to eden od najpomembnejših ciljev. Upam, da bo to oborožilo naše pogajalce, kot je Glenys Kinnock, ki odhajajo v New York.

Mislim tudi, da bi morali ljudje, kot je Daniel Hannan, resnično prebrati in se pozanimati o tem, kaj se dogaja v tem parlamentu.

− Poročilo: Syed Kamall (A6-0283/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, to je zlasti pomembno poročilo. Visoko povpraševanje po storitvah je značilna lastnost razvitih gospodarstev. Storitve določajo življenjski standard in blaginjo družb. Potreba po razvoju storitev, povezanih z moderno tehnologijo, ter visokokakovostnih storitev, ki ustrezajo standardom in pričakovanjem njihovih uporabnikov, se stalno povečuje.

Rast BDP je vse bolj odvisna od velikosti storitvenega sektorja. Storitve predstavljajo pomemben delež trgovine. Ta del trga se stalno širi. Zato je prišlo do veliko razprav v zvezi s pogoji in načeli liberalizacije trgovine s storitvami na globalni ravni v okviru STO. Obstaja veliko zelo dobičkonosnih vrst storitev, zlasti tistih, ki zapolnjujejo posebne niše. To je eden od razlogov, zakaj liberalizacija trgovine s storitvami napreduje počasi in zakaj obstaja tak odpor proti njej. Na koncu želim povedati, da zdaj živimo v času, ko so storitve glavni pokazatelj razvoja.

− Poročilo: Josu Ortuondo Larrea (A6-0308/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za sprejetje poročila o politiki evropskih pristanišč, ker obravnava veliko pomembnih vprašanj za ta sektor gospodarstva. Ta vprašanja so pomembna tudi za Poljsko.

Vprašal sem se, kako bi lahko ta besedila veljala za položaj poljskih ladjedelnic v Gdansku, Gdyniji in Szczeczinu. Postopki v zvezi z državno pomočjo za poljske ladjedelnice v Evropski komisiji potekajo že kar nekaj časa. Ladjedelnica Szczeczin, ki je peta največja v Evropi, je v resnih težavah, prav tako ladjedelnica v Gdyniji. Vse to je posledica več težav, ki so nastale z leti ter so posledica spremembe gospodarskega režima in mednarodnih razmer, kot sem poudaril med včerajšnjim govorom.

V zvezi s sedanjim položajem poljskih ladjedelnic je Komisija mnenja, da ne predstavljajo vir zaposlovanja. Niso izpostavljene nepošteni konkurenci. To se morda sliši nenavadno. Poleg tega je predlagano, da se zapre dva doka, da bi se dosegel celotni potencial, kar je naravnost smešno. Načrt prestrukturiranja za te ladjedelnice se vedno zavrača, pri čemer bo to neizogibno vodilo v njihov propad, namesto da bi evropski ladjedelniški industriji pomagali zavzeti mesto v svetu.

  Predsednik. − Kolege, ki niso dobili priložnosti za govor, opominjam, da lahko predložijo pisno izjavo, kar jim bo omogočilo, da se bo njihova obrazložitev glasovanja zabeležila.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Timothy Kirkhope (A6-0248/2008)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Gospodu Kirkhopu se zahvaljujem za njegovo poročilo, ki bo omogočilo nudenje boljših storitev potrošnikom. Zdaj je cena, ki jo potrošniki plačajo za vozovnico med državami članicami, odvisna od države nakupa. V moji državi Angliji plačam enako ceno za vozovnico, če jo kupim v mestu odhoda, mestu prihoda ali tretjem mestu. Ne vidim popolnoma nobenega razloga, zakaj to ne bi veljalo v celotni Uniji.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo Timothyja Kirkhopa o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij.

Novi kodeks poslovanja bo spodbujal konkurenco med računalniškimi sistemi rezervacij, pri čemer se bo pridobilo pri ceni in kakovosti storitev. Sedanje ureditve so zastarele, pri čemer skoraj 40 % rezervacij poteka prek nadomestnih spletnih strani, ki v celoti odpravljajo pristojbine za rezervacije. Novi kodeks bo potrošnikom koristil s povečanjem konkurence in zmanjšanjem dajatev, pri čemer so zdaj v sistem rezervacij vključene tudi nizkocenovne družbe.

Da bi se potrošnikom ponudile najboljše možne informacije in zaščita pred nekonkurenčnimi praksami, se mora nudenje storitev razširiti, usmerjati in nadzorovati na ravni EU. Zato je pomembno, da cene letov v glavnih oglasih navajajo polno ceno leta, vključno z vsemi davki in dajatvami, da potrošnika ne zavajajo posebne ponudbe, ki pravzaprav niso na voljo. Enako velja za navajanje emisij CO2 in porabo goriva: oboje mora biti potrošniku razumljivo. Nadomestna ponudba potovanja z vlakom za lete, ki trajajo manj kot 90 minut, potrošniku nudi še eno možnost in mu ali ji omogoča, da sprejme ozaveščeno odločitev.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − S posodobitvijo kodeksa poslovanja za računalniške sisteme rezervacij se zagotovi, da sistemi rezervacij za storitve zračnega prevoza upoštevajo načelo poštene konkurence. A bojim se, da bo nejasna opredelitev družbine „udeležbe v kapitalu“ kot matičnega prevoznika z „odločilnim vplivom“ na računalniške sisteme rezervacij povzročila zmedo in omogočila izkrivljanje konkurence. To poročilo bi moralo koristiti potrošniku, pri čemer je to stališče izraženo v mojem glasovanju.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Računalniški sistem rezervacij je platforma, ki združuje izvajalce zračnega in železniškega prometa ter se uporablja za prodajo vozovnic za njihove storitve. Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je namenjeno spremembi veljavnih določb in krepitvi konkurence z računalniškim sistemom rezervacij.

Kodeks poslovanja je bil posodobljen, da bi se izboljšala preglednost ter preprečila zloraba trga in izkrivljanje konkurence. Glasoval sem proti poročilu o kodeksu računalniških sistemov rezervacij, ker sem se zavzemal, da se ga vrne v odbor za promet in turizem.

Po mojem mnenju je veliko konceptov v poročilu Komisije slabo opredeljenih. To velja zlasti za ključni koncept matičnega prevoznika. Zato menim, da interesi potrošnikov znotraj skupnega evropskega trga niso dovolj zaščiteni.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to, da se uredba o računalniških sistemih rezervacij vrne Komisiji zaradi še vedno dvoumnega besedila, ki lahko vodi v različne razlage besedila. Uredba je obvezna v vseh svojih elementih in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, pri čemer mora besedilo zato biti natančno.

Menim, da objava specifikacije, ki predstavlja dano razlago Evropske komisije glede nekaterih opredelitev v uredbi, v Uradnem listu Evropske unije pred začetkom veljave uredbe, ni sprejemljiva rešitev. Evropske institucije so zavezane postopku zakonodajne poenostavitve in zlasti stabilnosti zakonodaje.

Seveda je posodobitev in izboljšava uredbe o računalniškem sistemu rezervacij potrebna, pri čemer spoštujem delo vseh kolegov v Komisiji. Vseeno menim, da je potrebna večja jasnost besedila, da se zagotovi stabilen pravni okvir, potreben za dobro delovanje sektorja zračnega prevoza potnikov.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Med poimenskim glasovanjem in v zvezi s predlogom spremembe 48 sem glasovala proti kršitvi enakih pravic za konkurenčne subjekte z izpostavitvijo treh držav Evropske unije in omogočanjem, da zavzamejo privilegiran položaj na trgu. Žal moja oprema za glasovanje ni delovala, pri čemer se je prezrlo moje prizadevanje, da bi opozorila na to dejstvo. Želim, da se zabeleži, da sem glasovala proti drugi polovici zadevnega predloga spremembe.

− Poročilo: Esko Seppänen (A6-0317/2008)

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zavzemanje za človekove pravice v svetu, ki nas obdaja, je ena od političnih nalog Evropske unije kot unije vrednot. Vendar se po mnenju junijske liste to ne sme izrabljati za izvajanje zunanje politike na ravni EU ter tako posegati v suverenost zunanje politike držav članic.

Zato cenimo, da Evropska investicijska banka na prvo mesto postavlja odobritev kredita, ki spodbuja razvoj demokracije in stabilnosti v Srednji Aziji, a nasprotujemo temu, da bi Evropska investicijska banka postala instrument za nadaljnjo širitev ambicij zunanje politike EU.

Po tehtnem premisleku smo se odločili, da bomo glasovali za predlagane predloge sprememb Evropskega parlamenta v zvezi s predlogom Komisije kljub dejstvu, da nekateri predlogi sprememb niso najbolj usklajeni z našimi načeli v tem okviru.

− Predlog resolucije: Palestinski zaporniki v Izraelu (RC-B6-0343/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za ta dokument, pri čemer želim poudariti, da je to že nešteto besedilo, ki ga je ta parlament odobril, da bi se podprle človekove pravice v tem delu sveta. Kakšen učinek imajo naše izjave? Razen izražanja politične solidarnosti žal zelo majhnega.

Če želi biti Evropa v zvezi s to zadevo verodostojna, se mora izražati enotno in mednarodno varnost postaviti nad posamezne nacionalne interese. Menim, da je ključno, da se poišče ravnovesje med dvema zahtevama: za Palestince svobodno in neodvisno državo; za Izraelce varno življenje na svojem ozemlju, kjer bodo varni pred napadi in grožnjami. Če se ta dva vidika ločita, bo nerodno poiskati verodostojno stališče in dolgotrajno rešitev. Upam, da bo v prihodnosti naša Evropska unija, ki jo tako zanima mir v delu sveta, ki nam je tako blizu, lahko imela učinkovitejšo posredniško vlogo kot v preteklosti.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za kompromisno resolucijo, a ne zato, ker se strinjamo z vsemi njenimi točkami ali besedilom, ampak ker menimo, da bomo tako pomagali obsoditi nesprejemljiv položaj palestinskih političnih zapornikov v izraelskih zaporih.

Izrael s podporo in potuho Združenih držav ter njenih zaveznic nezakonito zaseda palestinsko ozemlje, zgradil je naselbine in ločujoč zid ter mori, zadržuje, napada in izkorišča Palestince, pri čemer sistematično krši mednarodno pravo in zanemarja neodtujljivo pravico tega ljudstva do svoje suverene, trajne in neodvisne države.

Približno 10 000 Palestincev, vključno s stotinami otrok, je zdaj priprtih v nečloveških pogojih v izraelskih zaporih, kjer so povrženi sramotilnemu in ponižujočemu ravnanju ter tudi zlorabam, vključno z mučenjem. Večine ne sme obiskati njihova družina. Mnogi so bili priprti „upravno“, brez obtožnice ali sojenja.

Izrael v svojih ječah zadržuje približno eno tretjino izvoljenih članov palestinskega zakonodajnega sveta in tudi druge palestinske lokalne izvoljene uradnike.

Ujetništvo palestinskih aktivistov je instrument, ki se uporablja za boj proti upravičenemu upiranju Palestincev in nadaljevanje izraelske okupacije.

Vsaka poštena, učinkovita in trajna rešitev za končanje izraelske okupacije zasedenih ozemelj zahteva, da Izrael izpusti vse palestinske politične zapornike.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) To je nesprejemljiva rešitev, ki Izrael pravzaprav oprošča genocida Palestincev in okupacije ozemlja Palestine.

Oddelek 4 na primer podpira boj Izraela proti terorizmu. Tako za teroriste označuje ljudi, ki se borijo za svobodo, kar je v nasprotju z okupacijo njihovih ozemelj s strani izraelske vojske ter z gospodarsko, socialno in politično blokado ter povračilnimi napadi, ki jih trpijo. Med žrtvami na območju Gaze so na primer mladi otroci, ker izvoljena vlada ni všeč Izraelcem, Združenim državam in EU.

Še več, oddelek 7 provokativno poziva, naj palestinski organi s policijo nadzorujejo upor Palestincev. Nekdanje zapornike, zlasti majhne otroke, obtožuje nasilnih ali terorističnih dejanj.

Sramotno je tako obtoževati koga. Namesto tega bi moral Evropski parlament zahtevati umik Izraela z zasedenih ozemelj Zahodnega brega. Zid sramu v Jeruzalemu bi bilo treba porušiti, morilske napade na civiliste, ženske in otroke je treba ustaviti, vse politične zapornike je treba izpustiti. Evropski parlament bi moral od Izraela zahtevati, da upošteva načela mednarodnega prava in zadevnih resolucij ZN.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Položaj Izraela in Palestine je zapleten. Za Izrael je ukvarjanje z veliko negotovostjo, ki jo je ustvarilo njegovo okolje, problematično. Kot dober prijatelj Izraela to zelo dobro vem. Vendar je vedno pomembno podpirati mednarodno pravo. Zato sem se odločil sodelovati v pogajanjih glede resolucije Evropskega parlamenta o položaju palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.

Zaradi teh pogajanj je končni rezultat postal znatno bolj uravnotežen, kar je vodilo v to, da sem navsezadnje podprl to resolucijo. Po mojem mnenju je pomembno, da se ne obsoja Izraela, kakor se je zgodilo v poročilu gospe Flautre o oceni sankcij Skupnosti kot del dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic, kjer se dejstva niso preučila. Zato sem glasoval proti njemu.

  Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − (PL) Resolucija o položaju palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih, ki jo je sprejel Evropski parlament, je pristranska in zato ne nudi točnega prikaza konflikta na Bližnjem vzhodu. Resolucija ne upošteva političnega okvira ali dejstva, da morajo biti izraelski organi sposobni zagotoviti varnost svojih državljanov. Izrael je še vedno stalno ogrožen zaradi teroristične dejavnosti, ki izvira s palestinskih ozemelj kljub potekajočim mirovnim pogajanjem in gestami dobre volje, kot je nedavna odločitev za izpustitev 198 palestinskih zapornikov. Izrael je ena in edina demokratična država v regiji, pri čemer se s to grožnjo ukvarja z demokratičnimi metodami ter sredstvi.

Resolucija obsoja izraelske organe, ker uporabljajo neprimerne metode za ukvarjanje z mladoletniki. Vendar ne omeni, da glede na poročila Amnesty International teroristične organizacije, kot so brigada mučenikov Al Akse, Hamas, Islamski džihad in Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, rekrutirajo mladoletnike in jih uporabljajo kot kurirje. V nekaterih primerih se mladoletnikom dodeli tudi bojne dolžnosti ali se jih uporabi za izvajanje terorističnih napadov na izraelske vojake in civiliste.

Ker se je vprašanje palestinskih zapornikov obravnavalo tako pristransko in nepopolno, sem glasoval proti tej resoluciji.

– Poročilo: Hélène Flautre (A6-0309/2008)

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. ?– (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, poročilo gospe Hélène Flautre govori o sankcijah, ki jih mora sprejeti Evropska unija v zvezi s katero koli kršitvijo človekovih pravic, ne glede na del sveta. A kaj se dogaja pri nas? Vnovič vas želim opozoriti na nezaslišano ravnanje vladajoče koalicije v Bolgariji.

30. julija 2008, ko je bila v bolgarskem parlamentu izglasovana nezaupnica, se je proti poslancu Evropskega parlamenta Dimitru Stoyanovu uporabila policijska sila. Kljub dejstvu, da so se takoj izvedela imena uniformiranih „pomočnikov“, do zdaj še ni bilo kazni ali opravičila, ampak očitna predrznost v prizadevanju, da bi se primer prikril.

Ravnanje uradnikov notranjega ministrstva kaže, da so se zavedali, koga so pretepali, zlasti, ker je Stoyanov ves čas kazal svojo izkaznico poslanca Evropskega parlamenta in večkrat razložil, kdo je.

Nezakonito pridržanje in pretepanje poslanca Evropskega parlamenta je nekaj, do česar ni prišlo v 50 letih te institucije. Primer našega kolega je nevaren udarec temeljnim načelom sodobne evropske demokracije. To je neposreden in nazoren poseg v osebne pravice.

Kaj čaka navadnega bolgarskega državljana, če represivni aparat vladajoče koalicije ni upošteval niti statusa poslanca Evropskega parlamenta Dimitra Stoyanova?

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker je med obrazložitvijo glasovanja nemogoče razpravljati o vseh pomembnih vprašanjih, ki jih je sprožilo poročilo, zlasti o veliko vprašanjih, s katerimi se nikakor ne strinjamo, je morda najboljši pristop, da se primer glasovanja o predlogih sprememb, vloženih med plenarnim zasedanjem, uporabi z namenom, da se izpostavi glavni cilj tega političnega instrumenta EU.

Kljub omembi različnih držav v tem poročilu je večina Parlamenta zavrnila dva predlagana predloga sprememb, ki sta menila, da:

– ‘... so sankcije Evropske unije proti palestinski vladi, ki je bila oblikovana februarja 2006 po volitvah, ki jih je EU označila za demokratične in svobodne, oslabile usklajenost politike Unije ter se izkazale za neučinkovite, saj so se znatno poslabšale politične in humanitarne razmere“;

– ‘... mora Unija v primeri Izraela, ki nenehno krši mednarodno pravo, sprejeti nujne ukrepe.“

Kako bi bolje pokazali, da je cilj sankcij EU nesprejemljivo vmešavanje, ki se seveda izvaja z „dvojnimi standardi“. Drugače povedano, sankcije se uporabljajo kot sredstvo pritiska in političnega vmešavanja za zaščito „prijateljev“ in kritiziranje „ostalih“, ki jih EU (in Združene države) določita za tarčo.

Zato smo glasovali proti poročilu.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − V okviru Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) EU uporablja omejevalne ukrepe, tj. sankcije, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje ciljev SZVP. Težava sedanje politike sankcij EU je premajhna premišljenost, kar pogosto vodi v nepovezanost in neskladnost. Menim, da bi morala Komisija imeti proaktivnejšo vlogo pri oblikovanju jasne politike EU glede sankcij.

Menim, da mora biti Evropski parlament zelo natančen pri govoru o sankcijah in zlasti, ko poziva k ukrepanju EU v odgovor na kršitve mednarodnega prava, kot je to storil Parlament v tem poročilu o Izraelu. Menim, da moramo, preden od EU zahtevamo, da uvede kakršne koli sankcije, biti dobro obveščeni glede konkretnih kršitev mednarodnega prava, pri čemer ne bi smeli dajati splošnih izjav. Če obstajajo dejanski primeri, morajo biti navedeni v besedilu ali predstavljeni v opombi zadevnega dokumenta.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Hélène Flautre o oceni sankcij Skupnosti kot del dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic. Strinjam se s poročevalkinim uravnoteženim pristopom k pomembnemu orodju skupne zunanje in varnostne politike EU. Sankcije se morajo uporabljati za vsak primer posebej in na način, pri katerem niso prizadete nedolžne strani. Zadovoljen sem, da poročilo gospe Flautre ustrezno opisuje tovrstne točke.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) EU meni, da je spoštovanje človekovih pravic najpomembnejše načelo, pri čemer vključuje klavzule o človekovih pravicah in mehanizme izvajanja v vse nove dvostranske sporazume s tretjimi državami.

Politična učinkovitost sankcij in njihove negativne posledice so danes predmet spora. Tega se zlasti zavedamo, ko mora EU sprejeti stališče glede konflikta na Kavkazu.

Zato se strinjam s poročilom gospe Hélène Flautre, za katerega sem tudi glasovala ter vnaša novo filozofijo v izvajanje sankcij in spremembo zamisli na področje človekovih pravic.

Potrebujemo učinkovito politiko sankcij, da se ne bi uporabljali „dvojni standardi“, ki na primer temeljijo na strateški pomembnosti partnerice, kot je v primeru Rusije in Kitajske.

Za različne države moramo uporabljati strateške dokumente in druge podobne vrste dokumentov kot podlago za razvoj skladne strategije v zvezi s človekovimi pravicami v državi in razmerami na področju demokracije. Uporabljati moramo objektivne in najnovejše podatke, pridobljene od predstavnikov lokalnih in nevladnih organizacij. Podpirati moramo civilno družbo in se osredotočiti na krivce za konflikte, na primer z zamrznitvijo sredstev in uveljavitvijo prepovedi potovanja. Sankcije ne bi smele vplivati na najrevnejše.

Trdno menim, da politika sankcij ne bo učinkovitejša, dokler ne bo vključena v celostno strategijo EU za človekove pravice. Sankcije bodo učinkovite le, ko bodo pomagale spremeniti odnose in posledično razrešiti konflikte.

  Pierre Schapira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Po zakonodajnih volitvah v Palestini februarja leta 2006 sem kot eden prvih iz Jeruzalema in Parlamenta dejal, da ne smemo uvesti sankcij proti palestinski vladi, ker bodo trpeli ljudje. Res se moramo sprijazniti, da so se politične razmere na ozemljih zelo poslabšale, zlasti med Fatahom in Hamasom, a te politične krize ne smemo pripisati izključno evropskim sankcijam. Zato sem se vzdržal glasovanja o predlogu spremembe 4.

Prav tako želim povedati, da jasno obsojam Izraelovo vztrajno kršenje mednarodnega prava, vendar obžalujem, da besedilo poročila ne omenja kršitev mednarodnega prava, ki so jih zagrešile druge države na Bližnjem vzhodu. Tu gre očitno za primer dvojnih standardov, pri čemer sem glasoval proti predlogu spremembe 5.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Kljub dejstvu, da si deli poročila gospe Flautre zaslužijo kritiko, glasujem za poročilo, da bi podprl boj za človekove pravice.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Sankcije, ki jih nalaga Evropska unija, so instrumenti, ki zagotavljajo učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike. To so lahko diplomatska orodja, a so največkrat gospodarska, pri čemer so namenjena zagotavljanju skladnosti s temeljnimi načeli mednarodnega prava, demokracije in človekovih pravic.

Poročevalka poziva k celovitemu in temeljitemu pregledu obstoječih omejevalnih ukrepov, pri čemer verjamem, da tako ukrepa upravičeno. Treba je oblikovati ustrezna načela za uvedbo sankcij, da se lahko slednje uporabijo le po natančni posamezni analizi.

Še več, menim tudi, da bi moralo prednost imeti razvijanje gospodarskih sankcij, ki ne vplivajo negativno na družbo in ne kršijo človekovih pravic državljanov sankcioniranih držav. To je zlasti nujno v zvezi z navado oblikovanja črnih seznamov. Zato sem podprl tudi poročilo o pregledu sankcij EU na področju človekovih pravic.

Če bi se uvedba sankcij izkazala za potrebno, menim, da je pomembno uvesti pozitivne ukrepe za pomoč državljanom držav, ki so jim naloženi omejevalni ukrepi.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Jaz in moji britanski kolegi konservativci v celoti podpiramo človekove pravice za vse. Podpiramo koncept režima sankcij skupne zunanje in varnostne politike EU, ki se soglasno uporablja proti najočitnejšim kršiteljem človekovih pravic na svetu, pri čemer lahko Združeno kraljestvo v tem okviru vedno uporabi pravico do veta. Prav tako obsojamo način, na katerega se je sankcije uporabljalo nedosledno, pri čemer so popolnoma izpostavljene kršitvam, kakršen je način, na katerega se je predsedniku Mugabeju večkrat dovolil vstop v EU kljub prepovedi potovanj, ki velja za njegov režim.

Žal gre poročilo gospe Flautre še dlje s priznavanjem pravice Sodišča Evropskih skupnosti do odločanja glede seznama prepovedanih terorističnih organizacij, kar mora ostati politična odločitev in ne sodna, ter s trditvami, da je lizbonska pogodba potrebna, da sankcije EU za kršitve človekovih pravic postanejo učinkovitejše. Poziva k temu, da Evropski parlament nadzoruje varnostne službe držav članic in da kodeks ravnanja o izvažanju orožja postane obvezujoč. Zaradi teh razlogov ne bomo podprli poročila.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Med poimenskim glasovanjem sem glasovala proti odstavku 57. Žal moja oprema za glasovanje ni delovala. Moji poskusi, da bi opozorila na to dejstvo, so se prezrli, kar se je zgodilo tudi med petimi drugimi poimenskimi glasovanji. Želim, da se zabeleži, da sem glasovala proti prvotnemu besedilu odstavka 57 dokumenta.

– Predlog resolucije: Razvojni cilji tisočletja in maternalna umrljivost (RC-B6-0377/2008)

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Na papirju je bil peti od razvojnih ciljev tisočletja, ki naj bi zmanjšal maternalno umrljivost za 75 % do leta 2015, jasno eden od najbolj uresničljivih ciljev.

Dejansko je ta cilj najbolj zaostal za načrtom. To je bremenilno dejstvo: v podsaharski Afriki med porodom umre ena ženska od šestnajstih. Ta številka se v zadnjih 20 letih skoraj ni spremenila.

Kje drugje na planetu bi našli tako veliko neravnovesje na področju zdravja ljudi? Še več, kadar umre mati, ima tudi otrok desetkrat več možnosti za smrt.

V naših odločnih prizadevanjih, da se dosežejo razvojni cilji tisočletja, moramo zato biti zlasti pozorni na število pet.

G8 je končno razumel sporočilo. Na zadnjem srečanju na Japonskem je sprejel „zdravstveni sveženj“, ki je namenjen zaposlitvi in usposabljanju enega milijona zdravstvenih delavcev za Afriko, da bo 80 % mater imelo podporo med porodom.

Zdaj je na potezi EU.

Skupnost mora ukrepati hkrati in s pravo vsebino v več smereh:

– informacije in izobraževanje za ženske,

– krepitev sistemov javnega zdravstva v južnih državah,

– obsežne naložbe v človeške vire na področju zdravstvene oskrbe.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Vsako leto umre približno 536 000 mater, pri čemer do 95 % teh smrti pride v Afriki in Južni Aziji. Na vsako žensko, ki umre, jih 20 ali več doživi resne komplikacije, in sicer od kroničnih vnetij do poškodb, ki povzročajo invalidnost, ki bi se jim lahko enostavno izognili s splošnim dostopom do osnovne in nujne porodniške oskrbe ter storitev na področju reproduktivnega zdravja. To zahteva večjo podporo razvitih držav.

Te številke so zelo zaskrbljujoče in kažejo na to, da države v razvoju niso uspešne pri preprečevanju maternalne umrljivosti (razvojni cilj tisočletja 5) ter da je to tudi edini cilj, kjer ni prišlo do nikakršnega napredka. Današnje številke so prav take kot pred 20 leti.

Dejstvo je, da bi se maternalna umrljivost lahko preprečila z nudenjem boljše zdravstvene oskrbe in z zagotavljanjem dostopa do celostnih informacij ter storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja za vse ženske.

Zato podpiramo sprejeto resolucijo, pri čemer smo veseli, da se je naš predlog za zaščito dostopa do učinkovite kontracepcije ter zakonitih in varnih splavov prav tako sprejel na plenarnem zasedanju.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Grozljivo je, da tako velik delež svetovnega prebivalstva živi v skrajni revščini, da ženske v teh državah in področjih umirajo med nosečnostjo ali porodom ter da toliko ljudi nima informacij o varni kontracepciji in dostopa do nje. To je vprašanje vrednosti človeškega življenja in spoštovanja splošnih človekovih pravic, nenazadnje za ženske, ki živijo v revščini.

Ta resolucija vključuje pozitivne in potrebne predloge ter hkrati izpostavlja vprašanja, ki niso znotraj pristojnosti EU. Odločili smo se, da bomo podprli predloge, ki pozivajo k boljšim razmeram za ženske, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem. Vendar poročilo govori tudi o drugih zadevah, pri čemer so nekatere povezane z zunanjo politiko. Zato smo se vzdržali končnega glasovanja.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − Resolucija Evropskega parlamenta o maternalni umrljivosti ima velik pomen v povezavi z razvojnimi cilji tisočletja in prenaša naše sporočilo, da se zavedamo sedanjih razmer ter da pozivamo k ukrepanju, da bi pomagali milijonom žensk v državah v razvoju. Močno podpiram predlog, da Komisijo in Svet prosimo, naj razvijeta programe ter politike, ki bi pomagali preprečiti maternalno umrljivost, pri čemer bi bil zlasti poudarjen dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju, pismenosti ter prehrani.

V okviru te resolucije menim, da je uporaba kontracepcije zelo pomembna pri preprečevanju bolezni, nezaželenih nosečnosti in zniževanju maternalne umrljivosti, pri čemer sem hkrati prepričana, da nimamo pravice obsojati ali kritizirati cerkev, ki so le moralni in ne zakonodajni organ, ki spodbujajo vero svojih vernikov in ne onemogočajo osebne izbire. Še več, nekatere cerkve ne obravnavajo vprašanja kontracepcije pred svojimi verniki.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to resolucijo, ker visoka stopnja maternalne umrljivosti ne obstaja le v državah v razvoju, ampak tudi v novih državah članicah.

Skrb vzbujajoče je, da vsako leto 536 000 družin ostane brez materine podpore, kar ustvarja neravnovesja na ravni temeljne celice družbe. Poznamo vzroke in načine boja proti temu pojavu; način organiziranja in načrtovanja dejavnosti je odvisen od nas.

Resnično menim, da bi se moralo poudariti predvsem dostop žensk do informacij v zvezi z zdravo reprodukcijo. V našem ukrepanju ne moremo biti uspešni, dokler se ženske same ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljene pred ali med nosečnostjo. Prav tako bi morali dodeliti najvišja možna sredstva za nudenje kakovostnih storitev, ki bi bile dostopne vsem.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, ob podpori predlogov sprememb glede obsojanja prepovedi financiranja nevladnih organizacij s strani Združenih držav in prepovedi uporabe kontracepcije, kar zagovarjajo nekatere cerkve, sem glasoval za resolucijo. Vendar sem se zgrozil, ko sem izvedel, da nekateri moji kolegi, ki se jih ponavadi lahko jemlje resno, dajejo večjo prednost izjavam papeža kot zdravju in blaginji ljudi v državah v razvoju.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) , v pisni obliki. − (RO) Zaradi večje smrtnosti dojenčkov in upada števila rojstev na eni strani ter staranja prebivalstva na drugi morajo države članice in evropske institucije odločno in hitro ukrepati.

Glasovala sem za resolucijo o umrljivosti mater pred zasedanjem Združenih narodov dne 25. septembra, namenjeni pregledu razvojnih ciljev tisočletja, ker njeno besedilo poziva Svet in Komisijo, da razširita zagotavljanje zdravstvenih storitev materam in poudarita programe predporodne nege, prehranjevanja mater, ustrezne pomoči ob porodu, ki naj se izogiba pretirani uporabi carskega reza, poporodne nege in načrtovanje družin. S to resolucijo pozivamo Svet in Komisijo, naj zagotovita, da so storitve na področju reproduktivnega zdravja cenovno dostopne, dosegljive in visoko kakovostne.

Pomembno je nameniti največ razpoložljivih sredstev za programe in politike za preprečevanje smrtnosti mater.

Pomembno se mi zdi tudi, da se dejavnosti na področju načrtovanja družine financirajo iz javnih sredstev.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Resolucija vsebuje določbe, ki posredno spodbujajo splav in druge, ki odkrito pozivajo k legalizaciji splava. Vključevanje mnenja s tega področja je kršenje načela subsidiarnosti. To pomeni tudi, da se lahko finančna sredstva za Skupnost iz prispevkov držav članic, v katerih splav ni dovoljen, uporabijo za spodbujanje splava v tretjih državah.

Hinavsko je upravičevati sodelovanje v propagandi, ki zagovarja splav v okviru spodbujanja zdravja mater, ter dodeljevati finančna sredstva splavu, namesto da se namenijo za izboljševanje zdravja mater. Zato sem glasovala proti tej resoluciji.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Glasovala sem proti tej resoluciji.

Varovanje zdravja mater je nujen predpogoj za preživetje človeštva.

Matere v državah v razvoju se zdaj spopadajo s pandemijo in nimajo dostopa do osnovnega zdravstva, aspirina ali kozarca pitne vode. Generalni sekretar Združenih narodov je jasno poudaril, da se porabi manj kot 10 % proračuna za reševanje težav, ki prizadenejo 90 % prebivalstva sveta. Pljučnica, nalezljiva diareja, tuberkuloza in malarija so bolezni, ki povzročajo velike zdravstvene težave v državah v razvoju, vendar so ozdravljive in se jim namenja manj kot 1 % proračuna.

Združeni narodi so sprejeli strategijo, ki podpira rojstvo otroka pod usposobljenim zdravniškim nadzorom. To je namenjeno omejevanju tveganja pri materinstvu, zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in zagotavljanju dostopa do storitev.

Vendar naša resolucija med drugim predlaga zagotavljanje „celostne in varne storitve nege pri opravljanju splava“ ter obžaluje pomanjkanje zagotovljenih storitev na področju reproduktivnega zdravja. Poziva Svet in Komisijo, naj „zagotovita, da bodo storitve na področju reproduktivnega zdravja razpoložljive, dostopne in kakovostne“ ter „spodbujata dostop vseh žensk do celostnih informacij in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja“. Poziva Svet in Komisijo, naj posredujeta na tem področju, vendar je splav izključno v pristojnosti držav članic, ne EU. Materam v državah v razvoju ne smemo ponuditi nejasne, poenostavljene ali, še huje, ideološke vizije zdravstvenega varstva.

– Poročilo: Syed Kamall (A6-0283/2008)

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), ki zagotavlja liberalizacijo storitev na mednarodni ravni ter ki ga poročevalec zavzeto želi sprejeti, dejansko ni nič več kot Bolkesteinova direktiva na globalni ravni. Včerajšnji „vodovodar s Poljske“, bo jutri vodovodar s Kitajske ali Pakistana.

To ne zajema storitev „opravljenih pri izvajanju vladnih pooblastil,“ ki niso opravljene „na tržni podlagi ali v konkurenci z drugimi ponudniki storitev.“ Drugače povedano, edini, ki jih to ne zajema, so policija, sodišča, diplomatske službe in vojska. Po drugi strani bo splošni sporazum o trgovini s storitvami naslednji korak k ukinitvi javnih služb, kar je proces, ki ga je Komisija začela pred približno petnajstimi leti v imenu konkurenčnosti in enotnega trga.

Danes Evropska unija verjame, da je v konkurenčni prednosti in trdi, da njeni ponudniki storitev nimajo zadostnega dostopa do trgov v tretjih državah. Vendar bo storitveni sektor končal enako kot naša industrija, tj. s selitvijo proizvodnje, racionalizacijo in, za nagrado, z uvozom socialnega dampinga. Ocenjevanje socialnih in okoljskih standardov ter standardov kakovosti, ki po mnenju poročevalca ne bodo postali trgovinska ovira, bo povzročilo postopen razpad evropskega socialnega in gospodarskega modela.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kljub umiku nekaterih bolj negativnih stališč in omilitvi nekaterih ubeseditev, ki ne izražajo dvoma v proces liberalizacije, ampak ga želijo „počlovečiti“, je ta resolucija v osnovi še vedno šolski primer zagovarjanja liberalizacije storitev, vključno z javnimi storitvami (katerih zastopanost omejuje potreba po „različnem pristopu“ do liberalizacije).

Vendar kljub zaskrbljenosti večine v Parlamentu sedanje mednarodne razmere niso enake, kot so bile v času začetka kroga pogajanj iz Dohe leta 2001, kar pomeni, da si Združene države in EU prizadevajo, da bi Svetovna trgovinska organizacija vsilila njihov načrt gospodarske prevlade svetu.

Vendar EU in „socialna demokrata“ Mandelson in Lamy kljub zaporednim neuspehom ponovno poskušajo preprečiti, da pogajanja „iztirijo“, da zaščitijo osnovo, ki so jo že pridobili v pogajanjih, in jo ohranijo.

Kot smo trdili že prej, je cilj velikih gospodarskih in finančnih skupin nadzorovati mednarodno trgovino v okviru kapitalistične konkurence, nadzorovati nacionalna gospodarstva (kmetijstvo, industrijo, storitve, delovno sile, naravne vire) ter nadzorovati države same.

Liberalizacija pomeni napad na uspehe delavcev in suverenost narodov ter okoljsko uničenje.

Zato smo glasovali proti tej resoluciji.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Storitve predstavljajo več kot tri tretjine evropskega gospodarstva. Storitveni sektor je bistvenega pomena za konkurenčnost in inovativnost evropskega prebivalstva, ki večinoma temelji na znanju. Učinkovito delovanje notranjega trga storitev Evropske unije je zelo pomembno za konkurenčnost podjetij EU na globalnem trgu. Pravočasen in ustrezen prenos in izvajanje bosta bistvena za dobro delovanje trga, zlasti glede direktive o storitvah.

Trgovina s storitvami vključuje prenos specializiranega znanja med državami. Prosta trgovina s storitvami ima posledično pomembno vlogo v vseh razvojnih strategijah, ker spodbuja hiter in učinkovit prenos znanja in izkušenj v velikem obsegu. Poleg tega večji dostop do trga storitev predstavlja priložnost za razvite države in tudi za države v razvoju, ki so pogosto prikrajšane za dostop do znanja in izkušenj.

Dostop do trga storitev je težavno vprašanje v smislu pogajanj, ki potekajo, na Svetovni trgovinski organizaciji. Vendar je treba vedeti, da morajo pogajanja o trgovini s storitvami upoštevati koristi EU in spodbujati razvoj najrevnejših držav. Če se dovolijo znatne tuje naložbe, lahko dejansko liberalizacija trgovine s storitvami spodbudi večjo in bolj trajnostno proizvodnjo ter modernizacijo infrastrukture v vseh gospodarstvih.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Kamalla o trgovini s storitvami pregleda načine, na katere lahko podjetja EU pridobijo dostop do trgov storitev tretjih držav. Storitve imajo dejansko vedno bolj pomembno vlogo v mednarodni trgovini. Natančno zato je pomembno, da se razlikuje med komercialnimi in temeljnimi javnimi storitvami. To sem jasno pokazal s svojim glasovanjem.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU na podlagi splošnih sporazumov o trgovini s storitvami, dvostranskih in večstranskih sporazumov ter odkrite ali prikrite prisile in groženj spodbuja preboj kapitala na razvijajoči se trg storitev manj razvitih držav, da poveča dobiček in svoj vpliv. Poročilo Komisije hvali in podpira to politiko.

Javne dobrine kot voda, zdravstvo in socialno skrbstvo, izobraževanje itd. so cilji monopolov, ki želijo liberalizirati in odpreti nacionalne trge ter privatizirati podjetja. Kapitalistično prestrukturiranje bo še bolj uničujoče v revnih državah.

Zaradi rivalstva imperialističnih centrov skupaj z opozicijo revnejših držav so bila zadnja pogajanja Svetovne trgovinske organizacije neuspešna. Centri moči med seboj tekmujejo pri zaključevanju dvostranskih in večstranskih sporazumov, da bi okrepili svoj položaj.

Pozornost se usmerja na neposredno in posredno ukinitev javnih storitev, zlasti v sektorjih, ki so dobičkonosni, ter ukinitev vseh varnostnih omejitev. To je poskus enačenja storitev z blagom ter izvedbe pogajanj o kmetijskih proizvodih. Vse to so dejansko primeri evropske kapitalistično imperialistične agresije, ki je pripravljena na boj za vsiljevanje svojih izbir.

  Tokia Saïfi (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o trgovini s storitvami, ki poziva Komisijo, da si pri svojih trgovinskih pogajanjih prizadeva za progresivno in vzajemno odprtje dostopa do trga storitev ter politiko večje preglednosti. Evropska unija, ki je največja izvoznica in največja ponudnica storitev na svetu, mora spodbujati večji dostop do trga storitev za razvite narode in tudi države v razvoju.

Kljub temu mora biti ta liberalizacija progresivna in vzajemna na takšen način, da upošteva različne interese zadevnih držav. S tem v mislih sem glasovala za predlog spremembe 2, ki poudarja potrebo po razlikovanju med komercialnimi in nekomercialnimi storitvami in različnem pristopu pri odpiranju trgov storitev splošnega pomena. Prav tako sem glasovala za predlog spremembe 5, ki v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu poziva k zagotavljanju univerzalnih, dostopnih in trajnostnih javnih storitev za vse.

Končno, glasovala sem za predlog spremembe 7, ki priznava, da se mora nekatere proizvode, kot je voda, obravnavati kot univerzalno javno sredstvo, pri čemer poudarjam, da je potrebna prava mera previdnosti, ko se poziva k odprtju trgov storitev te vrste.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Trgovina s storitvami je danes nujna za vsa gospodarstva. Ni mogoče, da katera koli država doseže gospodarski uspeh z drago in neučinkovito storitveno infrastrukturo. Proizvajalci in izvozniki tekstila, paradižnika in drugega blaga ne bodo konkurenčni, če nimajo dostopa do učinkovitega bančnega sistema, učinkovitih zavarovalniških podjetij, računovodskih podjetij, telekomunikacij in prevoznih sistemov.

Vendar je tudi priložnost, da se ponudijo javne storitve, ki jih vodijo zasebna podjetja, ključna. Konkurenca v zdravstvenem sektorju, izobraževanju in javnih komunikacijah zagotavlja boljšo storitev. Zato sem se odločil podpreti kategorično nerazlikovanje med storitvami za zasebni ali javno rabo, ker menim, da konkurenca tudi v javnem prostoru prispeva k večji učinkovitosti in boljšim storitvam. To se mi zdi očitno, ne glede na to, ali zadeva naš notranji trg, ali trgovino s storitvami v drugih državah izven meja EU.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poročilo o trgovini s storitvami ima namen poudariti vlogo trgovine s storitvami kot sektor, ki je koristen za ustvarjanje novih stalnih delovnih mest in izboljševanje kakovosti življenja državljanov. Te storitve zdaj predstavljajo 75 % bruto domačega proizvoda Evropske unije.

Poročevalec poziva k odprtju in liberalizaciji trgovine s storitvami. Zagotovo je treba trge odpreti in izboljšati konkurenčnost. Vendar se po mojem mnenju odpiranje trgov ne sme razumeti kot privatizacija. Jasno mora biti določeno, da so komercialne storitve drugačne vrste kot javne. Posledično je treba zagotoviti tudi, da je pristop, sprejet za odpiranje trgovine z javnimi storitvami, zelo drugačen od dostopa, ki je sprejet za odpiranje trgovine s komercialnimi storitvami.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo o trgovini s storitvami, ki poudarja pomembnost trgovine s storitvami pri ustvarjanju delovnih mest.

Predlog spremembe 2, ki ga je predložila skupina socialdemokratov, poudarja potrebo po različnem pristopu glede odpiranja trgov storitev splošnega pomena ter zlasti potrebo, da je treba razlikovati med komercialnimi in nekomercialnimi storitvami.

Menim, da je zelo pomemben predlog spremembe 5, ki poziva k univerzalnim, dostopnim, trajnostnim in cenovno ugodnim storitvam, ki zagotavljajo visoko kakovostne standarde za vse, ter predlog spremembe 10, ki poziva Komisijo, da odločneje ukrepa proti ponarejanju, zlasti v spletu, ter poziva Komisijo, da Parlamentu in Svetu predloži predlog, na podlagi katerega bi se Skupnosti in državam članicam zagotovili kakovostni in statistični podatki o ponarejanju na evropski ravni, zlasti v spletu.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Zaradi tako imenovane revolucije storitev, ki poteka že od sredine dvajsetega stoletja, so storitve postale najpomembnejši gospodarski sektor za večino držav. Tehnološki napredek, zlasti na področjih telekomunikacije in informacijske tehnologije, je spremenil zaznavanje storitev in njihovo možno vlogo v mednarodni trgovini. Znatno širjenje prej navedenega sistema skupaj z tehnološkim napredkom je povzročilo širjenje mednarodne trgovine s storitvami.

Poljsko sodelovanje v mednarodni trgovini s storitvami nikoli ni bilo veliko. Enako velja za druge države Srednje in Vzhodne Evrope. Razlog je nezadosten razvoj sektorja v centralno načrtovanih gospodarstvih. Temeljne spremembe pri razvoju storitvenega sektorja so se začele v obdobju tranzicije, ki je sledila obdobju komunizma, ter se nadaljevale v procesu pristopa k Evropskim skupnostim. Radikalne spremembe v storitvenem sektorju so že vidne. Poleg tega se mora zaradi priključitve Poljske v Skupnosti in s tem povezanega procesa prilagajanja gospodarstva Poljske zahtevam Evropske skupnosti pospešiti stopnja razvoja storitvenega sektorja in zagotoviti več priložnosti za sodelovanje Poljske pri mednarodni trgovini storitev.

Zato menim, da si mora EU zelo prizadevati za izboljšanje kakovosti trgovine s storitvami, ker ta sektor spodbuja blaginjo in ustvarjanje delovnih mest v vseh gospodarstvih sveta. Poleg tega pomaga spodbujati napredek.

– Poročilo: Josu Ortuondo Larrea (A6-0308/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav podpiramo zaskrbljenost, izraženo v poročilu, glede potrebe za vlaganje v pristaniške regije, tehnološko posodobitev in okoljsko zaščito, menimo, da to poročilo prikriva dejstvo, da je eden od ciljev Evropske komisije v zvezi s prihodnjo politiko pristanišč liberalizacija te strateške javne storitve v različnih državah članicah.

Zato obžalujemo zavrnitev naših predlogov, ki:

– poudarjajo zavračanje katerih koli poskusov liberalizacije pristaniških storitev na ravni EU z uporabo pravil notranjega trga o konkurenci notranjega trga.

– in pozivajo, da se sprejmejo pobude za boj proti negotovosti in tveganjem za nesreče v sektorju ter jamstvo in zagotovitev spoštovanja pravic pristaniških delavcev, zlasti na področjih zaposlovanja, pravičnega plačila, dostojnih delovnih razmer, socialnega skrbstva, kolektivnih pogodb, pravic sindikatov in poklicnega usposabljanja.

Raznolikosti in dopolnjevanje evropskih pristanišč je treba zaščititi, pri čemer mora njihovo upravljanje temeljiti na naprednih standardih kakovosti in varnosti, kar je strateški del v gospodarskem razvoju. Kot se zdi, se upravljanje evropskih pristanišč odpira nadnacionalnim podjetjem, kar bo razvrednotilo delovna razmerja in kolektivna pogajanja ter povečalo tveganja za nevarnost v pristaniškem sistemu, zaradi česar bo pomorska varnost posledično vprašljiva.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − Med glasovanjem sem izrazila svoje stališče z glasovanjem proti predlogom sprememb skupine GUE. Pristaniški sektor je zelo pomemben za Evropsko unijo iz gospodarskega, komercialnega, socialnega, okoljskega in strateškega vidika. Vendar kljub pomembnosti sektorja ne morem podpreti pristopa, da so pristanišča del javne lastnine.

Nasprotno podpiram pravico držav članic, da upoštevajo svoje največje koristi, ko se odločajo o liberalizaciji pristaniškega sektorja. Odločitve o privatizaciji pristanišč in/ali uvedbi zasebnega in javnega partnerstva v pristaniščih so v pristojnosti držav članic in jih ne smejo usmerjati evropske institucije, če so v skladu z evropsko zakonodajo. Nekatera pristanišča dejansko že upravljajo organi ali podjetja tretjih držav. Moje mnenje je, da se mora pristaniškemu sektorju dovoliti delovanje na enako konkurenčni ravni kot kateremu koli drugemu sektorju.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Komunistična stranka Grčije glasuje proti poročilu, ker podpira in sledi načelu sporočila Komisije o pristaniščih, ki spodbuja končne cilje EU o privatizaciji pristanišč. Privatizacijo pristanišč je do zdaj ustavljal boj pristaniških delavcev, vendar je EU ni opustila, ker je ključni cilj kapitala EU.

Zato si jo Komisija zdaj prizadeva spodbujati z drobitvijo, tj. predajanje dobičkonosnih pristaniških storitev kapitalu. Hkrati se EU osredotoča na državne subvencije za pristanišča in pripravlja njihovo ukinitev ali drastično zmanjšanje, kar bo utrlo pot privatizaciji. Pristanišča predstavljajo sektorje strateške pomembnosti za gospodarstvo držav članic in so neposredno povezana z njihovo zmožnostjo obrambe in suverenostjo. Zato načrti za liberalizacijo pristaniških storitev in privatizacijo pristanišč ne zadevajo le tistih, ki v njih delajo, ampak delovni razred v celoti in množice.

Ni dovolj, da so delavski razred in delavci na splošno previdni ter organizirajo svoj boj le proti načrtom za privatizacijo; boriti se mora za pristanišča, ki bodo last ljudi v okviru samozadostnega ljudskega gospodarstva, ki ga vodi ljudski organ.

– Poročilo: Michael Cramer (A6-0326/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav se strinjamo z zaskrbljenostjo in predlogi v poročilu, menimo, da to ne izraža bistvenih delov nacionalne politike v tem strateškem sektorju s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi posledicami, zlasti oblikovanja tega sistema v močnem javnem sektorju in potrebe po boju proti sistematičnem kršenju in neupoštevanju pravic delavcev, kar je bilo opaženo v segmentih tega sektorja.

Ker poročilo posledično ni rešilo vprašanja tega osrednjega vidika delovnih pogojev za strokovnjake v tem sektorju, menimo, da ni doseglo svojega namena. Praksa začasnega sklepanja pogodb, ki ne spoštuje delovnega časa, počitka in kolektivnih delavskih pogodb, poleg tega, da predstavlja kršenje delavskih pravic, ogroža njihovo varnost (in varnost tretjih strank). Zato moramo ustaviti ukinjanje delovnih mest in vedno večjo negotovost delovnih razmerij s spodbujanjem povezovanja delovne sile v podjetjih in spoštovanja kariere in plačila.

Prav tako se ne strinjamo s spodbujanjem uporabe načela „plača uporabnik“ in „onesnaževalec plača“, ker ti ukrepi zadevajo zlasti končnega uporabnika in koristijo le tistim, ki so finančno zmožni „uporabljati“ in „onesnaževati“, pri čemer ni nujno, da prispevajo k znatnemu izboljšanju tovornega prometa.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo Michaela Cramerja za trajnosten in učinkovit logistični sistem in sistem tovornega prometa v Evropi.

Ta sistem ima pomembno vlogo pri krepitvi in širitvi položaja Evrope kot mednarodno konkurenčnega gospodarstva, ne da bi se to zgodilo na račun okolja ali državljanov. „Zeleni koridorju“ so temeljni koncept za optimizacijo prometa Evrope, pri čemer so trajnostni, kolikor je mogoče. Zmanjševanje vseh vrst onesnaževanja in hkrati večja uporaba obnovljivih virov energije je ustrezen pristop.

V zvezi s tem imajo naložbe v nove tehnologije, kot je računalniško podprto ustavljanje in speljevanje v tovorniškem prometu, ter podpora drugim vrstam prometa, ki ni tovorni, pomembno vlogo in odpirajo nadaljnjo pot.

Zaradi uskladitve upravljanja in upravnih postopkov na vseevropski ravni bo evropski prometni sistem boljši in učinkovitejši. Evropa potrebuje konkurenčno in inovativno gospodarstvo, da bo uspešna. Sedanje poročilo pomembno prispeva k doseganju tega cilja.

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. – (PL) Strinjam se s stališči, ki jih je izrazil gospod Cramer, tj., da si moramo prizadevati za izboljšanje učinkovitosti, povezovanja in trajnosti tovornega prometa v Evropi.

Prav tako podpiram vse ukrepe, ki so namenjeni doseganju želenih ciljev. Prvi vključujejo osredotočanje na prometne koridorje s spodbujanjem inovativnih tehnologij, inovativne infrastrukture in učinkovitejše upravljanje tovornega prometa. Navedena je tudi potreba po poenostavitvi upravnih postopkov in verige tovornega prometa ter povečanje privlačnosti prometa, ki ni odvisen od cestne mreže. Podpiram vse te pristope. Po mojem mnenju bodo prednostne naloge, ki jih je izpostavil poročevalec, znatno prispevale k izboljšanju tovornega prometa v Evropi.

– Poročilo: Frédérique Ries (A6-0260/2008)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Moji kolegi in jaz se strinjamo s povečanim zanimanjem za raziskave o možnih zdravstvenih tveganjih, ki jih predstavlja daljša izpostavljenost elektromagnetnim poljem. Preudarnost je glede navedenih učinkov na zdravje bistvena. To je vprašanje, s katerim se osebno ukvarjam in ki sem si ga prizadeval obravnavati januarja letos. V svojem pismu nekdanjemu komisarju Kyprianouju sem izpostavil dejstvo, da v zvezi s tem vprašanjem ni bilo pripravljenega pregleda od 12. julija 1999 kljub pričakovanem pregledu po preteku petih let od tega datuma.

Glasoval sem za poročilo Riesove, ki priznava, da je zaradi pritoka nove tehnologije od poročila iz leta 1999, to poročilo zastarelo. Vendar sem glasoval proti predlogu spremembe, ki poziva za usklajene strožje mejne vrednosti emisij določenih elektromagnetnih valov. To je zdravstveno vprašanje in posledično irsko. Irska vlada je pred kratkim izdala poročilo, ki ugotavlja, da se do zdaj niso pokazali nobeni škodljivi kratkoročni ali dolgoročni učinki na zdravje. Upošteva že smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji, ki omejujejo javno in poklicno izpostavljanje elektromagnetnim poljem in jih potrjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Irska mora vladati za Irsko, pri čemer jo usmerja Svetovna zdravstvena organizacija.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za poročilo kljub nekaterim nasprotjem. Vendar poročilo vsebuje veliko pozitivnih vidikov, ki so pomembni, zlasti zagovor previdnostnega načela, ki potrjuje, da mora to predstavljati enega od temeljev politik Skupnosti na področju zdravja in okolja.

Poročilo prav tako delno kritizira akcijski načrt, zlasti v delu, kjer trdi, da je tak načrt „ razlog za slab uspeh, če je njegov namen le spremljati obstoječe politike Skupnosti, če ne temelji na politiki preprečevanja, katere cilj je zmanjšanje bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki, ter če nima nobenega jasnega in kvantitativnega cilja.“

Poročilo prav tako poudarja, da mora Evropska komisija upoštevati gospodarsko pomembnost malih in srednje velikih podjetij, pri čemer jim zagotovi tehnično podporo, da se jim omogoči ravnanje v skladu z obvezujočimi predpisi glede okoljskega zdravja in se jim pri tem pomaga, ter da se jih spodbuja k spremembam, ki so pozitivne z vidika okoljskega zdravja in ki vplivajo na poslovanje podjetij.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Frédérique Ries o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010. Poziv, da se akcijski načrt osredotoči na notranjo in zunanjo kakovost zraka in kemikalije ima mojo podporo. Obveznost, da morajo vsi proizvajalci in uvozniki dokazati varnost svojih proizvodov, preden jih lahko dajo na trg, je prav tako pozitiven ukrep za zagotavljanje, da so potrošniki in okolje zadostno zaščiteni.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Nepremišljena raba naravnih virov za dobiček, kapitalistično prestrukturiranje, liberalizacijo trgov in privatizacijo energije, prometa in telekomunikacij vodi k uničenju okolja. Zaradi slabšanja delovnih razmer in pogojev ter privatizacijo zdravstva, socialnega skrbstva in zavarovalništva se na splošno soočamo z več zdravstvenimi težavami, zlasti tistimi, ki so povezane z okoljskimi tveganji. Komercializacija zdravstva in okoljska politika EU, ki s sistemom trgovanja z emisijami in načelom onesnaževalec plača spreminja okolje v blago, ne moreta preprečiti tveganj in bolezni ali jih obvladovati v korist delavcev, ker je njun osnovni cilj povečati kapitalske dobičke.

Ustrezne so ugotovitve poročila o uporabi načel preprečevanja in zaščite; pomanjkanju bistvenih, strogih ukrepov; potrebi po izčrpnih študijah, ki temeljijo na najbolj ranljivih skupinah; duševnem zdravju in učinkih magnetnih polj itd. Vendar se konča s predlogi, ki jih vodi politika EU, ki spodbuja monopol, kot so davčne olajšave in finančne spodbude za podjetja. To je načelo, ki prelaga odgovornost za zaščito na posameznika.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Navdušenje, ki je prevladovalo februarja 2005, ko se je odobril „Evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010, je izpuhtelo, pri čemer se ni uresničilo veliko predlaganih ukrepov. Zelo pomembno je, da se dosežejo ti skrajni roki in se izvedejo ti ukrepi, zlasti v tem desetletju, ko je največji izziv za človekovo zdravje na področju varovanja okolja prilagoditev na podnebno spremembo.

Manj bogati deli družbe kot tudi biološko ranljivejši (otroci, nosečnice in starejši) bodo občutljivejši na te učinke.

Posebno pozornost je treba nameniti socialnim vidikom prilagoditve, vključno s tveganji, ki so povezana z zaposlovanjem in učinki na življenjske in naselitvene razmere.

Preprečevanje negativnih učinkov na zdravje ljudi, ki jih povzročajo ekstremni vremenski pojavi, imajo bistveno vlogo, zato se poziva Komisijo, da pripravi smernice dobre prakse, ki vsebujejo ukrepe, ki naj jih sprejmejo regionalni in lokalni organi v sodelovanju z drugimi institucijami, ter izobraževanje prebivalstva in programe ozaveščanja za večjo ozaveščenost v zvezi s prilagajanjem na učinke podnebnih sprememb.