Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. oktober 2008 - Bruselj

24. Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0362/2008) gospoda Richarda Seeberja v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suš v Evropski uniji (2008/2074(INI)).

  Richard Seeber, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcem v senci in Komisiji za njihovo odlično sodelovanje pri pripravi tega poročila.

Vsi vemo, da je voda osnovna za vsakršno življenje. Vendar pa ta osnova ni na voljo v neomejenih količinah. V prihodnosti bo do tri milijarde ljudi prizadetih zaradi pomanjkanja vode. Že v letu 2007 je tretjina Evropejcev živela v regijah, kjer so bili po podatkih Evropske agencije za okolje vodni viri omejeni. Ta problem vpliva predvsem na države kot so Ciper, Bolgarija, Belgija, Madžarska, Malta, Italija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Španija in žal tudi mnoge druge. To pomeni, da se voda prekomerno porablja. Seveda podnebne spremembe prav tako zaostrujejo ta problem. V zadnjih 30 letih so suše postale pogostejše in so do sedaj stale več kot 100 milijard EUR. V suši, ki je bila leta 2003, je gospodarstvo EU utrpelo izgube v višini približno 8,7 milijard EUR. Te izredne vremenske razmere nimajo posledic le za gospodarstvo, ampak tudi za družbo in ljudi. Poleg splošnega poslabšanja zdravja ljudi je v Evropi umrlo približno 35 000 ljudi zaradi vročinskega vala, ki je bil leta 2003.

Prav tako ugotavljamo, da se vzorci porabe vode po Evropi zelo razlikujejo. Povprečna potrošnja v EU niha med 100 in 400 litri, čeprav bi moralo 80 litrov na osebo na dan zadostovati za evropski življenjski standard. To povzroča neučinkovitost zaradi zastarelih tehnologij pa tudi zaradi tratenja vode. 30 % vode v francoskih distribucijskih omrežjih na primer preprosto izgine. Za nas to pomeni, da je v Evropi ogromno možnosti za varčevanje z vodo.

Skrajni čas je, da tudi Skupnost ukrepa. Komisija je temo o vodi obravnavala že v več direktivah, kot so direktive o kopalnih vodah, o pitni vodi, o poplavah, o okoljskih standardih kakovosti za vodo, itd. Nedvomno so doslej mejnik pomenile Okvirna direktiva o vodah iz leta 2000 in njene faze izvajanja. Sedaj je posebno pomembno, da Komisija poskrbi, da bodo države članice izvajale svoje obveznosti, ki izhajajo iz te zakonodaje.

Spremenjeni okoljski in podnebni pogoji, večja poraba vode s strani podjetij, kmetijstva in gospodinjstev in seveda spremenjene navade potrošnikov so poslabšali pomanjkanje vode. Žal vse pogosteje doživljamo izredne vremenske razmere. Po eni strani imamo močne padavine, ki jih spremljajo poplave, po drugi strani pa so vse pogostejša obdobja suše, ki opustošijo cela območja Evrope.

Sporočilo, ki nam ga je Komisija sedaj predložila, predstavlja pomemben korak v pravo smer, a obvezni so bistveni ukrepi za izboljšanje. Najprej, na pomanjkanje vode in sušo je treba gledati kot na svetovni pojav. Tu, v Evropi, se ne smemo osredotočati le na naše lastne probleme – ne pozabimo na velike količine migrantov, ki se zelo pogosto zaradi suše zgrinjajo na Evropo.

Drugič, države članice morajo delati skupaj tudi preko meja v boju proti pomanjkanju vode in suši. Načrte za upravljanje Okvirne direktive o vodah je treba dopolniti glede suše in pomanjkanja vode. Vzajemna solidarnost med državami članicami glede njihovih vodnih virov pa ne pomeni, da mora biti njihova neodvisnost pri odločanju o njihovih vodnih virih odpravljena. Po mojem mnenju prevoz vode na dolge razdalje tudi ni rešitev problema.

Tretjič, dokument Komisije ne vsebuje posebnega časovnega okvira ali preverljivih ciljev. Brez teh pa te strategije ne moremo izvajati.

Četrtič, Evropa bi res morala poskusiti postati globalna vodilna sila pri tehnologiji varčevanja z vodo. Za to je potrebno obravnavati tako človeško stran problema kot seveda tudi trenutne gospodarske potrebe.

Če povzamem, verjamem, da smo dobili listino, ki predstavlja pomembne izboljšave dokumenta Komisije.

  Vladimír Špidla, član Komisije. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pomanjkanje vode in suša predstavljata velik svetovni problem in jasno je, da bodo podnebne spremembe razmere poslabšale, posledica tega pa bo resno pomanjkanje vode. Ta smer razvoja je potrjena v nekem drugem poročilu o vplivu podnebnih sprememb v Evropi, ki ga je prejšnji teden pripravila Evropska agencija za okolje.

Pogostost in intenzivnost suš v Evropski uniji se je v zadnjih 30 letih dramatično povečala in več kot 100 milijonov ljudi in skoraj ena tretjina EU je bilo prizadetih v letu 2003. Od takrat, ko je Komisija predstavila svoje poročilo o pomanjkanju vode in sušah, smo bili priča nadaljnjim dokazom te smeri razvoja. Ciper doživlja najhujšo sušo po letu 1900. Vodna oskrba za namakalne namene je bila med poletjem prekinjena in kmetje so posledično utrpeli 80 % izgube pridelkov. Na nekaterih območjih so bili pridelki popolnoma uničeni. Ocenjene izgube so presegle 1,5 % BDP Cipra. To pa ni bil osamljen primer: leto 2008 je na Cipru tretje sušno leto zaporedoma.

Sedaj je torej pravi čas, da Parlament razpravlja o svojem poročilu o pomanjkanju vode in sušah. Vesel sem, da je Evropski parlament to priložnost izkoristil, da jasno sporoči, da je pomembno, da se s tem problemom spopade.

Globalno segrevanje, rast prebivalstva in povečana poraba na prebivalca pomenijo, da se veča tudi pritisk na naše vodne vire. Posledično postajajo pomanjkanje vode in suše vse bolj verjetni, imajo pa neposreden vpliv na prebivalstvo in tiste gospodarske sektorje, ki so odvisni od oskrbe z vodo, na primer kmetijstvo, turizem, industrija, oskrba z električno energijo in promet. Prav tako imajo negativne stranske učinke za biotsko raznovrstnost in kakovost hrane. Tveganja za gozdne požare in uničevanje tal se večata. Če ne sprejmemo nujnih ukrepov, se bodo celotne regije soočale z nevarnostjo dezertifikacije, tako v Evropski uniji kot tudi zunaj nje.

Da bi to preprečili, mora biti naša glavna prednostna naloga sprememba proti praksam, ki bodo vodile do učinkovite rabe vode in varčevanja z vodo. Istočasno pa bodo na vseh ravneh sprejeti ukrepi, usmerjeni v varčevanje z vodo. Da bi to dosegli, mora celotno prebivalstvo igrati svojo vlogo; sprejetje vladnih ukrepov samo po sebi ne bo zadostovalo.

Zadnja anketa Evrobarometra, v kateri so ljudje odgovarjali glede svojega odnosa do podnebnih sprememb, kaže, da 62 % Evropejcev meni, da so podnebne spremembe/globalno segrevanje med dvema najresnejšima problemoma, s katerima se danes sooča svet, medtem ko 68 % Evropejcev meni, da je najresnejši problem „revščina, pomanjkanje hrane in pitne vode“. V tem okviru je dobra novica, da se strah, ki ga izražajo pripadniki javnosti, prav tako odraža v njihovem vedenju: 61 % Evropejcev izjavlja, da so osebno sprejeli ukrepe, usmerjene v reševanje podnebnih sprememb, in več kot polovica jih je doma zmanjšalo porabo vode.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, ko ugotavljam, da vaše poročilo pozdravlja sporočilo Komisije in podpira predlagani prvi niz političnih možnosti za ukrepanje. Rad bi se zahvalil poročevalcu, gospodu Seeberju, za njegovo izjemno delo v zvezi s tem poročilom, pa tudi gospe Herranz García in gospe García Pérez iz Odbora za kmetijstvo in Odbora za regionalni razvoj za njune pozitivne in konstruktivne prispevke. Obstaja široko soglasje med poročilom in sklepi, ki jih je Svet sprejel lani glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Sedaj je naša naloga, da to politično podporo spremenimo v resnične ukrepe.

  Iratxe García Pérez, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. − (ES) Gospod predsednik, rada bi začela tako, da čestitam gospodu Seeberju za njegovo poročilo in da povem, da se v Odboru za regionalni razvoj zavedamo, da je pomanjkanje vode postalo eden temeljnih izzivov kohezijske politike, saj je do sedaj prizadelo 11 % prebivalstva in 17 % ozemlja Evropske unije.

Zaradi tega je treba ta vidik upoštevati v prihodnji kohezijski politiki z uporabo nujnih proračunskih ukrepov in instrumentov, da bi to storili. Regionalnim in lokalnim oblastem moramo poudariti priložnost, ki jo nudijo strukturni skladi za obravnavanje izziva učinkovite rabe vode v smislu varčevanja in ponovne uporabe vode.

Komisijo moramo prav tako pozvati, naj spodbuja začetek delovanja Evropskega observatorija za sušo, da bi dopolnjeval nacionalne, regionalne in lokalne podatke.

Nazadnje pa moramo priznati, da imajo pomanjkanje vode in suše neposreden vpliv na socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo, saj je vpliv bolj izražen v določenih regijah, kar vodi do opuščanja površin, gozdnih požarov in degradacije tal in pomembno ovira razvoj v teh regijah.

  Esther Herranz García, pripravljavka mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. − (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala gospodu Seeberju za delo, ki ga je opravil, ker so v njegovem poročilu obravnavane mnoge skrbi, izražene v tem Parlamentu glede problemov, ki so ključnega pomena za celotno Evropsko unijo: pomanjkanje vode in suša, ki sedaj ni več problem le za južne evropske države.

Vesela sem, da ta osnutek vključuje nekaj zamisli, ki so vključene v mnenju, ki sem ga pripravila v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, v korist kmetijski dejavnosti, na primer pri poudarjanju vloge, ki jo kmetje igrajo pri trajnostnem upravljanju razpoložljivih sredstev. Prav tako je v njem vključeno sklicevanje na suše in pomanjkanje vode kot dejavnika, ki povzročata dvig cen surovin, vidik, za katerega mislim, da ga je treba v sedanjih razmerah poudariti, da bomo upoštevali ne le okoljsko razsežnost tega problema, ampak tudi nekatere najpomembnejše gospodarske posledice.

Odbor za kmetijstvo, javno zdravje in varnost hrane je prav tako vključil zamisel o ustanovitvi Evropskega observatorija za sušo, ta pa je omenjen tudi v mnenju Odbora za kmetijstvo, in upam, da bo nekega dne postal resničnost.

Vendar pa besedilo, o katerem bomo jutri glasovali, ne vključuje predloga, ki ga je dal Odbor za kmetijstvo, da mora Komisija preučiti ustanovitev gospodarskega sklada za prilagajanje na sušo, ki bi koristil vsem gospodarskim sektorjem, vključno s kmetijstvom.

Osebno bi rada razjasnila, da bom še naprej zagovarjala ustanovitev tega sklada, zamisel, ki jo bom ponovno predlagala Parlamentu, ko bo Komisija izdelala svoje načrtovano sporočilo o prilagajanju na podnebne spremembe v naslednjih nekaj mesecih.

Mislim, da je po ustanovitvi Solidarnostnega sklada, ki je bil vzpostavljen, da bi ublažil izgube, ki jih povzročajo podnebne katastrofe, čas, da razmislimo o instrumentu, ki je namenjen predhodnemu ukrepanju za financiranje preprečevalnih ukrepov za zmanjšanje okoljskih in finančnih stroškov teh podnebnih katastrof.

  Péter Olajos, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Tudi sam bi rad kot moji kolegi pohvalil gospoda Seeberja. V to nalogo je vložil strokovno znanje in težko delo in si seveda zasluži uspeh in pohvale. Reči moram, da je to izredno pomembna zadeva. Devetdesetim odstotkom Madžarske, moje države, grozi suša. Redni pojavi suše v preteklih nekaj letih so povzročili izredno škodo madžarskemu kmetijstvu, samo v zadnjem letu pa je škoda narasla na milijardo evrov. Suša je problem, ki ni omejen na južne države. Velike probleme je povzročala Madžarski, čeprav skozi njo tečeta največja evropska reka Donava in sedma največja evropska reka Tisa. Kljub temu je sto kilometrov širok pas med tema dvema ogromnima rekama začel trpeti zaradi dezertifikacije in ta proces se odvija vse hitreje in povzročanje njegovega dogajanja je vse hitrejše. To kaže, da Evropska unija potrebuje vseobsegajoči program za upravljanje z vodami, zato bi rad pozdravil to poročilo, ki kaže, da se je Evropska unija odločila, da bo ukrepala v boju za nadzor dezertifikacije in v interesih tega boja.

Včeraj je Odbor za proračun na moj predlog podprl pilotni projekt, ki poziva k pomoči pri nadzoru dezertifikacije. A vsi moramo prispevati več v podporo praks učinkovitega kmetijstva in vseobsegajočega upravljanja z vodami. Prav tako pa so pomembni ukrepi, ki jih moramo sprejeti za racionalizacijo uporabe vode s strani splošnega prebivalstva. Kot posledica podnebnih sprememb bodo učinki rednih obdobij pomanjkanja vode verjetno postali bolj izraziti in vsaka posamezna kapljica vode, ki bo izhlapela, bo imela posledice.

Na koncu pa mi dovolite, da vašo pozornost pritegnem k vprašanju o globalni odgovornosti. Glede na to, da svetovno prebivalstvo še naprej dinamično raste in tako izvaja še večji pritisk na industrijo, kmetijstvo in vodo v državah v razvoju, mora Evropa ponovno oceniti svoje zaloge vode. Naša dolžnost in odgovornost je, da te zaloge ohranimo in povečamo. Hvala lepa.

  Edite Estrela, v imenu skupine PSE. – (PT) V imenu moje skupine, Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, bi se rada poročevalcu zahvalila za njegovo delo. To je pomembno poročilo, ki vsebuje ustrezne predloge o tem, kako lahko Evropska unija obravnava izziv pomanjkanja vode in suš. To ni nov problem, ampak so razmere postale še bolj ostre in obsežne. Suša v letu 2003 je vplivala na več kot 100 milijonov ljudi in na tretjino ozemlja EU, evropsko gospodarstvo pa je stala 8,7 milijonov EUR. Pomanjkanje vode ne vpliva več le na južne evropske države, njen vpliv, kot je bilo tu že omenjeno, že čutimo v srednji in severni Evropi, razmere pa se zaradi podnebnih sprememb še slabšajo.

Evropska unija mora sprejeti nujne ukrepe za reševanje teh dveh vprašanj prekomerne porabe vode in potratne porabe vode. Po podatkih Evropske agencije za okolje obstajajo velike možnosti za varčevanje z vodo v Evropi. Približno 40 % vode bi bilo mogoče prihraniti. Nadalje Evropa še naprej potratno porablja vsaj 20 % svoje vode zaradi neučinkovitosti. Glede na to so popolnoma upravičene spremembe, ki sem jih predložila o ponovni uporabi odpadne vode in o razsoljevanju in jih je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Nadalje, ker je posledica uhajanja vode iz cevi velika potrata vode, sem predlagala, da bi lahko države članice strukturne sklade uporabile za izboljšanje in obnovo obstoječe infrastrukture in tehnologije. Nemogoče je razviti kulturo varčevanja z vodo brez vključevanja državljanov. Zato je nujno spodbujati javno zavest in informacijske kampanje. Voda je javno sredstvo, a je je malo. Vsi moramo prispevati k zmanjšanju potrošnje in se boriti proti potratni porabi, da bo po pošteni ceni dostopna vsem.

Preden zaključim, bi rada Svet in Komisijo vprašala, kdaj bodo postali podporni mehanizmi Solidarnostnega sklada bolj prožni. Glede na to, da je suša nepravilen naravni pojav z resnimi in trajnimi posledicami za življenjske pogoje in družbenogospodarsko stabilnost prizadetih regij, bi bilo v pomoč, če bi sklad podpiral razmere regionalnega značaja in če bi bila do pomoči zaradi škode upravičena javni in zasebni sektor.

  Anne Laperrouze , v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, živahne razprave, ki smo jih nedavno imeli glede energije, kažejo, da je energija dragocen vir, osnovna potreba. Torej, kaj pa voda? Ta je še bolj dragocena. Zavedamo se pomanjkanja vode v državah v razvoju. Torej, kaj pa v Evropi? Voda je prav tako dragocen vir za Evropo. Prenehajmo jo tratiti; ohranimo ta vir.

Poročilo, o katerem bomo jutri glasovali, je obsežno poročilo, ki obravnava tehnične vidike, kot je uhajanje iz distribucijskih omrežij, pa tudi politične in socialne vidike, kot sta uporaba in povečevanje ozaveščenosti v zvezi z učinkovito rabo vode. Naša odgovornost za vodo je individualna pa tudi kolektivna. To poročilo prav tako obravnava vprašanje problemov, ki nastajajo zaradi pomanjkanja vode in suše, problemov, ki so v okviru podnebnih sprememb takojšnji in tudi dolgoročni.

Rada bi poudarila, da je pomembno, da delimo dobre prakse, saj pomanjkanje vode ali suša Evropo prizadeneta na različnih stopnjah in zato so ključnega pomena praktične izkušnje vseh regij, če se želimo izogniti tem pojavom ali jih rešiti. Šla bom še dlje in dejala, da se lahko česa naučimo iz dobrih in iz slabih praks.

Prav tako sem zadovoljna, da je bila vzpostavljena povezava med dostopnostjo vode in kakovostjo vode. Parlament dejansko pripisuje veliko pomembnost temu vprašanju o kakovosti vode prek besedil kot so okoljski standardi kakovosti ali sedanja razprava o pesticidih.

Rešitev pomanjkanja tega vira ima mnogo različnih zornih kotov: spodbujati moramo raziskave in inovacije, izboljšati moramo tehnično in kmetijsko rabo, spremeniti moramo vedenje posameznika. Ukrepajmo sedaj in dokažimo, da ne velja stari angleški rek, da „ne pogrešamo vode, dokler ne presahne vodnjak“.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, tudi jaz bi se rada zahvalila poročevalcu za njegovo delo. Lahko le poudarimo dejstvo, da je voda postala dragocen in redek vir.

Poročevalec nam je povedal, da lahko 3,2 milijardami prebivalcev tega planeta pričakuje pomanjkanje vode. Prav tako vemo, da Evropa ni imuna na to. Zato bi morali storiti vse, kar je mogoče, da ohranimo ta redek vir. Voda je skupno sredstvo in žal nekaterih mojih sprememb Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ni sprejel.

Zato se obračam neposredno na Komisijo. Upam, da bomo kot del reforme SKP prav tako pregledali določene načine pridelave – v glavnem tu mislim na namakalne tehnike, ki za nekatere evropske regije niso primerne in jih je treba opustiti, če hočemo prenehati tratiti vodo.

Prav tako je sramotno, da ni bila upoštevana sprememba o hlajenju jedrskih elektrarn, ker je treba v moji državi, Franciji, v času, ko so rečne ravni zelo nizke, jedrske elektrarne zapreti ali hladiti s škropljenjem. To je smešno in izredno nevarno za naše državljane.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, želela bi se toplo zahvaliti gospodu Seeberju. Mnogi med nami mislimo, da čista pitna voda izgleda tako. Rada bi poudarila, da je v mnogih državah kozarec prazen. Mnogi ljudje nimajo vode ali vode, ki je videti takšna.

Razprave o pomanjkanju nafte so izredno razgrete in včasih se sprašujem, zakaj ni tako, ko gre za vodo. Navsezadnje je voda stvar življenja in smrti. Svetovno prebivalstvo se neprestano veča in količine čiste pitne vode, ki je na razpolago, se le manjšajo. Pomanjkanje vode obstaja celo v Evropi. Sem sodi „prikrito“ pomanjkanje vode: ko na primer gospodinjstvom prekinejo dobavo pitne vode. Razlogi so različni, na primer slabi sanitarni sistemi, vsiljiva liberalizacija javnih storitev, uporaba pesticidov in umetnih gnojil in intenzivna živinoreja. Ali ste vedeli, da je za proizvodnjo 100 gramov govedine potrebnih 2 400 litrov vode?

Sporočilo Komisije se v veliki meri osredotoča na varčevanje z vodo. Kar zadeva mene, je to enako kot če bi v Newcastle vozili premog, saj bi se bilo najprej treba lotiti vira problemov, ki sem jih ravno omenila. Potrebujemo na primer naložbe po Evropi in zunaj nje v ustrezne sanitarne sisteme in sisteme za čiščenje vode. Poleg tega je treba bolj previdno uporabljati pesticide, premisliti je treba o vplivih intenzivne živinoreje na upravljanje z vodami, sprejeti pa morajo biti tudi ukrepi za boj proti podnebnim spremembam.

Dostop do čiste pitne vode je civilna pravica, nekaj, do česar imamo vsi pravico. Problem ni v dostopnosti ali drugače v zadostni pitni vodi, ampak v porazdeljevanju čiste pitne vode, nepotrebnem onesnaževanju in vodenju k privatizaciji. Da navedem le en primer: privatizacija je v Združenem kraljestvu vodila k nenadnemu ostremu dvigu cen in k temu, da je bila v številnih gospodinjstvih prekinjena dobava vode. Sramota. Priporočila bi, da se oskrba s pitno vodo prepusti javnemu sektorju.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, pomanjkanje vode in suše posebno vplivata na južne dele Evropske unije, vzroki zanje pa ležijo tako v podnebju kot tudi v človeku. Tudi turizem mnogo zahteva od vodnih virov ravno v državah, kjer so ti problem že tako resni. Rezultati študije IPCC so pokazali, da se bodo v prihodnjih letih tveganja le še povečala. Zato moramo poskrbeti, da se ne bodo razmere v zvezi z vodo še poslabšale.

Po mojem mnenju zato poročilo pošilja dober signal. Učinkovita raba vode je bistvenega pomena v boju proti pomanjkanju vode in sušam. Poudaril bi predvsem načelo določanja cen vode, ki je tudi vključeno v poročilu. Več držav članic ima s tem pozitivne izkušnje. Tudi jaz pozdravljam povezavo v poročilu na Okvirno direktivo o vodah. Mislim, da je tam pravi kraj za probleme pomanjkanja vode in suš. Nazadnje pa bi čestital poročevalcu, gospodu Seeberju, za dobro opravljeno delo.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, dokler je zagotovljeno, da bodo ostali vodni viri pod izključno suverenostjo držav članic in niti EU niti Sodišče Evropskih skupnosti ne bosta nikakor mogla posredovati, je vsekakor smiselno imeti skupno strategijo za boj proti pomanjkanju vode.

Vendar pa je to smiselno le, če se bomo problema lotili v splošnem smislu in sami reševali vzročno povezane probleme, kot sta eksplozija prebivalstva in podnebne spremembe. V kmetijskem sektorju, ki je odgovoren za 70 % svetovne porabe vode, je vsekakor ogromno možnosti za varčevanje z rabo vode. Vendar pa je EU prav tako prispevala k potratni rabi vode, ko je zahtevala povezovanje na kanalske sisteme in njihovo uporabo.

Po vrhu vsega pa so obstoječa pomanjkanja vode pogosto posledica slabih odločitev, kot na Cipru, kjer ljudje plačujejo ceno v obliki omejevanja vode za izgradnjo novih igrišč za golf kljub kroničnemu pomanjkanju vode.

Zato moramo tudi, ko gre za vodo, vir, ki je bistvenega pomena za življenje, postati bolj ozaveščeni in prilagodljivi, a to nikakor ne sme dobiti oblike vsiljevanja koristi dvomljive vrednosti vsem državam članicam v tipičnem stilu EU.

  Antonio De Blasio (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, vprašanje pomanjkanja vode in suše je eno najnujnejših vprašanj, s katerimi se sedaj sooča Evropska unija, in kot zapleteno vprašanje, ki je tesno povezano z drugimi okoljskimi vprašanji, mora biti urejeno ob upoštevanju tega. Raba vode ni omejena na posebno geografsko območje. Njena sposobnost preseganja meja zahteva ureditev na ravni Evropske unije. Poudariti moramo ta pomemben vidik čezmejnega upravljanja z vodami. Pogoji, povezani s poplavami, ki povzročajo tako resno škodo, so tesno povezani s široko razširjeno prakso krčenja gozdov; z drugimi besedami, posledica krčenja gozdov je na eni strani suša in nerodovitnost in na drugi poplave.

Pomembno je poudariti, da moramo na področju upravljanja z vodami ohranjati načelo subsidiarnosti. Vlogo lokalnih in regionalnih oblasti in izvoljenih svetov je treba okrepiti, ker morajo ti organi pomembno prispevati k izboljšanju težav, ki nastajajo zaradi pomanjkanja vode in suše preko predpisov o rabi tal in gradbenih predpisov.

Tako kot regionalne in lokalne oblasti moramo upoštevati tudi civilne organizacije. So pomemben dejavnik pri izobraževanju in promocijskih kampanjah in to vlogo bi bilo treba v prihodnosti podpirati. Bistvenega pomena je, da se organizirajo spodbudne in medijske kampanje, ker sedaj ne gre le za obstoj vprašanj, ki jih je mogoče poudariti preko teh forumov, ampak lahko ljudje vidijo, kako se v praksi izvajajo zamisli in predlogi.

Prav tako bi rad pozornost pritegnil k temu, kako pomembno je, da imajo države članice določeno mero prožnosti, da bodo lahko urejale druga vprašanja, povezana z namakanjem in upravljanjem z vodami v skladu s svojimi lastnimi posebnimi pogoji. Regulativni organi na različnih ravneh morajo delati skupaj, da bodo ustvarili trajnostni okvir upravljanja z vodami. Rad bi se zahvalil gospodu Seeberju za vse delo, ki ga je vložil v to poročilo in vam za vašo pozornosti.

  Cristina Gutiérrez-Cortines (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da obstaja dokument o vodah, čeprav mislim, da je bil žal ta dokument zaradi podnebnih vprašanj zmanjšan na delni in zelo specifični pogled na temo varčevanja z vodo.

Kljub temu pozdravljam več stvari, ki jih je gospod Seeber poudaril in razširil na podlagi dokumenta Komisije tako, da je razjasnil, da je voda pravica vseh – voda za vse – in da moramo upoštevati, da je potrebno tesnejše sodelovanje med regijami, ki je pojav, za katerega mislim, da sedaj ni v skladu s časom in je dobra lekcija za vse nas, ki verjamemo, da voda pripada tistemu, ki jo ima v reki ali na svojem dvorišču.

Vendar pa moram povedati, da mislim, da moramo začeti razmišljati v smislu vode in podnebnih sprememb s splošne perspektive. Sedaj so na svetu trije problemi: eden je lakota in pomanjkanje hrane, drugi so podnebne spremembe, in še eden je suša, ki je problem, ki ga imamo že več stoletij.

Povečanje virov je bistvenega pomena in tu ni obravnavano. Pomnožiti moramo obstoječe vire, to pa je omenjeno le v spremembah, ki jih je naredil Parlament. Ne le razsoljevanje, prav tako bomo morali ponovno urediti reke in mislim na nove tehnike in novo vodno paradigmo, ki se sestoji iz pomembnih prizadevanj za zagotavljanje, da bo voda ostala v tleh: s ponovnim pogozdovanjem, sušnimi bazeni za obnovitev zalog vode med poplavami, napolnitvijo vodonosnikov med poplavami in še vrsto ukrepov.

Prav tako moramo razmisliti o kmetijski strategiji za izdelavo proizvodov, ki lahko ustvarijo enako rastlinsko maso, kot se ustvarja sedaj, a s strategijo, ki se osredotoča na nove pridelke, ki lahko rastejo z manjšimi količinami vode. Iz istega razloga moramo govoriti o vodnem gospodarstvu, saj ne gre le za vprašanje dviga cen, kot je bilo povedano tu, ali realnih cen, ampak gre za mnogo bolj zapleteno vodno gospodarstvo.

Zato kmetijska strategija, potrošniška strategija, obdelovanje tal, regulacija rek in po potrebi preusmerjanje voda. Pomembno je, da je svet še naprej trajnosten in razmišlja o ljudeh in gospodarstvu.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila Komisiji, ker je končno predstavila dokument o problemu suše in pomanjkanja vode, h kateremu v Parlamentu že nekaj časa pozivamo. Zlasti potem, ko smo videli, kako so se primeri velikih poplav reševali na način, za katerega smo menili, da je bil ustrezen in zadosten, a vedno se je pozabljalo, da postaja suša na drugih krajih strukturni problem in da ima problem pomanjkanja vode poleg socialnih vplivov tudi gospodarske vplive in da ima še večji vpliv na vse vidike trajnosti.

Čestitati moram poročevalcu, gospodu Seeberju, za njegovo odlično delo, prav tako pa se mu moram tudi zahvaliti za aktivno udeležbo in prisotnost na razpravah za Evropski dan okolja na Mednarodnem Expu 2008 v mojem mestu, Zaragozi.

Za to se mu moram zahvaliti, ker je na Expu Evropska unija preko gospoda Seeberja lahko izrazila svojo skrb glede trajnostne rabe vode in razdelila potrebe in probleme, ki vplivajo na Evropsko unijo z vidika Unije in Evropskega parlamenta.

Prav tako moram povedati, da sedaj vemo, da so problemi pomanjkanja vode zelo povezani s ciklom boja proti podnebnim spremembam, saj vemo, da v tem ciklu neomejeno krčenje gozda in razvoj mest prispevata k vse večjemu pomanjkanju vode in morajo zato zadevni organi pozornost pri svojem načrtovanju rabe zemljišč posvetiti ugotovitvam, povezanim z vodo, predvsem v povezavi z razvojem gospodarskih dejavnosti v vse bolj občutljivih povodjih.

Zagovarjamo, da se na tem vidiku, kot načeloma predlaga Komisija, ustvari hierarhija načinov rabe vode in, kot priznava gospod Seeber v svojem poročilu, seveda ne mislimo, da bi moralo biti preusmerjanje vode na dolge razdalje v kakršnih koli okoliščinah rešitev problema pomanjkanja vode.

Nasprotno, naša referenčna točka bi morala biti vedno, kot okvir za dosego dobrega položaja za vse evropske vode, z ozirom na enote povodij pa tudi na cilje za izboljšanje kakovosti, pravilna uporaba Okvirne direktive o vodah.

Kakor je upravičeno potrjeno v poročilu gospoda Seeberja, so v mestih 50-odstotne izgube in v Evropi na splošno do 20-odstotne izgube vode. Preko različnih mehanizmov in tehnologij in novih oblik varčevanja z vodo in učinkovite rabe vode bi bilo mogoče privarčevati 40 % vode.

Da bi to storili, pa moramo spodbujati trajnostno rabo vode, zaščito razpoložljivih virov vode in učinkovito in trajnostno rabo teh virov.

Zato pozdravljamo predloge za Evropski observatorij za sušo v okviru Evropske agencije za okolje in za mrežo mest za spodbujanje trajnostne rabe vode.

  Rolf Berend (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vključevanje teme o vodi v vsa področja politike in razvoj obsežnega načrta za obravnavanje te teme sta resnični izziv, ki se ga je treba lotiti uspešno, kakor je že pokazala ta razprava. Vse politične ravni (nacionalna, regionalna in lokalna) bi morale biti vključene v ta proces.

Kot poročevalec za Solidarnostni sklad in z ozirom na dejstvo, da je ta Parlament že maja 2006 zavzel stališče, ponovno pozivam Svet, naj se hitro odloči glede predloga za ureditev v zvezi s Solidarnostnim skladom EU, da bi zaključil pripravo meril in ukrepov, primernih za financiranje, tako, da vključi pojav suše, da bo mogoče učinkovito, prožno in ustrezneje reševati škodo, ki jo povzročijo naravne katastrofe.

Vendar pa je moj poziv namenjen tudi regionalnim in lokalnim oblastem, naj pri zaščiti vodnih virov čim bolj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja strukturni sklad za naložbe v infrastrukturo v zvezi z učinkovito rabo vode in preprečevanjem škodljivih učinkov. Dejstva, da sem vedno sodi tudi drugi poziv – državljanom, tako mestnim kot tudi podeželskim –, naj resneje jemljejo ukrepe za ohranitev voda, tu skoraj ni treba poudarjati; to je samoumevno.

Rad bi se zahvalil poročevalcu.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Voda je življenje. Življenje na zemlji ne bi moglo obstajati brez vode. Dež je darilo od boga, ki ga je treba upravljati na odgovoren način. Darila od boga ne smemo spuščati v odtok. Uporabljati ga moramo, da nahranimo zemljo, za novo življenje

Vsako leto se več kot 20 milijard m3 deževnice odplakne iz evropskih mest po kanalizaciji in drenažnih ceveh v morja in oceane. To je pravi razlog, zakaj se izsušuje evropska celina, ker je deževnica v vseh svojih oblikah vir vseh vodnih virov na vseh celinah.

Pozdravljam udeležbo poročevalca, gospoda Richarda Seeberja, pri iskanju rešitev za probleme pomanjkanja vode in suše v EU. Vendar pa sem pričakovala, da bo poročilo malce bolj ambiciozno. Le v odstavku 48, ki se je v poročilu znašel zaradi mojega predloga v Odboru za regionalni razvoj, poročilo omenja potrebo po zbiranju deževnice, pa še takrat le postransko.

Mislim, da bo nova vodna paradigma, ki jo je razvila skupina slovaških in čeških znanstvenikov in jo vodi gospod Michal Kravčík, prav tako vplivala na našega poročevalca in da bo v prihodnosti spremenila Okvirno direktivo EU o vodah. Kolikor vem, je komisar Špidla prav tako izrazil svojo podporo za ta predlog in ta program.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, rada bi se zahvalila Richardu Seeberju za njegovo zavezo na tem najpomembnejšem področju. Popolnoma podpiram gibanje v smeri gospodarstva učinkovite rabe vode in varčevanja z vodo in seveda polno izvajanje Okvirne direktive o vodah, s katero sem se zelo ukvarjala pred nekaj leti, ko je bila poročevalka moja nekdanja avstrijska kolegica Marilies Flemming.

Dejansko je bila vsebina člena 9 Okvirne direktive o vodah, h kateri bi rada nocoj pritegnila pozornost, posledica moje spremembe pri prvotnem osnutku predloga. Od Komisije bi rada zagotovilo, da se vsi predlogi glede določanja cen vode ali obveznega merjenja porabe vode, če bi nastali, izražajo v skladu s členom 9 Okvirne direktive o vodah, ki dopušča nadaljevanje ustaljene irske prakse, da se domačim gospodinjstvom ne zaračunava domače rabe.

Prosim, ne zahtevajte od mene, da vam tu sedaj upravičim trajnost tega, a verjemite mi, da je to zelo politično občutljiva zadeva in takšna, če smem namigniti, ki jo najbolje rešuje irska vlada in ne toliko direktiva EU. Smo vlažen otok na zahodu Evrope, a tudi mi se soočamo s pomanjkanjem, ko obravnavamo vpliv podnebnih sprememb na vodo.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Hrana in voda sta dobili enako strateško vrednost kot nafta in plin. Enkrat imamo pomanjkanje vode in drugič imamo poplave na kopnem. To je evropski problem in poročilo gospoda Seeberja je tu izredno pomembno. Rad bi popravil predlog gospe Esther Herranz García v tem, da ne potrebujemo skupnega evropskega stališča glede poplav, ampak glede upravljanja z vodami, saj poplave na kopnem povzročajo ravno tolikšen problem kot je suša, in tisti, ki so v odboru, še predobro vedo, da tu ni ene same podlage za upravljanje s tveganji. V tem okviru se je treba lotiti problema suše, to pa ne velja le za sredozemske države. Moj kolega Péter Olajos je omenil, da se je raven tal v Homokhátságu v zadnjih štirih desetletjih med rekama Donavo in Tiso skrčila za štiri metre. Dezertifikacija je sedaj dosegla Madžarsko in osrednjo Evropo To je vseevropski problem. Mnogo se lahko naučimo od izraelskih kolegov in ni me sram učenja, saj imajo odlične metode namakanja. Hvala za pozornost.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, zaščita vodnih virov, vodnih ekosistemov in pitne vode je ena od osnov varstva okolja. Na ravni EU so zato potrebni usklajeni ukrepi, da bi se zagotovilo učinkovito varstvo tega dragocenega vira. Trije glavni izzivi, s katerimi se sooča Evropa na področju porabe vode, so gospodarna, trajnostna in učinkovita poraba vode.

Podnebne spremembe niso edini izziv, s katerim se sooča Evropa. Kljub vse večjemu povpraševanju po vodi se še vedno spoprijemamo s prekomerno, netrajnostno in neučinkovito porabo vode, ki raste skoraj dvakrat hitreje kot svetovno prebivalstvo. Samo v Evropi je vsaj 20 % virov potratenih zaradi neučinkovitega upravljanja. Sredstva za urejanje povpraševanja morajo imeti zato prednost pred običajnim povečanjem oskrbe. O sredstvih za urejanje oskrbe bi morali razmišljati le, ko bo zmanjkalo možnosti, povezanih z bolj gospodarnim upravljanjem z vodo, boljšim nadzorom povpraševanja in izobraževalnimi ukrepi. Regionalno sodelovanje in raba strukturnih skladov lahko prav tako igrata dokaj pomembno vlogo.

  Vladimír Špidla, član Komisije. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvala za razpravo o upravljanju z vodo in problemih, povezanih z vodo, v kateri je bilo izpostavljenih mnogo različnih stališč. Čeprav ne bom odgovoril vsakemu posameznemu govorniku, bi rad obravnaval več vprašanj, ki jih vsebuje poročilo in za katera menim, da so posebno pomembna. Najprej, poročilo priznava pomembnost Okvirne direktive o vodah. Polno izvajanje te direktive je prednostna naloga, ki bo pomagala rešiti problem slabega upravljanja z vodo. V poročilu je prav tako poudarjeno, da bi morali imeti prednost ukrepi na strani povpraševanja, in pozdravlja dejstvo, da je varčevanje z vodo prva prednostna naloga Komisije pri reševanju tega problema. Možnosti za varčevanje z vodo v Evropi so ogromne: 33 % v gospodinjstvih in 43 % v kmetijstvu.

V poročilu je prav tako poudarjena povezava med podnebnimi spremembami, pomanjkanjem vode in sušo ter potreba po upoštevanju vprašanj, povezanih z vodo, v drugih politikah, kot je načrtovanje rabe zemljišč, kjer so slabe odločitve v nekaterih primerih v preteklosti problem poslabšale. Poročilo prav tako poziva regionalne in lokalne oblasti, naj izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponujajo strukturni skladi, in poudarja vlogo, ki jo igrajo okoljski programi v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike. Povezovanje bo prednostna naloga v spremembi proti praksam, ki so usmerjene v doseganje cilja varčevanja z vodo.

Poročilo prav tako priznava pomembnost kakovostnih informacij in poziva Komisijo, naj spodbuja začetek delovanja Evropskega observatorija za sušo. V odgovor na sporočilo sedaj Skupni raziskovalni center Komisije razvija svoj prototip.

Nazadnje pa poročilo poudarja potrebo po natančnih ukrepih in konkretnem časovnem razporedu njihovega izvajanja. Lahko vam zagotovim, da namerava Komisija še naprej izboljševati cilje, ki jih je določila v sporočilu, in da pripravlja poročilo, v katerem bo ocenjen napredek pri reševanju zadevnih problemov. Poleg tega je Komisija popolnoma predana neprekinjenemu reševanju teh problemov na mednarodni ravni, predvsem preko Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zaključek bi rad povedal, da so vprašanja, povezana z vodo, še naprej v osrčju našega političnega programa in da je vaše poročilo zelo koristno in aktualno prispeva k neprestanim prizadevanjem Komisije za prilagajanje na podnebne spremembe.

Gospe in gospodje, mislim, da je razprava jasno pokazala, da je upravljanje vodnih virov zelo zapleteno vprašanje, in lahko se le strinjam z vašim mnenjem, da je treba to vprašanje racionalizirati v vseh politikah in da so njegovi vidiki izredno pomembni na mednarodni ravni.

  Richard Seeber, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, hvala, komisar, in hvala, gospe in gospodje za vaš zelo dober vložek. Rad bi vnaprej povedal, da mora neodvisnost glede vodnih virov ostati nacionalna zadeva. Kljub temu moramo pokazati solidarnost, vendar pa mora biti ta solidarnost prostovoljna.

Poslanci so predložili mnogo dobrih in zelo podrobnih predlogov. Nekatere med njimi sem upošteval iz preprostega razloga, da je bilo to poročilo na lastno pobudo, ki je moralo ostati sorazmerno splošno in ponazoriti splošna načela. Zelo se veselim listine, ki jo bo, upam, v naslednjih nekaj tednih predstavila Komisija, in sicer Zelene knjige o prilagajanju podnebnim spremembam, ki jo vsi nestrpno pričakujemo, ker vsi vemo, da se člen „Prilagajanje in podnebne spremembe“ nanaša prvenstveno na vodo. Nestrpno čakamo, da bomo izvedeli, kakšne otipljive predloge ima Komisija.

Rad bi vas spomnil, da je z našega stališča „vključevanje“ zelo pomembno. Bistvenega pomena je, da se vodna politika vključi v vsa druga področja politične usmeritve in politike, kot je tudi poudaril moj kolega gospod Berend. Evropskih skladov ne smemo uporabljati na načine, ki prispevajo h kratkoročnemu in dolgoročnemu pomanjkanju vode. Vsi moramo spoznati, da voda ni neomejen vir, in širiti moramo zavest o tem v političnem in gospodarskem svetu, prav tako pa tudi med državljani. Moja kolegica gospa Doyle je omenila določanje cen vode. Popolnoma jasno je: člen 9 je treba izvajati, a tu imajo države članice širok razpon in potrebno prožnost in upoštevati je treba njihove običaje.

Podpiram ukrepe na strani povpraševanja, vendar pa je treba prav tako upoštevati stran oskrbe, kot je povedala naša španska kolegica poslanka. Obstajajo posebne situacije, kjer je treba tudi te preprosto rešiti preko oskrbe.

V povzetek bi se vsem rad iskreno zahvalil za to spodbudno razpravo.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Pomanjkanje vode je vse večja skrb vseh narodov, a vplive navadno močneje čutijo najrevnejše regije, kar vodi do velikih okoljskih in gospodarskih nesreč. Nekatere države so bolj prizadete kot druge, kar je odvisno od njihovega geografskega položaja in glavnih industrij njihovega gospodarstva. Tako je v sredozemski regiji, kjer bo zaradi svojega potenciala za prekinitev turizma pomanjkanje vode postal akutni problem. Zaščita vode kot redkega vira je temeljna za zaščito okolja in gospodarski razvoj.

Ustvarjanje bolj kohezivne politike glede porabe vode, izobraževanja in vključevanja politike je na evropski ravni nujno za zagotovitev učinkovite in odgovorne zaščite oskrbe z vodo in varstva okolja v državah članicah. Prav tako je potrebnih več raziskav glede naprav za razsoljevanje in tehnologije recikliranja vode za cenejši in učinkovitejši sistem.

Poleg tega v sami EU, vsaj v številnih državah članicah, potrebujemo boljšo in strožjo zakonodajo, da bomo lahko krotili zlorabe in onesnaževanje podtalnice. Nadalje bi bilo treba v določenih regijah spodbujati dodeljevanje strukturnih skladov za podporo projektov, povezanih z vodo. Odločilno je, da se zagotovi, da bodo vse zainteresirane strani v naši družbi, politiki, industrija in potrošniki sami verjeli v to prednostno nalogo, da bodo lahko sprejemali informirane odločitve.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Podnebne spremembe imajo lahko nepreklicen učinek na vodne vire celotnega planeta in zato je bistvenega pomena, da prilagodimo vse vidike družbeno-gospodarskega življenja preprečevanju učinkov pomanjkanja vode.

Evropski in mednarodni zakonodajni okviri nudijo učinkovite vzvode, a potrebujemo resnični napredek v smislu hitrega uveljavljanja vseh sprejetih ukrepov, predvsem tistih, ki jih vsebujeta Konvencija o boju proti dezertifikaciji in Okvirna direktiva o vodah, katere dolgi roki za izvajanje ogrožajo trajnost virov.

Komisijo in države članice, ki uporabljajo aktivno vključevanje vseh pooblaščenih organov in lokalnih oblasti, prosim, da pospešijo pregledne in skladne postopke za določanje tarif za porabo vode tako, da jih oblikujejo na podlagi načela „uporabnik plača“, in da odpravijo sistemske izgube .

Prav tako priporočam, da se pospeši izvajanje konkretnih ukrepov za racionalno rabo porečij, predvsem v primeru tistih, kjer so zgrajene hidroelektrarne, in najpomembneje tistih rek, ki so namenjene hlajenju jedrskih elektrarn, ker brezumna raba skupaj s poudarjenim zmanjšanjem tokov lahko vodi do zaprtja mnogih čistih obratov za proizvodnjo elektrike in posledično lahko evropski sistem električne energije vrže iz ravnotežja, kar bi povzročilo veliko nevarnost za Unijo na področju zanesljive preskrbe z električno energijo.

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Želela sem poseči vmes, ker sem poslanka EP iz južnega dela Romunije, območja, ki se je v preteklih nekaj letih soočalo z resnimi problemi suše.

Zadnja suša, ki je bila leta 2007, je prizadela 80 % kmečkih gospodarstev v moji regiji, Ialomiţi. Verjamem, da je mogoče ta pojav zmanjšati in da lahko dosežemo rezultate, ki si jih vsi želimo, če ga bomo pregledali tudi s stališča regionalnega razvoja. Države članice morajo biti previdne pri občutljivih porečjih, kjer je pomanjkanje vode, še posebno previdne pa morajo biti pri odobritvi gospodarskih dejavnosti na teh občutljivih področjih.

Ko dodeljujemo sredstva za vodno infrastrukturo, morajo dobiti prednost tiste, ki uporabljajo čiste tehnologije, vodo porabljajo učinkovito in prav tako uporabljajo ukrepe za preprečevanje nevarnosti.

Prav tako verjamem, da morajo Komisija in države članice v Evropi dajati prednost pojavu kulture, ki temelji na varčevanju z vodo in pravilih za upravljanje, pridobljenih z izobraževanjem.

Pomanjkanje vode je eden od novih izzivov. Do sedaj je prizadel 11 % evropskega prebivalstva in 17 % evropskega ozemlja. Kohezijska politika se mora soočiti s tem izzivom.

Za zaključek bom dodala nekaj, za kar menim, da je neposrednega pomena za doseganje rezultatov: optimalizacija rabe Solidarnostnega sklada in Mehanizma za sodelovanje na področju civilne zaščite.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Pomanjkanje vode in suše so postala zelo pomembna vprašanja tako v Evropski uniji kot tudi na svetovni ravni, predvsem v okviru podnebnih sprememb, ki so te razmere še poslabšale. Takšni pojavi imajo škodljive drugotne učinke na biotsko raznovrstnost, kakovost vode in hrane in povečujejo tveganja za gozdne požare, kar dokazujejo nedavni uničujoči požari v južni Evropi.

V jugovzhodni Evropi so podpore, ki prihajajo iz skupne kmetijske politike, povzročile povečanje porabe vode, zaradi česar je nujno spodbujati popolno prekinitev podpor in zagotoviti podpore za upravljanje vodnih virov v programih za razvoj podeželja. Tudi neprestan dvig povpraševanja po biogorivih nas sili, da prilagajamo proizvodnjo in druge gospodarske dejavnosti količini vode, ki je na voljo na lokalni ravni.

Da bi našli rešitve za te probleme, je glavna prednost prehod na učinkovito rabo in varčevanje z vodo. V ukrepih, ki jih je treba izvesti v prihodnosti, bi se morali uresničiti uvedba vodnih taks za spodbujanje racionalne rabe vode, doseganje ciljev, navedenih v Okvirni direktivi o vodah, in soodvisnost z drugimi industrijskimi politikami.