Dobesedni zapisi razprav

Torek, 23. september 2008 - Bruselj

6. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

– Poročilo: Katerina Batzeli (A6-0319/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospoda predsednica, gre za poročilo, v zvezi s katerim lahko omenim mesto Liverpool, ki predstavlja moje volilno okrožje. Bilo je izbrano za mesto kulture in v tej vlogi se je sijajno odrezalo, ljudje, ki živijo v Liverpoolu, pa so se na to odlično odzvali. Čeprav so številni cilji evropskega leta v tem poročilu hvalevredni, moramo upoštevati tudi proračunske posledice, ki jih prinašajo.

Prekomerna birokracija in osredotočenost na prizadevanja, ki jih usmerja država, z namenom doseganja tistega, kar označujemo s pojmoma „ustvarjalnost in inovativnost“, vsekakor nista zaželeni. Denar davkoplačevalcev bi bil vsekakor bolje porabljen, če bi odpravili tovrstne promocijske dejavnosti in bi se osredotočili na to, da bi ljudem zagotovili možnost, da se sami odločajo.

– Poročilo: Thijs Berman (A6-0310/2008)

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospa predsednica, ali se sploh še kdo sprašuje, zakaj nekatere države članice kažejo pomanjkanje zanimanja za zagotavljanje pomoči – če uporabim besedišče tega poročila? Mislim, da ne. Vse več držav članic in drugih donatorjev ima dovolj nenehnega metanja sredstev za vse vrste pokvarjenih režimov, ki jih seveda dobro vodenje ali blaginja in napredek lastnih državljanov sploh ne zanimajo.

Pred približno enim letom smo od zanesljivega vira, agencije za pomoč Oxfam, izvedeli, da so vojne v Afriki stale že približno toliko, kot stotine milijard evrov razvojne pomoči, ki jo je kontinent prejel v zadnjih nekaj letih. Čas je, da Afrika napravi pomembne korake na področju demokracije, dobrega upravljanja, predvsem pa na področju boja proti korupciji. Le takrat bomo lahko govorili o visoko usmerjeni razvojni pomoči. Zagovarjanje brez utemeljitev povečanja obsega razvojnih sredstev in predstavljanje vseh vrst odstotkov kot nekih dogm je popolnoma neodgovorno, zato sem glasoval proti temu poročilu.

– Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A6-0304/2008)

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospa predsednica, vem, da gre samo za puhlo frazo, ampak mladi ljudje so naša prihodnost, zato bi rad poudaril, da je kakovost izobrazbe naših inštruktorjev in učiteljev izredno pomembna. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali je v pristojnosti Evropskega parlamenta, da o tem pridiga državam članicam. Ali je v pristojnosti Parlamenta, da izraža mnenje o sestavi izobraževalnega kadra na vseh ravneh šolske izobrazbe v državah članicah? Ali mora biti izobrazba v državah članicah togo skladna z „večkulturno družbo“ – vsi vemo, kaj mislimo s tem – in ali mora izobrazba v državah članicah zagotavljati „enakosti spolov“, kar koli že to pomeni?

Ali je vse to obvezno pri izobraževanju učiteljev, preprosto zato, ker Evropa tako pravi? Menim, da si lahko Parlament o tem ustvari kakršno koli mnenje, vendar nima nobene pristojnosti na tem področju. Izobraževanje spada v pristojnost držav članic, in po mojem mnenju mora biti tako tudi v prihodnje. Temu se reče subsidiarnost in to moramo upoštevati.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, rad bi povedal nekaj besed o poročilu gospe Badia i Cutchet o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev, ki je po mojem mnenju odlično.

Res je, da izobraževanje učiteljev v veliki meri spada v pristojnost nacionalnih vlad, in tako je tudi prav. Ker pa imamo skupni cilj napeljevanja usposobljenosti, znanja, inovativnosti po vsej Evropski uniji in razvijanja evropskega gospodarskega prostora, potrebujemo nekatera skupna pravila.

Zaradi tega potrebujemo širše oblike sodelovanja pri izmenjavi najboljših praks na področju izobraževanja učiteljev, saj sedaj, kot vsi vemo, obstajajo razlike med programi izobraževanja učiteljev v državah članicah, ki so glede na raziskavo PISA Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj prevelike. Te razlike je treba zmanjšati, za to pa potrebujemo mehanizem, odprt sistem koordinacije na ravni EU, da bodo vsi otroci in mladostniki deležni ustrezne osnovne izobrazbe.

S tega vidika je poročilo odlično. Pozivam vse, ki še niste prebrali odličnega poročila gospe Badia i Cutchet, da to storite. Hvala.

– Poročilo: Doris Pack (A6-0302/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Najprej bi se rad zahvalil poročevalki za poročilo o Bolonjskem procesu in mobilnosti študentov. Uvedba usklajevanja tricikličnega sistema stopenj višjega in visokošolskega izobraževanja v državah Evropske unije, zagotavljanja kakovosti in predvsem priznavanja kvalifikacij predstavlja osnovni cilj te medvladne pobude.

Na današnjem glasovanju sem podprl poročilo gospe Doris Pack, v katerem poročevalka izpostavlja partnerski pristop in sodelovanje pri oblikovanju politike in izvajanju bolonjskega procesa. Ta pobuda je primer dinamičnega sodelovanja, ne le med državami članicami EU, ampak tudi širše. Prav tako se strinjam tudi z mnenjem, da je treba medsebojno priznavanje kvalifikacij še bolj poenostaviti in da mora biti bolonjski proces na državni ravni v državah članicah še bolj poenoten. Predpogoj za vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora je zagotavljanje podpore mobilnosti študentov.

– Poročilo: Poul Nyrup Rasmussen (A6-0338/2008)

  Kurt Joachim Lauk (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, naslov poročila gospoda Rasmussena se glasi „hedge skladi in zasebni kapital“. Če si pobliže ogledamo vsebino tega poročila, vidimo, da se pravzaprav sploh ne nanaša več na hedge sklade in zasebni kapital, ampak se upravičeno nanaša na finančne ustanove in na finančne akterje na splošno. To je pomembno. Predlagali smo seznam ukrepov za regulacijo finančnih trgov in odpravo zmešnjave, ki vlada na teh trgih. Veseli me, da je gospod Rasmussen pri pogajanjih v veliki meri zavzel naše stališče.

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, pri vseh težavah prej ali slej trčimo ob Evropsko unijo. Ne glede na vprašanje je odgovor vedno še več predpisov, in tako so biti ti nedavni dogodki na finančnih trgih pričakovano izkoriščeni kot utemeljitev za dodatna pravila iz Bruslja.

Spomnim se razmer, ki so vladale po napadih 11. septembra 2001, ko so bili številni predlogi za uskladitev pravosodja in notranjih zadev, ki se jih več let ni nihče dotaknil, ponovno predstavljeni kot protiteroristični ukrepi, v tisti vročični atmosferi, ki je sledila tem grozljivim napadom, pa nihče ni hotel glasovati proti njim.

Prav tako je bila kopica zakonodaje, za katero ni nobene sorazmerne potrebe pri odpravljanju težav, sedaj ponovno predstavljena kot ukrep za finančno stabilnost in kot smo danes lahko videli iz rezultata glasovanja, bi samo pogumni poslanec Evropskega parlamenta tvegal, da ga označijo za prijatelja špekulantov.

Če pogledamo temeljne razloge za nedavne finančne težave, se mi zdi, da je „preveč vlade“ pomenilo prej težave, kot pa rešitev. Obrestne mere so bile predolgo na prenizki ravni, in to je bila težava v Evropi, Združenih državah Amerike in na Japonskem. Če je prevelika vpletenost vlade predstavljala težavo, ne razumem, kako lahko ta problem rešimo z dodatno zakonodajo na ravni Bruslja.

– Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0296/2008)

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, v zvezi s poročilom gospoda Lehneja bom v veliki meri ponovil pripombe mojega dobrega prijatelja in kolega, gospoda Hannana, saj je poročilo gospoda Lehneja v številnih pogledih le še en poskus uvajanja zakonodaje in predpisov, ki veljajo za trge. Ne bi smeli preveč hiteti z obsojanjem.

Prav tako pa ne bi smeli hiteti in obsojati uvajanja predpisov in zakonodaje v zvezi s trgi kot celoto v Evropi. Trgi so, glede na njihovo definicijo, različni. Trgi v Evropi, v različnih državah, se med seboj razlikujejo, zato ne bi smeli poskušati uvesti poenotene zakonodaje, ki bi veljala za vse te trge.

Pri teh zadevah je ključnega pomena, da Evropa in Evropska unija ne pozabita dejstva, da delujemo v globalnem okolju. Evropa in posamezni evropski narodi tekmujejo s svetom, in če bomo sami sebi postavljali ovire, bomo škodili lastnim interesom in interesom ljudi, ki jih zastopamo.

– Poročilo: Roselyne Lefrançois (A6-0323/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, tukaj govorim tudi v imenu odbora Avstrijske ljudske stranke. Glasovali smo za to poročilo, preprosto zaradi tega, ker moramo v boju proti terorizmu storiti vse, kar je v naši moči.

Rad bi izpostavil eno točko, ki ji ostro nasprotujemo, saj sem mnenja, da je Parlament storil napako. Kaznivega dejanja „javnega spodbujanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja“ ne smemo zamenjati s kaznivim dejanjem „napeljevanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja“ iz zelo preprostega razloga, saj dokazov o napeljevanju ni mogoče zagotoviti dokler kaznivo dejanje ni bilo že izvršeno; to je, dokler ni mogoče bilo že smrtnih žrtev. Podpiramo možnost pravočasnega posredovanja, ko teroristično dejanje še ni bilo izvršeno – se pravi, vnaprejšnje posredovanje –, tako da je mogoče rešiti življenja.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospa predsednica, vsekakor podpiram učinkovit boj proti terorizmu, to posebno področje – boj proti terorizmu – pa štejem kot področje, na katerem je v Evropi potrebno zelo tesno čezmejno sodelovanje.

Enkrat za spremembo se manj strinjam – se ne strinjam - z evroskeptičnimi glasovi. Menim, da na tem področju preveč togo igrajo na karto nacionalne suverenosti.

Zbrati moramo pogum in jasneje izraziti svoje mnenje – tudi v tem poročilu. Za terorizem v Evropi sta kriva skrajna levica in/ali islam. Prav tako tudi za napeljevanje k terorizmu, vse to pa se odvija tudi v nekaterih mošejah, ki niso odgovorne za nič in nikomur ne odgovarjajo, njihovo število v Evropi pa je vse večje. Prav v tem je glavni problem Evrope v 21. stoletju. Islam ni združljiv z našimi zahodnimi vrednotami in svoboščinami in bojim se, da bomo močno obžalovali politiko odprtih vrat in odprte meje.

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, to je pomembna zadeva. Verjetno gre za eno izmed najpomembnejših zadev, s katero se danes na zahodu srečujemo – grožnja mednarodnega terorizma. Verjetno sem se nekoliko odmaknil od mnenja svoje stranke, saj menim, da če že moramo plačati ceno s civilno svobodo, da bi zaščitili pravo svobodo naših državljanov – in sicer njihovo zdravje, varnost in dobro počutje –, moramo to ceno pač plačati.

V času druge svetovne vojne so v moji državi sprejeli ukrepe, ki niso bili v skladu s civilnimi pravicami, da bi s tem zaščitili prebivalstvo pred zunanjo grožnjo. Ljudje so to sprejeli. Danes nas v Evropi in v preostalem civiliziranem svetu ogrožajo tisti, ki so necivilizirani in ki menijo, da človeško življenje ni sveto. Če torej potrebujemo zakone, s katerimi bi preprečili njihova zlobna dejanja, potem jih pač moramo imeti in to hitro.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Po napadih na Svetovni trgovinski center leta 2001 je ves svet spoznal, kako veliko grožnjo predstavljajo organizirana teroristična gibanja. Z dostopom do sodobnih tehnologij so tem skupinam sedaj na voljo prej nedosegljiva komunikacijska sredstva, zaradi česar so, skupaj s črnimi trgi orožja, danes največji sovražniki demokratičnemu svetu. Kljub odločnim ukrepom se Evropski uniji ni uspelo zaščititi pred takšnimi dogodki. Upoštevajoč posebno potrebo po ukrepanju, s katero bi zagotovili varnost državljanov EU, želim poudariti, da je najboljši način v boju proti organiziranim terorističnim skupinam nadnacionalno sodelovanje med organi, ki so odgovorni za varnost. Skupna zunanja in varnostna politika predstavlja dobro osnovo za to, njena priprava pa je v interesu vseh nas.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospe Lefrançois. Seveda ni popolno, ampak vsaj obravnava problem islamistov, ki spodbujajo k nasilju in pozivajo muslimane k sveti vojni. Vsi vemo, da obstaja zelo veliko mošej, ki so žarišča fundamentalizma, kjer teroristične organizacije novačijo mlade ljudi in kjer vernike vsak dan pozivajo k sveti vojni proti evropskim vrednotam.

Skrajni čas je, da stvari pridejo na dan in da sprejmemo stroge ukrepe proti sostorilcem v terorističnih napadih.

– Poročilo: Martine Roure (A6-0322/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, glasoval sem za to poročilo in sicer zaradi tega, ker moramo sprejeti vse ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo čezmejno sodelovanje policijskih in pravosodnih organov učinkovito organizirano. Da bi lahko to dosegli, potrebujemo izmenjavo podatkov, pri tem pa moramo zagotoviti, da bodo vzpostavljeni enotni standardi, ki se uporabljajo po vsej Evropi.

Nisem pa bil zadovoljen s - in bi tudi glasoval proti, če bi bilo glasovanje ločeno – spremembo 10. V tej spremembi je gospa Roure želela, da bi ta okvirni sklep posegal v bistvene in zelo specifične nacionalne varnostne interese. V nasprotju s tem si želim okvirnih sklepov, ki seveda ne bi posegali v zelo specifične varnostne interese v zvezi z notranjo varnostjo države, hkrati pa bi omogočali avtonomne ukrepe. Menim, da je to v interesu posameznih držav članic.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospa predsednica, ta Parlament je pravkar z veliko večino potrdil, potem ko je to storil tudi odbor, da med obdelavo osebnih podatkov v nobenem primeru ni dovoljeno obravnavati rase ali narodnosti in številnih drugih parametrov.

Po mojem mnenju je bil prvotni člen 7 predloga Sveta preudaren in uravnotežen, vendar pa ga je Parlament – katerega politična korektnost je že legendarna – spremenil. Parlament se je s tem odločil za napačno pot. Osnovne informacije niso potrebne le v boju proti kriminalu, ampak tudi pri vseh drugih oblikah dobrega vodenja javnih zadev – podatki o rasi in nacionalnosti osebe bi v tem pogledu lahko bili še posebej dragoceni. To ni v ničemer povezano z rasizmom ali diskriminacijo.

Še vedno me preseneča, kako prav tem poslancem Evropskega parlamenta, ki na stalinističen način zahtevajo prepoved javnih govorov, celo zaporno kazen ali izgubo poslanske imunitete za desničarske disidente, upade pogum, ko se dotaknemo čisto običajne obdelave podatkov – in to v povezavi z bojem proti terorizmu.

– Poročilo: David Hammerstein (A6-0336/2008)

  Victor Boştinaru (PSE). - Gospa predsednica, današnje glasovanje predstavlja pomemben mejnik za državljane, ki se borijo za svoje pravice, za evropske pravice. Nacionalne vlade puščajo svoje državljane na cedilu in jim odrekajo legitimne pravice. Evropski državljani lahko svoj glas povzdignejo s pomočjo peticij, pokličejo svoje vlade na odgovornost. Le tako bodo lahko dosegli pravico, ki jo zaslužijo. Vendar to ni le pomemben trenutek za evropske državljane: je tudi izjemno pomemben čas za Evropski parlament.

Danes je Evropski parlament z glasovanjem za poročilo gospoda Hammersteina pokazal svojo zavezanost k varovanju in ščitenju evropskih državljanov. Danes ima Evropski parlament priložnost, da si povrne vsaj del zaupanja, ki ga je pri mnogih Evropejcih zapravil. Številni sodržavljani so trdo delali, da bi postali del EU, vendar pa članstvo ne pomeni samo dolžnosti – pomeni tudi pravice. Danes smo tu, da bi pokazali svojo zavezanost Evropi, ki jo naši državljani pričakujejo od nas.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospa predsednica, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, je pravkar izkoristila glasovanje o poročilu gospoda Hammersteina, da bi glasovala prikrito – tajno – na sedežu Evropskega parlamenta, čeprav to nima nič opraviti s samim poročilom.

Rad bi pojasnil, da sem glasoval za to spremembo, ki so jo predlagali zeleni, saj se strinjam s tem, da potujoči cirkus, kakršen je Evropski parlament, že dovolj razsipava denar naših davkoplačevalcev, ne da bi k temu prispevale še mesečne selitve iz Bruslja v Strasbourg. Zaradi tega zagovarjam – kar se v mojem glasu tudi odraža – en sedež in eno delovno mesto v Evropi. Zaradi večje jasnosti bi rad dodal le, da bi moralo priti do odprte razprave in da po mojem mnenju ni nujno, da je ta sedež ravno v Bruslju. Nenazadnje je prisotnost evropskih ustanov v tem mestu in tej regiji povezana tudi s socialnimi in političnimi stroški ter stroški delovne sile, o katerih je treba razpravljati in ki jih nikakor ne gre podcenjevati.

– Poročilo: Michl Ebner (A6-0327/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gore so pomembno področje biološke raznolikosti, zatočišče za številne živali in območje edinstvenih rastlinskih vrst. Pogosto se zanje uporablja tudi izraz vodni stolpi, saj napajajo reke. Turisti iz vsega sveta cenijo ugodne vplive okolja in lastnosti krajine. Vendar pa življenje ljudi, ki tam prebivajo in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnosti, ni enostavno.

V večini gorskih območij EU se srečujemo s procesom odseljevanja, upadom dejavnosti ljudi, ki tam ostajajo in opuščanjem kmetijske dejavnosti. To še posebej drži za podeželja, ki za turizem niso tako privlačna in so pozabljena. Težave so povezane z znatno oddaljenostjo od mest, težkimi podnebnimi razmerami, komunikacijskimi težavami, visokimi proizvodnimi stroški in neustreznim dostopom do vseh oblik storitev, vključno z zdravstvom in izobraževanjem. Regionalna nesorazmerja med gorskimi in nižinskimi območji so več kot očitna.

Zaradi tega je posebna pomoč nujno potrebna za tiste hribovske kmetije, na katerih ne pridelujejo le tradicionalnih, okolju prijaznih pridelkov, zdrave hrane, ampak skrbijo tudi za okolje ter ohranjajo kulturo in običaje. Skupna kmetijska politika mora zaradi tega več poudarka namenjati zagotavljanju podpore tem regijam in ljudem, ki tam živijo.

– Poročilo: Poul Nyrup Rasmussen (A6-0338/2008), Klaus-Heiner Lehne (A6-0296/2008)

  Peter Skinner (PSE). - Gospa predsednica, nihče ni tako slep kot tisti, ki noče videti. Vidim, da sta gospod Hannan in gospod Sumberg na žalost že zapustila Parlament, vendar pa bi morali vsi tisti, ki menijo, da ni finančne zmešnjave, vzeti v roke časopis ali gledati televizijo. Tisti, ki verjame, da poročilo gospoda Rasmussena in gospoda Lehneja primerno posreduje potrebne informacije, na podlagi katerih bi lahko ustrezno ukrepali, in da je to treba opraviti na ravni skupne zakonodaje, ignorira resnico; prav tako to pomeni ignoriranje resnice o stanju svetovnega gospodarstva. Nekateri lahko sedijo križem rok in si tako olajšajo vest, vendar to ljudem ne pomaga pri odplačevanju kreditov, niti jim ne bo pomagalo, da bi obdržali svoje domove, in tudi ne bo pomagalo ljudem v storitvenih dejavnostih in industriji. Ukrepali bomo lahko le prek Evropske unije in to z urejanjem, kjer smo še posebej dobri.

Res je, da trgi od nas pričakujejo rahločutnost, vseeno pa od nas ne pričakujejo, da se bomo odzvali refleksno. Dejstvo je, da če ne bomo storili nič in bomo samo čakali ter molčali, nas bodo obtožili, da smo se prestrašili hude zmešnjave in krize.

– Poročilo: Roselyne Lefrançois (A6-0323/2008)

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, v celoti podpiram namen poročila gospe Lefrançois, vendar pa bi v zvezi s tem rada podala svojo razlago – glede na to, da sem ga podprla, nisem pa mogla o njem spregovoriti –, s čimer bi želela pozvati komisarja Tajanija k pospešitvi dvostranskih sporazumov z drugimi letališkimi organi tretjih držav v zvezi z letališko varnostjo – ki je bila zaradi terorističnih dejanj poostrena –, predvsem dvostranskih sporazumov glede celotnega področja, povezanega z nakupom dajatev prostih tekočin. Mogoče gre za nepomembno vprašanje v kontekstu velikih izzivov, s katerimi se danes soočamo, vendar pa moramo v EU za to, kar počnemo, pridobiti naklonjenost svojih državljanov. Tudi to poletje so ljudem, ki so obiskali svojce v tujini, ali sorodnikom iz Avstralije, ZDA in drugih krajev, ki so obiskali Irsko, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Francijo, odvzeli vse dajatev proste tekočine – za katere so ti menili, da so jih povsem zakonito kupili –, ko so prek glavnih Evropskih letališč potovali na ciljne destinacije. Gre za nepomembno vprašanje – tisti, ki vsak teden potujemo, se moramo soočati z neumnostmi, kot je odvzem šmink, in prepričana sem, da to zelo pomembno prispeva k boju proti terorizmu. Nočem zmanjšati pomena zelo resne težave, zahtevam pa nekaj razuma, načelnega in dvostranskega sodelovanja, tako da bodo lahko naši državljani – naši volivci – razumeli, kaj počnemo in zakaj to počnemo.

– Poročilo: David Hammerstein (A6-0336/2008)

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, v zvezi s poročilom gospoda Hammersteina sem sledila usmeritvam PPE-DE in glasovala proti spremembi na pobudo zelenih glede dveh sedežev Parlamenta. Želim pojasniti, zakaj sem se tako odločila. Ne zaradi tega, ker bi se strinjala s tem potovanjem v Strasbourg enkrat, včasih pa tudi dvakrat na mesec. Zgodovinsko gledano razumem položaj, v katerem smo se znašli. Razumem, da je 12 obiskov Strasbourga letno del pogodbe, ki smo jo podpisali, ampak na razumen in umirjen način. Tisti, ki nas resno skrbi pomanjkanje dostopa, težave pri opravljanju dela, potreba po prevozu vseh naših dokumentov, našega osebja, osebja odbora, osebja Parlamenta, osebja skupin v Strasbourg za štiri dni 12-krat letno, menimo, da to zaradi izrednih stroškov ni več utemeljeno.

Gre za prečudovito stavbo in ko bodo premagali razlike, menim, da ne bo težko najti drugega resnega načina uporabe te stavbe. Strasbourg in Francija si to zaslužita, vendar mora v tej stavbi imeti sedež pomembna ustanova. Vendar pa pričakovati od nas, da bomo delovali učinkovito z vidika človeških virov in stroškov in hkrati nadaljevati s tem romanjem v Strasbourg, ni upravičeno, zato sem z glasom podprla tiste, ki zagovarjajo en sedež na plenarno zasedanje, prosim pa za razumno in ne polarizirano politično razpravo.

Pisna obrazložitev glasovanja

− Poročilo: Helmut Markov (A6-0267/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) V imenu Odbora za mednarodno trgovino sem glasoval za poročilo nemškega kolega, gospoda Markova, ki spreminja predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1172/95 z dne 22. maja 1995 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo Skupnosti in njenih držav članic z državami nečlanicami.

Pozdravljam odločitev Komisije, da bo zagotovila jasnejšo, enostavnejšo in preglednejšo zakonodajo; prilagodila sistem statističnih podatkov v zvezi s trgovino izven Skupnosti spremembam, ki bodo uvedene v zvezi s postopki carinske deklaracije; povečala pomembnost, točnost, pravočasnost in primerljivost zunanjetrgovinske statistike ter vzpostavila sistem ocenjevanja kakovosti; podprla povezovanje trgovinske statistike s statističnimi podatki o poslovanju; se odzvala na potrebe uporabnikov, s tem ko bo pripravila dodatne statistične podatke o trgovini in pri tem uporabila informacije, ki so na voljo v carinskih deklaracijah, ter v skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike nadzirala dostop do občutljivih zunanjetrgovinskih podatkov. Podpiram spremembe, na podlagi katerih bo komitologija uporabljena bolj skrbno.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo, saj osnutek uredbe predstavlja pravni sistem, ki je potreben za izboljšanje kakovosti in preglednosti EXTRASTAT (statističnih podatkov o zunanji trgovini med državami članicami in tretjimi državami), s tem, ko v carinske postopke uvaja enotno carinsko deklaracijo z namenom poenostavitve postopkov sporočanja podatkov. Z ustreznim uveljavljanjem te določbe se poveča možnost primerjanja zunanjetrgovinskih statistik in krepitve nadzora nad dostopanjem do notranjih informacij, ki se nanašajo na občutljiva vprašanja zunanje trgovine.

− Poročilo: Katerina Batzeli (A6-0319/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Pogosto smo se spraševali, ali je neko temo vredno obravnavati celo leto. Celotna ideja temelji na povečanju prepoznavnosti teme. Gre za način vzbujanja pozornosti in dodatnega izpostavljanja neke teme. S tem ni nič narobe.

Ideja je postala tako priljubljena, da se moramo pri izbiri tem razumno odločati. Velikokrat gre za vprašanje, kaj ima prednost.

Ustvarjanje in inovacije so idealna tema, saj vplivajo na samo bistvo Evrope in na pot, po kateri mora iti Evropa.

Ustvarjanja in inovacij ni mogoče ocenjevati ločeno od ostalega. Razumeti moramo, k čemu lahko prispevajo. Najbolj so pomembni znotraj proizvodnega sektorja. Prav tako so inovacije in ustvarjanje pomembni znotraj okvira storitev.

Evropa lahko ostane konkurenčna le z ustvarjanjem in inovacijami. Nekateri sektorji lahko preživijo le, če so korak pred ostalimi. Evropa do določene mere priznava potrebo po večjih investicijah v raziskave in razvoj, to pa je neločljivo povezano s trenutno temo ustvarjalnih in inovativnih idej.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo grške kolegice, gospe Batzeli, v katerem odobrava predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009).

Podpiram vrsto sprememb, katerih glavni namen je predvsem zagotoviti bolj jasne in jedrnate cilje predloga. V zvezi s financiranjem se prav tako strinjam z odpravo vseh sklicev v predlogu o programu vseživljenjskega učenja, tako da je mogoče programe in politike, kjer je to ustrezno, uporabljati tudi na drugih področjih, kot je kultura, komunikacije, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijske družbe.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Batzeli glede predloga o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanaša na evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij (2009), saj verjamem, da sta ustvarjalnost in inovativnost bistvenega pomena za konkurenčnost Evrope v tem globalnem svetu.

Ustvarjalnost je ključno gonilo inovativnosti, tako iz ekonomskih, kot tudi socialnih razlogov. Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij bo spodbudilo politično razpravo, opozorilo javnost na pomembnost inovativnosti in ustvarjalnosti ter pripomoglo k širjenju informacij o najboljših praksah znotraj Unije. Prav tako verjamem v pomembnost dejstva, da je Parlament na tem področju izbral soodločanje, s čimer bo lahko vplival na ta pomemben dokument.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Že v preteklosti sva bila kritična do številnih kampanj za „evropsko leto“, posvečenim različnim temam, kot so medkulturni dialog ter ustvarjalnost in inovativnost. Ta „evropska leta“ predstavljajo strošek za proračun EU, torej za davkoplačevalce, na vsakodnevno življenje pa nimajo skoraj nobenega vpliva.

Če obstaja zahteva po „evropskih letih“, bi morala biti financirana s pomočjo zasebnega sponzorstva in ne z davkoplačevalskim denarjem. Zaradi tega sva se odločila, da bova glasovala proti predstavljenemu poročilu, čeprav se nanaša le na podrobne spremembe predloga Sveta.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za predlog, če se bo Komisija zavezala, da bo inovacije uvedla na vsa področja. Med letom ustvarjalnosti in inovacij je treba inovativnost razširiti na vse organizacije in ustanove, ne glede na to, ali so javne ali zasebne, profitne ali neprofitne, in na vse vidike življenja; predvsem mora spodbujati socialno inovativnost in inovativnost za zagotavljanje okoljske trajnosti. Prav tako moramo upoštevati nedržavne organe, ki morajo na tem področju igrati ključno vlogo. Poleg tega je treba spodbujati koncept odprtih inovacij. Inovacij, ki temeljijo na notranjih sposobnostih in vključujejo vse možne vire – uporabnike, dobavitelje, mreže itd. – in, če se ne osredotočimo samo na izdelke in tehnologijo, tudi neotipljive in na splošno mnogovrstne vidike, ki ustvarjajo dodano vrednost. Razširiti moramo obseg kulture sodelovanja, delati v mrežah in uporabljati orodja in metode, katerih namen je zagotavljanje dinamičnih zmogljivosti v mrežah, s pomočjo katerih se bodo lahko razvijale skupaj s svojim okoljem, ter ustvarjati vrhunske raziskave in vidne rezultate na ravni konkurenčnosti in ustvarjanja dodane vrednosti za družbo.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo gospe Batzeli o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009).

Menim, da so informativne in promocijske kampanje, dogodki in pobude na evropski, nacionalni in lokalni ravni, namenjene spodbujanju ustvarjalnosti in inovacij, izjemno pomembne. Ustvarjalnost je prav tako pomemben dejavnik pri razvoju osebnih in socialnih spretnosti. To leto spodbujanja je namenjeno izboljšanju ustvarjalnosti in inovacij v Evropi, da bi se lahko soočila z določenimi izzivi globalizacije.

Poročilo izpostavlja pomembnost ustvarjalnosti in inovacij. To leto spodbujanja vidim kot odlično priložnost za širjenje informacij, ki se nanašajo na ustvarjalne procese in različne prakse.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe Katerine Batzeli o tem, da bi leto 2009 postalo evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij. Poročilo ne vsebuje le podrobnejših informacij o pobudi, ampak tudi ustrezno obravnava nevarnosti, da bi takšna evropska leta postala zgolj dejavnost za tiste, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V regijah, kjer so ljudje zaradi narave soočeni s težkimi osnovnimi pogoji, morajo biti ustvarjalni in inovativni, da bi preživeli. Evropski narodi se zaradi tega lahko danes ozrejo na zgodovino izjemnih dosežkov, specializirana podjetja pa so iskana povsod po svetu prav zaradi zakladnice njihovih idej.

Evropa prav tako šteje za kulturno utrdbo – in na to je treba biti še posebej pozoren v okviru evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij (2009). Vilna v Litvi in Linz se trenutno pripravljata na prevzem vloge Evropske prestolnice kulture 2009. Ustvarjalni in inovativni projekti bodo, ob sodelovanju z okoliškimi regijami, omogočili posebna kulturna doživetja.

Le pozdravimo lahko, če zaradi tega prestižnega naslova v obnovljenem blišču zažarijo celotni mestni predeli, izvajati pa se začnejo nova gradbena dela in projekti – pod pogojem, da se v tem procesu upošteva tudi trajnost. V EU moramo poskrbeti, da sredstev ne bomo zapravljali samo za enkratne dogodke in da postavljeni objekti ob koncu leta ne bodo izginili. Projekt prestolnice kulture je uspešen in inovativen le, če kultura v tem mestu ostane trajno prisotna. V trenutnem poročilu je treba posvetiti več pozornosti temu vprašanju, zato sem se glasovanja vzdržal.

− Poročilo: Augustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0339/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo, ki ga je predstavil španski kolega, gospod Díaz de Mera García Consuegra, saj vsebuje predlog uredbe Sveta, ki spreminja Uredbo (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 o kategorijah uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 12 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti. Sklep sveta o Evropskem policijskem uradu (Europol), ki določa financiranje Europola iz proračuna Skupnosti, bo začel veljati 1. januarja 2010 ali od datuma izvršitve predloga za spremembo Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69, če gre za kasnejši datum.

Da bi bilo mogoče zagotoviti začetek veljavnosti sklepa o Europolu na dan 1. januarja 2010, je bilo treba pravočasno spremeniti Uredbo Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 in določiti, da osebje Europola, ki sodeluje v skupnih preiskovalnih enotah, ustanovljenih na lastno pobudo s strani vsaj dveh držav članic, nima imunitete pred sodnim postopkom.

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Zdi se, da ta sprememba omejuje imuniteto pred sodnim postopkom za uradnike Europola, vendar to velja samo za tiste, ki sodelujejo v skupnih preiskovalnih enotah. Gre za dimno zaveso, ki bi ustvarjala videz, da bo imuniteta uradnikov Europola omejena, dejansko pa bodo pristojnosti Europola po letu 2010 še večje, imuniteta uradnikov pa še obsežnejša. Ne verjamem, da bi morali uradniki Europola imeti kakršno koli imuniteto pred sodnim pregonom, zaradi tega sem glasoval proti tej spremembi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Namen poročila, ki ga je predstavil gospod Augustín Díaz de Mera García Consuegra, o statusu osebja v zvezi s privilegiji in imunitetami je razjasniti že obstoječe smernice o tem vprašanju. Zato sem glasoval za poročilo.

− Poročilo: Kyösti Virrankoski (A6-0353/2009)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo finskega kolega, gospoda Virrankoskega, v katerem predlaga sprejem predloga spremembe proračuna št. 6/2008 Evropske unije za finančno leto 2008, ki vključuje naslednje: krepitev okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost – podjetništvo in inovacije s povečanjem dodeljenih sredstev za 3,9 milijonov EUR; povečanje dodeljenih sredstev v višini 2,24 milijona EUR, med drugim za kritje dela stroškov najema in povezanih stroškov nove stavbe za Eurojust; prilagoditev števila položajev izvajalskih agencij; vzpostavitev potrebne proračunske strukture za zagotovitev prostorov skupnemu podjetju za gorilne celice in vodik (FCH JU), ki je peto skupno podjetje, ki naj bi bilo ustanovljeno s sedmim okvirnim programom, ter dodelitev 30 milijonov EUR sredstev in 1,9 milijona EUR za odobritve plačil. Popolnoma se strinjam s poročevalcem, da bi moral biti Evropski parlament, kot del organa za izvrševanje proračuna, v skladu s členom 179(3) finančne uredbe obveščen o gradbenem projektu za Eurojust, saj ima to znatne finančne posledice za proračun.

− Poročilo: Thijs Berman (A6-310/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nizozemskega kolega, gospoda Bermana, o ukrepih po konferenci iz Monterreya iz leta 2002 o financiranju razvoja. Vedno znova moramo potrjevati zavezanost Parlamenta k izkoreninjanju revščine, trajnostnemu razvoju in doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), kot edinega načina za doseganje socialne pravičnosti in izboljšanje kakovosti življenja za milijarde ljudi po celem svetu, ki živijo v skrajni revščini. Evropska unija je največji mednarodni donator za namene razvoja in zagotavlja skoraj 60 % uradne razvojne pomoči (URP) po celem svetu. Podpiram predlog o sprostitvi dostopa majhnih podjetij do mikrokreditov, predvsem kmetov, kot možnost za povečanje proizvodnje hrane, s čimer bo zagotovljena trajnostna rešitev za problem pomanjkanja hrane. Prav tako podpiram predlog glede poziva Evropski investicijski banki za vzpostavitev jamstvenega sklada, namenjenega financiranju mikrokreditov in shem varovanj pred tveganji, ki ustreza potrebam lokalnih proizvajalcev hrane v revnejših državah v razvoju, vendar pa je ta predlog smiseln samo na podlagi mandata Komisije.

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. V letu 2001 se je EU zavezala: v letu 2015 bo namenila 0,7 % premoženja za razvoj.

V letu 2007 je Evropa tej zavezi obrnila hrbet, kar je drastično poslabšalo njena skupna prizadevanja.

To pomeni, da najrevnejši ljudje na planetu ne bodo prejeli skupaj 1,7 milijarde EUR.

Z 1,7 milijarde EUR bi lahko zagotovili zdravstveno oskrbo več tisoč otrokom, in sicer v času, ko vsako leto zaradi neustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe umre 11 milijonov ljudi.

1,7 milijarde EUR, s čimer bi lahko zagotovili dostop do osnovnošolske izobrazbe vsaj za nekatere izmed 114 milijonov otrok, ki je niso deležni.

Primarna odgovornost EU na področju mednarodne solidarnosti je, da izpolni svoje obljube.

Da bi lahko kakor koli vplivala na izboljšanje razmer najbolj ogroženih, mora EU zagotoviti učinkovitost svoje pomoči.

Na konferenci iz Monterreya iz leta 2002 je bil pripravljen načrt, ki se nanaša predvsem na zaključek „vezane pomoči“, pospeševanje pobud za odpis dolgov in uvajanje inovativnih finančnih shem, kot je „Tobinov davek“.

Minilo je šest let, EU pa mora opraviti še veliko dela. Konferenca v Dohi, ki bo čez nekaj tednov, predstavlja možnost, da se stvari začnejo ponovno premikati naprej. Na to računa polovica človeštva…

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. V poročilu Združenih narodov o razvojnih ciljih novega tisočletja za leto 2008 je navedeno, da je treba mednarodno skupnost še naprej pripravljati na to, da prevzame znatno odgovornost za izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Skrajna revščina in lakota, umrljivost dojenčkov, slabe zdravstvene storitve za matere, HIV/AIDS, malarija in druge bolezni, ter pomanjkanje osnovnošolskega izobraževanja so le nekateri izmed izzivov, na katere morajo biti pozorne vse države sveta.

V poročilu, ki odraža stališče stranke Junilistan, je navedeno, da je za reševanje številnih teh izzivov potrebno mednarodno usklajevanje. Vendar pa v stranki Junilistan menijo, da bi za tovrstno sodelovanje morale skrbeti organizacije s široko mednarodno legitimnostjo in dolgoletnimi izkušnjami, kot so Združeni narodi, in ne EU. Junilistan v poročilu tudi nasprotuje tistim delom poročila, ki jasno zagovarjajo neposredni nadzor dvostranskih programov pomoči posameznih držav EU. Pomoč je in mora ostati nacionalna zadeva. Zaradi tega je stranka Junilistan glasovala proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poleg številnih vprašanj in pripomb, ki jih je sprožila vsebina (in pomanjkanje vsebine) poročila, je treba osvetliti tudi obsodbo glede obsega uradne razvojne pomoči (URP):

- „ … opaža zaskrbljujoče zmanjšanje pomoči EU v letu 2007, in sicer s 47,7 milijarde EUR v letu 2007 (…) na 46,1 milijarde EUR v letu 2006 …“;

- „izpostavlja, da bo EU za obdobje 2005 – 2010 zagotovila 75 milijard EUR manj sredstev, kot jih je obljubila, če se bo ta trend nadaljeval“;

- „Izraža resno zaskrbljenost, da velika večina držav članic (18 od 27, predvsem Latvija, Italija, Portugalska, Grčija in Češka republika) v letih 2006 in 2007 ni mogla dvigniti obsega URP in da je prišlo celo do dramatičnega zmanjšanja v višini več kot 10 % v številnih državah, kot so Belgija, Francija in Združeno kraljestvo …“

- „Opaža, da je v letu 2007 zmanjšanje evidentiranega obsega pomoči v nekaterih primerih posledica umetnega napihovanja številk v letu 2006, in sicer z odpisovanjem dolgov; …“;

- „Meni, da so razlike med pogostimi obljubami glede povečanja finančne pomoči in znatno nižjimi zneski, ki so dejansko izplačani, popolnoma nesprejemljive …“;

Besede, ki ne potrebujejo komentarja …

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo. Financiranje razvojne pomoči ni enostavna naloga. Ni lahko razložiti evropskim davkoplačevalcem, zakaj se njihov denar porablja tako daleč stran od njihovih „matičnih“ držav. Po drugi strani pa je zahteva po sredstvih, tako zaradi želje po uresničitvi razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), kot tudi zaradi predhodnih obljub, ogromna.

Na ravni EU postaja naravnanost nekaterih držav vse bolj pereč problem. Nekatere države članice, kot sta Francija in Velika Britanija, sta zmanjšali uradno razvojno pomoč (URP). Ni treba preveč domišljije, da bi se zavedali, kako odklonilni učinek ima to na države, ki niso tako premožne in v katerih se razvojna pomoč šele vzpostavlja.

Prav tako moramo natančno pogledati, kako se pripravljajo statistični podatki o pomoči. Vsaka država si prizadeva čim več postavk razporediti v kategorijo razvojne pomoči. To ima za posledico kar nekaj absurdnih situacij. V moji državi, na Poljskem, je bilo poročilo o pomoči za leto 2007 objavljeno prejšnji teden. Izkazalo se je, da je največja upravičenka do poljske pomoči nihče drug kot Kitajska. Ne zaradi tega, ker bi bila Kitajska najrevnejša država na svetu; niti ne zaradi tega, ker bi Kitajska postala prednostna država, kateri Poljska namenja razvojno pomoč. Kitajska je postala največja upravičenka poljske razvojne pomoči preprosto zaradi tega, ker je bila v kategorijo razvojne pomoči vključena izvozna pogodba s to državo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Skupno evropsko stališče glede učinkovitosti, preglednosti in prilagodljivosti načina financiranja razvojne pomoči potrebujemo še pred konferenco v Dohi o financiranju razvoja, ki bo konec novembra. Poročilo gospoda Thijsa Bermana predstavlja korak k uresničevanju tega cilja. Strinjam se, da je za zagotavljanje večje zastopanosti držav v razvoju v MDS in Svetovni banki potrebna reforma. Strinjam se tudi s pozivom poročevalca k spodbujanju držav članic, da bi ustrezno pripravile časovni načrt za doseganje cilja, po katerem bi leta 2015 zagotovile 0,7 % evropskega BNP za javno razvojno pomoč. Zaradi tega sem glasoval za ta predlog.

  Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Člani Ljudske stranke za svobodo in demokracijo v Evropskem parlamentu so glasovali za poročilo gospoda Bermana, eden izmed razlogov pa je v tem, da vsebuje uporabne pripombe o možni vlogi Evropske investicijske banke v državah v razvoju. Vendar pa se člani stranke VVD ne strinjajo s ciljem 0,7 % za razvojno sodelovanje, ki je določen v tem poročilu. Pomembna je kakovost, ne pa obseg razvojnega sodelovanja.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Zaradi razburkanih razmer na globalnem finančnem trgu so vlade držav članic pod resnim pritiskom. Estonska vlada si že več mesecev prizadeva, da bi pripravila uravnotežen proračun za leto 2009.

Čeprav sem podprl poročilo gospoda Thijsa Bermana, resno dvomim o doseganju predvidene ravni uradne razvojne pomoči v naslednjih nekaj letih. Ker EU ne more izvajati nobenih prisilnih ukrepov v zvezi z razvojno pomočjo, bi bilo naivno pričakovati, da bodo države članice znatno povečale prispevke v času, ko se soočajo s finančno negotovostjo.

− Poročilo: Charlotte Cederschiöld (A6-0272/2008)

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Evropski notranji trg je eden izmed najpomembnejših dosežkov procesa evropskega povezovanja. Konkurenčne pogoje za poslovne dejavnosti in zagotavljanje pomoči pri razvoju evropskega gospodarstva je mogoče zagotoviti le z dobro delujočim notranjim trgom. Indikator napredka notranjega trga je instrument, s katerim je mogoče spremljati napredek na področju uvajanja, ustreznega prenosa in pravilne uporabe direktiv, ki se nanašajo na notranji trg.

Analiza podatkov, navedenih v indikatorju napredka notranjega trga, kaže nekaj izjemno zanimivih informacij o delu držav članic pri uvajanju zakonodaje EU. Gre za tipičen politični instrument, ki pa ga ne gre jemati na lahko, saj mora služiti kot instrument za spodbujanje odgovornih posameznikov, da bi skrbeli za hitrejši in pravilen prenos. To se predvsem nanaša na nove države članice, kjer je primanjkljaj v zvezi s prenosom zakonodaje pogostokrat večji od predvidenega cilja, ki so ga zastavili voditelji držav ali vlad. Indikator napredka notranjega trga je treba pogosteje uporabljati tudi pri razpravi o stanju notranjega trga. Zaradi tega je ključnega pomena, da se pripravi dostopnejša oblika indikatorja napredka, ki bi ga lahko uporabljali tudi državljani, ki jih zanimajo zadeve, povezane z notranjim trgom.

Poročevalka je izpostavila dejstvo, da so nekatere direktive, kot je direktiva o storitvah, bolj pomembne za učinkovito delovanje notranjega trga kot druge. Glede tega se strinjam s poročevalko in menim, da bi morala Evropska komisija upoštevati kazalnike, ki bolje odražajo takojšen vpliv direktiv za podjetja in državljane.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) S tem, ko sem danes glasoval za indikator napredka notranjega trga, sem izrazil podporo pravočasnemu izvajanju in točnemu prenosu direktiv za notranji trg v nacionalno zakonodajo, saj te direktive predstavljajo predpogoj za učinkovito delovanje notranjega trga, za spodbujanje konkurenčnosti, kot tudi socialne in ekonomske kohezije znotraj EU. Indikatorja napredka notranjega trga, in sicer indikatorja za notranji trg in potrošniški trg, skupaj prispevata k izboljšanju notranjega trga, kar je dobro tudi za potrošnike.

Indikatorji uspešnosti morajo spodbujati pravočasen in točen prenos, hkrati pa morajo postati orodje, ki bo oblikovalcem politik omogočalo, da prepoznajo ovire in področja, na katerih so potrebne nove pobude. Upam, da bo današnje glasovanje okrepilo omrežje SOLVIT in da bodo države članice spodbujale storitve tega omrežja v korist potrošnikov. Države članice morajo prav tako zagotoviti, da bo v centrih SOLVIT zaposlen ustrezen kader in da bo tako mogoče skrajšati čas, potreben za pregled in reševanje pritožb.

− Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A6-0304/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Iskanje najboljših kandidatov za opravljanje učiteljskega poklica mora biti prednostna naloga vseh šolskih ministrov. Poklic mora biti dovolj privlačen. Učitelji morajo prejemati plačilo, ki odraža njihovo pomembno poslanstvo v družbi.

Naložbe v izobrazbo niso nikoli napačne. Za usposabljanje učiteljev mora biti zagotovljenih več sredstev. Poklic mora prinašati zadovoljstvo. Veljati mora za dober poklic.

Zagotavljanje podpore za izobraževanje učiteljev s programom vseživljenjskega učenja je bistvenega pomena. Določeno osvežitev je mogoče doseči s programi izmenjave učiteljev med šolami iz različnih držav.

Mesto učiteljev je v razredu. Zaradi birokracije v obliki administrativnega in pisarniškega dela učitelji manj časa preživijo s svojimi učenci.

Dodatno skrb vzbuja nasilje v šolah. Nasilja v šolah, pa naj bo s strani učencev ali njihovih staršev, je vse več. Vse napore je treba vložiti v to, da bi zaustavili nasilje in agresijo v šolah.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo moje španske kolegice gospe Badia i Cutchet o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev in v celoti podpiram analizo, da „dvigovanje kakovosti izobraževanja učiteljev vodi v znatno boljše rezultate učencev.“ Popolnoma se strinjam, da bi morale biti prednostne naloge vsakega šolskega ministrstva obsežnejše in bolj kakovostno izobraževanje učiteljev ter zaposlovanje najboljših kandidatov za opravljanje učiteljskega poklica. Obstaja nujna potreba po spodbujanju mobilnosti in učenja tujih jezikov. Prav tako pa moramo spodbujati odlično znanje matičnih jezikov, saj lahko s tem učenci pridobijo ostalo znanje veliko lažje. Vse to sodelovanje na podlagi modela, ki se že uporablja v programu za študente Erasmus, bo zelo uporabno pri organiziranju izmenjav (učencev in učiteljev) med šolami, ne glede na raven študija.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Kot bivši učitelj na šoli, ki je bila poznana pod imenom večkulturna problematična šola v Antwerpnu, lahko le pozdravim zaskrbljenost poročevalke o kakovosti izobraževanja v EU.

Vendar pa morajo posamezne države članice, ne EU, same ugotoviti, kaj je mogoče storiti glede kakovosti izobraževanja. Če obstaja področje, na katerem je treba ohraniti načela subsidiarnosti in upoštevanja raznolikosti številnih kultur, potem je to prav zagotovo izobraževanje. Ni treba, da je izobraževanje večkulturno, kot je navedeno v tem poročilu; mora pa biti kakovostno. Glede na moje izkušnje v Flandriji sem prevečkrat doživel, da so prav večkulturne „združevalne šole“ – šole z visokim deležem priseljenih otrok – negativno vplivale na kakovost. Ideološki smerokazi niso pravi način za odpravljanje teh težav.

Zaradi tega sem glasoval proti temu poročilu.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Badia i Cutchet o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev, saj verjamem, da izboljšanje izobraževanja v Evropski uniji predstavlja ključni dejavnik pri spodbujanju visoko kakovostne izobrazbe in usposabljanja, kar posledično vodi v ustvarjanje delovnih mest, večanje konkurenčnosti Evrope in rast, skladno s cilji lizbonske strategije.

V zvezi z nasiljem v šolah bi rada ponovila priporočilo poročevalke o potrebi po vzpostavitvi orodij in postopkov, ki bi omogočili reševanje tega pojava, pri katerem je treba povečati sodelovanje med pedagoškimi delavci in starši.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Odločila sva se, da na končnem glasovanju ne bova podprla tega poročila. Gre za zelo pomembno zadevo – tako pomembno, da mora ostati politična odgovornost držav članic in njihovih ustreznih organov.

Za organiziranje izobraževanja in vsebine predpisov za usposabljanje morajo biti izključno odgovorne države članice. Gre še za en poskus Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta, da bi posegal na področje, ki trenutno ne spada v pristojnost Unije, za katerega pa nekateri želijo, da bi se vanj vključila Unija, in sicer za dobrobit vseh nas.

To samoiniciativno poročilo je zapravljanje davkoplačevalskega denarja, s katerim se Evropski parlament ne bi smel ukvarjati.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospe Badia je pohvalno. Kakovost izobraževanja učiteljev neposredno in pomembno vpliva na izobrazbo otrok, sodelovanje na ravni EU, katerega namen je zagotoviti visok standard izobraževanja, pa je treba spodbujati. Vendar pa menim, da je treba odločitve, ki se nanašajo na vsebino učnega načrta in upravljanje šol, sprejemati znotraj kulturnega in političnega konteksta ločenih izobraževalnih sistemov različnih držav. Občasno se poročilo gospe Badia nagiba k določevanju zadev na ravni EU, in zaradi tega na končnem glasovanju nisem oddal svojega glasu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospe Marie Badia i Cutchet podpiram. Da bi lahko ohranili visoko kakovost izobraževalnih sistemov, potrebujemo dobro usposobljene učitelje. Izobraževanje učiteljev se mora razvijati skupaj z zahtevami sodobnega razreda, in prepričan sem, da to poročilo to dejstvo tudi navaja.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo gospe Badia i Cutchet o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev se dotika nekaterih pomembnih vprašaj.

Poročilo z vso upravičenostjo izpostavlja potrebo po ustreznem nagrajevanju učiteljev, skupaj z ustreznim usposabljanjem in učili.

Vendar pa so nacionalne vlade, ki so vzpostavile naše izobraževalne sisteme, tiste, ki morajo skrbeti za izobraževanje naših otrok. Na Irskem so otroci še danes nameščeni v montažnih hišah in ne v ustreznih, varnih stavbah. Razmerje učenci-učitelji je še vedno previsoko, da bi otrokom omogočilo najboljše možno izobraževanje. Te probleme je na Irskem treba rešiti predvsem z ustreznimi kratkoročnimi in dolgoročnimi naložbami.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Zaradi razvoja informativnih in komunikacijskih tehnologij se od učiteljev pričakuje vedno več, saj izobraževalno okolje postaja vse bolj zapleteno in raznoliko.

Glasovala sem za poročilo gospe Badia i Cutchet, ki obravnava sporočilo Komisije z naslovom „izboljševanje kakovosti izobraževanja učiteljev“. V sporočilu je ocenjeno trenutno stanje na področju izobraževanja in usposabljanja učiteljev v EU. Poročilo obravnava različna mnenja držav članic EU.

Znotraj Unije deluje več kot 27 različnih sistemov izobraževanja učiteljev, izzivi, s katerimi se soočajo učitelji, pa so pravzaprav skupni v vseh državah članicah.

Od učiteljev se zahteva, da je kakovost njihovega izobraževanja takšna, da neposredno vpliva tako na raven znanja učencev, kot tudi na oblikovanje njihove osebnosti, predvsem v prvih letih izobraževanja. Učitelji so izpostavljeni tudi hudim duševnim pritiskom, zaradi česar jim ostane le malo energije za samoizobraževanje.

V preteklosti je bilo poučevanje spoštovan in cenjen poklic. Danes učiteljski poklic ni privlačen. Učitelji, v veliki večini ženske, niso zadovoljni z družbeno prepoznavnostjo, statusom, predvsem pa s plačo. V moji državi, na Slovaškem, je učiteljska plača precej nižja od državnega povprečja.

Prepričana sem, da bo poročilo sprožilo zanimanje držav članic, s tem pa bo zagotovljeno, da bo učiteljski poklic primerno ovrednoten.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Danes glasujemo o dveh poročilih, za kateri se zdi, da se medsebojno dopolnjujeta: o poročilu gospe Pack o bolonjskem procesu in poročilu gospe Badia i Cutchet o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev.

Cilj teh dveh pobud je izboljšati konkurenčnost evropskega izobraževanja, posledično pa povečati potencial in konkurenčnost celotne Evropske unije.

Poudarjanje pomena izobraževanja je prava pot, ga je pa zelo enostavno zanemariti. V številnih državah se srečujemo z vsemi izvornimi grehi sistema izobraževanja učiteljev. Za najboljše diplomante ni ustreznih pobud in spodbud, na podlagi katerih bi se odločiti za učiteljski poklic; status učiteljev (predvsem na primarni in sekundarni ravni) je slab, učitelji so slabo plačani, prav tako pa ni nobenih naložb v njihov razvoj. Razmerje med kakovostjo izobraževanja učiteljev in kakovostjo učenja, posledično pa tudi nivojem znanja učencev, je očitno. Zanemarjanje na tem področju lahko ima katastrofalne posledice, ne samo kulturne, ampak tudi ekonomske.

Zdi se, da so priporočila državam članicam, navedena v tem poročilu, ustrezna, gre pa za: zaposlovanje najboljših kandidatov, izboljšanje statusa, prepoznavnost in ustrezno plačilo učiteljem, naložbe v usposabljanje v vseh fazah poklicne kariere posameznikov, izmenjava najboljših praks med 27 različnimi izobraževalnimi sistemi v EU ter povečanje pristojnosti šol.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Visoka raven izobraževanja je ključnega pomena za visoko kakovost izobraževanja, ta pa bi morala biti bistven dejavnik pri zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti Evrope in njene sposobnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Iz analize, ki jo je opravila Komisija, je mogoče razbrati, da:

• je usposabljanje na delovnem mestu obvezno samo v 11 državah članicah (Avstrija, Belgija, Nemčija, Estonija, Finska, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija, Malta in Združeno kraljestvo),

• kjer ni usposabljanja na delovnem mestu, le-to običajno traja manj kot 20 ur letno, nikoli pa letno ne preseže petih dni,

• le polovica evropskih držav novim učiteljem nudi kakršno koli obliko sistematične pomoči v obdobju prvih petih let zaposlitve (npr. uvajanje v poklic, usposabljanje, pedagoška oskrba).

Če želimo učence primerno pripraviti na življenje v EU, morajo učitelji uporabljati najsodobnejše izobraževalne metode. Z izboljšanjem kakovosti izobraževanja učiteljev je mogoče zagotoviti, da bodo EU na voljo visoko usposobljeni zaposleni, ki jih potrebuje, da bi se lahko spopadla z izzivi 21. stoletja.

− Poročilo: Doris Pack (A6-0302/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo odlične nemške kolegice, gospe Pack, o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov. Tudi jaz menim, da morata biti povečanje mobilnosti študentov in kakovost različnih izobraževalnih sistemov prednostna naloga bolonjskega procesa po letu 2010, katerega cilj je oblikovati evropsko območje visokošolskega izobraževanja. Da bi spodbudili mobilnost študentov, je treba izvesti številne ukrepe, saj problem mobilnosti presega okvir visokošolskega izobraževanja, hkrati pa se nanaša na socialne zadeve, finance, priseljevanje in vizumske politike. Študentom, ki izhajajo iz prikrajšanih družbenih skupin, je treba zagotoviti posebno pomoč, na primer s ponujanjem poceni in primernih namestitev. Podpiram uvedbo enotne identifikacijske kartice evropskega študenta, da bi tako olajšali mobilnost, študentom pa omogočili, da dobijo popuste pri namestitvi, najosnovnejših sredstvih, kulturi in prevozu.

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. − Namen bolonjskega procesa, ki se je začel junija 1999 v Bologni, je do leta 2010 oblikovati evropsko območje visokošolskega izobraževanja. Glavni cilji procesa so reforma visokošolskega sistema in odprava preostalih ovir za mobilnost študentov in učiteljev.

Glasoval sem za poročilo, saj se strinjam, da morajo univerze izvesti inovativno in metodično reformo učnega programa, ki bi bila bolj prilagojena mobilnosti učencev in prenosu kvalifikacij. Prav tako podpiram priporočilo poročevalke glede pridobitve zanesljivih statističnih podatkov o mobilnosti študentov in socialno ekonomskem profilu študentov.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) 10 obletnica podpisa Bolonjske deklaracije, ki jo bomo praznovali prihodnje leto, je znak, da moramo ponovno opredeliti cilje procesa.

Za temeljito preoblikovanje teh ciljev bo potreben temeljit razmislek o tem, kako so države članice izvajale bolonjski proces. Preučiti bomo morali, ali so politike, izvajane v imenu Bolonjske deklaracije, dejansko pripeljale do želene krepitve evropskega območja visokošolskega izobraževanja, ki bo omogočalo soočanje z izzivi konkurenčnosti na mednarodni ravni.

Podpiram to pobudo – gre za konkreten prispevek k prepoznavanju težav in izzivov, ki so se pojavili v zadnjih 10 letih izvajanja na eni strani, in vprašanj, ki morajo ostati prednostne naloge, na drugi strani. Tako je tudi v primeru mobilnosti študentov, ki predstavlja temelj kvalitetnejšega in bolj konkurenčnega izobraževanja, hkrati pa bistveno prispeva k razvoju koncepta evropskega državljanstva.

Zaradi tega je treba pozvati države članice, da ocenijo vpliv tega procesa v zvezi z zagotavljanjem ustrezne usposobljenosti in pripravljenosti mladih. Kot je izpostavila poročevalka, ne smemo pozabiti na cilje procesa ali na dejstvo, da so ravno študenti v središču vseh vprašanj, ki se nanašajo na njihovo izobraževanje.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Pack o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov, saj verjamem, da je visokokakovostno, učinkovito in inovativno evropsko visoko šolstvo, ki je dostopno vsakemu evropskemu državljanu, ključnega pomena, da Evropska unija ostane konkurenčna in uspešna glede na globalizacijske zahteve.

V skladu s tem sem prepričana, da so ukrepi, kot so spodbujanje vzajemnosti z vidika pretoka študentov, stalno usposabljanje učiteljev na različnih področjih študija in razvojni načini financiranja mobilnosti študentov, bistveni za doseganje ciljev bolonjskega procesa.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav poročevalka navaja, da jo še posebej skrbi mobilnost študentov znotraj Evropske unije in meni, da je treba državam članicam zagotoviti podporo pri njihovemu prizadevanju za posodobitev in inovativno preoblikovanje visokošolskih sistemov, celo poročilo pri reševanju tega vprašanja poudarja bolonjski proces in ukrepe, ki naj bi bili nujno potrebni pri soočanju z izzivi globalizacije, in hkrati vztraja na tem, da je treba proces še razširiti. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja, saj se ne strinjamo s to analizo.

Vendar pa se strinjamo s tem, da je pravi čas za premislek in razpravo o bolonjskem procesu, predvsem moramo ugotoviti, kako so se izobraževalni sistemi spremenili in kako so te spremembe vplivale na kakovost višješolskega in visokošolskega izobraževanja v različnih državah članicah.

Dostop do visokokakovostnega izobraževanja mora biti omogočen vsakemu državljanu, ne glede na njegovo državljanstvo, državo ali kraj rojstva. Poleg tega lahko mobilnost zelo ugodno vpliva ne le na posameznika, ki sodeluje v programu mobilnosti, ampak tudi na visokošolske ustanove in celotno družbo. Prav tako ne smemo pozabiti na socialno dimenzijo, ki smo ji bili priča do sedaj.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) To samoiniciativno poročilo Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta kot običajno presega pristojnost odbora, saj vsebuje nove ideje o tem, kako naj se EU bolj vključi v proces izobraževanja. Gre za področje, ki trenutno spada v pristojnost držav članic, in meniva, da mora tako ostati tudi v prihodnje.

Med drugim poročilo predlaga tudi uvedbo enotne identifikacijske kartice študenta v EU. Težko verjameva, da bi ti predlogi sami povečali mobilnost študentov; bolj verjetno je, da bodo povečali birokracijo, ki je povezana s študentskimi dejavnostmi. Poročevalka v obrazložitvi piše tudi o potrebi po zakonski podlagi za študente na ravni EU.

S temi predlogi se skuša zaobiti sporazume, sklenjene znotraj EU, ki se nanašajo na raven politične odgovornosti na različnih področjih politik. Zaradi tega sva glasovala proti temu poročilu.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) 10 obletnica podpisa Bolonjske izjave, ki jo bomo praznovali prihodnje leto, je znak, da moramo ponovno opredeliti cilje procesa.

Za temeljito preoblikovanje teh ciljev bo potreben temeljit razmislek o tem, kako so države članice izvajale bolonjski proces. Preučiti bomo morali, ali so politike, izvajane v sklopu Bologne, dejansko pripeljale do želene krepitve evropskega območja visokošolskega izobraževanja, ki bo omogočalo soočanje z izzivi konkurenčnosti na mednarodni ravni.

Podpiram to pobudo – gre za konkreten prispevek k prepoznavanju težav in izzivov, ki so se pojavili v zadnjih 10 letih izvajanja na eni strani, in vprašanj, ki morajo ostati prednostne naloge, na drugi strani. Tako je tudi v primeru mobilnosti študentov, ki predstavlja temelj kvalitetnejšega in bolj konkurenčnega izobraževanja, hkrati pa bistveno prispeva k razvoju koncepta evropskega državljanstva.

Zaradi tega je treba pozvati države članice, da ocenijo vpliv tega procesa v zvezi z zagotavljanjem ustrezne usposobljenosti in pripravljenosti mladih. Kot je izpostavila naša poročevalka, ne smemo pozabiti na cilje procesa ali na dejstvo, da so ravno študenti v središču vseh vprašanj, ki se nanašajo na njihovo izobraževanje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Namen bolonjskega procesa je do konca leta oblikovati evropsko območje visokošolskega izobraževanja. Med drugim je namenjen tudi zagotavljanju pomoči študentom pri izbiri bogate ponudbe izobraževalnih programov. Uvedba tricikličnega izobraževanja, zagotavljanje kakovosti izobraževanja ter medsebojno priznavanje kvalifikacij in obdobij trajanja študija so ključni za delovanje območja.

Privlačnost evropskega območja visokošolskega izobraževanja bo vsekakor večja, če bo kakovost izobraževanja bolje in bolj enakomerno razširjena v različnih državah članicah. Zato je zagotavljanje podpore državam članicam pri njihovih prizadevanjih za posodobitev in preoblikovanje visokošolskih sistemov ključno. Vsi evropski državljani morajo imeti dostop do visokošolskega izobraževanja, ne glede na njihovo državljanstvo, državo ali območje rojstva.

Ena izmed predvidenih koristi, ki naj bi jih prinesel bolonjski proces, je povečevanje mobilnosti študentov. Mobilnost ne vpliva pozitivno le na posameznike, ki sodelujejo pri tem, ampak tudi na visokošolske ustanove. Izmenjava pogledov, heterogenost in uporaba izkušenj drugih so sestavni del akademskih izkušenj. Prav tako ne smemo pozabiti, da obstaja tudi socialna razsežnost: mobilnost omogoča pridobivanje dragocenih in bogatih izkušenj na področju znanstvene, kulturne in socialne raznolikosti.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Čeprav sem glasovala za to poročilo, želim izpostaviti dve vprašanji, ki jih mora Komisija skrbno analizirati in urediti.

Najprej si moramo ogledati geografsko razporeditev štipendij, podeljenih s programom vseživljenjskega učenja. Večina univerz, ki ima koristi od izmenjave študentov, je koncentriranih v starih državah članicah. Istočasno pa je število študentov v novih državah članicah občutno manjše. Komisija mora nemudoma ukrepati, na primer z akreditiranjem večjega števila univerz, ki lahko sodelujejo v programih akademskih izmenjav, s čimer se bo izboljšala privlačnost novih držav članic kot destinacij za študente iz celotne Evrope. Komisija mora prav tako zagotoviti, da bo število študentov iz vseh držav članic, ki imajo možnost za pridobitev evropske štipendije, sorazmerno.

Prepričana sem, da mora člen 11 poročila veljati za vse države članice, ne glede na status priporočila. To obdobje akademske mobilnost, bodisi za en semester ali za celo leto, lahko znatno prispeva tako k povečanju znanja, kot tudi k osebnostnemu razvoju mladih Evropejcev. Dodati pa moram, da je pri vključitvi takšne določbe treba zagotoviti tudi ustrezno finančno podporo za države članice.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Številni sektorji, ki so ključni za bolonjski proces, menijo, da bo zaradi sprememb univerzitetna izobrazba na voljo le eliti. Poročilo poziva k zagotavljanju posebne pomoči študentom, ki izhajajo iz prikrajšanih družbenih skupin, na primer s ponujanjem „poceni in primernih“ namestitev, in upoštevanju dejstva, da je ta dodatna pomoč dostikrat potrebna po prihodu. Čeprav sem predlagal spremembo glede tega vprašanja tako, da bi se pomoč nanašala na vse izdatke, povedano z drugimi besedami, da pomoč ne bi bila omejena le na namestitev, menim, da poročilo temelji na konceptu splošnega izobraževanja, ki je dostopno celotni družbi.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Na glasovanju sem podprl gospo Pack in njeno poročilo o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov. Gre za dobro poročilo, ki spominja na poslovno poročilo. Danes v EU opažamo, da se za znanstvene raziskave in akademsko izobraževanje namenja premalo sredstev. Bolonjska ideja, ki je stara že devet let (in trenutno združuje 46 držav), bi morala v letu 2010 pripeljati do odlikovanja evropskega območja visokošolskega izobraževanja.

Pri temeljnih načelih tega procesa je mogoče izpostaviti tri prednostna področja ukrepanja. Ta so: izobraževalni cikel (ki pokriva tri faze: diploma, magisterij, doktorat), zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja in priznavanje pridobljenih kvalifikacij ter obdobja visokošolskega študija. Kar potrebujemo, so številni in povezovalni ukrepi v vseh državah članicah in tudi v naših univerzah.

Sistemi vrednotenja v obliki, ki jo poznamo pod imenom kreditne točke ECTS, morajo biti jasni, razumljivi in poenoteni. S tem bomo lahko ohranili potencial za prilagodljivo in mobilno izobraževanje mladih v različnih akademskih središčih in zelo potrebno izmenjavo strokovnega osebja. Čeprav visokošolski študij ne spada v pristojnost EU, si moramo kljub temu prizadevati za tesno sodelovanje in usklajevanje, pri tem pa ohranjati neodvisnost držav članic. Prav tako moramo državljanom EU zagotoviti enake možnost dostopa do izobraževanja na kar najvišji možni ravni, za to pa so potrebne organizacijske spremembe izobraževalnega sistema in ustrezne finančne postavke.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo „Bolonjski proces in mobilnost študentov“ gospe Doris Pack konstruktivno prispeva k razpravi o mobilnosti študentov. Možnost študentov v EU, da se prosto gibljejo znotraj mej Evrope, mora še naprej ostajati ključni element bolonjskega procesa. Ne glede na ozadje mora biti vsem študentom zagotovljena možnost, da so deležni koristi bogastva kulturnih in intelektualnih priložnosti, ki jih ponuja EU. Zaradi tega sem glasoval za priporočila, navedena v poročilu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Namera, s katero bi v okviru bolonjskega procesa študentom olajšali izbiro med raznolikimi visokokakovostnimi študijskimi smermi, je seveda dobrodošla. Tudi EU je posebej izpostavila mobilnost študentov, poleg tega pa želi izboljšati medsebojno priznavanje študijskih smeri.

Dejstvo je, da v zvezi s tem ne teče vse gladko. Ne samo, da obstajajo resne težave pri priznavanju, ampak naj bi bile nekatere študijske smeri, preoblikovane v dodiplomski študij ali magisterij, tako specializirane, da sprememba kraja študija – pa naj bo to doma ali v tujini – ni več mogoča, kar je v nasprotju s ciljem evropskega območja visokošolskega izobraževanja in povečevanja mobilnosti. Kritiki so prav tako prepričani, da v posameznih državah upravljajo ECTS (evropski sistem prenašanja kreditnih točk) tako različno, da dosežki skoraj niso več primerljivi. V tem pogledu bo poskus, da bi naredili začasen popis, prinesel koristi in zaradi tega sem tudi sam glasoval za poročilo.

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Za poročilo „Bolonjski proces in mobilnosti študentov“ sem glasoval iz več razlogov: bolonjski proces je bil eden izmed najbolj naprednih elementov na svetovnem trgu izobraževanja in usposabljanja. Trg delovne sile ni bil pripravljen na takšno spremembo. Še vedno ne sprejema v celoti 3-cikličnega izobraževalnega sistema (diploma, magisterij, doktorat) v strukturi 3-2-3; po drugi strani pa so podjetja pred uvedbo novega sistema pogostokrat najemala študente brez diplom.

Drug element napredka je bila mobilnost študentov v evropskih šolah in skupni sistem študijskih stopenj, ki je bil podprt z ECTS. Uspeh teh mehanizmov je bil potrjen s tem, da so številne univerze po svetu prestavile študente na različne geografske lokacije, predvsem tam, kjer so bile starejše podružnice.

Drug napredni predlog je ta, da je bil ECVET (evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju) namenjen prenosu, priznavanju in zbiranju učnih dosežkov, ki jih je posameznik pridobil v formalnem in neformalnem okviru z namenom pridobivanja kvalifikacij, ne glede na čas učenja ali pridobivanja teh znanj in spretnosti. Gre za svetovni trend.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − Gospa Pack si zasluži zahvalo za prispevek k razvoju in ustvarjalni razmislek o bolonjskem procesu, pobudi, ki študentom v Evropi omogoča, da se sami odločijo za izobraževanje in poslovno kariero, ne da bi jih pri tem omejevale državne meje. Ta pobuda, ki krepi konkurenčnost evropskega izobraževalnega sistema, s kulturnim in znanstvenim doprinosom bogati narode same.

Trenutno so vprašanja o vsebini izobraževanja in dvigovanju njegove kakovosti na vseh ravneh v pristojnosti držav članic EU. V zvezi s tem je treba opraviti še veliko dela. Mobilnost in povečevanje te mobilnosti na evropski ravni, kar je glavno vodilo poročilo gospe Pack, poteka, na Poljskem po načelu odtekanja dragocene delovne sile, ki je pogostokrat ni mogoče nadomestiti. Strinjam se s tezo poročila, v skladu s katero je najpomembnejša mobilnost študentov, z vzpostavitvijo sistema spodbud in olajšav, s katerimi bi mladi lahko izkoristili možnost izobraževanja, kjer bi to sami želeli.

Ena izmed najpomembnejših zadev je, da se izobraženi in izoblikovani ljudje vrnejo nazaj v svojo domovino, da bi tam izkoristili svoj potencial. To novim državam članicam vsekakor predstavlja izziv in menim, da preudarno nadaljevanje bolonjskega procesa predstavlja korak v tej smeri.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Združena Evropa ne pomeni samo enotne valute, prostega gibanja ljudi ter skupnega trga blaga in storitev. Pomeni tudi, ali celo primarno, intelektualni, kulturni in socialni vidik Evrope.

Glavni namen medvladne pobude, znane kot bolonjski proces, ki se je začel odvijati pred skoraj 10 leti, je študentom omogočiti lažjo izbiro študijske smeri najvišje možne kakovosti. Eden izmed najpomembnejših elementov ideje o vzpostavitvi evropskega območja visokošolskega izobraževanja je povečanje mobilnosti študentov in kakovosti izobraževanja, saj prav to omogoča osebni, družbeni in znanstveni razvoj.

Menim, da so pri prizadevanju za izboljšanje kakovosti in privlačnosti izobraževanja pomembni ukrepi tako na evropski (Evropski parlament obravnava mobilnost kot prednostno vprašanje) kot tudi na nacionalni ravni.

Ne smemo pozabiti, da visokošolsko izobraževanje v Evropski uniji ne spada med naloge Evropske komisije. Vsebina in organizacija študijev še naprej spada v pristojnost posameznih držav, zaradi česar je njihova vloga in vloga univerz tako pomembna. Posebno pozornost bi morali nameniti potrebi po vzpostavljanju evropskega učnega načrta za pridobitev doktorata in si prizadevati za zagotovitev posebne pomoči študentom iz prikrajšanih družbenih skupin.

Drug pomemben vidik je dialog in dvostranska izmenjava izkušenj med podjetji in univerzami, zato morajo visokošolski inštituti okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem, da bi tako poiskali nove in učinkovite mehanizme za sofinanciranje mobilnosti študentov.

− Poročilo: József Szájer (A6-0345/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo mojega madžarskega kolega, gospoda Szájera, glede priporočil Evropski komisiji o prilagoditvi pravnih aktov novemu sklepu o komitologiji. Za boljšo kakovost zakonodaje postaja vse bolj nujen prenos pooblastil za razvoj nebistvenih in bolj tehničnih vidikov zakonodaje na Komisijo, kot tudi njeno sprotno prilagajanje in upoštevanje ekonomskih sprememb in tehnološkega napredka. Vendar pa je ta prenos pooblastil treba spodbuditi tako, da se zakonodajalcu podelijo institucionalna orodja za strog nadzor izvajanja takšnih pooblastil. Treba je opomniti, da trenutna uskladitev pravnega reda s sklepom o komitologiji še vedno ni zaključena, saj še vedno obstajajo pravni instrumenti, ki predvidevajo izvajanje ukrepov, na katere bi se moral nanašati nov strožji regulativni postopek. Podpiram – in po mojem mnenju je to ključnega pomena za pravilno delovanje evropske demokracije – odobritev dodatnih virov v Evropskem parlamentu, namenjenih vsem komitološkim postopkom pri pripravi na morebitno uveljavitev Lizbonske pogodbe, pa tudi v trenutnem prehodnem obdobju, s čimer bi zagotovili zadovoljivo delovanje vseh komitoloških postopkov med tremi ustanovami.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Strinjam se s poročilom v tistem delu, kjer je navedeno, da za boljšo kakovost zakonodaje postaja vse bolj nujen prenos pooblastil za razvoj nebistvenih in bolj tehničnih vidikov zakonodaje na Komisijo, kot tudi njeno sprotno prilagajanje in upoštevanje ekonomskih sprememb in tehnološkega napredka. Vendar pa je ta prenos pooblastil treba spodbuditi tako, da se zakonodajalcu podelijo institucionalna orodja za strog nadzor izvajanja takšnih pooblastil. Za ta strog nadzor mora skrbeti Parlament, nekaj, kar kljub več letnemu razpravljanju še vedno ni bilo povsem dorečeno. Še vedno obstajajo parlamentarni odbori, ki imajo na voljo premalo informacij pri sprejemanju odločitev v skladu s komitološkim postopkom. Zaradi tega mora biti Parlament zelo pazljiv.

− Poročilo: Poul Nyrup Rasmussen (A6-0338/2008)

  Johannes Blokland (IND/DEM), v pisni obliki. – (NL) Zelo pomembno je, da preučimo, kako bi bilo mogoče nadzorne strukture v Evropski unije še izboljšati. Vendar pa poročilo gospoda Rasmussena obravnava priporočila Evropski komisiji glede hedge skladov.

Teh sprememb uvodnih določb, ki jih predlaga Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, iz postopkovnih razlogov ne podpiram. Uvodne določbe niso pravo mesto za vrednotenje trenutne situacije na finančnih trgih.

Glasoval sem proti spremembam od 6 do 10, ne zaradi tega, ker bi nasprotoval evropskemu nadzoru finančnih trgov, ampak zaradi tega, ker to poročilo ni pravo mesto za sprožanje takšne pobude.

Menim, da bi moral Odbor za ekonomske in monetarne zadeve preučiti nadzor finančnih trgov in željo po njegovi krepitvi na evropski ravni. Če bo na to temo predstavljeno dobro poročilo, obstaja velika možnost, da bom podprl to pobudo v imenu zelenih.

  Szabolcs Fazakas (PSE), v pisni obliki. − (HU) Finančna kriza, ki se je začela lani v Ameriki in so jo sprožili neurejeni, špekulativni finančni procesi, je sedaj, v nasprotju s pričakovanji, močno prizadela cel svet, tudi Evropo.

Trenutna kriza zahteva dolgoročno spremembo vzorcev pri posameznikih, ki sodelujejo pri odločanju v Evropi, na dveh področjih, tako da v prihodnje ne bodo samo zmanjševali nevarnosti finančnih kriz, ampak tudi spodbujali stabilno ekonomsko rast.

Dogodki v Ameriki so pokazali, da trg sam ni sposoben reševati takšnih in podobnih kriz. Zaradi tega moramo čim prej ustanoviti osrednji evropski organ za finančni nadzor, ki so ga lani predlagali na Madžarskem in ga je naknadno prevzelo francosko predsedovanje, ki bi med drugim poskrbel, da bi za takšne tvegane, špekulativne transakcije v bančnem in finančnem sistemu veljali pogoji, ki bi jih bilo mogoče spremljati in izračunavati. To je predpogoj, da bi Evropa od Amerike postopoma prevzela vodilno vlogo v finančnem svetu.

Da bi si evropsko gospodarstvo, ki ga je trenutna kriza prav tako prizadela, čim prej opomoglo in doseglo želeno rast, je treba čim prej zagotoviti financiranje za realno gospodarstvo, namesto tveganih, špekulativnih transakcij v finančnem in bančnem svetu. Predpogoj za to je, da Evropska centralna banka z ugodnejšimi obrestnimi merami začne spodbujati realno gospodarstvo in se ne osredotoča le na boj proti inflaciji, kot je to počela do sedaj.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti temu poročilu, ne glede na nenavadno potezo in kritiko v zvezi s finančno krizo, saj ne vključuje nobenega konkretnega ukrepa za učinkovit boj proti vse večji financializaciji gospodarstva, neurejenim špekulacijam, rasti finančnih instrumentov in produktov za doseganje še večjih špekulativnih dobičkov, prav tako pa ne vsebuje zaključka o ukinitvi davčnih rajev ali bančne tajnosti.

Kot smo v navedli v plenarni razpravi, bodo posledice nosili vedno isti ljudje: delavci, ki bodo ostali brez dela in prebivalstvo, ki bo moralo plačevati višje obresti, tudi tukaj v Evropski uniji, predvsem v državah s šibkejšim gospodarstvom, kot na Portugalskem, kje delež javnega dolga znaša približno 120 % BDP, medtem ko znaša zadolženost gospodinjstev približno 130 % razpoložljivega dohodka.

Zaradi tega želimo poudariti pomembnost ustvarjanja delovnih mest s pravicami, proizvodnje, odpravljanja revščine, izboljšanja kupne moči delavcev in upokojencev, podpore za kakovostne javne službe in povečevanja obsega kreditov z nizkimi obrestmi, namenjenim financiranju mikro, majhnih in srednje velikih podjetij.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Hedge skladi in skladi zasebnega kapitala so visoko tvegani naložbeni instrumenti. Da bi bilo mogoče obnoviti zaupanje med vlagatelji, javnostjo in – nenazadnje – tudi med nadzornimi organi, morajo biti postopki pregledni, zanje pa mora veljati ustrezna zakonodaja.

Stranka Junilistan podpira številna stališča in predloge za ukrepe, ki so navedeni v poročilu.

Vseeno sva se odločila, da bova glasovala proti celotnemu poročilu. To sva storila zaradi tega, ker poročilo daje prednost ukrepom na ravni EU, kljub dejstvu, da je v teh okoliščinah, kar bi moralo biti vsem jasno, treba rešitve za morebitna tveganja, povezana s takšnimi instrumenti, kot so hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, v prvi vrsti iskati na globalni ravni.

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Na žalost je poročilo gospoda Rasmussena o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala po pogajanjih za dosego kompromisa med tremi največjimi skupinami v Parlamentom razvodenelo. Prav tako je obžalovanja vredno, da med plenarnim glasovanjem spremembe, ki so jih predlagali zeleni in skupina GUE/NGL in so bile neposredno povzete iz osnutka poročila gospoda Rasmussena, niso bile sprejete. Na primer, eden izmed odstavkov, ki je bil popačen v primerjavi z originalnim osnutkom, je izpostavljal potrebo po izboljšanju ustreznih ravni preglednosti za javnost, investitorje in nadzorne organe, vključno z vsemi nadzornimi organi EU, ustanovljenimi v prihodnje. Kljub temu sva se odločila, da bova podprla poročilo na končnem glasovanju. To pa zaradi nujnosti, da se preprečijo škodljive finančne špekulacije in nestabilnost na trgih. S tega vidika bi lahko na poročilo gledali kot na korak v pravi smeri.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Rasmussena je bilo pripravljeno ob primernem času, en teden po finančni zmešnjavi v najstarejši banki na Škotskem, ki so jo po besedah škotskega ministrskega predsednika žrtvovali „črnoborzijanci in špekulanti“. Regulatorji v Združenem kraljestvu so škotski finančni sektor pustili na cedilu, zato sam podpiram strožje urejanje trga. Glasoval sem za poročilo, v katerem so navedena številna priporočila, ki so vredna premisleka, in z veseljem zrem v prihodnost, ko bodo neodvisni škotski regulatorji delovali na tem področju v sodelovanju z našimi partnerji v EU.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − Zapletene finančne instrumente razvijajo tako globalni kot tudi lokalni finančni trgi, kar je razlog, da finančne ustanove le s težavo razvijejo ustrezna pravila in nadzorne sisteme. Zaradi tega prihaja do primerov špekulacij udeležencev na finančnem trgu in dejanj, ki niso pregledna, kar je pripeljalo do izprijenosti finančnih trgov. V tej zvezi podpiram spremembo 2, ki jo je predlagala skupina zelenih, s katero pozivajo k znatni okrepitvi evropskega regulatornega in nadzornega okvira z namenom ohranjanja finančne stabilnosti.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − Na žalost je poročilo gospoda Rasmussena o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala po pogajanjih za dosego kompromisa med tremi največjimi skupinami v Parlamentu razvodenelo. Prav tako je obžalovanja vredno, da med plenarnim glasovanjem spremembe, ki so jih predlagali zeleni in skupina GUE/NGL in so bile neposredno povzete iz osnutka poročila gospoda Rasmussena, niso bile sprejete. Kljub temu sva se odločila, da bova podprla poročilo na končnem glasovanju. In sicer zaradi nujnosti, da se preprečijo škodljive finančne špekulacije in nestabilnost na trgih. S tega vidika bi lahko na poročilo gledali kot na korak v pravi smeri.

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za težko dosežen kompromis, o katerem so se dogovorile tri politične skupine v tem Parlamentu, prav tako sem zadovoljna z izčrpno, uravnoteženo vsebino poročila. Poročevalec je poskušal preložiti breme finančne krize na hedge sklade in sklade zasebnega kapitala, vendar pa ti produkti niso niti izvor niti povzročitelj trenutne krize, zato bi rad čestital poročevalcu, da je to ugotovil in tako tudi zapisal.

Priporočila, ki jih imamo za Komisijo, se nanašajo na vse pomembne akterje in udeležence na finančnem trgu, prav tako pa so namenjena zapolnitvi vrzeli v obstoječih predpisih, da bi lahko naslovili in odpravili prakse, ki so prispevale k razpadu nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike in sedaj postajajo globalna kriza.

Zaradi tega obravnavamo slabe prakse upravljanja tveganj, pomanjkanje preglednosti nekaterih naložbenih produktov in navzkrižje interesov bonitetnih agencij, ki so glavni razlogi za finančno krizo, s katero se sedaj srečujemo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Kolegi, trenutna finančna kriza je terjala veliko žrtev, med katerimi je bila tudi HBOS, ki jo je prejšnji teden prevzela Lloyds TSB. Ko prihaja do tako odmevnih žrtev, to ne vpliva negativno le na svetovno gospodarstvo, ampak tudi na tiste, ki so tem podjetjem zaupali svoj denar in svojo prihodnost. V zadnjih nekaj tednih je svet spoznal, da je naš pristop k tržni ureditvi zastarel. Za urejanje globalnega finančnega sistema potrebujemo globalne ukrepe.

EU in Evropski parlament morata zaradi tega odigrati pomembno vlogo pri odpravljanju ključnih razlogov krize, prav tako pa morata ravnati odgovorno in glasovati za poročilo gospoda Rasmussena. S spodbujanjem družb za upravljanje hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, da bi delovale bolj pregledno in bi bile pri svojem poslovanju previdnejše, bo EU pomagala vzpostaviti čvrst okvir, ki bo pomagal pri obnavljanju tako potrebne stabilnosti v finančnem sektorju.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Na žalost je poročilo gospoda Rasmussena o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala po pogajanjih za dosego kompromisa med tremi največjimi skupinami v Parlamentom razvodenelo. Prav tako je obžalovanja vredno, da med plenarnim glasovanjem spremembe, ki so jih predlagali zeleni in skupina GUE/NGL in so bile neposredno povzete iz osnutka poročila gospoda Rasmussena, niso bile sprejete. Kljub temu smo se odločili, da bomo podprli poročilo na končnem glasovanju. In sicer zaradi nujnosti, da se preprečijo škodljive finančne špekulacije in nestabilnost na trgih. S tega vidika bi lahko na poročilo gledali kot na korak v pravi smeri.

Vendar pa je za uresničevanje teh idej potrebna čvrsta roka. Skrivnostnost številnih hedge skladov je nesprejemljiva, saj sistem, kakršen je sedaj, javnosti ne zagotavlja preglednosti. Zaradi tega je težko oceniti naravo hedge skladov, javnost pa se o njihovi sposobnosti, da prispevajo k trajnostni socialni koheziji in ekonomski stabilnosti, ne more prepričati.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Popolnoma se strinjam s problematiko, omenjeno v tem dokumentu, kot tudi s priznavanjem pomembnosti zadevnih finančnih produktov. Ob upoštevanju dejstva, da smo več kot očitno v razburkanem obdobju na finančnih trgih, je zelo pomembno, da se na to odločno, vendar mirno odzovemo in da poznamo vsa dejstva. Velik del gospodarskega uspeha v zadnjih desetletjih v Evropi, Združenih državah Amerike in hitro rastočih gospodarstvih je mogoče pripisati ravno gibčnosti finančnih trgov. Z vidika korektivnih ukrepov, ki jih potrebuje trenutni sistem, je treba odpraviti ključne razloge za krizo, ne da bi pri tem uničili dobre lastnosti sistema. Evropska komisija bi morala ravno na ta način razumeti poziv Evropskega parlamenta k ukrepanju.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Evropski parlament mora v sistemu EU predstavljati glas ljudstva. Za krepitev tega glasu si s svojim delom prizadeva Odbor za peticije, ki obravnava vprašanja, povezana s pobudami državljanov. Dober primer je kampanja „en sedež“ – za prestavitev sedeža Evropskega parlamenta iz Strasbourga v Bruselj –, ki je bil uradno obravnavan ravno zaradi prizadevanj odbora.

Seveda so nekatera priporočila držav članic skrajna, nekateri predlogi pa niso dobro premišljeni. Kljub temu pa je delo Odbora za peticije ključnega pomena za delo EU v imenu državljanov, in prav to je bil glavni dejavnik, da sem podprl to poročilo.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Temelji finančnega sveta so se zamajali. Navadni ameriški davkoplačevalci nosijo celotno breme načrta reševanja finančne krize (700 milijard USD), medtem ko so jo tisti, ki so povzročili te težave, odnesli nekaznovano. S poročilom gospoda Rasmussena je Evropski parlament dobil instrument, s katerim lahko izboljša varnost na nekaterih področjih finančnega sektorja: hedge skladi in skladi zasebnega kapitala. S tem, ko se je kriza tako zaostrila, imamo priložnost, da pozovemo Evropsko komisijo k uvedbi strožje zakonodaje. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je zaradi tega predlagala številne spremembe tega poročila, ker pa jih je Parlament zavrnil, smo glasovali proti njemu. Obstajati ne sme noben evropski organ, ki bi nadziral finančni sektor, nobena evropska zakonodaja o registraciji in nadziranju hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, in nobena prekomerna omejitev glede zasebnih naložbenih družb. Evropski parlament je zamudil svojo priložnost ravno v času, ko je kapitalistični sistem na robu sesutja. Zeleni sporočamo, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali za strogo omejitev prostega trga, katerega glavni namen pri izvajanju špekulacij je, da bi peščica ljudi čim prej prišla do zaslužka. To je družbeno in gospodarsko neodgovorno.

− Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0296/2008)

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Vedno sem bila naklonjena liberalizaciji trga, saj po mojem mnenju predstavlja glavni predpogoj za konkurenčnost med udeleženci na trgu, kar je vedno v korist potrošnikom, saj na ta način lahko izberejo in kupijo blago po najnižji možni ceni.

Vendar pa pri glasovanju za preglednost institucionalnih vlagateljev podpiram poročevalca, gospoda Lehneja, ki od Komisije zahteva, da predlaga nekatere standarde, s katerimi bi preprečili vlagateljem, da bi „ropali“ podjetja (primer delne prodaje podjetij) in zlorabljali svoje pristojnosti na tak način, da bi se podjetja v prihodnje soočala s težavami, saj od tega nimajo nobene koristi niti podjetja sama ali njeni zaposleni niti upniki ali poslovni partnerji.

Po mojem mnenju bi morala Evropska komisija raziskati ukrepe, ki so jih države članice uvedle z namenom preprečevanja delne odprodaje podjetij.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram splošni pristop poročila gospoda Klausa-Heinerja Lehneja o preglednosti na področju institucionalnih vlagateljev. Nedavni dogodki na finančnih trgih kažejo, da so za izboljšanje tržne ureditve potrebni globalni ukrepi. Dobro delujoči trgi so odvisni od spoštovanja načela preglednosti, in to poročilo je korak v pravi smeri. Glasoval sem za priporočila, ki izhajajo iz tega poročila.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Huda kriza kapitalizma, ki spominja na kazino in ki še traja, obremenjuje ameriške davkoplačevalce in celotno svetovno gospodarstvo prav zaradi napak v dobičkarskih igrah, v katerih so sodelovala podjetja. Potrebne so korenite spremembe regulativnega zakonodajnega okvira za nadziranje preglednosti in revizij. Komisija mora nemudoma ukrepati in predlagati celovit okvir, namenjen skupnemu modelu preglednosti. Politika zmanjševanja obsega zakonodaje je bila skrajno neuspešna.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Preglednost mora biti glavno vodilo pri delovanju trgov – predvsem finančnih trgov. Vendar pa se ne smemo osredotočiti le na to, če naj načelo ne postane pravilo, saj bi na ta način zameglili želeni rezultat (zdravi in učinkoviti finančni trgi) s predlaganimi ukrepi za doseganje tega (ustrezno urejeni in nadzirani trgi). Zelo pomembno je, da Komisija v okviru trenutne politične in ekonomske razprave o finančnih trgih to priporočilo tolmači v tem smislu, pri tem pa se zavezuje, da bo branila kakovost evropskih finančnih trgov. Ne smemo pozabiti, da največje gospodarske koristi za družbo izhajajo iz nemotenega in v osnovi prostega delovanja teh trgov.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Za obnovitev zaupanja v finančni trg je preglednost ključnega pomena. Zadnji meseci so pokazali, kakšne težave lahko nastanejo na kompleksnem in hitrem trgu, če ni nobene možnosti, da bi lahko razumeli in sledili naprednim produktom. Seveda je prišlo do težav na trgu izvedenih finančnih instrumentov, vendar pa mora biti preglednost zagotovljena tudi na drugih področjih finančnega trga. Glede na širok obseg težav sem se zaradi tega vzdržal glasovanja, saj spremembe, ki bi poročilu dale težo, ki jo potrebuje, niso bile sprejete.

− Poročilo: Gyula Hegyi (A6-0279/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo madžarskega kolega, gospoda Hegyija, v katerem spreminja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili spreminja Uredbo (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE). Podpiram predlagane spremembe, ki predvidevajo strogo uporabo regulativnega postopka pri sprejemanju nekaterih ukrepov v zvezi s proizvodi živalskega izvora, ki so pridobljeni iz tkiv prežvekovalcev ali jih vsebujejo. To velja tudi za ocenjevanje, ali je raven zaščite, ki jo uporabljajo države članice, enakovredna, in sicer z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 999/2001 glede ukrepov, ki se izvajajo po ugotovitvi prisotnosti transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE).

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − Glasovali smo za to poročilo, saj transmisivna spongiformna encefalopatija (TSE), bolj znana pod imenom bolezen norih krav, predstavlja resno grožnjo za naše zdravje.

Kot vemo, se ta smrtonosna nalezljiva bolezen širi prek beljakovine, ki jo lahko najdemo v okuženem mesu in povzroča odmiranje človeških možganov. Zaradi strogih evropskih predpisov je bilo mogoče obseg te epidemije zmanjšati.

Poročevalec je to poročilo pripravil na podlagi dela prejšnjega poročevalca in mu dodal nove elemente, ki jih je treba z regulativnim postopkov natančno urediti.

Zaradi tega se strinjamo, da je treba predlog Komisije spremeniti in zagotoviti, da obseg teh kontrol ne bo zmanjšan. Pri tem moramo biti zelo previdni in zagotoviti, da regulativni postopek s pregledom ne bo upočasnil izvajanja ukrepov za preprečevanje te bolezni. Prav tako moramo zagotoviti, da pri odobritvi odstopanj za države članice v zakonodaji ne bo prihajalo do vrzeli. Poročilo je pomembno prav zaradi tega. Upajmo, da Evropska komisija ni pozabila na to. Po dobro poznanih škandalih, povezanih s to boleznijo, javnost v državah članicah upravičeno potrebuje in si zasluži preglednost.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Gyula Hegyia o spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001 v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili, vsebuje predloge sprememb uredbe o transmisivni spongiformni encefalopatiji – smrtonosni bolezni, ki se širi z okuženim mesom. Posodobitev regulativnega postopka, ki je povezan s tem vprašanjem, v postopek, v katerega je še bolj vključen tudi Evropski parlament, pomeni pozitiven korak. Zaradi tega podpiram poročilo.

− Poročilo: Johannes Blokland (A6-0282/2008)

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) EU se vsako leto bori z dvema milijardama ton odpadkov, od tega je 40 milijonov ton nevarnih odpadkov. Količine odpadkov, ki so podobne količinam gospodinjskim odpadkov, verjetno predstavljajo glavni del celotne količine, skupaj z industrijskimi odpadki, čeprav seveda ti predstavljajo nesorazmerno večje tveganje. Vse to je mogoče razbrati iz statistik, in prav zaradi tega si je EU zastavila zelo visok cilj, da bo do leta 2010 zmanjšala količino odpadkov za 20 %.

Vseeno lahko upamo, da na primer v sektorju kmetijskih odpadkov naši kmetje ne bodo preobremenjeni s formalnostmi zaradi te potrebe po pridobivanju statističnih podatkov. Ker v poročilu nisem našel ničesar, kar bi kazalo na to, sem glasoval zanj.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo zaradi tega, ker je uredba o statističnih podatkih o odpadkih zaradi tega novega predloga zakonodaje prilagojena komitologiji, se pravi urejanju z nadzorom.

Sklep Evropskega parlamenta prav tako poziva Komisijo, naj pravočasno predloži ocenjevalna poročila o poskusnih študijah, da bi se na ta način bilo mogoče izogniti dvojnemu posredovanju podatkov, ki se nanašajo na statistične podatke o odpadkih.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. − (RO) Pomanjkljivi podatki o nastajanju in upravljanju odpadkov Evropski uniji preprečujejo, da bi uveljavila usklajeno politiko v zvezi z odpadki. Statistična orodja so potrebna za spremljanje odpadkov v času nastanka, zbiranja in odlaganja ter vrednotenja skladnosti z načelom preprečevanja poslabšanja okolja, do katerega pride zaradi odpadkov. Države članice so spoznale, da je na voljo premalo statističnih podatkov in da opredelitve, ki so navedene v tem poročilu, ne zadostujejo za primerjavo rezultatov med posameznimi državami. Prav zaradi tega je mogoče izboljšati zbiranje podatkov na ravni Skupnosti, v skladu z načeli subsidiarnosti.

V zvezi s statistiko kmetijstva, ribištva in gozdarstva bi morali upoštevati obseg, v katerem se poročilo nanaša na ravnanje s kmetijskimi in biološkimi odpadki. Zaradi tega se moramo osredotočiti na več ključnih vprašanj, da bi tako zagotovili točnost podatkov in posledično uskladitev statističnih informacij na ravni Skupnosti.

− Poročilo: József Szájer (A6-0298/2008)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Spekter je, tako kot drugi naravni viri (sonce, voda, zrak), javno dobro. Tržni mehanizmi sami, kljub učinkovitim načinom ustvarjanja optimalne ekonomske vrednosti (javne in zasebne), ne morejo zadovoljiti splošnih interesov in ustvariti javne dobrine, kar je ključnega pomena za vzpostavitev informacijske družbe. Zaradi tega je nujno potrebno usklajevanje političnih in tržnih ukrepov.

Boljše usklajevanje in večja prilagodljivost sta nujna za celovito izkoriščanje tega omejenega vira. Vendar pa je pri tem treba ohranjati ravnotežje med prilagodljivostjo in usklajenostjo, da bi bilo mogoče ustvariti dodano vrednost notranjega trga.

Državne meje ne vplivajo na spekter. Da bi države članice lahko učinkoviteje uporabljale spekter, je treba znotraj EU doseči boljše sodelovanje, predvsem na področju širitve evropskih storitev in pogajanj o mednarodnih sporazumih.

Čeprav upravljanje spektra ostaja v nacionalni pristojnosti, je mogoče interese EU na globalni ravni zaščititi le z načeli EU.

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Podpiram dodatno zaščito gospodarskih interesov na lokacijah črpanja mineralne vode, kot je to zajamčeno v direktivi Evropskega parlamenta o izkoriščanju in trženju naravnih in mineralnih vod.

Prihodek pokrajin in podjetij, predvsem v provinci Małopolska, znatno prispeva k razvoju regije in povečuje njeno privlačnosti kot zdravilišče in turistična destinacija.

Treba je poudariti, da gre pogostokrat za kmetijska področja, ki imajo malo možnosti za ustvarjanje prihodka, saj ležijo v hribovitih in gorskih predelih, čeprav pod površino skrivajo veliko dragocene mineralne in izvirske vode z zdravilnimi učinki.

− Poročilo: József Szájer (A6-0280/2008)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Dokument EU o mineralni vodi določa evropski standard o naravni mineralni vodi.

Ta uredba določa pogoje za prepoznavanje in opredelitev naravne mineralne vode, prav tako pa podaja smernice glede uporabe izvirov mineralne vode. V smernicah so prav tako določena posebna pravila glede oskrbe trga z mineralno vodo. Neskladja v teh predpisih ovirajo prost pretok naravne mineralne vode ter s tem vzpostavljajo različne konkurenčne pogoje, kar neposredno vpliva na delovanje notranjega trga v zvezi s tem izdelkom.

V tem konkretnem primeru bi obstoječe ovire lahko odpravile države članice s tem, ko bi sprejele mineralno vodo, ki jo druge države članice priznavajo na svojem ozemlju, in sicer z uvedbo splošnih smernic o izpolnjevanju mikrobioloških zahtev za izdelek, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti imena nekaterih blagovnih znamk mineralne vode.

Glavni namen vsake uredbe o mineralni vodi je zaščititi zdravje potrošnikov in preprečiti, da bi bili zavedeni zaradi informacij, navedenih na izdelku, ter s tem zagotoviti pošteno trgovino.

− Poročilo: József Szájer (A6-0299/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Ni treba poudarjati, da so tehnični pregledi motornih vozil pomembna komponenta pri zagotavljanju varnosti voznikov, potnikov in pešcev. Prav tako so ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam z vidika emisij CO2.

Po drugi strani pa je vlada države dolžna zagotoviti okvir, ki prispeva k zdravju in varnosti voznikov, potnikov in pešcev.

Malta in Gozo imata eno zmed najvišjih gostot osebnih vozil na prebivalca. Zaradi visokih davkov za registracijo so avtomobili na Malti zelo dragi. Zaradi tega imajo državljani težave pri prehodu na varčnejše avtomobile. Vlada se mora nemudoma spopasti z vprašanjem avtomobilske registracije, in sicer v naslednjem proračunu.

Ljudje uporabljajo prevoz z zasebnimi vozili, ker javni prevoz ni ustrezen. Zadnji čas je že bil, da je prišlo do splošne posodobitve javnega prevoza.

Poleg tega so številne ceste v groznem stanju. Dodelitev strukturnih skladov s strani EU za obdobje 2007-2013 znaša 53 %. Glede na okoliščine je treba posodobiti vse glavne ceste.

− Poročilo: Roselyne Lefrançois (A6-0323/2008)

  Graham Booth, Nigel Farage in Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − UKIP vidi terorizem kot glavni problem. Preprosto ne verjamemo, da bi morala EU odločati o ukrepih v boju proti terorizmu. Menimo, da bi se morale nacionalne države ob mednarodnem sodelovanju same odločiti o ustreznih varnostnih ukrepih.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci so podprli poročilo z nekaterimi pridržki v zvezi s potrebo po vpletenosti EU na tem področju, ob upoštevanju dejstva, da že obstaja konvencija Sveta Evrope, ki že pokriva ta ista vprašanja. Podpiramo testno sodelovanje držav članic, vendar tudi v okviru globalnega pristopa k boju proti terorizmu. Nikakor pa nas ni prepričala učinkovitost enotnih pristopov na evropski ravni.

  Marco Cappato (ALDE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem proti predlogu o vključitvi novega kaznivega dejanja „spodbujanja“ ali „javnega spodbujanja k storitvi teroristične kaznivega dejanja“ v evropsko zakonodajo pri izvajanju konvencije Sveta Evrope, ker verjamem, da je opredelitev, ki jo je predlagala Komisija, preveč nedoločena in temelji izključno na subjektivnih elementih, to pa ogroža človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem svobodo izražanja v Evropi.

Vsaka javna izjava, vsaka izjava, objavljena v medijih, ali vsako sporočilo, objavljeno na internetu, ki bi ga lahko bilo – posredno ali neposredno na podlagi „namere“ in ob „nevarnosti, da bi takšna kazniva dejanja lahko bila izvedena“ – mogoče šteti kot spodbujanje k zagrešitvi terorističnega kaznivega dejanja, bo postala kaznivo dejanje na evropski ravni. Izražen cilj je boj proti „teroristični propagandi“ na internetu. Poročevalka je poskušala pojasniti besedilo Evropske komisije, da bi s tem v večji meri upoštevalo človekove pravice, pri tem pa poskušala uvesti večjo pravno gotovost. Kljub temu menim, da bi morali ta predlog zavrniti, deloma zaradi tega, da Komisiji in Svetu, ki sta že najavila, da ne želita sprejeti predlogov Parlamenta, pošljemo jasen signal.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. – (SV) Švedski zakon o svobodi tiska predstavlja temeljne vrednote v švedski družbi. Ne moremo sprejeti zakonov za boj proti terorizmu, ki so v nasprotju s švedsko ustavo. Obstajajo številni drugi načini in možnosti, s katerimi lahko dosežemo enake cilje.

Predlogi, za katere smo danes glasovali, ne ponujajo nobene možnosti za izvzetje, s katero bi lahko na Švedskem obdržali svojo zakonodajo.

Podpiramo izboljšave, ki jih je predlagal Evropski parlament, vendar predloga ne moremo podpreti v celoti. V tem času je bil s Svetom dosežen sporazum, ki je v skladu s švedsko ustavo, vendar pa smo se odločili, da se glasovanja ne bomo udeležili.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Poročilo gospe Lefrançois vsebuje veliko dobrih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in usklajenosti na področju boja proti terorizmu v EU. Zato sem glasoval za poročilo. Napadi organizacije ETA pred nekaj dnevi in morilski napad v Islamabadu so pokazali, da v tem boju ne moremo biti nikoli dovolj pazljivi in učinkoviti. Čezmejno sodelovanje v boju proti terorizmu – ki danes pretežno izhaja iz islama – je bistvenega pomena za doseganje rezultatov.

Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na pretekle napake. Schengensko območje že več let daje morebitnim teroristom in storilcem kaznivih dejanj idealno okolje, v katerem lahko uresničujejo svoje kriminalne načrte, pogostokrat celo, ne da bi bili kaznovani. Evropa mora nujno poglobljeno preučiti politiko odprte meje in pogubne posledice te politike v zvezi s priseljevanjem, kriminalom in islamističnim ekstremizmom. Če ne bo tako, se bo tudi ta predlagani okvir izkazal za nekoristnega.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Lefrançois o predlogu okvirnega sklepa Sveta, ki spreminja Okvirni sklep 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, saj verjamem, da moramo instrumente za boj proti terorizmu prilagoditi novim informacijskim in komunikacijskim medijem, ki so dostopni teroristom.

S spremembo okvirnega sklepa EU bo v posamezne pripravljalne akte mogoče vključiti koncept terorizma, kot je novačenje in usposabljanje za terorizem in javno spodbujanje k storitvi terorističnih dejanj, ki bodo postali kazniva dejanja v vseh državah članicah. Prav tako je treba izpostaviti pomembne spremembe, ki jih je predlagala skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, da bi bilo mogoče zagotoviti temeljno svobodo govora in združevanja.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Trenutni mednarodni zakonski ovir in zakonski okvir Skupnosti vključujeta sklop instrumentov, ki so zelo pomembni v boju s terorizmom in organiziranim, nasilnim in transnacionalnim kriminalom, ki je s terorizmom povezan.

Namen tega predloga je zaostriti varnostne ukrepe, ki so pod pretvezo dogodkov 11. septembra 2001 ogrozili pravice, svoboščine in jamstva državljanov.

Ta predlog, kot je izpostavila poročevalka sama, navaja nejasne opredelitve, s katerimi ni mogoče zagotoviti spoštovanja temeljnih svoboščin.

Tako kot v „Okvirnem sklepu 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu“ - skupaj z opredelitvami „terorizma“ - tudi tokrat ostaja odprta možnost izvajanja varnostnih ukrepov in kriminalizacije posameznikov ali skupin, ki z govori ali pisanjem izražajo nasprotovanje državnemu terorizmu.

Ta predlog ne prinaša nobene dodane vrednosti v boju proti pravemu terorizmu in povezanemu transnacionalnemu kriminalu, in resno ogroža varnost ter temeljne svoboščine državljanov v različnih državah članicah.

Kot smo izpostavili, se moramo ukvarjati s pravimi vzroki, ki podžigajo terorizem, in ne z varnostnimi ukrepi.

Kot smo že navedli: „svobode ne bomo zamenjali za varnost, ker bomo ostali brez obeh“. Zaradi tega smo glasovali proti poročilu.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) V soboto 20. septembra je samomorilec v središču pakistanske prestolnice z bombo razstrelil tovornjak pred hotelom Marriott in ga s tem popolnoma uničil in ubil vsaj 60 ljudi.

Napad so pripisali pakistanskim talibanom, ki sodelujejo z Al-Kaido.

V nedeljo 20. in v ponedeljek 21. septembra je ETA, baskovska separatistična organizacija, prelila kri v treh napadih. Priprave za te napade naj bi bile potekale v Franciji.

Terorizem ne pozna meja, schengensko območje pa zagotavlja idealna zibelko, v kateri lahko novači, poučuje in izvaja logistične priprave za napade.

Francoski minister za notranje zadeve Michèle Alliot-Marie je dejal, da „skrajni islamisti nimajo nobenih težav pri novačenju francoskih državljanov“. Odkrito priznanje! Dejstvo je, da terorizem obstaja zaradi različnih vzrokov, vendar se danes pretežno izraža v obliki oboroženega boja skrajnega islama. Zelo zanimivo je, da ne obstaja nobeno zakonodajno besedilo, ki bi bilo namenjeno odkrivanju in preprečevanju novačenja v zaporih ali v nekaterih tako imenovanih „občutljivih“ soseščinah.

Evropska unija se namerava spopasti s terorizmom s pomočjo obsežne zakonodaje.

(Obrazložitev glasovanja prekinjena v skladu s členom 163 Poslovnika)

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo gospe Lefrançois, saj mora osrednje načelo boja proti terorizmu temeljiti na preprečevanju terorističnih kaznivih dejanj.

Spodbujanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, novačenje in usposabljanje za terorizem predstavljajo pripravljalna dejanja, ki jih je treba prav tako šteti za kazniva dejanja. Vendar pa je treba pri tem še naprej ščititi temeljne pravice. Zaradi tega sem glasoval za uporabo izraza „napeljevanje“ namesto „spodbujanje“, saj gre za bolj natančen izraz, ki pušča manj prostora za različne interpretacije. Preprečiti moramo, da bi se internet uporabljal za virtualno usposabljanje, saj nove informacijske in komunikacijske tehnologije teroristom omogočajo, da vse lažje širijo svojo propagando.

EU se mora s terorizmom spopasti odločno, sprejetje teh treh novih kaznivih dejanj pa je pomemben korak k temu. Vendar pa pri tem ne smemo omejiti svobode tiska, svobode izražanja, pravice do spoštovanja zasebnosti pisem in zaupnost telekomunikacij, kamor spadajo tudi elektronska pošta in druge oblike elektronske korespondence, zaradi česar podpiram spremembe, ki jih je predlagala gospa Lefrançois.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V EU vsekakor imamo speče celice, ki lahko postanejo aktivne kadar koli. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se teroristi ne pojavijo kar naenkrat, ampak pridejo v državo in odrastejo v okolju, ki je sovražno do te države. Če se EU res želi učinkovito spopasti s terorizmom, se mora spoprijeti z ukrepi, ki preprečujejo nastajanje in širjenje vzporednih družb in podobnih tvorb, namesto da kar na splošno obsoja tiste, ki izpostavljajo probleme sobivanja s priseljenci. Boj proti terorizmu prav tako ne bi smel imeti za posledico prikritega zmanjševanja pravic državljanov, kar je nedavno izpostavilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti, ali boja proti kriminalu, ki je posledica obsedenosti s terorizmom.

Glede na to, da največjo teroristično grožnjo predstavljajo islamistični fanatiki, bi morali na evropski ravni že zdavnaj začeti s pregonom islamističnih pridigarjev sovraštva in kriminalizacijo terorističnih kampov za usposabljanje. V zvezi s tem sem glasoval za poročilo gospe Lefrançois.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Nedavni napadi v Baskiji so še enkrat pokazali, da je terorizem vsakdanja realnost in da potrebujemo učinkovite instrumente za boj z njim. Nov okvirni sklep Sveta o boju proti terorizmu vsekakor predstavlja napredek in pozdravljam njegovo sprejetje.

Presenečen sem, da je Evropski parlament povsem prezrl počastitev sedme obletnice terorističnega napada 11. septembra 2001 v New Yorku. Ne smemo pozabiti žrtev teh napadov, prav tako pa bi morali poudariti, da transatlantski odnosi predstavljajo prednostno nalogo pri vsakodnevnih opravilih Evropskega parlamenta.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Pravna jasnost zakonskega ovira v boju proti terorizmu je prav tako nujna kot jasnost in odločnost ukrepov v tej celotni zadevi. V tem smislu je zaskrbljenost Komisije glede mehanizmov, načinov in metod, ki se uporabljajo za novačenje teroristov, predvsem tistih, ki prihajajo iz evropskih držav − in ki so pogostokrat rojeni in vzgojeni tu −, razumljiva. Na tem področju moramo zagotoviti, da bodo policijskim organom in državam na voljo vsa sredstva potrebna za ukrepanje, po možnosti ukrepanje na preventiven način. Prav tako so pomembni ukrepi, namenjeni boju proti temu pojavu, pri katerih pa niso vključeni policijski ali pravni organi. Zagotoviti je treba, da bo poleg pravnega sistema deloval tudi politični sistem, ki bo pozoren in se bo hitro odzival ter bo lahko ukrepal tako s krepitvijo integracije, spodbujanjem glasu zmerne večine, kot tudi z odpravljanjem marginalizacije, ki je povezana z nezakonitim priseljevanjem. Zaradi tega morajo biti politični organi pozorni in aktivni. Čeprav ni mogoče preprečiti vseh terorističnih dejanj, se je mogoče izogniti okolju, ki spodbuja, podžiga in nagovarja k terorizmu.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije znotraj okvira politike skupnega območja svobode, varnosti in pravice, je zagotavljanje varnosti za 500 milijonov državljanov. Da bi to bilo mogoče zagotoviti, se morajo Evropska unija in njene države soočiti s sodobno obliko terorizma.

Najspornejše vprašanje glede predloga za spremembo okvirnega sklepa Sveta o boju proti terorizmu je zahteva za uvedbo koncepta javnega spodbujanja za izvedbo terorističnega kaznivega dejanja.

Med svobodo govora in kršenjem zakona obstaja zelo tanka meja. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi vse večjega obsega varnostnih razlogov prihajalo do omejevanja pravic in svoboščin državljanov.

Zaradi tega menim, da je nujno treba zagotoviti najvišji možni zakonski nivo glede obravnavanega okvirnega sklepa, to pa je treba storiti predvsem z natančnejšo opredelitvijo koncepta javnega spodbujanja za izvedbo terorističnega kaznivega dejanja. Novo nastali dokument mora biti jasen in usklajen z vsemi pravnimi vidiki, da bi tako lahko postal učinkovit instrument v boju proti terorizmu, istočasno pa zagotavljal najvišjo raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Napadi v Madridu in Londonu so nam pokazali, kako pomemben problem predstavlja terorizem za EU.

Leto 2008 je bilo krvavo leto, ki se je začelo 1. februarja z napadom v Bagdadu med pogrebom, kjer je življenje izgubilo 30 ljudi, in končalo 20. septembra z napadom na hotel Marriott v Islamabadu, v katerem je življenje zgubilo več kot 60 ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 250. V letu 2008 je bilo skupaj 49 terorističnih napadov. Za primerjavo je treba dodati, da to število ustreza številu napadov, ki so se zgodili med leti 2002 in (vključno) 2007.

Eden izmed najučinkovitejših načinov za boj proti terorizmu je odprava njegovih vzrokov.

Zaradi tega menim, da bi morala Evropska unija storiti vse za boj proti terorizmu na globalni ravni, pri tem pa upoštevati človekove pravice. EU mora poskrbeti, da bo Evropa varnejša, in sicer s tako, da svojim državljanom zagotavlja svobodo, varnost in pravico, kar pa mora biti v veliki meri odvisno od volje držav članic.

− Poročilo: Martine Roure (A6-0322/2008)

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) Proti temu poročilu sem glasoval iz prepričanja. Poročilo gospe Roure je še en dokaz več, kako politična korektnost slepi Evropo. Očitno je, da ima vlada v boju proti kriminalu in boju proti terorizmu pravico, da zbere čim več podatkov o morebitnih osumljencih, vključno z „etničnimi“ podatki. To priznava tudi poročevalka.

Zakaj civilni organi ne bi smeli obdelovati podatkov tudi na drugih področjih – s tem da upoštevajo človekovo zasebnost –, če to jamči dobro vodenje? Zakaj na primer italijanska vlada ne bi smela jemati prstnih odtisov nezakonitim priseljencem, če je to edini način, da jih identificira?

Prvotni predlog Sveta je bil glede tega ustrezno uravnotežen. Podobno kot levica, ki ukrepa proti disidentom po vsej Evropi kot nekakšna miselna policija – sem Flamec in vem kar nekaj o tem –, je tu namen delovati kot čuvaj človekovih svoboščin. To je absurdno.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ob upoštevanju, da gre za „posvetovanje“ Sveta z EP, bi radi izpostavili, čeprav smo podprli spremembe, ki jih je predlagal EP, kljub temu, da vsebino predhodno sprejetih stališč nekoliko siromašijo, da ta predlog ne prinaša vsega, kar je potrebno na področju „varstva osebnih podatkov, obdelanih v okviru sodelovanja policijskih in pravosodnih organov v kazenskih zadevah“.

Poleg vseh drugih ključnih vidikov, navedenih v naši negativni oceni tega predloga, izpostavljamo dejstvo, da ne izključuje, kljub temu, da navaja (izmišljene) pogoje, „obdelave osebnih podatkov, iz katerih je mogoče razbrati raso ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatu in obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na zdravje ali spolno življenje“, kar je nesprejemljivo!

Kot je bilo izpostavljeno v razpravi, gre za predlog, ki temelji na najmanjšem skupnem imenovalcu glede tako pomembnih vprašanj kot je varstvo pravic, svoboščin in jamstev državljanov različnih držav članic, kar pa je manj, kot je določeno v drugih zakonodajnih instrumentih, predvsem v tistih, ki jih je pripravil Svet Evrope.

Zagotavljanje varstva osebnih podatkov je nujno in neizogibno dejstvo. Tega ni mogoče doseči z zakonskim instrumentom, ki – zaradi napak in pomanjkljivosti – ne izključuje možnosti, da ne bi prihajalo do kršitev ali neizvajanja varovanja pravic.

Zaradi tega smo se vzdrževali glasovanja.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo gospe Roure, ki zagotavlja visoko raven varovanja podatkov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

Boj proti terorizmu ne bi smel posegati v temeljne pravice državljanov in prav zaradi tega je nujno potrebno zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Sporazum Sveta vsebuje nekaj pomanjkljivosti in tako tega ne more zagotoviti. To poročilo odpravlja pomanjkljivosti in spreminja sporazum Sveta, zaradi česar sta uporaba in širjenje osebnih podatkov strožje urejena. Poročilo natančneje izraža sorazmernost in namen obdelave podatkov, nalaga strožji nadzor pri prenosu podatkov v tretje države in poziva k ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bo delovala kot nadzorni in izvedbeni organ.

Dolgotrajna razprava v evropskih organih kaže na spornost in občutljivost teme. Doseganje sporazuma je zahtevno opravilo, vendar to ne sme imeti za posledico nenatančnega rezultata ali poslabšanja varstva podatkov v EU. Z osebnimi podatki je vedno treba ravnati izjemno skrbno in pri tem uporabljati vse možne varnostne ukrepe.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Čeprav ukrepi, ki jih je v tem okvirnem sklepu predlagala Komisija, ne vključujejo vsega, kar bi si želela, sem podprla splošno načelo zagotovitve minimalnega skupnega imenovalca pri varstvu osebnih podatkov.

Parlamentarni odbor za državljanske svoboščine je izboljšal predlog, za katerega upam, da bo sprejet.

Stranka Sinn Féin podpira najvišjo možno raven varstva podatkov državljanov in bo še naprej podpirala vse ukrepe za izboljšanje zasebnosti in pravic državljanov na tem področju.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predloga Sveta v trenutni obliki ni mogoče sprejeti pod nobenim pogojem. Nesprejemljivo je, da ne zagotavlja varstva osebnih podatkov. Za zagotavljane ustrezne zaščite in za preprečevanje, da bi takšne podatke obdelovala država ali posamezniki, je potreben celovit zakonski okvir o osebnih podatkih na mednarodni ali državni ravni. Kritike in priporočila Evropskega parlamenta na predlog Sveta so premik v pravi smeri, vendar ne zadostujejo.

− Poročilo: David Hammerstein (A6-0336/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialni demokrati smo se odločili, da bomo glasovali za spremembo 1 poročila o odločitvah Odbora za peticije v parlamentarnem letu 2007 (A6-0336/2008). Tako smo se odločili, ker menimo, da bi moral o sedežu odločati Evropski parlament sam. Vseeno pa menimo, da bi moral zaradi podnebnih, okoljskih in ekonomskih razlogov Evropski parlament imeti samo en sedež: v Bruslju.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Odbor za peticije Evropskega parlamenta opravlja neprecenljivo delo za državljane Evropske unije, saj Komisiji posreduje njihove zadeve, sprašuje nacionalne, regionalne in lokalne organe o nepravilnostih pri izvajanju zakonodaje EU in obravnava primere kršitev pravic državljanov.

Močno povečanje števila peticij, ki jih je Evropski parlament prejel v preteklem letu, ponazarja vse večjo ozaveščenost državljanov, kako jim je lahko Parlament v pomoč, hkrati pa tudi potrebo po ustreznem financiranju in zagotavljanju zadostnega števila kadrov za odbor.

V letu 2007 se je 65 peticij nanašalo na Irsko, državo pa je obiskal Odbor z misijo ugotavljanja dejstev, povezanih s kršitvijo direktiv EU, ki se nanašajo na vodo in okolje.

Prepričan sem, da je Odbor za peticije ključno mesto, kamor se lahko obrnejo državljani, ki se soočajo s kršitvami pravil, hkrati pa predstavlja povezavo med njimi in vsemi ravnmi uprave in vlade znotraj EU prek izvoljenih poslancev Evropskega parlamenta.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. – (NL) To poročilo si je zaslužilo vzdržan glas. Seveda je dobro, da lahko evropski državljani naslovijo peticijo na organe – vključno na njihove „evropske organe“ –, vendar obžalujem federalističen vpliv na to poročilo. Eden izmed primerov je, da popolnoma po nepotrebnem povzdiguje Listino o temeljnih pravicah, ki je vklesana v Lizbonsko pogodbo. Drug primer je poziv k še večji učinkovitosti – berite „vmešavanju v“ - držav članic s strani Komisije.

Prav tako me moti način, na katerega je bilo poročilo uporabljeno za zagovarjanje enega evropskega sedeža, ki bi bil v Bruslju. Seveda smo vsi naveličani zapravljanja denarja, ki je posledica „drobljenja“ Evropskega parlamenta, ampak ta sedež bi seveda prav tako lahko bil v Strasbourgu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) To poročilo je pravzaprav poročilo o dejavnostih Odbora za peticije Evropskega parlamenta. Ker pa se v številnih točkah z navdušenjem sklicuje na Lizbonsko pogodbo in v upanju, da bo kmalu ratificirana, sva se odločila, da v celoti glasujeva proti.

Najino osnovno videnje je, da je bila Lizbonska pogodba zavrnjena, saj so volivci v eni izmed držav članic na referendumu glasovali proti tej pogodbi. Nedvomno pa bi večina volivcev glasovala proti Lizbonski pogodbi še v številnih drugih državah članicah, če bi jim bila zagotovljena možnost izbiranja.

Te ignorance Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki se kaže v številnih točkah tega poročila, ne moremo podpreti.

V zvezi z vprašanjem enega sedeža Evropskega parlamenta podpiramo načelo, da se morajo o tem sedežu dogovoriti države članice skupaj, prav tako menimo, da je Evropski parlament upravičen do tega, da izrazi svoje mnenje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za Spremembo 1 gospoda Hammersteina k njegovemu poročilu. Danes smo ugotovili, da se bo Evropski parlament naslednji mesec ponovno podal na mesečno romanje v Strasbourg, kar bo za davkoplačevalce pomenilo več milijard evrov stroškov. Prenehati moramo s tem potujočim cirkusom, Parlament sam pa mora aktivno sodelovati v razpravi.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Hammersteina o odločitvah Odbora za peticije v parlamentarnem letu 2007, saj podaja jasen pregled pozitivnih učinkov ukrepov, ki jih je izvedel ta odbor.

Odbor, ki ga vodi gospod Libicki, je s svojimi ukrepi pokazal, da ga potrebujemo. Državljanom EU omogoča, da posredujejo peticije glede kršitev njihovih pravic s strani javnih organov v državah članicah. Člen 191 Poslovnika Evropskega parlamenta navaja: „vsi državljani Evropske unije … ali … oseba, ki prebiva … v državi članici, imajo pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovijo na Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Skupnosti in ki jih neposredno zadevajo.“

Menim, da je vzpostavitev podatkovne baze ePetition znaten dosežek v delu tega odbora. Zaradi podatkovne baze je sedaj mogoče prek spleta dostopati do vseh dokumentov, ki se nanašajo na vsako posamezno peticijo. Prav tako je treba izpostaviti znatno povečanje števila peticij, posredovanih v elektronski obliki. V preteklem letu je ta delež znašal 42 %. Odbor za peticije s posredovanjem ustreznih pojasnil dobro sodeluje z ustreznimi oddelki znotraj Evropske komisije in z evropskim varuhom človekovih pravic, prav tako pa tudi z ustreznimi predstavniki držav članic, regionalnih in lokalnih organov. Veliko pomoč pri delu predstavljajo tudi obiski za ugotavljanje dejstev predstavnikov odbora. Dobro delujoč sekretariat veliko pripomore k povečanju učinkovitosti njegovega dela.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LT) V podporo državljanski pobudi na ravni EU, ki poziva k enemu sedežu Evropskega parlamenta, je bilo zbranih več kot 1 milijon podpisov državljanov EU. Tako so sodelujoči popolnoma upravičeno posredovali peticijo Odboru za peticije, da Parlamentu določi stalni sedež. Po mojem mnenju je obstoječi sistem ureditve dela Evropskega parlamenta neučinkovit in vključuje neutemeljene finančne stroške. Denar davkoplačevalcev se porablja neupravičeno, namesto da bi bil koristno porabljen in ustvarjal dodatno vrednost za državljane. V letu 2005 sem v času priprave poročila o proračunu Evropskega parlamenta predlagala, da bi Evropski parlament deloval samo z enim sedežem in bi se tako izognili potnim stroškom, Parlament pa bi lahko privarčeval pri financiranju potovanj svojih članov in osebja. Vendar na današnjem glasovanju ne podpiram spremembe, ki jo je predlagala Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze o stalnem sedežu Evropskega parlamenta v Bruslju. Po mojem mnenju ni dobro predpostavljati, da bi moral biti Bruselj izbran kot stalni sedež Evropskega parlamenta. Gre za zadevo, ki spada v pristojnost držav članic.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam priznanje, ki ga navaja poročilo, o vse večji pomembnosti Odbora za peticije. V tem letu se je število prejetih peticij povečalo za 50 % v primerjavi z letom 2006. Prav tako pozdravljam zaskrbljenost poročevalca glede časa, ki je potreben, da Komisija in Evropsko sodišče rešita primere, ki jih je prejel odbor. Glasoval sem za poročilo.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Hammersteina o Odboru za peticije.

Predvsem pozdravljam, da poročilo poziva irsko vlado, naj prevzame odgovornost za številna vprašanja. Odločitev irske vlade, da bo nadaljevala z izgradnjo avtoceste M3 skozi osrčje enega izmed zgodovinsko najbolj pomembnih nacionalnih območij, je neupravičena. Projekt je treba opustiti ali pa ga preoblikovati tako, da bodo naši nacionalni spomeniki zaščiteni.

S kampanjo je treba nadaljevati na Irskem in v Evropi in s tem zagotoviti, da do tega pride še preden bo prepozno, za kar si vlada prizadeva.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo gospoda Hammersteina o delu Odbora za peticije. Poročilo podpira delo tega odbora, ki je eden izmed glavnih komunikacijskih kanalov med državljani in evropskimi institucijami. Učinkovitost Odbora za peticije pri pogajanjih in podpiranju civilnih pobud je treba izboljšati s krepitvijo njegove institucionalne vloge in dodatnim izboljšanjem njegovega sodelovanja z Evropsko komisijo, evropskim varuhom človekovih pravic in organi držav članic.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − To, da Parlament ni podprl spremembe 1 glede vprašanja enega sedeža, je pravo razočaranje. To je že drugo delno zasedanje v Strasbourgu, ki poteka v Bruslju, in dokazali smo, da se lahko sestanemo in glasujemo v Bruslju. Ni treba, da zasedanja potekajo v Strasbourgu. Pozivam kolege, da podpišejo pisno izjavo 75, ki poziva Parlament, da se sestaja v Bruslju in preneha z zasedanji v Strasbourgu.

− Poročilo: Michl Ebner (A6-0327/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialni demokrati smo se odločili, da bomo glasovali proti poročilu, ker nasprotujemo uvedbi posebne podpore za kmetije v gorskih in hribovitih regijah v obliki premije za krave molznice. Čeprav pozdravljamo celovito strategijo za gorske in hribovite regije, povečana podpora za mlečni sektor ni prava rešitev. Če je cilj tega zmanjšati delež skupne kmetijske politike v proračunu EU kot celoti, prenos iz prvega v drugi steber prav tako ni primeren.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. Poročilo o razmerah in pričakovanjih za hribovske in gorske regije izpostavlja, čeprav le po posameznih delih, posebne težave pri kmetovanju in živinoreji v teh regijah. Med drugim so te težave povezane z nedostopnostjo, visokimi stroški prevoza in neugodnim stanjem tal za pridelke itd. Poročilo pa ne omenja odgovornosti držav članic in EU zaradi neobstoja infrastrukture in zaradi pomanjkanja posebnih ukrepov. Ti ukrepi morajo biti namenjeni čim večjemu zmanjševanju vpliva naravnih pomanjkljivosti teh regij pri proizvodnji in trženju kmetijskih pridelkov ter dobremu izkoriščanju primerjalnih prednosti.

EU uporablja nejasno besedilo in prazne obljube. Ne glede na izvedene ukrepe se izkaže, da so neučinkoviti in ne morejo zaustaviti procesa odseljevanja iz teh regij. Prav takšno neproduktivno stališče zavzema tudi poročilo, ki skuša upravičiti politiko Skupnosti. Nikjer ne navaja postopnega zmanjševanja subvencioniranja kmetijstva s strani EU, fiskalnih proračunov in negativnega vpliva SKP.

Prav nasprotno, EU le ponavlja iste stare ukrepe, s katerimi se poskuša prilagoditi okviru skorajšnjega pregleda SKP.

Bistven predpogoj za izboljšanje življenjskih pogojev in povečanje prihodka od kmetijstva v hribovitih in gorskih regijah je boj kmetov samih proti SKP in zahteva za posebno financiranje za hribovite in gorske regije pri izboljšanju infrastrukture in zagotavljanju pomoči kmetijskemu proizvodnemu procesu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta želi zagotoviti prednostno obravnavo za vse posebne interese, ki se pojavijo v tem sektorju. Če je sedaj treba zagotoviti posebno ureditev za kmetovalce v hribovitih in gorskih regijah, se pojavi vprašanje, ali je posebne ukrepe in ureditve treba pripraviti tudi za zaščito kmetijstva v pokrajini Norrland.

Temu poročilu načelno močno nasprotujemo. Stranka Junilistan ponovno ugotavlja, kako dobro je, da Evropski parlament nima pristojnosti za soodločanje o kmetijski politiki EU. Če bi imel te pristojnosti, bi bila Unija ujeta v zanki protekcionizma in dragih subvencij za vse skupine, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.

  Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Člani Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) v Evropskem parlamentu so glasovali za poročilo gospoda Ebnerja, eden izmed razlogov pa je v tem, da dobro podaja specifične probleme kmetovanja v hribovitih in gorskih regijah. Vendar pa se člani VVD ne strinjamo z določbami poročila, ki predvidevajo postopek odločanja glede „pregleda“ SKP, predvsem zahtevek za 20 % nacionalne rezerve.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − Poročilo osvetljuje ključno vlogo, ki jo imajo gorske regije v smislu okolja, kmetijstva in celo kulture in turizma. Najpomembnejše pa je, da priznava ključen pomen teh področij pri ohranjanju žepov biološke raznolikosti in izvajanje gozdarske strategije.

Ta edinstvena področja pa lahko za ljudi, ki tam živijo in delajo, predstavljajo velike izzive, predvsem z vidika infrastrukture, komunikacij in visokih proizvodnih stroškov. Prav zaradi tega ta področja potrebujejo usklajeno in celostno strategijo, zelo podobno pristopu, ki se nanaša na obalne regije Evropske unije.

Seveda je ovčereja močno povezana s kmetijstvom v teh območjih, zaradi tega je treba spoznati, da je paša ovc izjemno pomembna za okoljsko stabilnost. Čeprav se ta industrija trenutno sooča s številnimi izzivi, je Komisija s svojim nedavnim predlogom o elektronskem označevanju razmere še poslabšala. Čeprav ovčerejci nujno potrebujejo posebno pomoč, se na žalost zdi, da je ne bodo kmalu deležni.

  Neil Parish (PPE-DE), v pisni obliki. − Moji britanski konzervativni kolegi in jaz pozdravljamo pozornost, ki jo to poročilo namenja kmetovanju v hribovitih in gorskih regijah, kjer so potrebni posebni ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti, da se kmetijske prakse, ki pozitivno vplivajo na okolje, v teh regijah še izvajajo.

Na žalost poročilo gospoda Ebnerja poziva k številnim ukrepom, kjer se uporablja predvsem prvi steber, vključno z uvedbo premije za krave molznice v gorskih območjih in povečanjem zgornje omejitve virov v skladu s členom 96 na 20 %.

Ne podpiramo uvedbe novih združenih subvencij znotraj prvega stebra. Niso v skladu s tekočimi reformami kmetijske politike in evropskim davkoplačevalcem ne prinašajo dobre vrednosti za denar. Z izzivi, s katerimi se soočajo te regije, se je mogoče spopasti s financiranjem razvoja podeželja v drugem stebru skupne kmetijske politike.

Zaradi tega ne bomo podprli tega poročila.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Glasovala sem za poročilo gospoda Ebnerja, ker menim, da s tem Evropski parlament pošilja pomembno sporočilo gorskim regijam v Evropi. To govorim iz lastnih izkušenj, saj živim v gorski regiji v severovzhodnem delu Slovaške, ob vznožju visokega gorovja Tatre. Opravila sem nekaj študij o privlačnosti življenja v gorskih regijah. Poročevalcu bi se rada zahvalila, ker je v poročilo vključil osnutek sprememb, ki sem jih posredovala Odboru za regionalni razvoj, in ki jih je odbor na glasovanju podprl.

Gorska območja lahko zagotavljajo kakovostno kmetijsko proizvodnjo in večjo raznolikost kmetijskih pridelkov na evropskem trgu, zaradi česar potrebujemo boljše usklajevanje razvoja podeželja in strukturne pomoči za razvoj skupnih programov in ohranjanje drugih dejavnost, kot je izkoriščanje biomase in kmečkega turizma, s tem pa se povečajo prihodki lokalnega prebivalstva.

Gorske regije potrebujejo trajnostno, sodobno in večnamensko kmetijstvo. S trajnostnim izkoriščanjem gozda bo mogoče z lesnimi odpadki proizvajati energijo. Ohranjanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, ohranjanje tradicij, ekološke dejavnosti in turizem bodo zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in zmanjšanja CO2, ki ga porabijo travišča in gozdovi, prispevali k boju proti podnebnim spremembam.

Prepričana sem, da gorske regije potrebujejo nove načine za zaščito ozemlja pred poplavami s poudarkom na preprečevanju poplav, medtem ko lahko kmeti in gozdni delavci podpirajo protipoplavne ukrepe z neposrednimi plačili za posamezna območja, ki jih prejemajo v skladu s skupno kmetijsko politiko.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki si prizadeva za trajnostni razvoj gorskih regij.

Prehod na SKP, ki je bolj tržno usmerjena, pomeni, da gorske regije, kjer je kmetijska pridelava manj konkurenčna, ne bodo soočene le z novimi izzivi, ampak tudi z novimi priložnostmi.

Gorske regije se mogoče ne bodo sposobne tako enostavno prilagoditi na konkurenčne pogoje, pri tem pa lahko nastanejo še dodatni stroški, zaradi katerih njihovi izdelki pri nizkih cenah ne bi bili konkurenčni, vendar mora biti poudarek na izkoriščanju razpoložljivih virov, vključno z lepoto krajine za privabljanje turistov, in izkoriščanju morebitne konkurenčne prednosti teh regij, vključno z množico regionalnih in tradicionalnih izdelkov, bogastvom tradicionalnega znanja in postopki izdelave, ki njihovim izdelkom zagotavljajo konkurenčno prednost.

V nasprotju z nekaterimi mojimi kolegi v Evropskem parlamentu sam ne verjamem, da je mogoče rešitve za izzive, s katerimi se soočajo gorske regije, poiskati z namenjanjem več denarja iz SKP za te regije. Kjer obstajajo jasni javni interesi za podpiranje kmetovanja v gorskih regijah, kot so koristi za okolje, menim, da bi bilo javno financiranje v skladu s stebrom za razvoj podeželja primernejše.

Če hočemo zagotoviti trajnostni razvoj gorskih področij, moramo izkoristiti njihov potencial in jih ne zgolj obmetavati z javnim denarjem.