Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 25. september 2008 - Bruselj

8. Obrazložitev glasovanja

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, želela bi samo, da se zabeleži, da sem glasovala za poročilo gospoda Fogliette, a mi je odpovedala glasovalna naprava.

Ustna obrazložitev glasovanja

– Predlog za resolucijo: Letna razprava o napredku na področju območja svobode, varnosti in pravice v letu 2007 (člena 2 in 39 Pogodbe EU)(B6-0425/2008)

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Seveda je v tem kaotičnem položaju težko biti razumljen. Hotel sem pojasniti, da sem glasoval za resolucijo, ki smo jo ravno potrdili, ki smo jo ravno odobrili, o letni razpravi o napredku na področju območja svobode, varnosti in pravice. Danes se bo srečal Svet ministrov za pravosodje in notranje zadeve, da bi razpravljal o Evropskem paktu o priseljevanju in azilu in ga odobril. To je zelo pomembna tema in zelo pomemben predlog, o katerem Svet razpravlja, in upam, da se na razpravi, ki bo v Svetu danes, v pakt vstavi izjava o potrebi po pravičnejši in enakopravnejši porazdelitvi bremena priseljevanja. Upam, da bodo ministri ta pakt sprejeli danes in da bo vseboval priporočilo k tej skupni odgovornosti.

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

− Predlog za resolucijo: Letna razprava o napredku na področju območja svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU) (B6-0425/2008)

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, resolucija, o kateri smo ravno glasovali, je bila zame in vsekakor tudi za mojo skupino iz mnogo razlogov nesprejemljiva. Glavni razlog je seveda ta, da verjamem, da Evropa vsekakor ne potrebuje novega, „nezakonitega“ vala priseljevanja. Nikakor ne.

Za naše delodajalce v zasebnem sektorju in za vlade je vse preveč enostavno, da lahko še naprej uvažajo vse več tujih državljanov iz držav, ki niso članice EU. To povzroča beg možganov iz razvijajočega se sveta v Evropo in na koncu ne koristi niti razvijajočim se državam niti Evropi, ravno nasprotno. Končno bi morali začeti – in pri tem kažem predvsem na vlade, podjetja in industrijo – v običajen trg delovne sile asimilirati, ponovno izobraževati in integrirati ogromno, resnično ogromno število tujih državljanov, ki so že tu in jih naša družba ne sprejema in jih ni nikoli ustrezno sprejela vase.

− Poročilo: Marianne Mikko (A6-0303/2008)

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo Mikko, ker verjamem, da morajo mediji pri zaščiti demokracije igrati odločilno vlogo. S širjenjem EU je naša vloga zagotoviti konvergenco standardov za zaščito osnovnih svoboščin in demokracije. Sodelovala sem pri mnenju odbora ITRE o poročilu Mikko in želela bi ji čestitati, ker mislim, da so nove tehnologije vodile do pojava novih medijskih kanalov in novih vrst vsebine in mediji ostajajo pomembno politično orodje. V tem okviru je sistem za medijsko pluralnost osnovna potreba za demokratičen socialni model.

Če je lastništvo nad mediji skoncentrirano na samo nekaj ljudi, je to v prednost monopolizaciji oglaševalskega trga in predstavlja oviro novincem. Konkurenčno pravo je pripomoglo k omejitvi medijske koncentracije, a ti problemi še ostajajo v številnih državah članicah, kjer trg obvladuje nekaj velikih igralcev.

Tako je treba pozdraviti predlog poročila, da se povežeta medijsko pravo in konkurenčno pravo .

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospod predsednik, pluralizem medijev pomeni raznolikost pri širjenju informacij in poseben značaj radiodiotelevizij. Obe področji sta v sektorju medijev sedaj ogroženi. Nenehno povečevanje koncentracije lastništva med medijskimi družbami, ki konkurirajo v tem sektorju, je pripeljalo do položaja, ko je v labirintu enostavno dostopnih in standardiziranih novic za vse težko najti informacije, vredne iz socialnega in kulturnega vidika. Težko je predvideti, kam vodi vse slabši položaj v tem sektorju, ne le za posamezne potrošnike, ampak tudi za družbo kot celoto.

Poročevalka je po pravici poudarila vlogo radiotelevizij javnega sektorja kot varuhov raznolikosti, katerih poslanstvo je oddajanje visokokakovostnih informacij. Prav tako je po pravici predlagala model, kjer so zunaj trga konkurenčnih medijev močni mediji javnega sektorja, ki soobstajajo z zasebnimi medijskimi družbami, ki jih spodbuja dobiček. O pomembnosti ravnotežja med tema dvema stebroma ne sme biti dvoma. Besedilo poročila, kot tudi nameni poročevalke, se zdijo jasni in pregledni. Kompromis, dosežen med razpravami Odbora za kulturo, je dober. Poleg tega bi bilo treba jasno določiti pravni status novih metod razširjanja informacij, kot so spletni dnevniki ali druge strani, ki jih ustvarjajo uporabniki, da bi ljudje, ki te oblike ustvarjajo, poznali svoje pravice in odgovornosti ter morebitne sankcije.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, vesel sem, ko slišim, da Parlament pravi, da morajo vse države članice zagotoviti pluralizem medijev in da imajo pri tem vsekakor pomembno vlogo storitve javne radiotelevizije. To je pravilno in primerno. V normalni družbi to pomeni demokracijo in svobodo informacij in predvsem svobodo informiranja za opozicijske skupine.

Merjeno po teh kriterijih Belgija in celo Flandrija nista demokraciji. Mojo politično stranko, na primer, veliko politično stranko v tej državi, rutinsko in odprto diskriminira in bojkotira flamski ponudnik storitev javne radiotelevizije, in za nameček še na podlagi uradnih direktiv. Zakaj? Ker naše zamisli in odnos niso „politično korektni“ ali odstopajo od vodilnih. Sploh še ne tako davno je nekdanji vodja storitev javne radiotelevizije odprto priznal, da ga je kralj Belgijcev imenoval za barona, da bi ga nagradil za njegov diskriminacijski boj proti opozicijski stranki.

To poročilo, ki drugače sploh ni tako slabo, bi morda lahko uporabno vključilo odstavek o ravnanju z opozicijskimi strankami, ki ne sledijo sprejeti smeri.

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu. Precej po pravici poudarja različne težave glede pluralizma medijev in koncentracije lastništva v številnih državah članicah.

Kot Flamec lahko povem besedo ali dve o tej temi. Ker v Evropski uniji ni države, ki bi na primer bolj potrebovala nepristranskega medijskega ombudsmana, ki bi zagotovil svobodo izražanja in pluralizem, kot je to Belgija. Tu v Bruslju, v institucionalnem središču države, kakor je ravno povedal moj kolega poslanec, največjo opozicijsko stranko brez sramu bojkotirajo ne le zasebni mediji, temveč tudi vladni organi, in ljudem odrekajo pravico do prostih in uravnoteženih informacij.

Morda listina za medijsko svobodo, ki jo zagovarja poročevalka, lahko onemogoči takšno zlorabo, v nasprotnem primeru je to vse skupaj čista fasada, ki prikriva neprijetno resnico.

Prav tako se sprašujem, zakaj se poročevalka tako zavzema za strožjo ureditev najbolj svobodnega medija – interneta, in predvsem spletnih dnevnikov –, pri tem pa ne omenja ustrezne skrbi glede avtorskih pravic. Saj prav tiste države, ki nimajo pravega pluralizma medijev, najbolj želijo strožji nadzor nad internetom. S tem poročilom dobijo še dodatne argumente in to je obžalovanja vredno.

  Pál Schmitt, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Govoril bom v madžarščini. Raznolikost v medijih je zelo pomembno področje za Evropsko ljudsko stranko, zato smo se odločili, da namesto, da poročilo zavrnemo, naša skupina predloži alternativni osnutek odločbe. Medtem ko na eni strani ohranjamo odlike izvirnega poročila, smo na drugi strani zbrisali iz besedila dele, ki so za nas nesprejemljivi, in vnesli priporočila, za katera smo menili, da jih je bilo potrebno poudariti.

Skupina je med ostalim nasprotovala temu, da so bile v poročilu omenjene posamezne države članice, saj smo prepričani, da mora biti poročilo o raznolikosti medijev nepristransko in se mora splošno uporabljati. Namen ni ta, da se osramoti določene države kot slabe primere. Podobno nismo mogli sprejeti dejstva, da je v poročilu navedeno, da nekatere medijske imperije motivirajo predvsem dobiček in materialni interesi: to je pretirano posploševanje in tega ne moremo sprejeti.

Poročilo, zaradi katerega je prišlo do silovite politične razprave, mora v vsakem primeru pritegniti pozornost Evropske komisije k dejstvu, da bi morala to sporno vprašanje obravnavati na način, ki ustreza resnosti teme, in proučiti, kakšne ukrepe je treba v interesih uveljavljanja raznolikosti uvesti na ravni Unije ali na nacionalni ravni. Hvala.

− Skupni predlog resolucije – Nadzor cen energije (RC-B6-0428/2008)

  Peter Baco (NI). – (SK) Podpiram učinkovit nadzor cen energije. Nestanovitnost cen v zadnjih mesecih seveda ni v interesih državljanov Evropske unije, medtem ko špekulanti/posredniki prihajajo do zaslužkov. Še več, opažamo povsem nesprejemljiv položaj, kjer cene energije določajo cene hrane. Ne moremo tiho sprejeti ciničnega argumenta, da je na globalni ravni dovolj hrane, a vsi nimajo dovolj denarja, da bi drago hrano kupili.

Po mnenju strokovnjakov Svetovne banke je energija biomase odgovorna za do 80 % strmega porasta cen hrane. V tem okviru sem ob mnogih priložnostih poudaril, da je potrebno povečati rezerve hrane in urediti rabo virov hrane za energetske namene. To je ključni problem, povezan z nadzorom cen hrane, in mu je kot takšnemu zato treba posvetiti posebno pozornost.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, sedaj se soočamo s hitro rastjo cen energije. To neposredno vpliva na kakovost življenja prebivalcev Evropske unije in na rast inflacije. To pomeni, da bi morali ustvariti instrumente za zaščito prebivalcev Evrope pred posledicami teh dvigov cen. Kljub temu, da smo zadnje čase priča znižanju cen nafte, verjamem, da bi morali več pozornosti posvetiti mehanizmom, ki so usmerjeni v zagotavljanje stabilnosti cen. Zamisel je tudi, da bi morali biti energetski trgi bolj pregledni, da bi bili v prihodnosti manj nagnjeni k špekulacijam na svetovnih trgih. Med razpravljanjem o spornem vprašanju o energiji ne smemo pozabiti poudariti potrebe, prvič, po okrepitvi dela za povečanje deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, vključno z jedrsko energijo, drugič, po uvedbi novih premogovnih tehnologij, in tretjič, uvesti moramo program širokega obsega za zboljšanje energetske učinkovitosti.

− Poročilo: Alessandro Foglietta (A6-0256/2008)

  Renate Sommer (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu Foglietta, zahvalila pa bi se vsem kolegom poslancem, ki so me pri tem podprli.

Čeprav je debelost vedno večji problem, nas ta bela knjiga nič ne približa rešitvi. Nasprotno, predstavlja brezciljno zmešnjavo raznovrstnih priporočil in zahtev za zakonodajo. Zaradi tega smo videti prav smešni. Vesela sem, da je bil odstranjen vsaj predlog o rdečem, jantarjevem in zelenem barvnem kodiranju oznak živil, a drugi predlogi so preživeli, vključno z nekaterimi v naprej določenimi odločitvami, ki se sprejemajo na področju označevanja živil, za katerega sem parlamentarna poročevalka.

Odločili smo se, da bomo zahtevali cenzuro oglaševanja, da želimo prepovedati umetne transmaščobne kisline, a istočasno nameravamo na označbah živil navajati vsebnost TFA [transmaščobnih kislin], da se bo v prihodnosti uradno meril naš pas in da se bo nadziralo vsebnost soli v živilih, kar je ekvivalentno zahtevi po poseganju v kuharske recepte. Vpeljana je bila opredelitev zdrave prehrane; ena od klavzul se glasi, da je zdravo prehranjevanje mogoče le z organskimi pridelki. To sega do diskriminacije proti tistim, ki se ukvarjajo z konvencionalnim kmetovanjem.

Slaba hrana ne sme obstajati, naš pravni režim bi jo na trgu prepovedal. Vsi potrošniki imajo pravico do informacij, a pravico imajo tudi do spoštovanja, kar pomeni, da jim mora biti dovoljeno, da sami sprejemajo svoje odločitve.

Pisna obrazložitev glasovanja

− Poročilo: Karin Resetarits (A6-0263/2008)

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) To poročilo o neprofitnih medijih v lokalni skupnosti v Evropi obravnava področje, za katerega se smatra, da potrebuje dodatno financiranje po programih podpore EU. To je še en primer kako različni posebni interesi v Parlamentu poskušajo povečati število programov podpore EU in poleg tega povečati finančne vire, ki so jim dodeljeni, da lahko razdelijo proračunska sredstva na levo, desno in v sredino.

Nepojmljivo je, da bi se podpora neprofitnih medijev lokalne skupnosti smatrala kot postavka porabe iz splošnega proračuna, financirana na ravni EU. Načelo subsidiarnosti samoumevno vodi do zaključka, da je to poraba iz splošnega proračuna za države članice ali regionalna politična telesa. Oni imajo strokovno znanje o teh medijih in oni imajo sredstva za določitev, ali naj ima takšna poraba iz splošnega proračuna prednost pred potrebami po virih za stvari kot so zdravstvo, šole, blaginja, itd.

V interesih subsidiarnosti smo volili proti poročilu v njegovi celoti.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. − „Mediji skupnosti“ pogosto igrajo pomembno vlogo v lokalnih skupnostih. So vpliven vir informacij med lokalnimi mediji; včasih celo edini glas lokalnih skupnosti. Zato bi se morala Evropska unija osredotočiti bolj na te medije, predvsem po neuspehu Lizbonske pogodbe, saj lahko služijo kot učinkovito sredstvo za posredovanje informacij državljanom v zvezi z EU.

Kot poročevalec za poročilo o aktivnem dialogu z državljani o Evropi, v celoti podpiram vsakršno komunikacijsko orodje, ki bi lahko pripomoglo k približevanju EU državljanom. Vseeno pa sem prepričan, da je osnovni predpogoj za medije skupnosti, kot tudi za vsak drug lokalni medij, ki je financiran, tudi delno, iz javnih skladov, neodvisnost ne le od nacionalne temveč tudi od lokalne oblasti.

Vem, da bi morali biti mediji skupnosti, še posebej njihovo financiranje, temeljna skrb držav članic zaradi njihovih različnih oblik in lokalnih posebnosti. Na evropski ravni lahko pomagamo tako, da poskrbimo, da bo to sporno vprašanje bolj vidno. To poročilo je prvi korak v to smer.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo Resetarits, ki sem ga podprl, se sklicuje na pomembnost medijev v utrjevanju kulturne in jezikovne raznolikosti. Ta teden se je začel predvajati prvi televizijski kanal v galščini – kar je dobrodošel razvoj pri spodbujanju jezikovne raznolikosti tako Škotske kot Evrope.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Mediji skupnosti so imeli v naši družbi vedno pomembno vlogo. Takšni mediji lahko spodbujajo medkulturni dialog z bojem proti negativnim stereotipom. EU mora to v celoti priznati tako, da izboljša pravno priznavanje medijev Skupnosti in dostop do radijskega spektra za radiodifuzijo. Glasoval sem za poročilo.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) V zvezi z mediji skupnosti in alternativnimi mediji mislim, da lahko nedvomno pripomorejo k bolj pluralističnemu medijskemu okolju in ozaveščenosti državljanov. Po mojem mnenju izkušnje večine držav članic Evropske unije jasno kažejo, da je svoboda govora postala skoraj mit in da značaj tako imenovanih komercialnih medijev oblikuje njihov lastnik. Raven objektivnosti informacij, ki jih zagotavljajo javni mediji, pogosto v veliki meri določajo interesi tistih, ki imajo v rokah politično moč, ne glede na statut in zakonodajni okvir, določen za takšne medije. Zaradi tega je še pomembnejše preprečevanje zlorabe medijev skupnosti in alternativnih medijev, zlorabe omogočanja njihovega delovanja zunaj meja poslanstva, ki naj bi ga takšni mediji imeli. Strinjam se, da si ti mediji zaslužijo splošno pravno priznanje v državah članicah EU. Vendar pa je treba od začetka določiti pravila, ki morajo urejati njihove dejavnosti, na način, ki bo preprečeval, da bi se mediji skupnosti in alternativni mediji izneverili svojemu poslanstvu, svoji družbeni vlogi.

− Poročilo: Joseph Muscat (A6-0344/2008)

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Tega poročila ne morem podpreti. Čeprav se strinjam z mnogimi predlogi poročila in jih pozdravljam, me skrbi krčenje obsega oprostitve DDV v luči investicijskih skladov. Mislim, da je bolje ohraniti status quo.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Stranka EPLP verjame, da je nadgrajevanje predpisov o DDV za finančne storitve že zelo zakasnelo. Poročevalec je s svojo delavnostjo pri tej nalogi pokazal veliko prizadevnost. Verjamemo, da je bil njegov pristop zelo naklonjen spornemu vprašanju prenosa stroškov na potrošnike in da razume probleme, ki lahko nastanejo. Nismo prepričani, kako je mogoče nekatere točke upravljati na praktični ravni – predvsem glede upravičenosti podjetij, da smejo uporabljati DDV. Torej imamo pridržke, ki jih v teh spremembah ni bilo mogoče izvesti, ker se je glasovalo „en bloc“ 1-28. Stranka EPLP podpira poročevalca, a bi glasovala proti spremembam 6 in 21.

Jospehu Muscatu bi se osebno želel zahvaliti za njegovo delo pri tem poročilu, in drugim, in za njegovo akademski odnos v Evropskem parlamentu. Upam, da se bo uspeh v njegovi karieri stopnjeval in da ga bomo lahko zelo kmalu spet pozdravili kot prihodnjega predsednika vlade Malte.

− Letna razprava o napredku na področju območja svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU) (B6-0425/2008)

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Medtem ko smo na eni strani za sodelovanje med državami članicami na področju območja svobode, varnosti in pravice (AFSJ), konservativci Združenega kraljestva glasujemo proti tej resoluciji in ostajamo trdno proti vsaki zahtevi za nadaljnje usklajevanje na področju AFSJ. Predvsem smo proti zahtevam v poročilu za sprejetje tistih določb Lizbonske pogodbe, ki ji je mogoče sprejeti po sedanjih dogovorih.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Z veliko večino pozdravljam sprejetje resolucije o letni razpravi o napredku v letu 2007 na področju območja svobode, varnosti in pravice.

Gre za visokokakovostno besedilo, ki nas prepričljivo opomni na potrebo po hitrem sprejetju Lizbonske pogodbe, ki bo okrepila območje svobode, varnosti in pravice tako, da bo zagotovila osnovne izboljšave v zvezi z legitimnostjo in učinkovitostjo dejavnosti EU.

Komisijo in Svet prav tako poziva k opredelitvi novih prednostnih nalog naslednjega večletnega programa za območje svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010-2014.

Nazadnje pa predlaga številne odločilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju temeljnih pravic in državljanstva v zvezi z zaščito meje in priseljevanjem ter azilom. To so prednostne naloge, ki jih zagovarja naša politična skupina, in večino teh lahko najdemo tudi v Evropskem paktu o priseljevanju in azilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko se strinjamo z več točkami v tej resoluciji o tako imenovanem „Območju svobode, varnosti in pravice“ – evfemizem za dejanski proces prinašanja pravice in notranjih zadev, ki sta suverenosti držav članic, v sistem Skupnosti –, pa je v njej vključena tudi vrsta ciljev, prednostnih nalog in predlogov, ki jih odločno zavračamo.

Predvsem zato, ker zanemarja zavrnitev tako imenovane „Lizbonske“ pogodbe – z vztrajanjem na njeni uveljavitvi do konca leta 2009 in pozivanjem k nadaljevanju postopka za prinašanje pravice in notranjih zadev v sistem Skupnosti –, ki dokazuje nespoštovanje, ki ga večina EP kaže do suverene in demokratične odločitve irskega ljudstva.

Med drugimi razlogi pa tudi zato, ker kot cilje določa razvoj Schengenskega informacijskega sistema (vključno z odločbami, ki se nanašajo na Prümsko pogodbo), Frontexa in politike priseljevanja EU (ki je selektivna in zaščitna in inkriminira priseljevanje).

In kljub pritoževanju, da „Unija dejansko pri vrsti vprašanj sodeluje v policijskih in pravosodnih zadevah s tretjimi državami, zlasti Združenimi državami, s pomočjo dvostranskih sporazumov, tako pa se obidejo formalni demokratični postopki odločanja in parlamentarni nadzor“, je EP ne postavlja pod vprašaj.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) 1. Predlog opisuje Lizbonsko pogodbo kot „bistven in nujen predpogoj za to, da Unija postane območje svobode, varnosti in pravice“. Lizbonska pogodba je bila zavrnjena zaradi irskega referenduma. Skrajen čas je že, da se to sprejme.

2. Predlog poziva k popolnemu začetku uporabe Schengensega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) in k utrditvi Frontexa. Agencija za širšo zaščito Frontex je odgovorna za operativno uveljavljanje nehumane politike zapiranja EU ljudem v stiski. Ta politika je sramota za človeštvo in jo je treba zato brez pridržkov zavrniti.

  Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − V splošnem podpiramo zamisel o zagotovitvi volilne pravice na evropskih in lokalnih volitvah rezidentom za daljši čas. Vendar pa verjamemo, da se morajo države članice o pravici do glasovanja na lokalnih volitvah odločiti v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami.

− Poročilo: Marianne Mikko (A6-0303/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Poudariti bi želel pomembnost varovanja pluralizma v medijih (že navedeno v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah), da bi podprl demokratičen proces, po katerem je mogoče na pregleden način informacije zagotoviti različnim državljanom Evrope. Vemo, da politični pritisk prepogosto vpliva na medije, predvsem na tiste v javni službi, ki potrebujejo znaten in stabilen tržni delež, da se lahko dvignejo nad pomanjkljivo financiranje in politične lobije.

Zato bom glasoval za ta predlog resolucije, ki teži k temu, da bi se trem evropskim univerzam zaupalo spremljanje tega pluralizma z uporabo indikatorjev zanesljivosti in nepristranskosti. Prav tako se strinjam s potrebo po vzpostavitvi nadzornih sistemov za zagotavljanje uredniške in novinarske svobode v vseh državah članicah.

Sedaj je pravi čas – glede na prihajajočo evropsko volilno kampanjo v letu 2009 –, da vsi skupaj pripravimo osnutek Listine za medijsko svobodo za boj proti sedanjim negotovim delovnim pogojem mnogih publicistov in novinarjev.

Nazadnje pa novi medijski kanali, posredovani po Evropi in svetu, vsekakor potrebujejo financiranje, a jih je treba tudi odgovorno uporabljati (opredeliti bi bilo na primer treba status avtorjev in urednikov spletnih dnevnikov), po Evropi pa bi bilo treba spodbujati tudi povečanje medijske pismenosti.

  Jean-Marie Cavada (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zagotavljam, da veliko pomembnost pripisujem svobodi izražanja in pluralizmu medijev. Blogi so orodja, ki lahko ogrožajo zasebnost ljudi in jih je mogoče uvrstiti v isto kategorijo kot „tiskovni delikt“, če so neresnični ali zlonamerni.

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Sistem za medijsko pluralnost je temeljni predpogoj za preživetje evropskega modela demokratične družbe. Koncentracija lastništva medijev pa ustvarja okolje, ki prispeva k pojavu monopolov, postavlja ovire za vstop na trg in vodi do poenotenja medijskih vsebin.

Razvoj medijskega sistema vse bolj poganja motiv dobička. Če se želimo izogniti navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, je treba tesno povezati zakonodajo o konkurenčnosti in medijih. Dejstvo je, da takšna navzkrižja interesov škodijo svobodni konkurenci in pluralizmu. Da bi okrepili pluralizem, je potrebno zagotoviti tudi ravnotežje med javnimi in zasebnimi radiotelevizijami.

Poleg tega pozivam k ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti medijskih skupin za pospeševanje gospodarske rasti. Za zagotavljanje močne konkurence in odprtega trga je treba dosledno uporabljati evropska in nacionalna pravila o konkurenci. Predvsem nacionalna ureditev o medijih mora biti jasna in učinkovita.

Zaradi tega pozdravljam namen Komisije, da razvije kazalnike za izmero pluralnosti medijev. Prav tako pozivam k izdelavi dodatnih kazalnikov za merjenje dejavnikov kot so demokracija in kodeksi ravnanja za novinarje. Verjamem pa tudi, da bi morale določbe o koncentraciji medijev urejati tudi sredstva dostopa do internetnih vsebin in njihovega širjenja.

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Poročilo Marianne Mikko je bleščeč primer, ko gredo dobri nameni predaleč in se končajo z navzkrižjem med neodvisnostjo medijev in osnovnimi načeli svobode izražanja. Izvirni predlog gospe Mikko – ki je med drugim pokrival možnost registracije, pravice do odgovora in sredstva za preganjanje avtorjev spletnih dnevnikov – je bil zelo oddaljen od predstave, ki jo imam o svobodi izražanja in oblikovanja mnenj. K sreči je bilo besedilo teh točk spremenjeno še preden je predlog prišel na plenarno zasedanje. Vseeno pa ta ponovna izdelava osnutka ni bila zadostna, da bi mi omogočila podporo poročila; v mnogih točkah je predlog še vedno v navzkrižju z neodvisnostjo medijev, svobodo oblikovanja mnenj in svobodo izražanja.

Sprememba 5 – ki jo je končno odobril Parlament – je boljša alternativa k poročilu. Boljša, a ne dobra. Sporno vprašanje koncentracije medijev in raznolikosti je pomembno in bi bilo treba o njem razpravljati. A ta resolucija ni pravi način za to. Vprašanja o medijih je treba vedno obravnavati na odgovoren in premišljen način. Ko gre za neodvisnost medijev, svobodo oblikovanja mnenj in svobodo izražanja, ne morem sklepati kompromisov. Te vrednote so preveč temeljne, da bi z njimi šušmarili. Zato sem se današnjega glasovanja vzdržala. S tem dejanjem skušam pokazati svojo podporo za razpravo in tudi izraziti svojo skrb zaradi ponavljajočih se poskusov reguliranja vprašanj v zvezi mediji in svobodo izražanja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) S spremembami, uvedenimi v Poslovnik Evropskega parlamenta, ki v teh okoliščinah ne sprejema posebnih predlogov za spremembe, smo ravnokar glasovali o osrednjem predlogu za alternativno resolucijo in ne o poročilu gospe Mikko.

Končna odobrena resolucija je vsekakor boljša kot poročilo in samo zaradi tega smo glasovali zanjo, a še vedno ohranja nekatere vidike, s katerimi se ne strinjamo.

Naše glavno nestrinjanje se nanaša na način, kako naslavlja nepravo ravnotežje pri povezovanju tako imenovanega „konkurenčnega prava“ z medijskim pravom, pri čemer so izkušnje pokazale, da interesi kapitala prevladajo nad vsemi pravicami in svoboščinami, vključno s svobodo izražanja v medijih, pri čemer se pluralizem pogosto postavi pod vprašaj.

Kljub temu, da je drugod navedeno, da „bi morali biti glavni cilji javnih organov ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo visoko kakovost medijev (vključno s pogoji za javne medije), medijsko raznolikost in popolno neodvisnost novinarjev“, vemo, da je to težko doseči, če ima država šibko demokratično vlogo.

Resnica pa je, da svoboda izražanja in novinarska neodvisnost nista zagotovljeni, ko so glavni mediji v lasti gospodarskih in finančnih družb.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Kolegici Marianne Mikko čestitam za njeno poročilo. Volil bom za skupen alternativen predlog za resolucijo, ki ga je predložila moja skupina skupaj z liberalci in zelenimi in je najbliže mojemu stališču. Ne vidim razloga, zakaj bi bilo nekaj, kar je nezakonito v pisni ali ustni obliki, lahko zakonito na internetu. Seveda bo uveljavljanje morda težko, a to ni razlog za nedelo. Navsezadnje imamo omejitve hitrosti na odmaknjenih podeželskih cestah, kjer je zelo težko skrbeti za red na tem področju. A se tega ne uporablja za zagovarjanje vsesplošnih svoboščin.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) To poročilo in alternativna resolucija, predložena zraven, ne sodita v zakonodajni postopek in nista nič več kot le izraz želje federalistične večine v Evropskem parlamentu, da bi EU še bolj vključila v področje kulturne in medijske politike. Med pripravo tega poročila je šla poročevalka v svoji želji po nadzoru vesolja spletnih dnevnikov močno predaleč. Na srečo se je odbor malo umaknil s svojim predlogom plenarnemu zasedanju in so predlogi, ki so jih predložile nekatere politične skupine, boljši kot samo poročilo. A osnovno vprašanje ostaja: zakaj bi sploh morali razpravljati o tem vprašanju v Evropskem parlamentu?

Pomembno je vprašanje koncentracije medijev – tako pomembno, da ga bodo morale še naprej obravnavati države članice. Zaradi tega smo v celoti glasovali proti temu poročilu.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo Marianne Mikko o koncentraciji in pluralizmu medijev v EU.

Dostop do prostih in raznolikih medijev v vseh državah članicah je dandanes bistvenega pomena. Dvostebrni model, ki je bil uveden za zasebne in javne televizije ter avdiovizualne medijske storitve, se je zelo dobro razvil. Da bi se lahko ta proces razvoja nadaljeval čim bolj uspešno, je treba zagotoviti stabilno financiranje za družbe javne radiotelevizije in jim tako omogočiti spodbujanje javnih interesov in socialnih vrednot, da bi se ohranil pluralizem medijev in da bi ljudje dobili dostop do visokokakovostne vsebine.

Prav tako podpiram izdelavo listine za medijsko svobodo. To bi bilo mostišče za trud zagotavljanja svobode izražanja. Novinarsko neodvisnost pa je treba zagotoviti s posebno pravno in socialno varnostjo.

Koncentracija lastništva medijev je tudi problem, saj spodbuja pojav monopolov. Zato obstaja potreba po združitvi zakonodaje o varstvu konkurence in medijske zakonodaje za zagotavljanje dostopa, konkurence in kakovosti. Poročilo bolj ali manj pokriva vse glavne točke in zato podpiram poročevalko.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. − (RO) Kot se vsi strinjamo, bi moral biti pluralizem glavni element množičnih medijev. Pluralizem je treba podpirati in sprejetje poročila gospe Mikko je pomemben korak v tej smeri.

Potrebo po uravnoteženih množičnih medijih bi morale priznati in podpreti države članice, ki bi se morale obvezati, tako individualno kot skupaj, da bodo evropskim državljanom dale možnost pridobivanja točnih in raznolikih informacij.

Kulturna raznolikost kot tudi vse večja potreba po integraciji migracijskih in manjšinskih skupin prebivalstva, skupaj s pomembnostjo zagotavljanja kakovostnih informacij aktivnemu prebivalstvu, so prednostni razlogi za izdelavo Listine za medijsko svobodo. Izrazila bi svojo popolno podporo priporočilu Evropskega parlamenta, da bi bilo treba javne medijske storitve spodbujati, da delujejo kot ponudniki informacij, alternativni tistim, ki temeljijo na komercialnih merilih.

Aktivno izvajanje pravic in dolžnosti evropskih državljanov in to, da so obveščeni in lahko razumejo in presojajo zagotavljanje informacij, je potreba, ki bi morala biti usmerjena k vsem ukrepom zato, da jo sprejmejo tako evropske institucije kot tudi vsaka država članica.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Nova tehnologija je pripeljala do pojava novih medijskih kanalov in sprememb medijske vsebine. Medijski sistem širokega razpona je bistvenega pomena za spodbujanje demokracije in svobodno mišljenje. V splošnem sem glasovala v podporo priporočilom Marianne Mikko.

  Doris Pack (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Koncentracija medijev je zelo razširjeno zlo in se je treba proti njemu boriti. Vendar pa je treba najprej poudariti, da je v EU več držav, kjer je koncentracija medijev problem, in zato ni sprejemljivo omenjati samo ene države. Drugič, ponekod poročilo poziva Evropsko komisijo naj ukrepa na področju aktivnosti, ki jo zajema načelo subsidiarnosti.

Če bi se to spremenilo ali če bi lahko glasovala za tako spremembo, bi potrdila poročilo gospe Mikko.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Povečanje medijskega lastništva v rokah maloštevilnih pripomore k večjim monopolom in zaduši nujno raznolikost mnenj.

Dostop do informacij se danes zdi neomejen in hkrati pomanjkljiv. Poslovne skupine imajo v lasti velik delež medijev in internetnih storitev in so tudi svoje lastne najbolje oglaševane stranke. Pomembno je zaščititi kakovostno javno televizijo, ki je pluralna, odprta in neodvisna. EU bi morala večji poudarek dati javnemu dialogu glede svobode izražanja na internetu, da bi zagotovila tako svobodo izražanja kot tudi zaščito osebnih podatkov. Razprava se je šele začela. Rešitve je mogoče najti s sodelovanjem s civilno družbo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Zaradi spremembe Poslovnika, kakršno smo sprejeli 8. julija 2008, so nastala nova pravila o poročilih na lastno pobudo. Med drugim delnim zasedanjem v septembru smo imeli priložnost videti, kako ta pravila delujejo v praksi.

Na ponedeljkovi večerni razpravi o več poročilih na lastno pobudo pa se je izkazalo, da ta sprememba ni bila najbolj prikladna. V razpravi o vsakem poročilu smo slišali samo poročevalca in predstavnika komisije. Razprava je izgubila svojo razgibanost, ker tudi poročevalci v senci niso smeli govoriti. Kot problematično se je izkazalo celo pravilo, da lahko poslanci, ki so sodelovali pri pripravi poročila, svoje pripombe predložijo v pisni obliki. Veljavno pravilo pravi, da se lahko vsak poslanec med enim delnim zasedanjem le enkrat pisno odzove.

Problematičen je tudi postopek za glasovanje o poročilih na lastno pobudo. Po novem pravilu se sprememb na plenarnem zasedanju ne sprejema v obravnavo. Vložiti se sme samo alternativni predlog resolucije v imenu politične skupine.

V praktičnem smislu so pomanjkljivosti naše odločitve vplivale ravno na to poročilo gospe Mikko o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji. Sorazmerno uravnoteženo poročilo je vsebovalo nekatere točke, ki so zadevale določene države članice. Mislim, da bi morala vsebina poročila, ki se dotika tako občutljive teme, ostati nepristranska. Nisem nameravala glasovati proti poročilu, a nismo dobili priložnosti glasovati o predlogu resolucije, ki ga je predložila naša politična skupina, skupina PPE-DE. Prosim, da se to pravilo spremeni.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, pluralizem medijev pomeni raznolikost pri širjenju informacij in poseben značaj radiodiotelevizij. Obe področji sta v sektorju medijev sedaj ogroženi. Nenehno povečevanje koncentracije lastništva med medijskimi družbami, ki konkurirajo v tem sektorju, je pripeljalo do položaja, ko je v labirintu enostavno dostopnih in standardiziranih novic za vse težko najti informacije, vredne iz socialnega in kulturnega vidika. Težko je predvideti, kam vodi vse slabši položaj v tem sektorju, ne le za posamezne potrošnike, ampak tudi za družbo kot celoto.

Poročevalka je po pravici poudarila vlogo radiotelevizij javnega sektorja kot varuhov raznolikosti, katerih poslanstvo je oddajanje visokokakovostnih informacij. Prav tako je po pravici predlagala model, kjer so zunaj trga konkurenčnih medijev močni mediji javnega sektorja, ki soobstajajo z zasebnimi medijskimi družbami, ki jih spodbuja dobiček. O pomembnosti ravnotežja med tema dvema stebroma ne sme biti dvoma. Besedilo poročila, kot tudi nameni poročevalke, se zdijo jasni in pregledni. Kompromis, dosežen med razpravami Odbora za kulturo, je dober.

Poleg tega bi bilo treba jasno določiti pravni status novih metod razširjanja informacij, kot so spletni dnevniki ali druge strani, ki jih ustvarjajo uporabniki, da bi ljudje, ki te oblike ustvarjajo, poznali svoje pravice in odgovornosti ter morebitne sankcije. Še več primerov te vrste vsebin bo. Osnovanje teh ukrepov po etičnem kodeksu je korak v pravo smer.

  Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − (PL) V resoluciji o koncentraciji in pluralizmu v medijih v Evropski uniji, ki je bila sprejeta, so poslanci Evropskega parlamenta, vključno z mano, po pravici zagovarjali svobodnejši dostop do raznolikih množičnih medijev kot tudi svobodo izražanja.

Vendar pa bi bilo treba poudariti tudi, da se glede spletnih dnevnikov resolucija bistveno razlikuje od začetne različice poročila Marianne Mikko in Odbora za kulturo in izobraževanje. V tem poročilu je bila predvidena pojasnitev statusa spletnih dnevnikov in strani, ki jih ustvarjajo uporabniki, in sicer bi bili predmet predpisov, podobnih tistim, ki se uporabljajo za druge objave. Vendar pa resolucija, ki je bila dejansko sprejeta, poziva k odprti razpravi o statusu spletnih dnevnikov. Zato sem glasoval za resolucijo.

Po mojem mnenju internet in še posebno spletni dnevniki igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju pluralizma medijev in svobode izražanja in jih kot takšne ne bi smelo nič omejevati. Točka 25 poročila je ob slabi interpretaciji v predhodni različici predstavljala grožnjo svobodi izražanja avtorjev, ki uporabljajo ta vse popularnejši medij. V najmočnejšem smislu bi izjavil, da bi moral Evropski parlament v prihodnosti zavrniti vsak podoben poskus regulacije in nadzora.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Med današnjim glasovanjem sem podprl resolucijo o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji. Strinjam se z načelom, ki motivira poročevalko, namreč, da mora obstajati enakost glede standardov za zaščito demokracije in osnovnih svoboščin.

V današnjem svetu imajo množični mediji velikanski vpliv, ki se neprestano veča. Pojavljanje vedno novih medijev je pozitiven razvoj. Povečuje dinamičnost in raznolikost v tem sektorju. Verjamem, da je potrebno v tem smislu ustvariti sistem nadzora in izvajanja, ki temelji na kazalnikih medijskega pluralizma, določenih na zanesljiv in nepristranski način. Za zagotavljanje svobodnih in raznolikih množičnih medijev za vse prebivalce Evropske unije bi morali zagovarjati medijski pluralizem kot pomemben vidik demokracije in svobode.

Poleg tega vidim, da bi bilo smiselno izdelati listino za medijsko svobodo, ki bi zagotovila ne le socialne pravice radiotelevizij in novinarjev, ampak bi zagotovila tudi svobodo izražanja.

− Skupni predlog resolucije – Nadzor cen energije (RC-B6-0428/2008)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Nenehno poviševanje cen nafte povzroča velike skrbi v zvezi z vplivom tega pojava na gospodarsko rast v EU in predvsem v zvezi z njegovim negativnim vplivom na kupno moč potrošnikov ter kakovost življenja.

V tem pogledu je bistvenega pomena zunanja politika EU. Ker je gospodarstvo EU v veliki meri še vedno odvisno od uvoza energije, je nujno osnovati skupno energetsko politiko, ki temelji na načelu solidarnosti, varnosti in raznolikosti virov in zunanjih oskrbovalnih poti.

Kot poročevalec o regionalnem sodelovanju na območju Črnega morja sem neprestano poudarjal pomembnost in nujnost teh dejanj. Danes pa Komisijo in Svet rotim, da predložita konkretne ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti EU v bližnji prihodnosti. Moj poziv ne zadeva le uvoza nafte, ampak tudi uvoz plina in vključuje izvedbo projekta Nabucco.

  Jan Andersson, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. – (SV) Glasovali smo proti spremembi 1 o obdavčenju nepričakovanih dobičkov, ker menimo, da je predlagano besedilo nejasno in se sprašujemo, kako naj bi se izvajalo in predvsem kakšen je končni namen predloga. Vendar pa smo glasovali za spremembo, ki zagovarja znižano stopnjo DDV za energetsko učinkovite izdelke in storitve, ker je to eden od mnogih možnih načinov za spodbujanje prehoda na energetsko učinkovitejše alternative. Vendar pa bi poudarili, da so davki nacionalna zadeva in lahko odločitve o njih sprejemajo le države članice same.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker pri poudarjanju neskladja med vrednostjo surove nafte na mednarodnih trgih in končno ceno goriva uspe obravnavati to občutljivo sporno vprašanje brez čustvenega pristopa, ki so ga privzele nekatere vlade, kot je na primer portugalska vlada.

Na Portugalskem je minister Manuel Pinho pokazal ne le svojo popolno zadrego (in omejeno pristojnost za posredovanje), ampak tudi nesprejemljivo vmešavanje v neodvisnost regulatorja. To ni nič drugega kot le zidanje gradov v oblakih po volitvah.

Zavračam vsakršno določanje cen ali davčno usklajevanje goriva na evropski ravni.

Strinjam se s posredovanjem na področju davkov (DDV in davek na proizvodnjo) pod pogojem, da je začasno in selektivno v korist najbolj prizadetih gospodinjstev in industrijskih sektorjev.

Po mojem mnenju rešitev nujno vključuje okrepitev veljavnih predpisov o nafti. Od organa, pristojnega za konkurenco, se ne pričakuje, da vdano sledi izjavam ministra ali pritožbam potrošnikov, ampak prej, da deluje v okviru svojih pravic dajanja pobud za premagovanje nezaupljivega ozračja, ki obkroža njegovo zmožnost nadzora nad naftnim sektorjem. Portugalsko javno mnenje je vredno trdnega zagotovila, da protikonkurenčne prakse niso dejavnik v določanju cen. Če je potrjeno, da so, potem mora organ, pristojen za konkurenco, nepristransko posredovati in izvesti opozorilne sankcije.

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki. − Z zadovoljstvom podpiram praktične zamisli, ki jih vsebuje večina te resolucije o rastočih cenah energije. Nacionalne in regionalne oblasti morajo čim prej pripraviti akcijske načrte za zaščito naših najbolj ranljivih državljanov.

Srednjeročno nas bo prehod na obnovljive vire energije skupaj s povečano energetsko učinkovitostjo pomagal zaščititi pred neizogibnimi nihanji cen zaradi zanašanja na fosilna goriva, a tu in sedaj so potrebna konkretna dejanja za omilitev in odpravo pomanjkanja goriva.

Vendar pa se ne strinjam, da je liberalizacija energetskih trgov del rešitve v zvezi z rastjo cen.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za skupni predlog resolucije o nadzoru cen energije. Vendar pa sem glasoval proti spremembi 1, ki poziva k nepričakovanim davkom na evropski ravni. To je nekaj, kar mora biti in bi moralo biti zaradi različnih ravni energetskih taks po Uniji narejeno na nacionalni ravni.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti resoluciji o cenah energije. Medtem ko se iskreno strinjam s tem, da rast cen energije zahteva pozitivno politično delovanje, pa zavračam sklicevanje resolucije na energijo z nizkimi emisijami ogljikovodikov. Zavračam zamisel, da ima lahko razširitev jedrske energije pozitiven učinek na okolje in verjamem, da bi morala biti politična pozornost usmerjena v nejedrske obnovljive vire energije.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam današnje glasovanje za priznavanje energetske revščine in znižanje davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite izdelke.

− Poročilo: Alessandro Foglietta (A6-0256/2008)

  Jan Andersson, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. – (SV) EU lahko veliko naredi za zmanjšanje debelosti, na katerega se moramo osredotočiti v Parlamentu. Zato je dobro, da je Parlament danes glasoval za poročilo o prehrani, prekomerni teži in debelosti. Ena od posledic te odločitve je, da Parlament sedaj poziva k prepovedi transmaščobnih kislin.

Vendar pa hkrati verjamemo, da bi lahko bilo v poročilu mnogo manj povedanega o tem, kaj bi morale narediti šole in katero hrano bi morale nuditi. Mislimo, da je najbolje, da se o tem odloča na nacionalni ali lokalni ravni.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Boj proti resnemu javnemu zdravstvenemu problemu bolezni, povezanih s prekomerno telesno težo in debelostjo, mora biti prednostna naloga od zgodnjih življenjskih obdobij.

To poročilo poziva države članice, lokalne organe in šolske oblasti, da spremljajo ter izboljšujejo kakovost in prehranske standarde šolskih obrokov.

Informacije o prehranski vrednosti živil so pomembne, predvsem razlika med naravnimi transmaščobnimi kislinami, ki so prisotne v mesu in mlečnih izdelkih, in tistimi, ki so proizvedene med industrijsko predelavo (umetne). Neločeno označevanje transmaščobnih kislin bo le zmedlo potrošnike, ustvarilo negativno sliko zdravih mlečnih izdelkov in imelo neželene učinke na potrošnjo, ter tako oslabilo javno zdravje (zmanjšan vnos pomembnih hranilnih snovi kot so na primer kalcij in beljakovine).

Evropski kazalniki, kot je obseg pasu, so uporabni za spremljanje dejavnikov tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje v zvezi z različnimi boleznimi, povezanimi z debelostjo. Razumevanje razporeditve trebušne debelosti olajša načrtovanje učinkovitejših ukrepov za zmanjšanje takšnih problemov.

Strinjam se z barvnim kodiranjem za označevanje živil; še bolj od jasnega in razumljivega označevanja Evropejci potrebujejo znamenja, ki si jih lahko razlagajo pri sprejemanju zdravih odločitev.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Prekomerna telesna teža in bolezni, povezane s prehrano, so resen problem javnega zdravja, kar pomeni, da mora biti boj proti debelosti določen kot prednostna naloga od zgodnjih življenjskih obdobij.

Poročilo gospoda Fogliette je zelo pomembno pri pozivanju držav članic, lokalnih organov in šolskih oblasti, da spremljajo ter izboljšujejo kakovost in prehranske standarde šolskih obrokov.

Verjamem, da morajo biti informacije o prehranski vrednosti vedno na živilih, predvsem navedba umetnih transmaščobnih kislin, ker imajo te na zdravje bolj negativne učinke. Neuspešno ločevanje umetnih transmaščobnih kislin od naravnih maščob bi zavajalo potrošnike in prispevalo le k negativni podobi nekaterih živalskih živil, ki vsebujejo naravne transmaščobne kisline, kot so meso in mlečni izdelki.

Glasoval sem tudi za razvoj evropskih kazalnikov, kot so obseg pasu in drugi dejavniki tveganja, povezani z debelostjo, ker verjamem, da bi lahko bili v prihodnosti uporabni za ocenjevanje tveganj za prebivalstvo in za uspeh izvajanih ukrepov.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Tega poročila ali spremembe 6 ne morem podpreti, ker smatram, da ni primerno vključevati vprašanj, ki temeljijo na davkih ali DDV, v zdravstveno poročilo kot je to.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Fogliette in pozdravljam belo knjigo o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo. Debelost je velik problem po vsej Evropi in stanja, povezana z debelostjo in slabo prehrano, imajo v družbah resne posledice. V moji državi je škotska vlada naredila pozitivne korake za izboljšanje prehrane v javnih ustanovah kot so šole in bolnišnice, in takšne pobude je treba spodbujati po EU.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Glasovala sem za poročilo gospoda Fogliette na njegovo lastno pobudo, ki ga je v naši strategiji za javno zdravje v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo sprejel Odbor. Odobravam osnovni vidik, da bi morala industrija dobiti priložnost poskusiti, da s samoregulacijo zmanjša zdravstvene probleme, ki so posledica prekomerne telesne teže ali debelosti, kjer pa bi imela Komisija tudi pooblastila za zagotavljanje, da se dejansko uresničujejo poskusi na primer razumnega in odgovornega oglaševanja (predvsem pri otrocih) in zmanjšanja količine soli, maščob in sladkorja, ki jih ljudje zaužijejo s hrano.

Pomembno je potrošnikom zagotavljati izčrpne informacije na oznakah embalaže živil, da bodo vedeli, kako izbirati med dobro, boljšo in slabšo hrano. Po mojem mnenju in v nasprotju s sedanjo prakso bi morala biti vsebnost umetnih transmaščobnih kislin vsekakor vključena v opisih živilskih izdelkov. Glasovala sem proti odločitvi, ki jo je glede tega sprejela naša skupina.

Vendar pa sem podprla mnenje naše skupine o uporabi barvnega kodiranja pri označevanju živil. Barvno kodirane oznake, katerih namen je jasno sporočanje, kako dober je izdelek za zdravje, in so v Evropi sprožile veliko razprav, so pogosto zavajajoče in tako nimajo nikakršne vrednosti. Mnogo verig supermarketov v Združenem kraljestvu se je zato usmerilo k odpravi praks, ki so jih prej sprejeli.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval bom za poročilo Alessandra Fogliette glede bele knjige o strategiji o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo za Evropo.

S poročevalcem se strinjam glede potrebe po ukrepih prestrukturiranja v zdravstvu, športu in prehrani. Problemi, kot sta prekomerna telesna teža in nezdrave prehranjevalne navade, se pogosto pojavljajo med socialno in gospodarsko ogroženimi deli prebivalstva. Eden od prvih načinov za reševanje problema se lahko izvaja v šolah. Več ur telesne vzgoje in uravnotežena prehrana za otroke in mlade bi bila med prvimi koraki k bolj zdravemu načinu življenja, znanost o prehrani pa bi morala biti v vsaki evropski šoli obvezen predmet. Poleg tega bi bilo dobrodošlo označevanje živil, ker bi potrošnikom omogočilo primerjavo proizvodov in ločevanje med dobro in slabo hrano.

Poročilo ne ponuja popolne rešitve, a predlaga nekaj zelo dobrih ukrepov. Ti ukrepi lahko nekaj stvari spremenijo na bolje, zato sem jim zelo naklonjen.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Hvalevredno je, da se Evropska komisija ukvarja z zdravo prehrano in vadbo za vse državljane, da bi preprečila nastanek prekomerne telesne teže, debelosti in kroničnih bolezni. Vsekakor podpiram namen sprožanja preplaha proti epidemiji debelosti, ki je prizadela tri milijone otrok in 20-30 % odraslih, medtem ko ima 14 milijonov otrok in polovica odraslega prebivalstva prekomerno telesno težo.

Pozdravljam dejstvo, da se priznava in analizira vpliv ojačevalcev arome na vedenje potrošnikov – kot so glutamati, gvanilati in inzoinati, ki jih v velikih količinah najdemo v velikem številu pripravljenih jedi in industrijsko pripravljenih jedi.

Istočasno pa obžalujem dejstvo, da ni bila sprejeta moja sprememba, ki je namenjena spodbujanju zdravih prehranskih navad s posvetovanjem z Euro-Toquesom, kuharskim združenjem, ki se drži kodeksa časti in podpira resnično kakovost izdelkov in zaščito lokalne proizvodnje. Verjamem, da bi bilo dobro, da bi za spodbujanje najboljše prakse in za razvoj okusa pri mladini za kakovostno hrano in zdrave prehranske navade, med drugim v šolskih jedilnicah, črpali iz njihovega znanja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo Alessandra Fogliette o beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo. Poročilo vsebuje številna pozitivna priporočila, kot je predlog za prepoved transmaščobnih kislin na ravni EU, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezane z boleznimi srca in neplodnostjo žensk. Vendar pa bi se kolegom pridružil pri podpori ukrepov, ki gredo še dlje. Šole, na primer, se ne bi smele znajti v položaju, ko morajo razmišljati o možnosti oglaševanja nezdrave hrane v svojih prostorih. Moj glas odraža ta stališča.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Debelost je dobila razsežnosti epidemije. Največ debelih ljudi v Evropi je v Grčiji, kjer imajo 3 od 4 prekomerno telesno težo, hitra hrana pa se je razširila za 956 %.

Za boj proti debelosti je treba takoj zdaj sprejeti drastične ukrepe:

- znižati je treba DDV na sadje in zelenjavo;

- znižati je treba DDV na zdrave živilske proizvode in zaščito tradicionalnih proizvodov;

- od otroštva je treba zagotoviti pravilno prehrano;

- v šolah je treba hrano v menzah preverjati in nujna je telesna vzgoja;

- oglaševanje in zavajajoče informacije o proizvodih z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja ali soli bi morali biti prepovedani;

- jasne informacije o živilih na oznakah bi morale biti obvezne, da lahko potrošniki izberejo zdravo prehrano;

- sintetične transmaščobne kisline in ojačevalci arome v industrijsko proizvedeni pripravljeni hrani bi morali biti prepovedani.

V začetku leta 2009 začne veljati program Evropske komisije za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah. V znesku 90 milijonov EUR na leto bo financiran z evropskim kapitalom, dopolnjevalo pa ga bo nacionalno financiranje. Grška vlada mora takoj zagotoviti kapital za začetek izvajanja tega programa.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po jasnem označevanju živil bo pomagala pri našem boju proti debelosti. V tem poročilu me je zelo razočaralo zavračanje obveznega označevanja z barvnim kodiranjem na sprednji strani embalaže. To je ukrep, ki ga močno podpiram. Pozdravljam pozive k prepovedi umetnih transmaščobnih kislin na ravni EU.

− Skupni predlog resolucije - Socialni paket (B6-0378, 0427, 0429, 0433 in 0434/2008)

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Obstajajo številna načela, ki jih je treba uporabljati pri pravici pacientov EU za iskanje oskrbe v državi članici, ki ni njihova matična država.

Ne smemo dovoliti, da Sodišče Evropskih skupnosti na tem področju ustvari politiko na osnovi posameznih primerov. Odločili se bodo na povsem tržni podlagi in ne na podlagi edinstvenosti zdravstvene oskrbe kot netržne splošne storitve.

Zdravje in blaginja pacientov morata biti jedro prava, ki ga ustvarjamo na tem področju.

Dokler ne bomo dosegli soglasja za uskladitev naših nacionalnih zdravstvenih storitev na najvišje standarde, morajo imeti države članice prosto pot pri načrtovanju in financiranju in upravljanju storitev za izvajanje visokokakovostnih storitev javnih zdravstvenih storitev znotraj svojih meja.

Konkurenca med nacionalnimi zdravstvenimi storitvami ne sme biti cilj ali izid te zakonodaje. S tem, da zdravje obravnavamo enostavno kot še en proizvod, ki se ga kupi in proda, ne bomo služili najboljšim interesom pacientov. Po mojem mnenju bi se zaradi tega znižali standardi.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) V tej resoluciji so navedena mnenja o ustreznih političnih ukrepih, ki zajemajo zadeve, kot so varovanje zaposlitve, boj proti revščini, ukrepi za trg dela, vključevanje ostarelih na trg dela, poklicna mobilnost in razlike pri povračilu stroškov. Pomembnih tovrstnih vprašanj o trgu dela se nikakor ne sme regulirati preko opominjanja ustanov Evropske unije. Države članice so za razvoj uspešne politike na teh področjih v boljšem položaju kot ustanove EU. Za vsako mednarodno sodelovanje, ki bi lahko bilo potrebno, bi si bilo treba prizadevati v okviru globalnih organizacij s široko demokratično legitimnostjo, kakršna je Mednarodna organizacija za delo (ILO). Zato smo na končnem glasovanju glasovali proti tej resoluciji.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Še vedno smo veseli, da je Evropski parlament storitve zdravstvene oskrbe izključil iz splošne direktive o storitvah. Zdravstvo je navsezadnje poseben sektor, ki zahteva poseben pristop.

Temeljna predpostavka predloga, ki je v skladu z uveljavljeno sodno prakso, mora biti ta, da so za organizacijo in financiranje zdravstva odgovorne države članice. To na eni strani pomeni, da mobilnost pacientov ne more postati absolutna pravica, in na drugi strani, da ni izgovorov, da se ne investira v lasten zdravstveni sistem. Ta predpostavka obvezno pomeni tudi, da morajo biti države članice sposobne pacientu zaračunati dejanski strošek.

Imeti moramo solidarnost, prav tako pa moramo imeti možnost razlikovanja med zdravljenjem pacientov, ki v svoji državi prispevajo po sistemu socialne varnosti in davčnega sistema, in med tujimi pacienti, ki ne.

Dejstvo, da imamo direktivo, je pozitivno, a vsakdo, ki ta sektor pozna, ve, da je potrebno še mnogo dela. Po mojem mnenju ostajajo tu ključna merila kakovost, dostopnost in finančna vzdržnost zdravstva na podlagi socialno odgovorne solidarnosti.