Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 22. september 2008 - Bruselj

27. Bolonjski proces in mobilnost študentov (kratka predstavitev)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0302/2008) Doris Pack v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov (2008/2070(INI)).

  Doris Pack, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, iskreno upam, da to, da nocoj ponovno zasedamo brez navzočnosti javnosti, nikakor ne kaže na naš temeljni odnos do izobraževanja.

Bolonjski proces je dejansko najbolj radikalna reforma visokošolskega izobraževanja v zadnjih letih. Pretok znanja se v teh časih prav gotovo ne bi smel ustaviti pri državnih mejah. Zato je pravzaprav razveseljivo, da so države članice in univerze pripravljene sodelovati na tem področju, ne glede na načelo subsidiarnosti, ki ga tako cenijo. To pozdravljam, obenem pa sem opazila, da so bili vsi parlamenti zaobideni pri tem vprašanju. Ni bil vzpostavljen stik z Evropskim parlamentom niti s katerim koli izmed 46 nacionalnih parlamentov.

Nadležno pa je, da nas poslance Parlamenta nenehno sprašujejo o tem bolonjskem procesu. Če gre kar koli narobe, pokažejo na nas, vendar nimamo prav nič s tem; niti Komisija ni imela nič s tem. Z veseljem povem, da se nam je Komisija pridružila in nam pomaga pri vzpostavljanju bolonjskega procesa v okviru naših izobraževalnih programov, ki jih gotovo poznate. Skratka, napori so bili veliki in niso še zaključeni. Pametno bi bilo k temu pritegniti parlamente.

Do leta 2010 želimo ustvariti evropsko območje visokošolskega izobraževanja. To je samo po sebi umevno. Študentom mora biti na voljo široka paleta izbir med številnimi visokokakovostnimi študijskimi programi. V ta namen bolonjski proces predvideva tri prednostna področja ukrepanja: uvedba tricikličnega sistema visokošolskih diplom, magisterijev in doktoratov, zagotavljanje kakovosti ter priznanje kvalifikacij in študijskih obdobij.

Mobilnost študentov in visokokakovostna izobrazba naj bi bili med glavnimi prednostnimi nalogami bolonjskega procesa, toda sam proces in zlasti naglo uvajanje programov za pridobitev visokošolske diplome je – kot smo izvedeli na razpravah – privedlo do tega, da se manj študentov, vključenih v programe za pridobitev visokošolske diplome, upa preživeti del študijskega časa v tujini, saj so preobremenjeni s preobširnim učnim gradivom. Pet let univerzitetnega študija ni mogoče naenkrat stisniti v triletni program za pridobitev visokošolske diplome. To pa je bilo storjeno v nekaterih primerih. Nato se izkaže, da se študenti sploh ne morejo oddaljiti od študija doma in zato študij v tujini ne pride v poštev. Škoda. Erasmus je izjemen program in priložnosti, ki jih ponuja, je treba izkoristiti skupaj z vsemi drugimi priložnostmi za odhod v tujino. Pravzaprav bi moral biti program, ki zajema mobilnost, obvezen.

Po mojem kreditni sistem študija ne deluje. Ni prav, da se za določen modul v eni državi pripišejo tri kreditne točke, v drugi pa samo ena. Potrebujemo evropski sistem, znotraj katerega bodo vsi obravnavani enako. Na tem področju je potrebnega več dela. Mislim, da je teorija dobra, vendar se ne izvaja preveč dobro.

Zagotoviti moramo tudi, da univerze storijo vse, kar je v njihovi moči, da izkoristijo priložnosti financiranja in s tem študentom olajšajo uveljavljanje mobilnosti, če to želijo. To za številne univerze pomeni, da bodo morale izstopiti iz svojih slonokoščenih stolpov in se povezati s poslovno skupnostjo. Koliko velikih družb bi bilo počaščenih, če bi lahko sponzorirale doktorski ali magistrski program? Če naj bi se zato magistrski program imenoval Mercedes ali Sony ali po kateri drugi korporativni blagovni znamki, pa naj bo tako! Bistvo je v tem, da bi bil denar sponzorjev študentom v pomoč. S tem ne bi prodali pravice do določanja vsebine kurikuluma, temveč do razporejanja finančnih sredstev, ki vsem zainteresiranim zares omogočajo študij v tujini. Če bomo dosegli napredek pri doseganju teh ciljev s pomočjo Komisije, bomo lahko vsi zelo zadovoljni.

  Ján Figeľ, član Komisije. − Gospod predsednik, rad bi se ponovno zahvalil Doris Pack. Je ena od ustanovnih mater programov vseživljenjskega učenja, ki so zelo priljubljeni na področju mobilnosti študentov. To poročilo o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov predstavlja zelo stvaren prispevek k še boljši in večji mobilnosti.

Kot vsi vemo, je bolonjski proces že v precej napredovani fazi, saj bo kmalu minilo desetletje njegovega obstoja, razširil pa se je po vsej Evropi. Začel se je, ker smo od leta 1987 že imeli program mobilnosti, imenovan Erasmus, čigar večina instrumentov je postala del bolonjskega procesa. Omenjeni program in bolonjski proces drug drugega spodbujata in zelo pomembno prispevata k politiki. Ne gre za mobilnost zaradi same mobilnosti, temveč za modernizacijo in odprtost ter internacionalizacijo naših univerz. Poročilo podaja zelo celovit pregled ukrepov, ki so v prihodnosti potrebni na tem področju.

Vaši zaključki so v skladu z ugotovitvami in priporočili posebne skupine, ki sem jo povabil k sodelovanju s Komisijo in ki predstavlja strokovni forum na visoki ravni, vodi pa ga bivša ministrica Maria João Rodrigues, ki mi je poročala letos junija. Obe poročili kažeta, da potrebujemo obsežne in skupne ukrepe za povečanje mobilnosti študentov ter, če lahko dodam, mobilnosti mladih na splošno: učencev, mladih, ki se izobražujejo, mladih umetnikov in mladih podjetnikov. Želim si, da se obdobje mobilnosti vključi v vse programe za pridobitev diplome, s čimer bi študente spodbudili za odhod v tujino, ter da mobilnost ni posebnost, temveč nekaj običajnega.

Strinjam se z vami, da bi morale bolonjske reforme narediti naše visokošolske sisteme bolj dostopne in da ne smejo postati nove ovire za mobilnost. Vaše zamisli o prilagodljivih oblikah programov na določenih študijskih področjih bi bile skladne z bolonjskimi pravili in jih je vredno preučiti. Strinjam se tudi, da moramo bolje in več investirati v mobilnost naših državljanov, se pravi biti učinkovitejši. Združiti moramo javna, zasebna, nacionalna in evropska sredstva.

Pozdravljam predlog, da bi „okrepili finančni okvir za programe na področju izobraževanja, upoštevati pa bi morali predvsem štipendije Erasmus“. To bi zelo koristilo ne le izobraževanju, temveč, na primer, tudi državljanstvu – da bi se počutili kot Evropejci v Evropi ter imeli dostop in priložnost ter pravo izkušnjo Evrope.

Prepričan sem, da bo Parlament v tem pogledu prevzel svojo odgovornost v celoti. Še enkrat izražam čestitke in se zahvaljujem za poročilo ter predlagam, da ga Parlament sprejme.

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam to poročilo in tehtna priporočila, ki jih vsebuje glede učinkovitega izvajanja bolonjskih ciljev in oblikovanja evropskega prostora za visoko šolstvo do leta 2010. Pomembno je, da se letos analizirajo obstoječe ovire kot tudi priložnosti za okrepitev procesa v prihodnosti, po letu 2010.

Rada bi poudarila dva izmed številnih predlogov v poročilu, ker sta izjemno pomembna. Prvič, več truda je treba nameniti usklajevanju nacionalnih izobraževalnih sistemov, dokončanju vzajemnega priznavanja kvalifikacij in ekvivalenci diplom. Verjamem, da so razlike, ki še vedno obstajajo na tem področju, glavna ovira za enako obravnavo študentov.

Drugič, vse evropske ustanove želim spomniti na dejstvo, da je mobilnost še vedno nedosegljiva številnim študentom, raziskovalcem in učnemu osebju, zlasti tistim iz novih držav članic, in sicer zaradi premajhnih štipendij. Zato je ustrezno financiranje projektov v novih državah članicah prednostna naloga. Samo tako lahko dosežemo cilj evropske mobilnosti na skladen in uravnotežen način.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Mladim, zlasti študentom, tudi sama dajem prednost v svojem političnem udejstvovanju, zato lahko sprejetje poročila gospe Pack o bolonjskem procesu in mobilnosti mladih pozdravim kot zelo dobrodošlo.

Prepričana sem, da morata načelo vzajemnosti pri izmenjavi študentov in štipendij kot tudi vzpostavitev evropskega ogrodja za kakovost in priznavanje diplom ostati dva prednostna vidika te politike, še posebej, ker beležimo zmanjšano mobilnost študentov v novih državah članicah.

Izmenjava dobre prakse med državami članicami je zelo učinkovit način za izboljšanje evropskega okvirja za mobilnost; zato jo je treba nenehno podpirati in širiti. Družbeni vidik tega poročila, ki se odraža v skrbi za mlade iz prikrajšanih območij, je hvalevreden.

Če izvzamemo ostale pomisleke, moramo spodbujati kakovost in odličnost, tako med študenti kot med učnim osebjem, to pa lahko storimo z neprekinjeno podporo mobilnosti v izobraževalnem sistemu, tako v obliki politik kot naložb; ta podpora mora biti na voljo na nacionalni in evropski ravni.

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Dovolite mi, da se posvetim družbenemu vidiku mobilnosti, ki je izjemno pomemben: mladim nudi izjemno bogate izkušnje zaradi akademske, kulturne in družbene raznolikosti, zato čestitam gospe Pack za njeno poročilo.

Kot romunska poslanka EP sem predlagala spremembo, da bi študenti iz vseh držav članic prejeli enotno evropsko študentsko izkaznico. Prepričana sem, da bo študentska izkaznica spodbudila mobilnost mladih v vsej Evropi in s tem privedla do izmenjave zamisli in posredno do drugačne miselnosti, do odpiranja drugim kulturam, spodbujanja ustvarjalnosti in zmožnosti inovacij.

Z mojega stališča je ta ukrep povsem v skladu tako s cilji evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 kot s cilji evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij 2009.