Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. oktober 2008 - Bruselj

23. Sporazum ES/Ukrajina v zvezi z ohranitvijo obveznosti o trgovini s storitvami iz Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Zbigniewa Zaleskega v imenu Odbora za mednarodno trgovino o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Ukrajino glede ohranitve obveznosti o trgovini s storitvami iz Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju (COM(2008)0220 - C6-0202/2008 - 2008/0087(CNS)).

  Zbigniew Zaleski, poročevalec. − Gospa predsednica, to poročilo zapira določeno fazo v naši politiki EU/Ukrajina. Začenši s sporazumi o trgovini in storitvah bom začrtal širši pogled prihodnjega sodelovanja v STO in nato v okrepljenem območju proste trgovine, ko bo to ustvarjeno.

Poročilo, v katerem je malo izjav, je pomemben korak pri urejanju in pospešitvi našega sodelovanja z našo pomembno sosedo Ukrajino. V svojih namenih in dejanjih smo dosledni in pregledni. Za njimi je predpostavka, da bodo lahko ljudje, če se bodo gospodarski pogoji izboljšali, več energije vložili v reševanje drugih problemov, s katerimi se soočajo – političnih, socialnih in drugih, čeprav so ti prepleteni. Danes, ko se majejo sami temelji Ukrajine – pred minuto sem prebral sporočilo, da je Juščenko razpustil parlament –, je lahko naša pomoč ključnega pomena, a sodelovanje, omejeno le na gospodarstvo, ne bo zadostovalo. Potrebujemo širši projekt, podrobno strategijo, ki se sestoji iz različnih vidikov.

Okvir naše sosedske politike pušča prostor za strategijo, ki je podobna strategiji Unije do Sredozemlja. Obstaja poročilo gospe Napoletano, ki ga sedanje predsedstvo zelo podpira. Priporočljivo bi bilo, da bi francosko predsedstvo pokazalo več poguma pri spodbujanju predloga s strani zadostne skupine poslancev, da ustvarijo EURO-NEST, ki je uradna skupščina evropskih in naših sosednjih vzhodnih parlamentov. Ne smemo se omejevati le na narode okoli območja Sredozemskega morja, ampak moramo imeti uravnoteženo vizijo naše sosedske politike. Ne bi smeli puščati šibkih členov v verigi držav, ki obkrožajo naše meje Unije.

Jemanje primera Barcelone kot morebitne kandidatke, da bi bila sedež ali glavno mesto Sredozemske unije, predlagam za prihodnjo unijo vzhodnih sosed – nekaj podobnega kot Unija Črnega morja –, naj bo mesto Lublin v vzhodni Poljski mesto za upravljanje takšnega telesa. Zgodovinsko se je Lublin izkazal kot mesto pomembne mednarodne unije, ki je bila predhodnica tiste, ki jo sedaj gradimo ali vsaj poskušamo graditi.

V zaključek, obseg mojega stališča in predloga je, da bi rad mobiliziral ta Parlament, Komisijo in Svet, da bodo bolj aktivni glede naše vzhodne razsežnosti. Zakaj naj to storimo? Odgovor je preprost. Če bomo verjeli v naše evropske vrednote kot v nekaj, kar lahko izboljša razmere za človeka na zemlji, ne more biti prostora za pasivno čakanje na politični razvoj dogodkov na tem področju.

Primer Gruzije je za nas opozorilo glede prihodnosti Ukrajine. Nikar se ne zbudimo z ugotovitvijo, da smo porinjeni stran od političnega in gospodarskega prizorišča, ki ga je zasedel nek drug akter, ali pa da nas celo obtožujejo pasivnosti, pomanjkanja politične vizije in nesposobnosti reševanja sporov v naši soseski. Če se bomo zanašali na strategijo Kremlja – ki se zdi, da jo je podpirala skupina socialdemokratov med nedavnim obiskom njene delegacije v Moskvi, ki jo je vodil Martin Schulz –, potem bomo kot akter na mednarodnem prizorišču izgubili. Naši evropski državljani bodo žrtve cen energije, napetosti in negotovosti.

Da zaključim, četudi Ukrajina ni učinkovita v demokratizaciji, kot bi pričakovali, ne smemo zmanjšati svojih prizadevanj za ustvarjanje okrepljenega sodelovanja z njenimi ljudmi, katerih evropske ambicije so ključne ne le zanje, ampak morda celo bolj za nas, državljane Evrope.

  Meglena Kuneva, članica Komisije. − Gospa predsednica, Evropskemu parlamentu bi se rada zahvalila, ker je hitro podal svoje mnenje in sprejel to pozitivno poročilo, saj je pomembno, da se ta sporazum formalizira čim prej po ukrajinskem pristopu k STO, da bi se izognili kakršni koli pravni praznini.

Po pristopu Ukrajine k STO bo ta sporazum ohranil dve zelo pomembni zavezi za pomoč našim mednarodnim pomorskim prevoznikom pri njihovih dejavnostih v Ukrajini.

Prva določba zagotavlja nacionalno obravnavanje državljanom in podjetjem Skupnosti, ki zagotavljajo storitve mednarodnega pomorskega prevoza, ko zagotavljajo mednarodne morske in rečne storitve po notranjih plovnih poteh Ukrajine. Druga pa ohranja tako imenovano grško klavzulo, ki državljanom ali ladjarskim družbam EU ali Ukrajine, ki so ustanovljene zunaj EU ali Ukrajine, omogoča, da imajo koristi od določb o pomorskih storitvah, če so njihova plovila registrirana v EU ali Ukrajini.

Ti dve določbi bosta vključeni v zelo ambiciozen Sporazum o prosti trgovini, o katerem se trenutno pogajamo z Ukrajino. Ta Sporazum o prosti trgovini se navaja kot globok in obsežen Sporazum o prosti trgovini in bi seveda moral ustrezati tem označbam.

Nagnjeni smo k temu, da bi to moralo biti tako zaradi pomembnih političnih in gospodarskih ugotovitev, ki so pod vprašajem v zvezi z Ukrajino. Postopek, s katerim se ukvarjamo, se ne nanaša le na trgovino in naložbene tokove. To je znak neprekinjenega političnega in gospodarskega povezovanja Ukrajine v svetovno gospodarstvo in globokega partnerstva z EU.

Sporazum o prosti trgovini je eden izmed osrednjih elementov širšega pridružitvenega sporazuma, o katerem se pogajamo z Ukrajino v okviru sosedske politike.

Evropska unija bi morala biti pripravljena razširiti koristi notranjega trga na teh področjih do mere, do katere lahko Ukrajine prenese, izvaja in uveljavlja pravni red Evropskih skupnosti na nekaterih ključnih področjih, kot je predvideno po sedanjih pogajanjih o Sporazumu o prosti trgovini. To velja predvsem za storitve, kjer imata lahko oba partnerja največ dodane vrednosti. Nadalje, zato, ker so zaveze Ukrajine glede STO na področju storitev že sedaj zelo široke, nam bo postopek približevanja Sporazuma o prosti trgovini in pravnega reda Skupnosti omogočil reševati čezmejne prepreke.

Ta sporazum bo spodbudil zunanje neposredne naložbe EU v Ukrajino tako, da bo zmanjšal birokracijo in prinesel preglednost pa tudi pomagal izvoznikom in ponudnikom storitev na obeh straneh z zbližanjem naših odnosov in skupno uporabo naših standardov. Posledično bi morali biti priča pospešenim trgovinskim tokovom in prav tako povečanju osebnih stikov, ki so nastali zaradi rasti malih podjetij in regionalnih dobavnih verig.

To je seveda zahteven in dolg postopek, a Komisija verjame, da bo ta sporazum določil okvir in ustvaril spodbude, da bo do te konvergence prišlo.

A kot sem poudarila prej, ne smemo pozabiti, da ta postopek ne zadeva le gospodarskih priložnosti. Je del širšega preskusa preoblikovanja Ukrajine in njenega partnerstva z Evropsko unijo.

  Zita Pleštinská , v imenu skupine PPE-DE. – (SK) Čeprav je sedanja nemirna domača politika v Ukrajini oslabila pogajalski položaj države, jo moramo obravnavati kot del demokratičnega procesa. Približevanje EU je še naprej glavna prednostna naloga ukrajinske zunanje politike. Pozdravljam poročilo, ki ga je pripravil kolega, gospod Zbigniew Zaleski. Izpostavlja mnogo ključnih elementov in poudarja napredek, ki ga je naredila Ukrajina od oranžne revolucije.

Trdno verjamem, da brez intenzivne podpore EU za pristop Ukrajine k STO ta maja 2008 verjetno ne bi postala članica te pomembne organizacije. Tako kot v primeru STO, Ukrajina ponovno potrebuje podporo EU.

Med 11. srečanjem Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino, ki je prejšnji teden potekalo v Kijevu in Krimu, sem postala še bolj prepričana, da mora biti EU pripravljena podpreti prizadevanja Ukrajine na tehnološkem in finančnem področju. Po drugi strani pa mora Ukrajina izvesti potrebne reforme, predvsem na področju svojih storitev, ter imeti z EU ambiciozna pogajanja.

  Francisco Assis, v imenu skupine PSE. – (PT) Zaključek sporazuma, o katerem razpravljamo, predstavlja odlično priložnost za ponavljanje pomembnosti odnosov, ki na mnogih področjih povezujejo EU in Ukrajino.

Ti odnosi, ki so se okrepili, temeljijo na dediščini skupnih vrednot in načel in na ponovni želji po okrepitvi partnerstva in sodelovanja na institucionalni ravni.

Evropska unija lahko le z občudovanjem gleda prizadevanja ukrajinskih ljudi za okrepitev demokratičnega sistema, pravne države in odprtega gospodarstva. Ta prizadevanja so potekala v posebno zahtevnih razmerah in to pomeni, da imamo še večjo odgovornost do te države in do sebe.

Vsi se zavedamo posebnega značaja Ukrajine, ki zaradi svojega geografskega položaja in svoje zgodovine predstavlja kompleksno nacionalno realnost, ki je bila prepletena z različnimi napetostmi in je izrednega pomena na geopolitični in na geografsko-gospodarski ravni. Zato si mora Evropska unija prizadevati za spodbujanje oblik sodelovanja, ki prispevajo k razvoju in stabilizaciji tako pomembne države, kar se dejansko že dogaja.

Pot, ki je že bila prehojena, in razumno izraženi obeti, ki temeljijo na pridružitvenem sporazumu, ki bo sklenjen v bližnji prihodnosti in vključuje ustvarjanje območja proste trgovine, ustvarjajo močno podlago za optimizem. Na strani EU smo dolžni, da ne zanemarjamo ciljev, ki jih izražajo zelo široka področja ukrajinske družbe glede krepitve vezi z Evropo. Ti cilji se vrtijo okoli želje, da bi bila Ukrajina del skupnosti vrednot in političnega ter gospodarskega modela, ki sta v samem srcu evropske identitete.

Krepitev trgovine, predvsem sektorja storitev, je pomagala poglobiti gospodarske odnose in lahko tudi odločilno prispeva k posodobitvi države. Pridružitev Ukrajine Svetovni trgovinski organizaciji, ki si je zaslužila navdušeno podporo EU, je državi omogočila, da se pridruži večstranskemu sistemu svetovne trgovine, med drugim pa ji omogoča tudi približevanje Evropi. Ta postopek približevanja je treba okrepiti, saj ne bo prinesel le koristi stranema, ki sta neposredno vpleteni, ampak celotni regiji.

Ukrajina je del preteklosti Evrope, pa tudi njene prihodnosti. Vsak korak, ne glede na velikost, proti poudarjanju tega dejstva si zasluži, da ga pozdravimo in podpremo.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, to razpravo bi rada začela na drugi strani.

Po obisku delegacije Evropskega parlamenta v Ukrajini, ki je potekal prejšnji teden, je zelo pomembno poudariti, da o naslednjem koraku Ukrajine proti zahodu, poti naprej proti demokraciji in celo povezovanju v Evropsko unijo ne bo odločal le ta Parlament, ampak v veliki meri tudi sama Ukrajina. Ponavljajoče se soočanje z novimi političnimi krizami ob rednih letnih obiskih, vsakoletno razpravljanje o tem, ali bodo spet nove volitve, ni razvoj dogodkov, ki bo podprl to povezovanje.

Člani delegacije EU v Ukrajini smo, ko smo bili tam, jasno povedali, da verjamemo, da rivalstvo med zastopniki političnih blokov ne sme še naprej prevladovati na politični agendi, ampak da se morajo sporazumeti glede ukrepov, ki jih hočejo sprejeti, da bi stabilizirali državo.

Še vedno skoraj ni izbire političnih programov in vsebin, iz katerih bi bilo mogoče izbirati. To je zelo zaskrbljujoče, ker se mnogo ukrajinskih državljanov, ki so se resnično močno borili za dosego demokratičnega procesa, sedaj z grozo izogiba ukrajinske politike. Valove nezadovoljstva takšne razsežnosti je treba obravnavati ob vsakem obisku in na vsakem srečanju s predstavniki vseh ukrajinskih blokov in strank.

  Andrzej Tomasz Zapałowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, trgovinski odnosi med državami EU in Ukrajino so zelo pomembni zaradi demografskih možnosti obeh partnerk. Razvoj teh odnosov je toliko pomembnejši, ker bodo trgovinski stiki pomagali spodbujati proevropska prizadevanja Ukrajincev. V naših dvostranskih odnosih je še vedno mnogo nerešenih problemov. Eden med njimi je vprašanje nezakonitega prevzema podjetij s strani ukrajinskih partnerjev. Negotovi odnosi, ki prevladujejo v ukrajinskem pravosodju, pomenijo, da lahko traja več let do povrnitve imetja. Politična nestabilnost naše partnerke ima prav tako škodljiv vpliv na naše sodelovanje, ki se širi. V prihodnosti pa naj bi bilo to še bolj nepredvidljivo.

Upamo, da bodo oblasti v Ukrajini storile vse, kar lahko, da bodo poskrbele, da bo Evropska unija mejila na Ukrajino, ki ima polna pravna in politična zagotovila za razvoj podjetij in gospodarsko sodelovanje, predvsem na področju storitev.

  Sylwester Chruszcz (NI). – (PL) Gospa predsednica, politični in gospodarski odnosi z Ukrajino nam zelo veliko pomenijo. Vsako leto vidimo povečanje naložb v Ukrajino, sem pa sodi evropska razsežnost. Te naložbe imajo koristen vpliv na mnogih področjih (tudi na potrošnike v Ukrajini) tako, da povečujejo ravni potrošnje. Vpletenost tujih bank v ukrajinski bančni sektor je že dosegla 35 %. Sektor storitev je temeljnega in bistvenega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Tu so potrebne nadaljnje reforme in naložbe, če želimo, da doseže raven razvoja tega sektorja v državah EU. Enako velja za druga področja ukrajinskega gospodarstva, vključno s področji zdravstva in turizma.

Razviti in okrepiti moramo svoje gospodarske odnose med Ukrajino in Evropsko unijo. Upoštevati moramo, da je Ukrajina za nas pomembna tranzitna država z vidika varnosti preskrbe z energijo v Evropi. Prav tako cenimo prizadevanja s strani Ukrajine, vključno z zakonodajnimi prizadevanji, ki so povezana s širitvijo gospodarskega dialoga z Evropo in nedavno pridobljenim članstvom v STO.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospa predsednica, osnutek zakonodajne resolucije, o katerem razpravljamo, ima polno podporo moje politične skupine, skupine Združenje za Evropo narodov. Ukrajina je zanimiva partnerka, predvsem na področju trgovine, zagotavljanja storitev in naložb. Dobro sodelovanje med Evropsko unijo in Ukrajino je zelo pomembno, predvsem za sosednje države. Ena takšnih držav je Poljska, ki jo z Ukrajino povezuje mnogo izkušenj, ki sežejo dlje od gospodarstva.

Ukrajina ima ogromen potencial za razvoj turizma in dejavnosti prostega časa. To je država z bogato kulturno tradicijo. Da bi se Ukrajina ustrezno razvila, potrebuje nove tehnologije, naložbe in širitev bančnega sistema in socialne komunikacije. Evropska unija lahko Ukrajini pri tem pomaga. Ukrajina je tudi pomemben prodajni trg za evropske proizvode. To je nekaj, kar bi morali prav tako upoštevati, ko bomo opisovali svoje naloge in navodila za ukrepanje v prihodnjem sodelovanju.

PREDSEDSTVO: GOSPOD BIELAN
podpredsednik

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sporazum z Ukrajino je pomemben dogodek, ki ima učinek pomoči pri racionalizaciji odnosov med našima stranema. Je dobra izhodiščna točka na poti k pripravi osnutka pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. Predvsem pa ta sporazum ustvarja priložnost za razvoj trgovinske izmenjave med nami in povečanje naložb v dvosmerni sistem. Izredno pomembno področje našega sodelovanja je prenos znanja na področju standardov, kakovosti in konvergence naše pravne in institucionalne dediščine. Izmenjave mladine – predvsem študentov – bodo pomagale spodbujati izvajanje teh nalog, prav tako pa tudi razvijati znanstveno, kulturno in turistično sodelovanje.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pozornost v tej razpravi bi rad pritegnil k trem vprašanjem, za katera mislim, da so pomembna. Najprej, Ukrajina je ključna partnerka Evropske unije na poti k povečanju raznolikosti oskrbe z nafto in plinom. Sporazum z Ukrajino zagotavlja priložnost, da Evropa zavaruje oskrbo s temi energetskimi viri iz območja Črnega morja in Kavkaza.

Drugič, pristop Ukrajine k Svetovni trgovinski organizaciji v maju letošnjega leta je ustvaril dodatne ugodne pogoje za razvoj gospodarskih odnosov s to državo, predvsem na področju zagotavljanja storitev.

Tretjič in zadnjič, zaradi resnega zanemarjanja infrastrukture potrebuje Ukrajina obsežno finančno podporo Evropske unije, ki ne izvira le iz proračuna EU, pač pa tudi predvsem iz Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj.

  Meglena Kuneva, članica Komisije. − Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem Parlamentu v imenu Komisije za te pripombe, njegovo pozitivno mnenje in hitro sprejetje poročila.

Kratkoročno to pomaga obema partnerkama ohraniti nekatere pomembne gospodarske interese z najmanjšo možno pravno praznino po vstopu Ukrajine v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Srednjeročno in dolgoročno je to edini element širšega in zelo ambicioznega procesa gospodarskega povezovanja, s katerim se ukvarjamo v okviru našega pridružitvenega sporazuma z Ukrajino.

  Zbigniew Zaleski, poročevalec. − Komisarka, sporazuma o pomorskih storitvah ne smemo precenjevati. Vsi vemo, kako pomembna bi lahko bila črnomorska pot in kopenski tranzit čez Ukrajino za Evropo – za vse nas –, a brez naše podpore je prihodnost tega območja negotova. Sedaj bom govoril v poljščini.

poročevalec. − (PL) Kolegi poslanci so omenili potrebo po tesnem sodelovanju in so poudarili dejstvo, da Ukrajina očitno sodi v Evropo. Nadalje so govorili o naložbah, turizmu in podjetništvu. Seveda je mnogo odvisno od same Ukrajine. To je očitno. Morda predvsem zdaj, danes in jutri, v prihodnjih tednih, polarizirani Ukrajinci potrebujejo pomoč na gospodarski, politični, znanstveni in na socialni fronti. Prenehajmo s tolikšnim kritiziranjem; naredimo raje razumne in konstruktivne korake. To je v korist obeh strani. Ukrajine in EU. Hvala lepa vsem za razpravo in prosim za vašo močno podporo tega poročila.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – Sektor storitev je bistvenega pomena za EU in ukrajinsko gospodarstvo. Zdi se, da je Ukrajina prisiljena reformirati svoj energetski sektor, da bi do največje mere povečala proizvodnjo in izboljšala standarde kakovosti in varnosti. Posledica kratkoročnih prehodnih težav bi zato moral biti posodobljen in preglednejši trg storitev. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti boja proti korupciji, ki je v Ukrajini tako nebrzdana.

Evropska unija mora biti pripravljena podpreti prizadevanja Ukrajine, a Ukrajina mora prav tako izvesti svoj del domačih reform. Obstajajo številna vprašanja, ki bi jih morali obravnavati kot predstavniki Evropske unije: (1) krepitev varnosti preskrbe z energijo Ukrajine in držav članic EU, (2) zagotavljanje višje ravni energetske učinkovitosti, (3) obnova in posodobitev področja termalne energije in zmanjšanje njenega negativnega vpliva na okolje, (4) povečanje urejanja zmogljivosti za pridobivanje energije in (5) zagotavljanje višje ravni potrošnje obnovljive energije. Vsa bi morala biti del odprtega in preglednega energetskega trga. Ne bomo prenesli še večjega števila monopolov na tako ključnih področjih.