Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. september 2008 - Bruselj

11. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

− Poročili: Carlos Coelho (A6-0351/2008 in A6-0352/2008)

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, na koncu sem glasoval za obe poročili o posodobitvi schengenskega informacijskega sistema. Vendar pa bi želel dodati, da še vedno menim, da so z izvajanjem schengenskih sporazumov naše meje postale nekakšno poveličevano sito, da so veliko manj varne in manj nadzorovane.

Po Schengenu smo na mejnih kontrolah popolnoma vsi tako ranljivi kot najšibkejši člen, kar povzroča posebno resne probleme. Ker pa sistem obstaja in bo obstajal še naprej, je seveda moja dolžnost, da podprem nadzore, ki se izvajajo, kolikor je mogoče učinkovito, ter izmenjavo informacij. Zato sem glasoval za poročili, kar pa se zagotovo ne sme razumeti kot odobravanje politike odprtih meja Evropske unije.

– Poročili: Luis de Grandes Pascual (A6-0330/2008 in A6-0331/2008)

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – (ES) Na žalost se iz razlogov, ki so bili izven mojega nadzora, včeraj nisem mogel udeležiti razprave o tej direktivi o organizacijah, pooblaščenih za inšpekcijski pregled in nadzor ladij. Zato bi želel izrabiti to priložnost in izraziti svoje zadovoljstvo, ker je Parlament na podlagi priporočil Odbora za promet in turizem to direktivo sprejel.

V skupnem stališču, ki ga je sprejel Svet, pa sta dva vidika, ki nista dovolj jasna oziroma nista bila ustrezno obravnavana. Prvi je ta, da morajo za zavode za klasifikacijo ladij, kadar delujejo v imenu državnih uprav – saj je država zastave odgovorna za zagotovitev varnosti ladij –, veljati ista pravna zagotovila kot v primeru, kadar svoje naloge izvajajo državne uprave same.

Drugič, prepričan sem, da smo ustrezno pojasnili finančne odgovornosti v primeru nezgod. Skupno stališče Sveta pa ne ločuje jasno med tremi možnimi primeri – kadar te nezgode povzročijo smrt ljudi, kadar povzročijo telesne poškodbe ali kadar povzročijo samo premoženjsko škodo –, zato je Parlament to uredil in zagotovil, da bo to jasno.

Upam, da bo Svet to sprejel.

– Poročilo: Catherine Trautmann (A6-0321/2008)

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker menim, da bo uspelo doseči veliko pri oblikovanju konkurence, ki jo evropska industrija elektronskih komunikacij zares potrebuje. Britanska telekomunikacijska podjetja se v drugih delih Evrope že predolgo borijo proti družbam, ki še vedno ohranjajo vlogo monopolov. Trgovanje s spektrom je prineslo vladi Združenega kraljestva velik prihodek, ki je bil uspešno reinvestiran, vendar pa je prednost tega poročila ta, da uvaja načela storitev, tehnologije in nevtralnosti, ki bodo z odstopanjem od prakse vztrajanja pri storitvah, za katere se uporabljajo spektri, in uporabljenih tehnoloških standardih, dosegli še večji napredek pri odpravljanju prevlade velikih podjetij na trgu.

Podjetje BT v Združenem kraljestvu je močno napredovalo od državnega ponudnika telekomunikacijskih storitev do uspešnega urejenega podjetja. Vendar pa v svojem volilnem okrožju še vedno opažam probleme, ki so povezani s prevladujočim položajem velikih ponudnikov storitev. Zlasti problematično je podeželje, kjer so uporabniki zapostavljeni, ker podjetja menijo, da je ustrezna širokopasovna pokritost teh območij s poslovnega vidika neizvedljiva. Upam, da se bo odločenost tega poročila za reševanje teh neskladij prenesla tudi v prakso.

  Jan Březina (PPE-DE). - (CS) Res je, da je zaradi pomanjkanja delujočega konkurenčnega okolja v telekomunikacijskem sektorju prilagoditev novega ureditvenega okvirja zaželen in celo nujen korak. Po mojem mnenju izbrana rešitev daje nesporen prispevek na področju funkcionalne ločitve, ki temelji na načelu prostovoljne zavezanosti. Na ta način se bo vsaka država članica glede na lokalne pogoje lahko sama odločila, ali bo privolila v funkcionalno ločitev ali pa bo ohranila obstoječe stanje. Sam imam nekaj pridrižkov glede funkcionalne ločitve, zato ker je na tem področju premalo izkušenj in zato, ker menim, da je konkurenca med različnimi tipi omrežij, ki bi jo Unija s svojimi dejavnostmi morala spodbujati, pomembnejša od konkurence znotraj enega samega omrežja. V nekaterih primerih pa ureditev sega predaleč. Ne morem se na primer strinjati, da bi morala Evropska komisija imeti pravico veta v zvezi s popravnimi ukrepi, ki jih nacionalni regulatorji sprejemajo na svojih trgih. Bilo bi neskladno z načelom delitve pristojnosti, če bi Komisija posredovala pri zadevah z državnega in ne evropskega področja. Želim si uravnotežen zakonodajni okvir, ki bi odražal potrebe operaterjev in njihovih uporabnikov, v katerem ne bi bilo prostora za ureditev zaradi ureditve, temveč samo za ureditev, ki bi pomagala izboljšati kakovost in dostopnost telekomunikacijskih storitev.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Priznati moram, da so me presenetila nesoglasja v razpravi o osnutku spremembe 138, v kateri je nekaj kolegov poslancev pokazalo, da osnutka spremembe ne razume v skladu z besedilom. Kot soavtorica želim poudariti, da določbe zagotavljajo, da se uporabnikom lahko dostop do interneta izključi samo s soglasjem Odbora regulatorjev. Vendar se pravice uporabnikov lahko kršijo, če je to v interesu splošne varnosti. Temeljna pravica uporabnikov do zasebnosti se z blokiranjem ali filtiranjem vsebine ne bo kršila brez ustreznega soglasja pristojnih javnih organov. K temu predlogu me je pritegnilo nekaj primerov iz Francije, kjer so bile strani Ministrstva za evropske zadeve skupaj z nekaj stranmi za rezervacijo železniških vozovnic na javnem omrežju pariške mestne hiše blokirane zaradi napačne ocene, na podlagi katere je njihova vsebina bila označena kot pornografska. Kolegi poslanci, zahvaljujem se vam za morebitno podporo našega uravnoteženega predloga in zahvaljujem se Franciji, da bo storila enako.

− Poročilo: Pilar del Castillo Vera (A6-0316/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Kot poročevalko v senci me veseli, da Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije (BERT) na podlagi sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament, vsako leto evropskim davkoplačevalcem prihrani več deset milijonov evrov. V nasprotju s predlogom Komisije je bila ustanovljena manjša in prožnejša institucija, ki kar najbolj izkorišča prednosti enotnega trga ob sočasnem ohranjanju neodvisnosti od nacionalnih organov za telekomunikacije. Vesela sem, da se je zaradi moje pobude položaj potrošniških organizacij okrepil. Podprla sem tudi široko soglasje o financiranju proračuna organa, vendar bi želela še enkrat opozoriti na tveganja, ki bi jih lahko povzročili različni prispevki držav članic. To lahko pripelje do neravnovesja pri vplivu zlasti velikih držav članic v postopkih sprejemanja odločitev o čezmejni ureditvi njihovih telekomunikacijskih storitev.

− Poročilo: Malcolm Harbour (A6-0318/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu za njegovo dolgoletno delo in skladen pristop v okviru zakonodajnega paketa na področju elektronskih telekomunikacij. Njegovo poročilo sem na današnjem glasovanju podprl.

Telekomunikacijski paket predstavlja pomembno dopolnitev obstoječih predpisov, zlasti kar zadeva varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznika. Ta vidik je bil eden izmed glavnih ciljev predloga, sam pa sem podprl stališče, da je treba vidik zaščite podatkov in vidik varnosti razumeti v širšem in ne samo evropskem okviru, saj imajo ponudniki komunikacijskih storitev in interneta sedeže po vsem svetu in upravljajo z osebnimi podatki v okviru različnih pravnih sistemov.

Podprl sem tudi predlog za izboljšanje in okrepitev pravic potrošnikov, zlasti pa za več informacij o cenah in pogojih za uporabo telekomunikacijskih storitev ter njihovo večjo preglednost. Nenazadnje sem pozdravil tudi prizadevanja osnutka poročila za lažji in boljši dostop do elektronskih komunikacij za invalide.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, poročilo, ki smo ga pravkar sprejeli, je sorodno mojemu leto dni staremu poročilu o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje, zato pozdravljam dejstvo, da so pravice končnih uporabnikov in potrošnikov močno okrepljene. Zlasti sem vesela, da smo lahko razpravljali o vprašanjih, kot sta prenos številke v enem samem dnevu, kar bo sprostilo togi trg mobilne telefonije, in telefonska številka za klic v sili 112, ki vsebuje podatek o lokaciji klicočega, kar bo rešilo še več človeških življenj. Pred nami je veliko izboljšav, med katerimi so tudi naslednje: evropska telefonska številka 116 se ne bo uporabljala samo za pogrešane otroke, pogodbe in cene bodo končno pregledne, pogodbena razmerja bo lažje prekiniti v zgodnji fazi, običajni uporabniki bodo imeli lažji dostop do zaščitne programske opreme, uporabnikom invalidom bo zagotovljen enak dostop, neželena pošta pa bo natančneje opredeljena.

− Poročilo: Caroline Lucas (A6-0313/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, želela bi izraziti svoje nestrinjanje s sporom, ki ni bil rešen niti do konca včerajšnje razprave s Komisijo in ki se nanaša na pravno podlago za odobritev tega mednarodnega sporazuma o trajnostni in zakoniti sečnji tropskega lesa. Trdno sem prepričana, da je za to potrebna odobritev Parlamenta in ne samo posvetovanje. Sporazum je pomanjkljiv, vendar trenutno nimamo ničesar drugega, zato sem zadovoljna, da smo ga danes tako jasno sprejeli. Pustošenju tropskih gozdov nasprotujemo, vendar se bojim, da bo na milijone ton tropskega lesa še vedno pritekalo v Evropo po dampinških cenah, saj v evropsko trgovinsko politiko ni bilo mogoče vsiliti okoljskih zahtev. To je protislovje, saj se ponašamo s tem, da si kot prvi prizadevamo za zmanjšanje emisij CO2 po vsem svetu. Tukaj nekaj ni prav. Mogoče desna roka ne ve, kaj počne leva, ali obratno.

− Resolucija: Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2009 (RC B6-0420/2008)

  Peter Baco (NI). – (SK) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o zakonodajnem in delovnem programu za leto 2009, in sicer zaradi njene splošne ustreznosti.

Po mojem mnenju je temeljna podpora ukrepom Evropskega parlamenta za stabilizacijo finančnih trgov v času trenutne finančne krize še posebej dobra odločitev. Vendar pa menim, da ta program sploh ne upošteva vprašanja varnosti živil, ki se bo moralo pokazati v konkretnih ukrepih in ne zgolj v izrazih obžalovanja.

Eden izmed posebej nujnih elementov je doseganje čim večjega kmetijskega potenciala v novih državah članicah, saj trenutna diskriminatorna skupna kmetijska politika v teh državah povzroča resen propad kmetijstva.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, priporočila, ki jih je ta Parlament oblikoval v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2009, so bila v celoti zares zelo močna. Vendar pa bi lahko pričakovali, da bo ta Parlament v prvi vrsti od imenovanih nedotakljivih uradnikov v Evropski komisiji zahteval spoštovanje demokratičnega pravnega reda v Evropi.

Kaj bi to pomenilo v praksi? Dal vam bom samo dva primera. Prvič, za božjo voljo, spoštujte odločitev Ircev, odločitev, ki nedvomno izraža želje velike večine evropskih državljanov, ki niti nimajo priložnosti, da bi izrazili nasprotovanje Lizbonski pogodbi: zato torej odvrzite to zamaskirano evropsko ustavo.

Drugi primer, ki je tudi najpomembnejši, je, da naj se ustavijo pridružitvena pogajanja s Turčijo, ki nimajo prav nikakršne demokratične osnove. Seveda že dolgo časa vemo, da se evrokrati niti najmanj ne menijo za želje državljanov, ki pa vseeno s svojimi davki plačujejo za njihovo razsipno življenje.

– Resolucija: Priprave na Vrh EU-Indija (Marseille, 29. september 2008) (RC B6-0426/2008)

  Bogdan Pęk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, med glasovanjem o tej resoluciji smo z osuplostjo doživeli zavrnitev ustne spremembe. To se je zgodilo na zahtevo gospoda Schulza, enega izmed glavnih zagovornikov človekovih pravic in nediskriminacije. Pri tem je sodeloval tudi gospod Cohn-Bendit, znan po svoji obrambi človekovih pravic na širokem nizu področij. V celoti se zavedamo grozovitih dogodkov v prelivanja krvi v Indiji. Prizadeti so prav kristjani. Zato ne morem razumeti, od kod prihaja ta neorasizem, ki ga izražata vodilna evropska politika. Ne morem razumeti, kako si drzneta zavrniti tako jasno spremembo poročila v tem Parlamentu. Konec koncev bi moral Parlament temeljiti na obrambi človekovih pravic in načela nediskriminacije. Menim, da bo to vprašanje dalo precej misliti tako Parlamentu kot splošni javnosti.

  Jo Leinen (PSE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem proti resoluciji o Vrhu EU-Indija, vendar ne zato, ker bi sodelovanju z Indijo nasprotoval. Nasprotno, kot sopredsednik skupine Prijatelji Indije v tem Parlamentu jasno podpiram krepitev sodelovanja z Indijo. Vendar pa ta resolucija ni nič drugega kot nakupovalni seznam vseh tem, ki bi se jih sploh lahko domislili v zvezi s to velikansko državo.

Tipičen primer je odstavek 29: v tem odstavku pozivamo Komisijo k pripravi poročila o napredku na področju človekovih pravic v Indiji in rezultatih dialoga EU-Indija o človekovih pravicah. Poleg tega imamo še več odstavkov, ki se nanašajo na določene skupine prebivalcev, kot so kristjani v Orissi, muslimani v Kašmirju in daliti v drugih delih države. Zaradi tega je to, kar smo pravkar slišali od predhodnega govornika, popolnoma nesmiselno, saj je ta tema v resoluciji zelo pogosto omenjena.

Mislim, da obstajata za vsako stvar ustrezen čas in mesto. Samo predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi indijski parlament želel sprejeti resolucijo o položaju Romov v Češki republiki, Madžarov na Slovaškem in Rusov v Estoniji in Latviji. Nismo dovolj zreli, da bi se osredotočili na najpomembnejše zadeve; namesto tega nam pozornost nenehno odvrača dolg seznam vseh mogočih vprašanj, to pa dejansko naš vpliv samo omejuje. Vem, da nas zaradi tega na koncu nihče ne jemlje resno.

Zato sem glasoval proti resoluciji. To je zares škoda: deveti Vrh je pomemben. Parlament govori o reformi in to je dejansko tisto, kar potrebujemo: premisliti bi morali tudi o reformi takšnega besedila resolucije.

Pisna obrazložitev glasovanja

− Poročilo: Costas Botopoulos (A6-0324/2008)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Costasa Botopoulosa „Sprememba člena 121 Poslovnika Parlamenta o postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti“ obravnava manjšo spremembo členov o parlamentarnem postopku. Zato sem glasoval za priporočila, ki izhajajo iz tega poročila.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o spremembah člena 121 Poslovnika Evropskega parlamenta o postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti. To sem storil zato, ker zadevno vprašanje predstavlja primer spoštovanja pravne države.

V členu 121(3) Poslovnika je navedeno, da predsednik vloži tožbo na Sodišče Evropskih skupnosti v imenu Parlamenta in v skladu s priporočilom pristojnega odbora. Ta določba se izrecno in izključno nanaša na pritožbe, predstavljene pred Sodiščem. V teh primerih ni mogoče uporabiti širše razlage, v skladu s katero bi se ta določba pred Sodiščem lahko uporabljala tudi v drugih primerih drugačne narave. Določba se izvaja samo v primerih, ki vključujejo vlaganje pritožbe (na primer zaradi razveljavitve pravnega akta), kadar Parlament sproži sodni postopek.

V interesu zagotovitve pravne gotovosti in popolnosti je poročevalec upravičeno predlagal nov odstavek k členu 121. Ta odstavek bi vseboval vzpostavljeno prakso predložitve pripomb s strani predsednika Evropskega parlamenta Sodišču ter njegovo prisotnost na Sodišču na zahtevo Odbora za pravne zadeve. Predlagana sprememba vzpostavlja postopek, ki ga je treba izvajati, če bi med predsednikom in zadevnim odborom prišlo do nesoglasij. Zaradi te spremembe bo trenutni postopek imel demokratično pravno podlago.

− Poročili: Carlos Coelho (A6-0351/2008 in A6-0352/2008)

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Rada bi izrazila svoje nezadovoljstvo, da se SIS, ki je tako pomembna zadeva za državljane Evropske unije, obravnava v okviru postopka posvetovanja, v katerem Parlament samo predstavlja svoja stališča. Slednja za Svet niso zavezujoča.

Schengenski informacijski sistem SIS dejansko simbolizira Evropo brez meja, ki zagotavlja območje svobode, varnosti in pravice v vsej Uniji. SIS je ustvaril možnost za sodelovanje policijskih in pravosodnih organov v kazenskih zadevah v starih državah članicah. Omogočil je vzpostavitev edinstvene evropske podatkovne baze posameznikov in subjektov. To je zlasti pomembno na področju izdajanja vizumov in dovoljenj za bivanje. Ko se je 12 novih držav članic pridružilo Uniji, jih je bilo treba vključiti v sistem SIS. To potrebo je izpolnil SIS II. To je sistem nove generacije, ki zajema vse države članice EU in omogoča zbiranje vseh podatkov, vključno z biometričnimi podatki in informacijami o evropskih zapornih nalogih.

Unija se mora zdaj lotiti težavne naloge prenosa vseh podatkov v nov sistem SIS II. To ni samo posebno pomembna, temveč tudi zapletena naloga. Zato pozivam k pozornosti in pazljivosti. Podatki, zbrani v tako imenovanem starem sistemu, ne smejo odtekati in priti v roke nepooblaščenih oseb. S podatki je treba varno ravnati, saj je od tega odvisna varnost državljanov EU in držav članic.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Prizadevamo si, da bi zagotovili resničen prosti pretok oseb znotraj Evrope. Zaradi tega menimo, da „schengensko območje“ (v katerega niso vključene vse države EU, kaj šele vse evropske države) kljub odpravi meja med državami udeleženkami, dejansko povečuje meje z drugimi državami (zlasti tistimi, s katerimi je Portugalska zgodovinsko povezana).

Ob vsem tem ne moremo zanemariti dejstva, da se na osnovi „svobode gibanja“, ki služi kot izgovor, oblikujejo informacijski sistem in podatkovne baze, ki ta cilj daleč presegajo in postajajo eden izmed osrednjih pomožnih instrumentov (ali „hrbtenica“) kampanje za varnost (ki jo vodi EU) in stopnjujoče „komunizacije“ pravosodja in notranjih zadev, skratka področij, ki so v osrčju suverenosti vsake države članice.

Z drugimi besedami, ne moremo se strinjati s tem, kar predlaga predsedstvo Sveta: najprej vzpostaviti sistem in nato opredeliti njegove cilje. To je zlasti pomembno zato, ker so cilji opredeljeni že dolgo časa (uvedba evropskega zapornega naloga in biometričnih podatkov, dostop za nove subjekte, vključno z izmenjavo podatkov s tretjimi državami, in tako dalje).

Kot smo dejali prej, ti ukrepi ogrožajo zaščito pravic, svoboščin in jamstev državljanov.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Ob branju tega poročila se pojavi eno vprašanje: ali se zato, ker „prva generacija“ schengenskega informacijskega sistema ni delovala ali ker je bila vsaj neučinkovita kot sredstvo za zagotovitev varnosti znotraj schengenskega območja, zdaj izvaja sistem „druge generacije“, katerega namen je popraviti te pomanjkljivosti?

Na žalost ne, saj ta sistem druge generacije ni nič drugega kot dopolnjena različica že tako ali tako zgrešenega sistema.

V skladu s številkami, ki jih je predložila Komisija, vsako leto prečka meje Unije približno 400 000 nezakonitih priseljencev. Tudi ob predpostavki, da bodo biometrični podatki kmalu na razpolago in pripravljeni za sestavo registrov nezakonitih priseljencev in za pošiljanje domov tistih, ki so kot takšni že registrirani, Evropska unija ne bo mogla ustaviti množičnega priseljevanja ob obalah in kopenskih mejah, in sicer zaradi pomanjkanja kontrol na notranjih in zunanjih mejah držav članic.

Dokler bodo veljali nevarni schengenski sporazumi, bo schengenski informacijski sistem zgolj neuporabno orodje.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Izvajanje SIS II je moralo biti zaradi tehničnih težav večkrat preloženo. V tistih časih so se na primer nove vzhodnoevropske države članice znašle pred velikimi problemi na svojih mejah in so zato zahtevale uvedbo „programa zaprtega prehoda“. To bi bilo glede na stanje v tistem času lahko razumljivo, vendar je nedvomno ustvarilo dodatne stroške.

Izkušnje z obstoječim modelom SIS se zdijo pozitivne. V dolgoročnem smislu je treba program seveda še razvijati. Improvizirane vmesne rešitve pa lahko ustvarijo varnostne vrzeli, zato sem načrtovano uvedbo improvizirane različice zavrnil, saj menim, da je preuranjena.

− Priporočilo za drugo branje: Dirk Sterckx (A6-0334/2008)

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − V okviru poimenskih glasovanj 1, 3, 4, 5, 6, 7 o poročilu gospoda Sterckxa sem z mojimi irskimi kolegi iz skupine EPP-ED glasoval proti tem spremembam ali pa sem se od njih vzdržal, da bi tako izrazil naše pomisleke v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na pristojnost neodvisnega organa in področje uporabe direktive, ki bi oslabila pristojnost držav članic na številnih področjih. V celoti podpiramo splošni namen direktive in si želimo, da bi Parlament in Svet sprejela uspešen dogovor.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropa se želi zavarovati pred pomorskimi nesrečami in onesnaževanjem njenih morja in oceanov. To pozdravljava. Nedavna strahotna primera brodoloma ladij Prestige in Erika nas opozarjata na našo dolžnost, da moramo biti pozorni in da moramo spremljati varstvo plovil, opozarjata pa nas tudi na naše odgovornosti v primeru okoljske katastrofe.

Poleg tega pa bi predlog za direktivo o vodenju preiskav nesreč moral vsebovati še posebno napotilo. Prvič je bilo dogovorjeno, da je treba ustanoviti popolnoma neodvisno in nepristransko preiskovalno telo, ki bo zadolženo za odločanje o tem, ali pričeti preiskavo, da bi se ugotovili vzroki in okoliščine nesreče, ali ne. Namen je dober; upamo samo, da ga kljub vsem tveganim velikim finančnim interesom ne bomo zavrgli.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo mojega belgijskega kolega gospoda Sterckxa o ureditvi pomorskega prometa. Vse od brodoloma ladje Erika leta 1999 in ladje Prestige leta 2002 zaman čakamo na evropske rešitve, ki bi zagotovile, da se takšne katastrofe ne bi nikoli več zgodile. Daleč od tega, da bi upadlo, tveganje vsak dan narašča: pomorski promet naj bi se v naslednjih 30 letih potrojil.

Kljub tej zaskrbljujoči napovedi je večina držav članic pohitela in „potopila“ glavne ukrepe, ki jih je predlagala Komisija in ki so jih podprli evropski socialisti. Najbolj opazno je izginotje politike zavarovanja s pomočjo finančnega jamstva, ki bi vsem žrtvam pomorskih nesreč olajšala možnost do nadomestila.

Sprejeti to poročilo pomeni nasprotovati cinizmu in neodgovornosti držav. Parlament je lahko ponosen na to enotnost, saj s svojim današnjim glasovanjem kaže svojo predano zavezanost varnejšim in manj onesnaženim evropskim vodam.

− Priporočilo za drugo branje: Jaromír Kohlíček (A6-0332/2008)

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi irskimi kolegi iz skupine EPP-ED sem se vzdržal glasovanja o poročilu o spremembah poročila gospoda Kohlička. To smo storili, ker imamo pomisleke v zvezi z vplivi razdelitve preiskav na tehnične in kazenske ter problemi, ki bi jih to povzročilo v irski zakonodaji. Podpiramo splošen namen tega in tudi vsa poročila o pomorstvu, ki so bila sprejeta na današnjem plenarnem zasedanju.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Kot predstavnik Škotske se zavedam pomena pomorskega prometa in menim, da je to eden izmed sektorjev, ki ima ogromen potencial za prihodnji razvoj. Ključno je, da se sprejemajo ustrezni ukrepi za čim večje povečanje varnosti na morju in preprečevanje nesreč; v skladu s tem pozdravljam ta paket, ki bo pomagal pri preprečevanju ponavljajočih se nesreč.

− Priporočilo za drugo branje: Paolo Costa (A6-0333/2008)

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Coste obravnava vprašanja, ki so pomembna za vse pomorske regije. Ključnega pomena je, da EU misli resno, ko govori o izboljšanju varnostnih standardov na morju in ko obenem prevoznikom ne nalaga nesmiselnih bremen. V celoti podpiram idejo, da državni in pristaniški organi igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju tveganj, značilnih za to področje, hkrati pa sem v celoti zadovoljen z ukrepi, ki jih je danes sprejel ta Parlament.

− Priporočilo za drugo branje: Dominique Vlasto (A6-0335/2008)

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi irskimi kolegi iz skupine EPP-ED sem se vzdržal glasovanja o Poročilu o pomorski inšpekciji države pristanišča, in sicer zato, ker se bojimo, da bodo predložene spremembe oslabile in zapletle pariški memorandum o soglasju, obenem pa menimo, da bi se vprašanje držav zastave bolje rešilo v ločeni direktivi in da bi vključitev takšnih sprememb direktivo po nepotrebnem zapletla.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) S svojim današnjim glasom smo Svet opozorili, da paket Erika III tvori celoto in da ga je treba kot takega tudi pregledati. Zato sem privolila v vključitev sprememb poročila gospoda Savaryja v moje poročilo o pomorski inšpekciji države pristanišča. Poleg tega smo z vrnitvijo k našim stališčem iz prvega branja odklonili možnost, da bi podprli Svet pri odstopanju od dveh pomembnih predlogov o pomorski inšpekciji države zastave in civilni odgovornosti lastnikov ladij, v zvezi s katerimi nismo prejeli nikakršnih skupnih stališč.

Francosko predsedstvo, katerega trdo delo in nenehna zavezanost iskanju rešitve tega problema je treba omeniti, je prepričalo Svet, da nadaljuje s svojim delom pri dveh manjkajočih predlogih. Prepričana sem, da bo napravilo premik z mrtve točke in da bo rezultat spravnega postopka skupni dogovor o paketu Erika III. Upam, da bo ta postopek mogoče začeti brez odlašanja, da bi odločitev sprejeli še pred koncem leta. Pomorska varnost mora ostati prednostna naloga evropskega političnega programa in v tem duhu bom še naprej dajala podporo našim predlogom.

− Priporočilo za drugo branje: Luis de Grandes Pascual (A6-0331/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. – (SV) Zmerneži v osnovi podpirajo predlog direktive o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, in so zanj tudi glasovali na prvem branju aprila 2007.

V teku priprave na drugo branje se je Odbor za promet in turizem odločil, da v to direktivo vključi večji del predloga direktive o skladnosti z zahtevami države zastave, kar je Svet zavrnil.

Direktiva o skladnosti z zahtevami države zastave je bila poskus razširitve pristojnosti EU na področje, kjer se že izvajajo pravila ZN. Proti tej širitvi smo glasovali že na prvem branju marca 2007, zato tudi ne podpiramo tega poskusa, da bi se ta pravila pripeljala skozi zadnja vrata kot del Direktive o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij. Zato smo se odločili, da bomo glasovali proti poročilu gospoda de Grandes Pascuala.

− Priporočilo za drugo branje: Luis de Grandes Pascual (A6-0330/2008)

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo Parlamenta, ki zadeva organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, in prav tako podpiram druga poročila Parlamenta, ki skupaj s tem tvorijo pomorski paket.

Svet mora tako ali drugače rešiti vprašanje dveh „manjkajočih“ dokumentov o civilni odgovornosti in državah zastave, zato je pomembno, da Parlament pri tem vztraja z njuno skupno vključitvijo v poročilo gospoda Sterckxa o spremljanju ladijskega prometa, v poročilo gospe Vlasto o pomorski inšpekciji države pristanišča ter v to poročilo.

Storjenega je bilo veliko in menim, da bi lahko brez težav dosegli dogovor o petih dokumentih, o katerih smo danes glasovali, toda brez dokumentov o civilni odgovornosti in zastavah države se ne bomo mogli premakniti naprej. Svet mora najti rešitev, kako se bo izvlekel iz te slepe ulice, sicer državljanom EU ne bomo mogli zagotoviti varnejšega pomorskega sektorja.

− Priporočila za drugo branje: Dirk Sterckx (A6-0334/2008), Jaromír Kohliček (A6-0332/2008), Paolo Costa (A6-0333/2008), Dominique Vlasto (A6-0335/2008), Luis de Grandes Pascual (A6-0331/2008 - A6-0330/2008)

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Po brodolomih naftnih tankerjev Erike in Prestigea so evropski socialisti vodili boj za „napredno“ zakonodajo EU o pomorski varnosti.

Sedem poročil tretjega paketa za pomorsko varnost predstavlja odločilni korak proti izpolnitvi tega cilja pod pogojem, da jih Svet ne izprazni njihove vsebine.

Od prvega branja leta 2007 je Svet zavrnil večino priporočil Parlamenta v zvezi s petimi poročili.

V tem drugem branju in po opravljenem velikem delu na spremembah Parlament ponovno potrjuje absolutno prednost, ki jo daje oblikovanju evropske pomorske politike, ki zagotavlja visoko raven zaščite v zvezi s/z:

- pomorsko inšpekcijo države zastave,

- sistemom Skupnosti za spremljanje za ladijski promet,

- odgovornostjo prevoznikov potnikov,

- organizacijami, pooblaščenimi za inšpekcijski pregled in nadzor ladij,

- imenovanjem samostojnega pristojnega organa za sprejem ladij v stiski,

- uporabo načela „onesnaževalec plača“ v pomorskem sektorju.

To sporočilo Svetu v celoti podpiram.

Nicolasa Sarkozyja in Dominique Bussereau pozivam, da zagotovita, da bo francosko predsedstvo zagotovilo oblikovanje pomorskega področja v Evropi, ki bo lahko vsem služilo za vzor.

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. – (GA) Pred kratkim se je 30 kilometrov od francoske obale zgodila ladijska nesreča. Posadka in ljudje na krovu Erike so imeli veliko srečo in so bili brez poškodb. Vendar pa se niso morali zanesti samo na srečo. Preživeli so s pomočjo skupine francoskih reševalcev. Pri preiskovanju vzrokov te katastrofe so tesno sodelovale irske in francoske pomorske preiskovalne enote.

Primer Erike poudarja, kaj se lahko zgodi, če se posadka obotavlja, ko bi morala prositi za pomoč. Kot pravi avtor poročil, se življenja ljudi na krovu ladje in dobrobit okolja ne bi smela nikoli tvegati zato, ker se v času nesreče ne pokliče najbližjega pristanišča ali reševalne skupine.

V smislu pomorske varnosti je nujno potrebno sodelovanje na mednarodni ravni. Upam torej, da bomo v drugem branju pomorskega paketa lahko prišli do rešitve, in zato sem vesel, da lahko ta poročila podprem.

− Poročilo: Catherine Trautmann (A6-0321/2008)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Glavni namen zakonodaje o zdravilih mora biti varovanje zdravja naše družbe. Vendar pa je treba ta cilj doseči z ukrepi, ki ne posegajo v razvoj industrije v Evropski uniji ali trgovino z zdravili. Navkljub dejstvu, da so bili v prejšnjih predpisih oblikovani seznami živilskih barvil, imajo različne države v zvezi z njihovo uporabo različne zakone. Te razlike lahko ovirajo trgovino z zdravili, ki vsebujejo ta barvila, zato je treba ta predpis spremeniti; s tem bomo dobili več jasnosti in olajšali delo kar nekaj institucijam.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) S tem predlogom se želi spremeniti ureditveni okvir za elektronske telekomunikacije, da bi se izboljšala njegova učinkovitost, zagotovil enostavnejši in učinkovitejši dostop do razpoložljivih frekvenc v radijskem spektru in zmanjšali upravni stroški, ki nastanejo pri izvajanju predpisov.

Zato bi morale učinkovitejše in cenejše komunikacijske storitve prinesti koristi vsem evropskim državljanom, ne glede na to, kje v EU se nahajajo in ali uporabljajo mobilne telefone, širokopasovne povezave ali kabelsko televizijo.

Nov sistem za radijski spekter je namenjen spodbujanju naložb v nove infrastrukture in zagotavljanju širokopasovnega dostopa državljanom.

Notranji trg komunikacijskih storitev, ki deluje pravilno, ter konkurenčno gospodarstvo informacijske družbe, ki prinaša koristi tako uporabnikom kot podjetjem, lahko obstajata samo, če se ureditveni okvir za telekomunikacije uporablja dosledno. Zaradi tega je treba okrepiti usklajevalno vlogo Komisije v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in novim Organom evropskih regulatorjev za telekomunikacije (BERT), da bi se izboljšala usklajenost nacionalnih odločitev tako z vplivom na notranji trg kot z uvedbo popravnih ukrepov.

Zato podpiram to poročilo in glavne spremembe, ki želijo ponudbo, dano uporabnikom, razširiti s krepitvijo konkurence.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Catherine Trautmann o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, ker je po mojem mnenju zakonodajni okvir za elektronske komunikacije treba izboljšati, da bi se uporabnikom omogočile večja izbira, boljša zaščita, cenejše storitve in izboljšana kakovost.

Novi zakonodajni okvir bo skupaj z ustanovitvijo Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije zagotovil boljšo zaščito zasebnih podatkov uporabnikov, povečal konkurenco, ponudil uporabnikom večjo izbiro in pojasnil pogodbene pogoje. Poudariti je treba tudi, da bo „paket“ olajšal dostop do telekomunikacijskih storitev tudi invalidom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Tako kot drugi naravni viri, je tudi spekter javna dobrina. Gre torej za področje, ki bi moralo ostati v okviru javnega upravljanja, da bi tako služil javnemu interesu. Samo tako lahko ponudimo javne dobrine, ki so bistvene za razvoj informacijske družbe za vse. Zaradi tega sprejeti resoluciji v osnovi nasprotujemo in smo glasovali proti njej.

Izkušnje kažejo, da združeni pristopi (politike in trg) na koncu vedno služijo interesom gospodarskih skupin in ne interesom ljudi. Isto velja za dodelitev spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo, pri čemer bi prednost morala imeti socialna, kulturna in gospodarska vrednost (boljše javne storitve, brezžičen širokopasoven dostop za slabo oskrbljena območja, rast in delovna mesta in tako dalje), ne pa povečanje javnih prihodkov.

Upravljanje spektra je v izključni pristojnosti vsake države članice. Vendar pa obstajajo nekateri vidiki resolucije, s katerimi se strinjam, upoštevajoč dejstvo, da spekter ne pozna meja in da sta učinkovita uporaba spektra v državah članicah ter usklajevanje na ravni EU koristna zlasti za razvoj vseevropskih storitev in pogajanje o mednarodnih sporazumih. Vendar pa se ne strinjamo z idejo, da bi se uporabljal pristop, ki je popolnoma enak trgovinski politiki.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Telekomunikacijski paket je eden izmed najpomembnejših paketov, ki je na tem zasedanju predložen v pregled EP, saj enega izmed največjih stebrov globalizacije predstavlja prav komunikacija v realnem času, tako v domačem kot v mednarodnem prostoru. Od tod prihajajo torej številne spremembe, ki so posledica različnih pristopov v 27 državah članicah, ki imajo vsaka svojo nacionalno stvarnost. Kljub razlikam v pristopu, ki so se pokazale v času razprav, verjamem, da poročilo gospe Trautmann za celoten evropski prostor predstavlja korak naprej, ne glede na to, da sta spremembi 132 oziroma 138 sprožili tako živahno razpravo. Menim, da trenutna različica, ki jo je sprejel Evropski parlament, zagotavlja tako skupen pristop k razvoju komunikacijskih storitev v evropskem prostoru, kakor tudi konstruktivno obliko nadzora nad virtualnim prostorom, ki zadeva vidike, kot so zaščita podatkov ali organizirani kriminal prek kibernetičnega prostora. Zato sem kot poslanec tega Parlamenta glasoval za to poročilo.

  Ruth Hieronymi (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) V imenu 40 podpisnikov umikam spremembo 132 iz poročila gospe Trautmann, saj v okviru razprav Evropskega parlamenta o okvirni direktivi o telekomunikacijah ni bilo mogoče doseči kompromisa o krepitvi temeljne pravice do varstva intelektualne lastnine.

Cilj spremembe 132 je bil ustvariti nove načine doseganja bolj uravnoteženega odnosa med temeljno pravico do prostega dostopa do informacij in internetom na eni strani ter temeljno pravico do varstva intelektualne lastnine na drugi strani kot odgovora na velik razmah piratstva na internetu.

Skupina PPE-DE umika svojo podporo tej spremembi, potem ko so skupine na levici (PSE, Verts/ALE, GUE/NGL) svojo podporo poročilu gospe Castillo Vera (oblikovanje organa za trg evropskih elektronskih komunikacij) povezale s tem vprašanjem.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Telekomunikacijski sektor se razvija tako hitro, da je bilo treba prilagoditi zakonodajni okvir. Vendar pa je bilo očitno, da mora biti ta okvir jasen in natančen in da predvsem ne sme ustaviti naložb, ki prihajajo iz evropskih telekomunikacijskih podjetij, ki so soočena s trdno konkurenco iz ameriškega in azijskega trga. Naša podjetja morajo biti sposobna načrtovati in vlagati v nove tehnologije brez odlašanja.

Čeprav krepitev notranjega trga v telekomunikacijskem sektorju prinaša koristi vsem, sem vesela, da Komisiji ni uspelo uveljaviti svojega vpliva pri nas, temveč da je Parlament predlagal Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije, verodostojno alternativo, ki krepi sodelovanje med nacionalnimi regulatorji in se izogiba dodatnim birokratskim postopkom, ki bi jih ustvaril organ za trg evropskih elektronskih komunikacij. Luksemburški trg telekomunikacijskih storitev (v tem sektorju je neposredno ali posredno zaposlenih 4,7 % aktivnega delovnega prebivalstva) na primer potrebuje vplivnega nacionalnega regulatorja, ki so mu posebnosti tega trga znane in se jih zaveda. V zvezi s tem je bila odločitev o uporabi načela subsidiarnosti pravilna.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Telekomunikacijska industrija se hitro razvija. Zaradi tega so potrebni novi ukrepi, da bi se ohranilo in okrepilo varstvo potrošnikov ter pravice uporabnikov telekomunikacijskih storitev. Cilj poročila gospe Catherine Trautmann o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah je spodbuditi razvoj naslednje generacije telekomunikacijskih omrežij v Evropi. Menim, da je to pozitiven prispevek k napredovanju na področju ureditve telekomunikacijskih storitev, ki bo spodbudil naložbe v novo komunikacijsko infrastrukturo in okrepil pravice uporabnikov. Moj glas odraža to stališče.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za spremembe, ki jih je predlagala Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice: te zagotavljajo večjo raven svobode na internetu, saj je ta svoboda izražanja za demokracijo enako pomembna kot svoboda tiska. Dober znak je, da je Parlament navkljub močnemu pritisku lobijev pokazal svoje nasprotovanje tako samovoljnemu izključevanju z interneta in da ni sprejel možnosti, da bi se lahko dostop do interneta zavrnil vsakemu uporabniku.

Vendar pa je poročilo kljub vsemu še vedno negativno. Da bi v sodelovanju s civilno družbo zagotovila tako svobodo izražanja kot zaščito osebnih podatkov, bi morala EU več pomena pripisati javnemu dialogu.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Reči moram, da je telekomunikacijski paket eden izmed najtežjih zakonodajnih predlogov, s katerim sem se srečal, odkar sem tukaj. Na eni strani zato, ker je tehnično zapleten in vsebuje prekrivajoče se zakonodajne predloge, na drugi strani zato, ker ravnovesje med zaupnostjo in varnostjo že samo po sebi zahteva resen premislek. Medtem ko ne smemo dovoliti, da bi internet ostal popolnoma neurejeno področje, je treba po mojem mnenju kljub vsemu v enaki meri uporabljati načela pravne države, ki veljajo za družbo. Ne morem sprejeti privatizacije uprave pravosodnih organov, kar bi se zgodilo, če bi bilo zasebnim podjetjem dovoljeno, da posegajo v vsebino na internetu in da jo cenzurirajo, še preden bi imeli uporabniki priložnost o tem izreči svoje mnenje. Filtriranje predstavlja velik problem, če želimo, da bi preglednost bila vodilno načelo.

Medtem ko nam mora biti jasno, da nadzor civilnih uporabnikov interneta ne sme biti nikoli dovoljen iz komercialnih razlogov, pa zagotovo ne želim imeti nobenega opravka z zakonodajo, ki bi na primer policiji onemogočala preiskovanje otroške pornografije ali ki bi na kak drug način ogrožala javno varnost. Pomembno je bilo, da nismo prispevali k evropskemu pravnemu okviru, ki bi preprečil razvoj tehnologije in omejil demokratično, družbeno in strokovno področje uporabe in potencial interneta.

Menim tudi, da je bilo na voljo dovolj varnostnih mehanizmov, da sem lahko glasoval za liberalizacijo trga telekomunikacijskih storitev, ki je sicer zelo pomemben.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Želela sem glasovati za poročilo gospe Trautmann, saj vključuje socialno, kulturno in gospodarsko vrednost radijskih frekvenc, sočasno pa zagotavlja boljše upravljanje spektra radijskih frekvenc v korist vseh operaterjev in uporabnikov.

To prvo branje nam omogoča tudi, da predlagamo uravnoteženo alternativo prvotnemu predlogu Komisije, s katero bi Komisija igrala bolj vlogo arbitra kot sodnika, kar zadeva spremljanje konkurence. Za nacionalne regulativne organe je pomembno, da še naprej v celoti igrajo svojo vlogo.

Vendar pa obžalujem sprejetje ustne spremembe gospe Trautmann. Medtem ko se zdi na prvi pogled povsem sprejemljiva, v praksi ta sprememba uvaja hierarhijo temeljnih pravic končnih uporabnikov, saj v zvezi s komunikacijo in spletnim razširjanjem vsebine prepoveduje vse zaščitne ukrepe brez predhodne sodne odločbe. Včerajšnji dogodki v finski šoli bolj kot kdaj koli kažejo, da bi morali vzpostaviti dobro premišljene in sorazmerne zaščitne mehanizme. To je bil celoten smisel spremembe o sodelovanju, ki sem jo podprla, zato trenutno stanje v Parlamentu obžalujem.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot poročevalec odbora IMCO v zvezi s tem poročilom sem zadovoljen, ko vidim, da se je delo, ki so ga v preteklih treh mesecih opravljali moji kolegi, materializiralo v tem uravnoteženem poročilu, ki vsebuje pomembne izboljšave sektorja elektronskih komunikacij. Verjamem, da bodo te spremembe prinesle koristi uporabnikom in jim zagotovile široko izbiro; prav tako sem prepričan, da bodo te spremembe podprle konkurenčni trg.

Menim, da bomo z ohranitvijo funkcionalne ločitve kot možnosti, ki jo imajo na voljo nacionalni organi, dali slednjim priložnost, da spodbujajo konkurenco na tem področju. Evropska gospodarska rast in blaginja potrošnikov sta odvisni od dinamičnega in konkurenčnega telekomunikacijskega sektorja. Konkurenčni trgi imajo na voljo več širokopasovne povezave, novinci na trgu pa so s seboj prinesli večje hitrosti in inovativne storitve.

Na ta način so bili doseženi cilji nove direktive: prenovljeno upravljanje spektra, večja doslednost predpisov, ki urejajo notranji trg elektronskih komunikacij, in povečana raven varnosti in celovitosti v korist uporabnikov storitev.

− Poročilo: Pilar del Castillo Vera (A6-0316/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Liberalizacija telekomunikacij, ki se je pričela leta 2001, je dala prosto pot evropskim trgom, ki so zdaj bolj konkurenčni, bolj inovativni in zelo donosni. Evropski potrošniki so nedvomno glavni uporabniki tega razvoja in imajo na voljo več storitev, oblik in vsebin, ki so hkrati tudi boljše in čedalje bolj dostopne. To je bila tehnološka, gospodarska in družbeno-kulturna (r)evolucija.

Kljub očitni pozitivni oceni, pa ne smemo zaspati na naših lovorikah.

Še vedno so tu ozka grla, ki ovirajo oblikovanje pravega celovitega trga. Ta so v glavnem posledica neskladij pri uporabi evropskih predpisov, za katero je odgovoren nacionalni regulativni organ.

Zato podpiram ustanovitev organa BERT oziroma Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije, ki je dopolnjena in okrepljena različica Skupine evropskih regulatorjev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (ERG). Organ BERT bo odgovoren za skladnejšo uporabo predpisov in se bo lahko zanesel na udeležbo nacionalnih regulativnih organov, ki imajo dragocene izkušnje z vsakodnevnim stanjem na terenu. Z ustanovitvijo organa BERT se bo po vsej EU izvajal dosleden zakonodajni pristop v zvezi s popravnimi ukrepi, ki jih bodo sprejemali nacionalni regulativni organi, ki bodo popolnoma neodvisni od vlade in industrije.

Organ BERT bo igral tudi vlogo na področju ozaveščanja uporabnikov. V tem smislu ima EU že razlog, da je lahko zadovoljna s svojo vlogo pri precejšnjem znižanju cene gostovanja.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Liberalizacija evropskega telekomunikacijskega trga je koristila vsej Evropski uniji. Aktivnejša konkurenca v sektorju je postala glavno gonilo naložb in inovacij. Strinjam se s Komisijo, da telekomunikacijski trg še vedno potrebuje nadzor, dokler ne začne delovati v skladu s splošnim konkurenčnim pravom.

Vendar pa se načeloma ne morem strinjati s predlogom Komisije za ustanovitev še ene institucije za ureditev trga, saj bi se s tem birokratsko breme še povečalo, sama institucija pa bi bila odmaknjena od urejenih trgov držav članic. S svojim glasom bom podprla spremembe, ki jih je predlagal Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), katerega cilj je razširiti vlogo obstoječega Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (BERT) ter Evropski komisiji podeliti dodatne pristojnosti.

Nacionalni regulatorji telekomunikacijskega trga bi morali tesneje sodelovati z organom BERT in Evropsko komisijo. Po mojem mnenju bo predlog Odbora za industrijo udeležencem na trgu omogočil učinkovitejšo ureditev in zagotovil uspešno udeležbo nacionalnih regulativnih organov ter uporabo njihovih izkušenj na ravni EU. Na ta način se denar davkoplačevalcev ne bo več zapravljal za oblikovanje še bolj birokratskega aparata.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Pilar de Castillo o Organu za trg evropskih elektronskih komunikacij. Vizija poročila o Odboru evropskih regulatorjev, ki predstavlja most med Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi, je vizija, ki ustrezno upošteva kompleksnost trga in njegovo razširjajočo se naravo. To odraža moj glas.

− Poročilo: Patrizia Toia (A6-0305/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Cilj tega predloga je spodbuditi usklajeno ukrepanje na ravni EU, da bi se zagotovila učinkovita uporaba digitalne dividende.

S prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo do konca leta 2012 se bo zaradi večje učinkovitosti prenosa digitalne tehnologije sprostil večji del spektra, kar bo edinstvena priložnost za EU, da ponudi možnost za rast trga in za večanje kakovosti in izbire storitev za potrošnike.

Zato upamo, da bodo držav članice lahko čim prej sprostile digitalne dividende, da bodo evropski državljani lahko uživali koristi, ki jim jih bo prinesel cel nov niz inovativnih in konkurenčnih storitev.

Države članice se morajo zato odločiti, kako bodo uporabile svoje digitalne dividende, in zagotoviti, da bodo vse te vrste elektronskih komunikacijskih storitev na voljo v prostih radiofrekvenčnih pasovih, v skladu z ustreznim nacionalnim načrtom za dodeljevanje frekvenc in predpisi Mednarodne telekomunikacijske zveze.

Ključnega pomena pa je usklajen pristop na ravni Skupnosti, da bi se lahko izognili škodljivim motnjam med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. S tem se bodo najbolj povečale koristi uporabe spektra, kar bo zagotovilo optimalno uporabo v socialnem in gospodarskem smislu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Spekter je omejen vir v telekomunikacijski industriji. S tem, ko so se države članice odločile, da bodo do 2012 opravile popoln prehod na digitalno razširjanje televizijskih programov, se bo sprostilo še več spektra. Zato je treba dobro premisliti, kako ga bomo uporabili. Menim, da poročilo gospe Patrizie Toia o skupnem pristopu za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo, prepoznava povpraševanja konkurence po spektru in pri izdaji novih licenc upošteva vprašanja v zvezi z nevtralnostjo storitev in tehnologije. Zato sem glasoval za njena priporočila.

− Poročilo: Malcolm Harbour (A6-0318/2008)

  Marco Cappato (ALDE), v pisni obliki. − (IT) Poslanci levice smo se danes vzdržali odobritve poročila gospoda Harbourja, da bi poudarili neizkoriščene priložnosti za sprejetje takojšnjih, zavezujočih ukrepov za spodbujanje vključevanja invalidov. Kljub nekolikšnemu napredku smo pristojnim organom in telekomunikacijskim operaterjem postavili premalo obvezujočih zahtev, kar zadeva vključevanje invalidov. Na primer, popolnoma spregledani so bili predlogi, ki so bili oblikovani skupaj z Združenjem Luca Coscioni za podnaslavljanje vseh javnih oddaj, kot so dnevno informativni programi; ponudniki storitev ne bodo več dolžni uporabnike invalide redno obveščati o storitvah, namenjenih prav zanje, ter o znižanih tarifah, ki so jim na voljo.

Poleg tega je še vedno veliko nejasnosti o zagotavljanju nevtralnosti interneta in varovanju temeljnih pravic uporabnikov. Splet je čedalje bolj podvržen nekakšnemu militarnemu spremljanju, pod pretvezo zaščite varnosti pa so svoboščine uporabnikov ponovno spodkopane, medtem ko je glede na možnost sistematičnega filtriranja spleta, zaščito in zagotovila, namenjena uporabnikom, treba še dokazati.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) S tem novim paketom predlogov o elektronskih komunikacijah EU promovira ukrepe pri policiji in ustrahuje uporabnike interneta ter vseh elektronskih komunikacij, in sicer z uvedbo sistemov „filtriranja“ pod pretvezo javne varnosti in zaščite pravic. Sočasno enotno postavlja notranji trg telekomunikacij EU, internet, avdiovizualno produkcijo in prenos, radijske in televizijske medije ter satelitske povezave pod nadzor okrepljenega „neodvisnega“ organa v korist monopolnim podjetjem.

Dobički so zagotovljeni, liberalizacija in poenotenje trgov na evropski ravni pa sta okrepila položaj evropskih monopolnih podjetij glede na mednarodno konkurenco. Najprej bo prišlo do popolne liberalizacije in privatizacije na državni ravni, nato do radikalnega prestrukturiranja, prekomerne koncentracije medijev in kopičenja kapitala na račun delavcev v sektorju ter uporabnikov.

Obstajata dve ločeni infrastrukturi: na eni strani javne storitve, ki jih financira vlada; na drugi imamo prosto trgovino. Vlada financira javne storitve z državnim denarjem in ker to ni donosno, se storitve odprodajajo zasebnim izvajalcem.

Sprejetje teh predlogov s strani sil desne in leve sredine še enkrat kaže njihovo navdušeno podporo za izbire, ki so v interesu kapitala. S tem se potrjuje potreba po spremembi ravnovesja moči v dobro delavcev s popolnoma drugačno politiko, na podlagi katere naj bi se nova tehnologija uporabljala v korist delavcev.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Cilj sprejetega poročila o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev je izboljšati položaj uporabnika na trgu elektronskih storitev. Univerzalne storitve bi morale uporabnikom zagotoviti dostop do javnih telefonskih storitev po sprejemljivi ceni ter urediti področje nacionalnih in mednarodnih povezav ter klicev v sili.

Sprejetje tega poročila bo okrepilo pravice uporabnikov. Slednji bodo imeli pravico zamenjati ponudnika telekomunikacijske storitve ter pri tem ohraniti obstoječo telefonsko številko. Poleg tega mora biti prenos številke opravljen v enem samem dnevu. To je zelo pomembno. Čas trajanja pogodbe, ki jo telekomunikacijsko podjetje sklene z naročnikom, bo omejen na največ 24 mesecev. Kljub temu bi operater uporabniku moral ponuditi tudi možnost sklenitve pogodbe za največ 12 mesecev, kar bi vključevalo vse ustrezne storitve in opremo.

Dostop do številke za klic v sili 112 mora tudi biti večji. To je zelo pomembno v kriznih razmerah. Države članice bi morale zagotoviti popoln dostop do javnih telefonskih storitev v primerih, ko se omrežje sesuje zaradi katastrofe ali višje sile. Izboljšati je tudi treba dostop do številke za klic v sili 116, namenjene za pogrešane otroke. Trenutno ta številka deluje prostovoljno v samo sedmih državah članicah EU.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Toplo sem pozdravil poročilo o spremembi direktiv o pravicah uporabnikov v elektronskih komunikacijskih omrežjih, ki ga je sestavil gospod Harbour. Gre za uravnotežen dokument, namenjen velikemu izboljšanju položaja na trgu elektronskih storitev. Prav je bilo, da so se sestavili osnutki kompromisnih sprememb, ki jih je sprejela velika večina poslancev v tem Parlamentu. To je omogočilo sprejetje celotnega poročila kljub zelo velikemu številu sprememb.

Predpisi Unije s področja telekomunikacij segajo v 90. leta. Menim, da spremembe direktiv predstavljajo veliko možnost, da jih prilagodimo ogromnim tehnološkim spremembam, ki so se zgodile do sedaj. To je zlasti pomembno zato, ker nameravamo k univerzalnim storitvam dodati mobilne komunikacije in širokopasovni dostop do interneta. Imetnikom licenc je treba zagotoviti pravico do celovitih informacij o vseh omejitvah, ki zadevajo dostop do legalne programske opreme. Ponudniki storitev morajo zagotoviti varnost interneta, zaščititi osebne podatke uporabnikov in zajeziti poplavo tako imenovane neželene pošte.

Menim, da je še posebej pomembno, da se upoštevajo potrebe invalidov in starejših ljudi, ki potrebujejo lažji dostop do telekomunikacijskih storitev. Upati je treba, da bodo oblikovane nove tehnične rešitve za opremo. Prepričan sem, da bo ta razvoj privedel do velikega zmanjšanja stroškov telekomunikacijskih storitev po vsej Uniji. Trenutno moramo kljub obstoju schengenskega sistema še vedno plačevati nepošteno visoke cene za prenos podatkov prek notranjih meja Unije.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Kar poročilo gospoda Malcolma Harbourja tako jasno izraža, je, da se uporabnikom interneta in telefonov trenutno dela krivica. V teh hudih časih za gospodarstvo je treba uporabnikom zagotoviti, da dobijo, kar so plačali. Predlogi v poročilu pomenijo, da bodo uporabniki bolje obveščeni, njihovi osebni podatki pa bolj varni, ne glede na to, ali so se priključili na internet ali ne. Prav tako bistvena za zagotovitev, da bodo vsi imeli koristi od današnje digitalne dobe, je določba, da bodo uporabniki invalidi imeli enak dostop do interneta in drugih komunikacijskih storitev. Glasoval sem za poročilo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Danes se poskušajo gospodarski interesi uveljaviti zlepa ali zgrda. Nenadoma je treba v okvirno direktivo o telekomunikacijskih storitvah vključiti goro predpisov o avtorskih pravicah. Za EU popolnoma zadostuje, da uvede obveznost za dobavitelje, da morajo uporabnike opozarjati na nevarnosti kršenja „pravic intelektualne lastnine“, pri čemer se kazni določajo na nacionalni ravni. Tako lahko pozneje vsi krivijo drug drugega. Poleg tega, kot je navedeno v poročilu, ki je pred nami, so glavni razvijalci programske opreme poskušali zapreti pot manjšim konkurentom.

Na internetu zagotovo prihaja do kršenja zakonov – primer za to je otroška pornografija –, pri čemer moramo ukrepati, vendar pa ne smemo dovoliti, da bi se zaščita podatkov žrtvovala za gospodarske interese peščice velikih gospodarskih družb in večnacionalnih podjetij. Izvirna ideja, ki je v ozadju telekomunikacijskega paketa, je bila zelo smiselna, vendar pa sem se zaradi množice sprememb – ena ali dve izmed njih, ki sem ju opisal, pa sta se s svojo kritično vsebino mogoče pritihotapili – glasovanja vzdržal.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Liberalizacija telekomunikacijskega trga, na kateri je EU delala 10 let, je nesporen uspeh.

Reforma ureditvenega okvirja elektronskih komunikacij je del svetovne strategije Komisije v zvezi z notranjim trgom in je bistvena za doseganje ciljev Lizbonske strategije, saj z makroekonomskega vidika telekomunikacije prispevajo k večji učinkovitosti dejavnosti v drugih sektorjih.

Cenim delo poročevalcev na tem sklopu skladnih in učinkovitih ukrepov, ki odražajo tako cilje EU kot stališča poslancev Evropskega parlamenta v zvezi s ključnim področjem za razvoj in krepitev vezi med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, ter zlasti za gradnjo evropske informacijske družbe, ki je prilagojena svetovnemu gospodarstvu in sposobna prispevati h gospodarski rasti z ustvarjanjem delovnih mest in zagotavljanjem boljših storitev, s tem pa izboljšati splošno kakovost življenja evropskih državljanov.

Glas podpore za temeljne vidike, kot je pojasnilo in razširitev pravic uporabnikov, okrepljena zaščita osebnih podatkov, ustanovitev organa evropskih regulatorjev (BERT) in boljše upravljanje spektra, kaže prizadevanje skupine PPE-DE za doseganje ravnovesja med temeljno pravico evropskih državljanov, da se jih vključi v informacijsko družbo, ter oblikovanjem ugodnega okvirja za inovacije in gospodarski razvoj.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki.– (NL) Moj glas proti telekomunikacijskemu paketu (poročilu gospoda Harbourja) je posledica vrzeli v direktivi, ki bi lahko pomenile kršitev naših svoboščin. Države članice ponudnikom omogočajo, da spremljajo dejavnosti posameznikov na internetu. Upam, da se pri izvajanju teh novih pravil države članice ne bodo znašle pred skušnjavo, da bi filtrirale vsebino interneta. Ta naloga bi morala biti izključno naloga policije.

Razumem, da je treba reševati kršenja pravic intelektualne lastnine na internetu, vendar to ne bi smelo pomeniti kratenja svobode posameznih uporabnikov interneta. Zagotovo ne moremo ustvariti situacije, v kateri smo kot poštar, ki odpira pisma, da bi videl, ali je vsebina dejansko legalna.

Spremembe, s katerimi so zeleni hoteli to besedilo izboljšati, so bile zavrnjene, zato tega predloga ne morem več podpreti.

Z veseljem bi glasoval za številne ugodnosti za uporabnike, vendar menim, da je nesprejemljivo, da so ponudniki internetnih storitev tisti, ki bi morali biti odgovorni za vsebino na internetu. To ni bil namen niti te zakonodaje.

− Poročilo: Caroline Lucas (A6-0313/2008)

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Nezakonita sečnja in krčenje gozdov povzročata resno škodo okolju, zato obstaja splošen dogovor, da je treba posek občutljivih tropskih gozdov zmanjšati. Stranka Junilistan je zato naklonjena ideji, da bi posamezne države morale oblikovati kodekse ravnanja v zvezi z uvozom tropskega lesa. Prav tako pozdravljamo tudi pobude v zvezi z označevanjem, na primer prek Sveta „Forest Stewardship“, ki bi potrošnikom pri nakupu lesa ali izdelkov iz lesa ponudil več prostora za sprejemanje zavestnih odločitev na podlagi dejstev.

Žal pa je glavna lastnost tega poročila njegova očitna želja, da bi Evropski parlament čim prej izrazil svoje stališče o zadevah v zvezi z gospodarsko politiko na splošno.

Stranka Junilistan je trdno prepričana, da skupna gozdarska politika v okviru sodelovanja EU ni zaželena. Namesto tega bi morala odgovornost za vprašanja, ki se nanašajo na gozdarsko politiko posamezne države članice ali so povezana z njo, ostati omejena na nacionalno raven. Na podlagi tega se je stranka Junilistan odločila, da poročila ne podpre.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Z veseljem sem podprl poročilo svoje kolegice gospe Lucas o Mednarodnem sporazumu o tropskem lesu. Vsako leto izgine več milijonov hektarjev tropskega gozda, posledične emisije ogljika pa bodo imele hude posledice za planet. EU si mora v prihodnje zagotoviti vodilno vlogo pri zmanjševanju uničujočih in nepotrebnih praks.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Lucas o Mednarodnem sporazumu o tropskem lesu 2006. Za resen pristop k ohranjanju okolja je potreben učinkovit okvir za posvetovanje, mednarodno sodelovanje in oblikovanje politike o svetovnem lesnem gospodarstvu. EU mora podpreti ohranjanje, pogozdovanje in obnovo načetih gozdnih površin. Menim, da to poročilo pomaga usmeriti EU na pravo pot proti oblikovanju trajnostnega lesnega gospodarstva, zato sem ga tudi podprl.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Več kot 20 let po sklenitvi prvega sporazuma o tropskem lesu smo prisiljeni priznati, da sta prekomerno izkoriščanje in nelegalna sečnja še vedno problem.

Zato smo morali sporazum prenoviti, da bi bili v njem bolje predstavljeni ti novi cilji.

Zdaj gre za izvršeno dejstvo: Mednarodni sporazum o tropskem lesu, o katerem se je leta 2006 Komisija pogajala v okviru UNCTAD (Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj), vsebuje nove pomisleke v zvezi s trajnostnim in legalnim izkoriščanjem gozdnih površin. Vključitev teh ciljev toplo pozdravljam.

Vendar pa se proizvajalcev v zadevnih državah ne bi smelo prisiliti, da sami nosijo neizogibne stroške teh novih določb. Mednarodna skupnost mora vzpostaviti ustrezen program finančnih nadomestil.

Želela bi tudi, da bi Komisija šla še naprej in pripravila osnutek celovite zakonodaje, da bi zagotovila, da na evropski trg prihaja samo les in lesni proizvodi iz gozdov, ki se upravljajo v interesu trajnostnega razvoja in ki se jih izkorišča na legalen način.

To je edini način, da proizvajalce spodbudimo k legalnemu poslovanju in spoštovanju okolja, s tem pa na svetovni ravni spodbudimo premišljeno in trajnostno izkoriščanje tropskih gozdov.

− Predlog resolucije: Mednarodni sporazum o tropskem lesu 2006 (B6-0422/2008)

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Danes sem podprl resolucijo o Mednarodnem sporazumu o tropskem lesu 2006. To sem storil zato, ker menim, da so podporni ukrepi, usmerjeni v reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov na mednarodnem prizorišču, dejansko eno izmed najuporabnejših področij dejavnosti Evropske unije. Verjamem, da se vsi zavedamo potrebe po zagotavljanju zaščite in trajnostnega upravljanja tropskih gozdov ter obnove načetih površin teh gozdov.

− Predlog resolucije: Prioritete Evropskega parlamenta za zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2009 (RC B6-0420/2008)

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi kolegi iz britanske konservativne stranke v celoti podpiramo vsebino te resolucije. Močno podpiramo pozive k zmanjšanju upravnih bremen, prizadevanjem za Lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, podpori MSP, nadaljnjemu napredku pri dokončanju enotnega trga, ukrepom za krepitev pravic potrošnikov, nadaljnjim ukrepom na področju podnebni sprememb, pobudam za čezmejno zdravstveno oskrbo in krepitvi odnosov z Združenimi državami.

Vendar pa ne moremo podpreti besedila o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, poziva k skupni politiki priseljevanja, poziva k skupni politiki azila ali poziva k ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Danes sem glasoval proti resoluciji Evropskega parlamenta o zakonodajnem in delovnem programu Evropske komisije za leto 2009. Velikopotezni načrti Komisije predvidevajo nalaganje dodatnega nepotrebnega usklajevanja in direktiv državam članicam v naslednjem letu. Želel bi tudi izraziti svoje veliko nasprotovanje pritiskom, ki se izvajajo na Irskem in v drugih državah članicah, od katerih se zahteva, da nadaljujejo s procesom ratifikacije Lizbonske pogodbe, kot je navedeno v prvi točki resolucije. Navedena pogodba je bila na irskem referendumu zavrnjena.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Že kar simptomatično je, da Evropski parlament ni uspel sprejeti nobene resolucije o prednostnih nalogah programa Evropske komisije. Očitno je, da se volitve v Evropski parlament bližajo, saj to vpliva na odločitve poslancev, zlasti tiste, ki želijo prikriti svoja dejanja in svojo odgovornost za politike, ki so poslabšale socialni položaj, povečale brezposlenost ter količino negotovih in slabo plačanih delovnih mest, povzročile finančno, prehrambeno in energetsko krizo – kar je zlasti prizadelo gospodarsko šibkejše države in bolj ranljive dele družbe – ter povečale militarizacijo mednarodnih odnosov z vsemi nevarnostmi, ki jih ta predstavlja za svetovni mir.

Vendar pa obenem ne želijo priznati, da je treba prenehati izvajati politike, ki so do tega pripeljale. Namesto tega si želijo, da bi Evropska komisija nadaljevala z enakimi ukrepi in politikami, ki so privedli do tega položaja, pa čeprav samo z nekaj rožnatimi in zelenimi popravki, da bi se ohranil dober videz.

Zato vztrajamo pri predlogih, navedenih v resoluciji naše skupine, vključno s preklicem Pakta stabilnosti, koncem privatizacije in liberalizacije, dajanjem prednosti zaposlovanju s pravicami, odpravo revščine in socialno pravičnostjo.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2009 in obžalujem dejstvo, da ni bila sprejeta. Ključnega pomena za Komisijo je, da predloži sporočilo o oceni izvajanja direktive in uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti v državah članicah.

Med pripravo tega dokumenta sem kot poročevalka v senci opozorila na to, da so ti dokumenti zelo pomembni za vsakega državljana EU. Določajo namreč postopke in obravnavajo vsakdanje probleme ljudi. Cilj dokumenta ni poenotenje sistemov socialne varnosti. Dokument izvaja postopke, ki v državah članicah omogočajo različne sisteme socialne varnosti. Obenem pa preprečuje, da bi bili ljudje zaradi teh razlik pri socialni varnosti kakor koli prikrajšani. Vsakodnevna blaginja vsakega državljana EU je odvisna od izvajanja teh dokumentov.

Na žalost pa Komisija ne bo dobila pristojnosti, da oceni, kaj je bilo v državah članicah doseženo na področju vzpostavitve vseevropskih energetskih omrežij ali koliko časa bi lahko potekalo oblikovanje skupnega energetskega trga, niti za zagotavljanje energetske varnosti po vsej Evropski uniji. To vprašanje je zelo pomembno za Litvo, Latvijo in Estonijo, zato morajo institucije EU, v prvi vrsti pa Komisija, sprejeti konkretne ukrepe, da bi te države članice izvlekle iz osamljenega položaja in odvisnosti od Rusije, njihove edine dobaviteljice plina in električne energije.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Glasovala sem proti resoluciji o zakonodajnem programu Komisije za leto 2009, saj vsebuje osnutke sprememb, ki zahtevajo novo zakonodajo na socialnem področju..

Ker socialno področje spada skoraj izključno med pristojnosti držav članic, je naša skupina zavrnila spremembo določb o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, minimalnih standardih v zvezi z neupravičenim odpuščanjem delavcev, zaščito delavcev z netipičnimi pogodbami o zaposlitvi, izboljšanju delovnih pogojev in zmanjšanju števila nesreč pri delu.

Vprašanja pravne zaščite pred diskriminacijo se med državami članicami razlikujejo, zlasti kar zadeva pravice v zvezi z reproduktivnostjo, tradicionalno družino, izobraževanjem in verskim prepričanjem. Naša politična skupina torej meni, da je v tem smislu treba ohraniti načelo subsidiarnosti, v skladu s katerim je vsaka država članica upravičena, da uporablja ta načela v skladu s svojo nacionalno tradicijo in običaji.

Vprašanje pristopa Turčije k EU je za našo skupino prav tako občutljiva zadeva, saj so mnogi izmed članov nemški in francoski konservativci.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Leta 2009 bodo dejavnosti Komisije podvržene evropskemu volilnemu razporedu, zato bo manj možnosti za ukrepanje zlasti s strani ene izmed institucij. Vendar pa nam te okoliščine ne preprečujejo, da bi sestavili realen načrt ukrepov. Svet zahteva pregled paradigem ter razumevanje, da resničnost sega veliko dlje od številnih teoretičnih razprav o gospodarskih in družbenih vzorcih ter številnih polarnosti v mednarodnih odnosih (tako v smislu vojaške moči kakor tudi gospodarskih moči ali odnosov med trgovinskimi silami). Želimo si, da bi se Komisija odzvala na to novo realnost z dolgoročnim načrtom, ki bi bil pri svojem izvajanju prožen in prilagodljiv. Obenem si za leto 2009 želimo program, ki bo pomagal volivcem v vseh državah članicah pojasniti pomen in koristi politik EU za naše gospodarstvo in našo družbo. Ta dokaz, ki bo veliko bolj izviral iz kakovosti naših politik kot iz problemov komunikacije, mora biti jedro naših dejavnosti in s tem dejavnosti Evropske komisije. Na žalost resolucija, o kateri smo glasovali, ne odraža tega pristopa, zato sem glasoval proti njej.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Še vedno obstaja potreba po spodbujanju otrokovih pravic. Kar se trenutno počne na področju reševanja revščine otrok v EU, je premalo. Eden izmed petih otrok v EU živi na robu revščine – to je en otrok preveč. Vesela sem, da je Parlament zavrnil delovni program Komisije za leto 2009. Storiti moramo še več, da bi spodbujali primerna delovna mesta in tako reševali problem revščine v EU.

− Predlog resolucije: Priprave na Vrh EU-Indija (RC B6-0426/2008)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za skupno resolucijo Evropskega parlamenta o pripravah na Vrh EU-Indija, ker menim, da je treba naše strateško partnerstvo, sprejeto leta 2004, nujno prilagoditi novim izzivom, s katerimi se soočata tako EU kot Indija, kot so prehrambena kriza, energetska kriza in podnebne spremembe.

Želela bi poudariti dejstvo, da resolucija spodbuja Indijo, da si še naprej prizadeva za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, zlasti na področju enakosti spolov. Prav tako je pomembno, da se z resolucijo, ki indijsko vlado poziva k odpravi smrtne kazni, opozori Indijo na vrednote EU.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poleg številnih drugih vprašanj, ki jih odpira ta resolucija in ki so nam tako pomembna, menimo, da je treba nujno poudariti, da brez dvoma podpiramo poglobitev odkritega in uspešnega sodelovanja in prijateljstva med državami EU in Indijo. Za to je potreben odnos, ki temelji na odzivanju na potrebe prebivalcev na obeh straneh, ki prinaša medsebojne koristi in prispeva k vzajemnemu razvoju ob upoštevanju načela nevmešavanja in spoštovanja državne suverenosti.

Vendar pa se na podlagi teh načel in predpostavk očitno ne moremo strinjati s številnimi predlogi te resolucije, zlasti v zvezi s sklenitvijo „prostotrgovinskega sporazuma“, katerega namen je med drugim vključiti tudi „dogovor o storitvah“, „konkurenci“, „javnih razpisih“ in „odpravi ... sedanjih omejitev na področju neposrednih tujih naložb“ med EU in Indijo.

Ta predlog (in cilj) želi odgovoriti na želje po širitvi glavnih gospodarskih in finančnih skupin – ki niso bile oblikovane v okviru pogajanj STO, usmerjenih v liberalizacijo svetovne trgovine –, pri katerih prevladuje potreba po večjem kopičenju in centralizaciji kapitala. Ta cilj je v nasprotju s potrebami delavcev in prebivalcev Indije ter različnih držav EU.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Vzpostaviti moramo odnos z Indijo, ki z več kot milijardo prebivalcev in uspešnim gospodarstvom predstavlja protiutež muslimanskemu svetu in Kitajski. Vendar pa je predlog predložene resolucije, v kateri se odražajo stališča gospoda Sarkozyja in Komisije, v nasprotju z interesi narodov Evrope. „Celovit prostotrgovinski sporazum“, ki ga zahteva, bo prispeval k uničenju naših gospodarstev in socialnih sistemov, ki so prisiljena tekmovati z državami, ki izvajajo socialni dumping. Poleg tega je zahteva Indije po sedežu v Varnostnem svetu Združenih narodov eden izmed predlogov za reformo ZN, katerih cilj je tudi odvzeti Franciji in Združenemu kraljestvu stalno članstvo v Varnostnem svetu in ga namesto njima podeliti Bruslju.

Še več: opisovanje Indije kot „vzora verskega pluralizma“ je žalitev za vse pobite kristjane v Orissi.

Indija brani svoje nacionalne interese in starodavne vrednote. Če si želimo uravnoteženega odnosa z Indijo, morajo naše države članice storiti enako. To pa lahko storijo samo v drugačni Evropi: v Evropi suverenih narodov, ki temeljijo na krščanskih in grškorimskih vrednotah njene civilizacije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Kot članica delegacije EU-Indija podpiram predlog skupne resolucije o pripravah na Vrh EU-Indija 2008.

Predlog obravnava vprašanje o neuspehu pri doseganju sporazuma v STO in izraža željo po prenovljenih prizadevanjih za dosego sporazuma.

Vendar pa predlog ne odraža glavne ovire za takšen sporazum, in sicer neuspeh ZDA in Indije, da bi dosegle sporazum o posebnih varnostnih mehanizmih za preprečevanje dampinga proizvodov na indijski trg na škodo številnega indijskega kmetijskega prebivalstva. Brez takšnih mehanizmov se pojavlja strah za dejansko preživetje samooskrbnih kmetov v Indiji. Glavnega problema varnosti hrane STO ne obravnava ustrezno in mogoče prav zato pogovori na koncu niso dosegli nikakršnih rezultatov. Z vsemi ponovnimi prizadevanji za ponovni začetek pogovorov mora biti zagotovljena ustrezna obravnava zaskrbljenosti članic v zvezi z varnostjo hrane. Porast uvoza ima lahko zelo negativen in močan vpliv na lokalno proizvodnjo živil, v razvijajočih se državah, ki pretežno temeljijo na kmetijskih dejavnostih, pa bi porast uvoza v veliki meri prizadel prizadevanja za razvoj lokalnega kmetijstva/proizvodnje živil.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Včasih se moramo spomniti, da je Indija v demografskem smislu največja demokracija na svetu. To dejstvo skupaj z njeno gospodarsko uspešnostjo in naraščajočo vlogo v mednarodnih odnosih – v prvi vrsti z njenimi sosednjimi državami – pomeni, da bi morali ponovno premisliti o našem odnosu s to pomembno partnerko. Zagotovo bi bilo narobe, če bi zanemarili slabosti indijske demokracije, njen gospodarski ustroj ali njeno družbeno organiziranost, zaradi česar morajo biti ti vidiki na vrhu dnevnega reda naših odnosov s to državo. Vendar pa mora biti ta dnevni red širši in zlasti bolj usklajen z novimi realnostmi in okoliščinami. Okrepitev političnih vezi in večje približevanje tej veliki državi moramo šteti za strateško. Enako moramo biti tudi pripravljeni za krepitev vloge Indije v sodelovanju z državami, zlasti kar zadeva institucionalno arhitekturo in institucionalni okvir. Medtem ko pogosto slišimo, da bo 21. stoletje pacifiška doba – napoved, ki si zasluži posebno pozornost Evrope –, bi Indija morala biti vključena v to prerokbo, naše strategije pa ustrezno prilagojene.