Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 22. september 2008 - Bruselj

28. Stanje in možnosti na področju kmetijstva v gorskih regijah (kratka predstavitev)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0327/2008) Michla Ebnerja v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o stanju in možnostih na področju kmetijstva v hribovskih in gorskih regijah (2008/2066(INI)).

  Michl Ebner, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, dovolite mi, da izrazim svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da se s tem vprašanjem ukvarja tudi komisar. Upam, da se bo to odrazilo ne le v tem kratkem nagovoru, temveč tudi v delu Komisije, saj je naša dolžnost zagotoviti, da dejanja Evropske komisije ustrezno odražajo naše želje in zamisli.

Vsakomur, ki prebere naslov mojega poročila oziroma poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki ga je slednji sprejel soglasno, tj. „Poročilo o stanju in možnostih na področju kmetijstva v hribovskih in gorskih regijah“, je jasno, da predstavlja samo del dejanske vsebine poročila.

To poročilo pravi, da moramo izdelati politiko za območja, ki zavzemajo do polovico celotnega ozemlja nekaterih držav članic, kot so Avstrija, Italija in Španija, ter več kot tretjino ozemlja drugih držav članic, torej za območja, kjer domuje skupaj 19 % prebivalcev EU. Ta območja lahko opišemo kot edinstveno prikrajšana z mnogih vidikov kmetovanja in podeželskega življenja ter izjemno ranljiva. Alpe, na primer, občutijo vpliv globalnega segrevanja precej močneje kot nižinske regije.

Gorata območja so v številnih pogledih prikrajšana zaradi strmih pobočij, vremenskih pogojev, erozije, višinskih razlik, visoke nadmorske višine in kamnitih zemljišč. Zato potrebujemo skupno strategijo za ta območja in ne samo kmetijske politike, ki je obrodila sadove in jo je treba negovati, a ne zadostuje za spopadanje s težavami v gorskih regijah.

Stare, preizkušene recepte je torej treba ohraniti, toda stare in nove recepte je treba združiti, če želimo, da kmetovanje obstane kot življenjska sila goratih območij. Poleg tega je treba v ta pristop vključiti druge pomembne dejavnike, in sicer številne trajnostne uporabe naravnih virov, vzpostavljanje in izboljšanje prometnih omrežij – ne samo fizičnega prevoza, temveč tudi dostopa do interneta in komunikacijskih omrežij – izboljšanje in razvoj komunalnih in lokalnih storitev – kar je še toliko težje na teh območjih z razpršenim vzorcem poselitve – in okrepitev socialnih mrež.

Dodati je treba nove lastnosti, kot so večja osredotočenost na osnovno in nadaljnje izobraževanje, občutljivost za biotsko raznovrstnost v krajini ter prej omenjeno prilagajanje na podnebne spremembe. To poročilo, ki ga je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja sprejel soglasno, tem vprašanjem posveča 13 uvodnih izjav in 72 odstavkov. Cilj je razviti okvirno strategijo na podlagi obstoječih sektorskih prizadevanj. Zato poročilo poziva Evropsko komisijo, da v šestih mesecih pripravi celovito strategijo s številnimi instrumenti po načelu subsidiarnosti ter v skladu z nacionalnimi akcijskimi načrti držav članic.

Upam, da bomo dali soglasje enako kot Odbor, in komisarja naprošam, da naš primer predstavi Komisiji ter jo opomni, da prispevek prebivalcev goratih območij predstavlja prispevek v imenu vsega prebivalstva in slednjemu tudi koristi, zato ga je treba primerno priznati. Gre za prispevek k okolju in vrednosti naše celine kot turistične destinacije, prispevek, ki ga je treba upoštevati, kajti nudi jamstvo proti odseljevanju iz regij, ko sta Piemonte in Lombardija, ter iz delov Francije in Španije.

  Ján Figeľ, član Komisije. − Gospod predsednik, to je zadnje poročilo, a ne najmanj pomembno. Gospodu Ebnerju, poročevalcu, lahko zatrdim, da so priporočila iz poročila pomembna. Rad bi se mu zahvalil, obenem tudi Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, za to poročilo, ki zares poudarja pomen hribovskega in gorskega kmetijstva za Evropsko unijo – omenjal je odstotke ozemelj – pa tudi pomembnost prispevka kmetovanja k zaščiti okolja, zagotavljanju kakovostnih izdelkov in ohranjanju kulturne krajine kot dela naše evropske dediščine.

Iz tega razloga gorata območja uživajo posebno podporo v skladu s skupno kmetijsko politiko. Ta podpora naj bi bila nadomestilo kmetovalcem za ovire, povezane z naravnimi pogoji. Poleg tega imajo te regije koristi od več drugih ukrepov za razvoj podeželja, kot so kmetijskookoljska plačila, namenjena ohranjanju sezonske selitve živali in pašništva; podpora za kakovostne kmetijske izdelke in spodbujanje diverzifikacije na kmetijah, namreč kmečki turizem.

Predlogi, ki jih je Komisija podala nedavno, zlasti za zdravstveni pregled, se nanašajo na prikrajšana območja, kot so gorska območja. V kontekstu postopnega opuščanja programa mlečne kvote je mogoče ohraniti posebno podporo gospodarsko ranljivim ali okoljsko občutljivim območjem v mlečnem sektorju ter sektorjih govejega mesa ter ovčereje in kozjereje.

Poročilo poziva Komisijo, da oblikuje globalno strategijo za gorske regije ter hribovsko in gorsko kmetijstvo.

Vsi vemo, da obstajajo zelo raznolika gorata območja, katerih gospodarske in družbene razmere se razlikujejo. Zato bi bilo zelo težko opredeliti celovito strategijo Skupnosti in podroben akcijski načrt, ki bi zajemal vse te različne razmere.

Vendar pa programi podpore EU za politiko razvoja podeželja in kohezije nudijo primeren in skladen okvir, v katerem države članice opredelijo lastne ozemeljske prednostne naloge in najprimernejše programe glede na prednosti in slabosti njihovih regij. Ta decentralizirani pristop Evropske unije državam članicam omogoča, da programe ustrezno prilagodijo gorskim regijam, po drugi strani pa zagotovijo celovito strateško skladnost.

Spoštovani člani, zdaj se ne morem posvetiti vsem predlogom iz poročila, lahko pa vam zagotovim, da bo Komisija podrobno preučila vse sklepne ugotovitve v njem.

Še enkrat hvala Michlu Ebnerju, Odboru in vsem vam.

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Kmetovanje v gorskih območjih je ključen dejavnik tako za lokalni gospodarski razvoj kot za zaščito okolja (npr. boj proti podnebnim spremembam, biotska raznovrstnost, zagotavljanje odprtih in varnih rekreativnih in turističnih območij).

Značilne slabosti, povezane z višino, topografijo in podnebjem, s katerimi se soočajo gorski kmetje, opravičujejo kompenzacijska plačila za izravnavo naravnih pomanjkljivosti in neposredno dohodkovno podporo za izravnavo dodatnih proizvodnih stroškov kmetov ter vse večjo vlogo, ki jo imajo pri upravljanju lokalnega območja.

Po mojem mnenju so ključna vprašanja naslednja: izogniti se je treba razdruževanju kmetijske pomoči v živinorejskem sektorju, saj obstaja tveganje za izgubo delovnih mest; podpreti je treba mlekarstvo, ker ima osrednjo vlogo na prikrajšanih območjih; povečati je treba podporo za naseljevanje mladih kmetov; in spodbujati je treba solidarnost med uporabniki v smeri toka in v nasprotni smeri toka, kar zadeva upravljanje voda.

Naklonjena sem tudi vzpostavitvi pristne integrirane evropske strategije za gorska območja, ki bi zagotovila, da se pri oblikovanju različnih evropskih politik upoštevajo posebne lastnosti gorskih območij.

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo Evropskega parlamenta o stanju in možnostih kmetijstva v hribovskih in gorskih regijah utemeljeno obvezuje Evropsko komisijo, da v šestih mesecih predstavi strategijo za ta območja.

To je pravi korak v smeri upoštevanja posebnih pogojev, v katerih živi in dela 19 % državljanov EU.

Predlog Evropskega parlamenta v zvezi z vsakodnevnimi težavami ljudi, ki živijo v regiji Podhale na Poljskem, si zasluži našo podporo.

Do zdaj so smernice za hribovita in gorska območja v pravnem smislu temeljile izključno na kmetijskih politikah. To poročilo tudi poudarja potrebo po podpori kmetijstva v obliki kompenzacijskih plačil in s podpiranjem visokokakovostnih izdelkov.

Vendar pa se v hribovitih in gorskih območjih pojavljajo številne druge težave, ki bi se jim morala EU posvetiti, kajti zajemajo širok spekter vprašanj s področja gospodarstva, družbe in kakovosti življenja. Iz tega razloga je zelo dobro, da poročilo govori o težavah, povezanih z dostopom do prometnih omrežij in interneta. Poleg tega je treba skupnostim nuditi finančno pomoč kot tudi posebne rešitve na regionalni ravni, da bi izboljšali raven komunalnih storitev.

Obenem ne smemo pozabiti na pomen „hribovcev“, ko gre za zaščito naravnih tradicij in tradicionalno poznavanje naravnega okolja. Pomen trajnih družbenih struktur in potrebe po trajnostni rabi okolja si zaslužijo poseben poudarek.

V tem kontekstu je regija Podhale nedvomno najboljši primer dobre prakse.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE), v pisni obliki. – (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da čestitam gospodu Ebnerju za njegovo poročilo. Hribovite in gorske regije so posebej pomembne v EU, ker pokrivajo več kot 50 % ozemlja nekaterih držav članic, kjer podeželsko prebivalstvo še vedno predstavlja velik delež.

Zaradi značilnih fizičnih lastnosti (strma pobočja, razlike v nadmorski višini) so te regije v slabšem položaju kot druge regije EU. Težavni pogoji kmetijske pridelave, visoki stroški prevoza, neprimerna prevozna in komunikacijska omrežja kot tudi stroški prevoza ljudi in storitev vplivajo na gospodarstvo in vsakodnevne življenjske pogoje državljanov, ki živijo v hribovitih in gorskih območjih.

Po drugi strani pa pridelovalci v teh regijah slovijo po kakovostnih kmetijskih proizvodih ter izkušnjah s trajnostno rabo gozdov in pašnikov. Te lastnosti je treba torej okrepiti in jih izkoristiti za utrditev konkurenčnosti in kulturne identitete teh območij.

Da bi torej upoštevali posebne lastnosti zadevnih regij, pomagali pri novih izzivih, razvijali alternativne oblike zaposlovanja in ohranili populacijo, je potrebna strategija, ki bo upoštevala posebne lastnosti zadevnih regij. Takšna strategija bi zagotavljala tudi posebno skrb za prizadete regije, kot so hribi in gore, ki so jih opustošili požari.

  Rumiana Jeleva (PPE-DE), v pisni obliki. – Po mojem mnenju so ljudje v majhnih in izoliranih podeželskih skupnostih ter zlasti v goratih območjih prikrajšani ter soočeni z omejitvami in težavami v vsakodnevnem življenju. Njihove potrebe bi morale biti visoko na našem seznamu prednostnih nalog, saj osnovne nujnosti, kot je dostop do storitev, pogosto niso zagotovljene. Ti ljudje so nenehno pod pritiskom zaradi vsakodnevnih finančnih in praktičnih težav, ki povzročajo zaskrbljenost. Če pogledam razmere v moji domovini, Bolgariji, lahko rečem, da večina podeželskih prebivalcev razmišlja predvsem o osnovnih človeških potrebah. Zato dolgoročne razvojne strategije pogosto ne obstajajo.

Nadalje postane jasno, da podeželske politike še vedno zaostajajo in ne ustrezajo realnosti v podeželskih območjih. Politike in ukrepi za regionalni in podeželski razvoj bi morali biti decentralizirani, če naj bodo prilagojeni lokalnim razmeram. To pomeni, da je treba oblikovati konkretne, fleksibilne in prirejene regionalne in lokalne programe za zaposlovanje in socialne prejemke. Moramo se torej osredotočiti na razvoj človeških virov in krepitev usposobljenosti s posebnim poudarkom na mladih, ženskah in manjšinah; ter na razvoj racionalnejših politik v majhnih in oddaljenih vaseh, upoštevajoč obstoječe lokalne naravne in človeške vire kot tudi potrebe ljudi.

  Sepp Kusstatscher (Verts/ALE), v pisni obliki. – (DE) To poročilo vsebuje vse mogoče stvari; je pravcato skrpucalo, ki spominja na rezultat hitrega „brainstorminga“ o kmetijskih in goratih območjih. Je kot katalog želja in zahtev, poln praznih besed in puhlic, ponavljanj in protislovij, ter ga ni mogoče podpreti, tudi če vsak v njem najde kaj, kar mu je pogodu.

Največje protislovje se kaže med okoljskim in družbenim prirejanjem dejstev ter neusmiljenimi politikami, ki jih vsakodnevno izvajata Michl Ebner in njegova stranka.

Pristen trajnosten pristop k kmetovanju in pridelavi hrane mora biti v središču vsake vitalne evropske kmetijske politike. Vsakdo, ki uničuje vodo, zemljo in biotsko raznovrstnost, mora prejeti račun v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Spodbujati moramo obliko kmetovanja, ki v resnici varuje podnebje in si prizadeva za trženje raznolike vrste zdravih potrošniških izdelkov. Ekološko kmetovanje je treba iz tržne vrzeli spremeniti v splošno dostopno. Mi, zeleni, ne podpiramo politike subvencioniranja glavnih akterjev na svetovnem trgu. Želimo okrepiti lokalne in regionalne trge za prehrambene izdelke, s čimer bi kmetom zagotovili spodoben zaslužek, potrošnikom pa svežo in zdravo hrano. Ta oblika upravljanja je tudi najboljši način za zaščito kmetijske krajine in okolja.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Ebnerjevo poročilo o stanju in možnostih na področju hribovskega in gorskega kmetijstva poudarja lastnosti in potrebe tistih regij, ki predstavljajo do 40 % evropskega ozemlja.

Te regije se spopadajo z naravnimi težavami, ki otežujejo proizvodnjo in omejujejo dostop. Zato si zaslužijo posebno pozornost.

Iz tega razloga pozivam Komisijo, da sestavi globalen načrt, povezan z doslej sprejetimi ukrepi, ki bo le-te povezal tudi med seboj, da bi povečal njihovo učinkovitost. To bi pomenilo nadaljnja kompenzacijska plačila za izravnavo naravnih pomanjkljivosti, kar bi predstavljalo finančno podporo mladim kmetom in pripisovanje posebne pozornosti mlekarstvu. Človekova dejavnost se mora ohraniti v gorskih območjih „Natura 2000“. In končno, poudarek mora biti na vlogi lova in ribolova za vzdrževanje zemljišč.

Tovrstna strategija bo tem regijam omogočila, da premagajo izzive konkurenčnosti in trajnostnega razvoja, saj te regije niso zgolj potencialni viri gospodarske rasti, temveč tudi varuhi tradicij, ki proizvajajo kakovost in prispevajo k ohranjanju naše krajine.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. – (RO) Gorske regije predstavljajo velik del Evropske unije; poleg tega pa se običaji, kultura in jezik v teh območjih ohranijo mnogo bolje kot v katerih koli drugih regijah v 27 državah članicah. Na žalost pa nacionalne vlade ne izvajajo celostnih strategij regionalnega razvoja, zato obstajajo velike vrzeli, ki počasi, a zanesljivo vodijo do odseljevanja iz teh regij. Če začnem z motom Unije „Enotnost v raznolikosti“, želim pozdraviti odločitev Parlamenta, da Komisijo zaprosi, da sestavi celostno strategijo za trajnostni razvoj in uporabo gorskih virov, kar bo zagotovilo enake priložnosti evropskih državljanom, ki so se odločili za življenje v težjih pogojih v gorskih območjih. Glede na pogovore o razdružitvi plačil v gorskih območjih, ki so v teku, verjamem, da je naša odgovornost kot poslancev, da lobiramo za nadaljnjo finančno podporo gorskih regij. Tako bodo gorska območja postala zaščitena območja, sposobna zagotoviti lasten trajnosten razvoj, delovala pa bodo tudi kot oaza za evropske in druge turiste.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gore pokrivajo tretjino ozemlja v državi, ki jo zastopam – Romuniji, prebivalci gorskih območij pa so prikrajšani v primerjavi z drugimi ljudmi, ki živijo na podeželju.

Predlogi, ki jih vsebuje Ebnerjevo poročilo, so dobrodošli in trdno verjamem, da bi skladna strategija EU o gorskih območjih, ki je bistvena in nujna, v veliki meri prispevala k izboljšanju življenjskih pogojev na teh območjih.

Obenem želim poudariti, da so enako nujno potrebni boljši predpisi za financiranje razvoja podeželja s strani Skupnosti.

Na primer, romunske oblasti so sprožile različne programe, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in ki podpirajo majhna podjetja in turizem. Majhna podjetja in penzioni so posebej pomembni za krepitev gorskih območij.

Priročniki za prosilce za te ukrepe, ki zahtevajo precej papirologije, so bili objavljeni dan pred začetkom seje, čeprav so bili napisani avgusta.

To predstavlja očitno kršitev načela zagotavljanja poštenih in preglednih informacij morebitnim upravičencem.

Prepričan sem, da bi morala zakonodaja EU poskrbeti, da se izognemo takšnim situacijam, zaradi katerih so finančna prizadevanja EU brez učinka.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Gorska območja lahko nudijo visokokakovostne kmetijske proizvode in pripomorejo k raznovrstnosti le-teh na evropskem trgu. Posledično je potrebno večje usklajevanje podeželskega razvoja in strukturne podpore.

Trajnostno, modernizirano in multikulturno kmetijstvo je nujno v gorskih območjih. Raba biomase in kmečki turizem prispevata k dohodku lokalnega prebivalstva. Ohranjanje določenih živalskih in rastlinskih vrst, podpiranje transakcij in zlasti spodbujanje turističnih dejavnosti pomagajo v boju proti podnebnim spremembam z zaščito biotske raznovrstnosti in zajemom CO2 na trajnem travinju in v gozdovih. Trajnostna raba gozdov bo omogočila proizvajanje energije iz lesnih ostankov.

Gospe in gospodje, rada bi poudarila pomen upravljanja voda v gorskih območjih. Komisija mora spodbujati lokalne in regionalne oblasti, da razvijajo vsesplošno solidarnost med uporabniki v smeri proti toku in v smeri toka, ter uporabljati ustrezna sredstva za podporo trajnostne rabe vodnih virov v teh območjih.

Te regije so posebej ranljive za posledice podnebnih sprememb. Posledično je v teh regijah pomembno spodbujati takojšnje izvajanje ukrepov, ki nudijo zaščito pred naravnimi katastrofami, zlasti gozdnimi požari.

Prepričan sem, da gorska območja potrebujejo nove načine zaščite ozemlja pred poplavami, s poudarkom na preprečevanju poplav, medtem ko lahko kmetje in gozdarji podpirajo preprečevalne ukrepe za poplave s pomočjo neposrednih plačil, namenjenih območjem, ki jih prejmejo v sklopu skupne kmetijske politike.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljamo poročilo gospoda Ebnerja. Gore predstavljajo 33 % ozemlja Romunije. Kot v drugih evropskih državah gorskim območjem grozi izseljevanje in neobstoj določenih gospodarskih dejavnosti.

Potrebujemo celovito evropsko strategijo za trajnostni razvoj gorskih območij. Želimo, da se posebna pozornost posveti podpiranju kmetijstva, ekoloških izdelkov, kmečkega turizma ter dostopu in komunikacijskim sredstvom v gorskih območjih. Obenem vztrajamo, da je treba mlade družine spodbujati, da odprejo kmečki turizem in tako oživijo ekonomski potencial območja.

  Dushana Zdravkova (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Kot predstavnica države članice z izrazitimi težavami na področju kmetijstva, zlasti na področju hribovskega in gorskega kmetijstva, želim izraziti podporo poročilu gospoda Ebnerja o stanju in možnostih na področju kmetijstva na teh območjih, ki je za nas posebej pomembno.

Kot poudarja poročilo, v Bolgariji obstaja nevarnost izseljevanja in osiromašenja družbenega življenja lokalnih skupnosti, ki jim grozi celo opustitev kmetovanja. Skupne politike za podporo kmetijam se komajda dotaknejo teh območij (npr. zahteva glede najmanjšega števila živali). Zato je potrebna posebna finančna pomoč proizvajalcem mlečnih izdelkov kot tudi konkretni dodatni finančni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti v okviru izvajanja predlogov, podanih v poročilu. Samo na ta način bo mogoče ohraniti živalske genske vire, človeške vire in na splošno edinstvenost teh območij, ob upoštevanju njihovega izjemnega pomena za posamezne države članice kot tudi za celo EU. To bo okrepilo tudi druge sektorske politike, in sicer na področju zaščite okolja, turizma, malih in srednje velikih podjetij in izobraževanja. Zato moram vztrajati, da se določijo skupna pravila za programe neposredne pomoči v okviru skupne kmetijske politike in za oblikovanje posebnih programov pomoči za gorska območja.