Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2633(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0523/2008

Razprave :

PV 08/10/2008 - 25
CRE 08/10/2008 - 25

Glasovanja :

PV 09/10/2008 - 7.12
CRE 09/10/2008 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0474

Razprave
Sreda, 8. oktober 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

25. Upravljanje arktičnega območja v globaliziranem svetu (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji gospe Diane Wallis, gospe Bilyane Ilieva Raeva in gospoda Johannesa Lebecha v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo o upravljanju arktičnega območja v globaliziranem svetu (O-0084/2008 – B6-0467/2008).

 
  
MPphoto
 

  Diana Wallis, vlagateljica. − Gospod predsednik, arktično območje je bilo opisano kot zadnji navidezni kraj. To je za mnoge ljudi poseben kraj. Smo sredi mednarodnega polarnega leta. Ob zadnji takšni počastitvi je nastala Listina za Antarktiko.

Arktika je drugačna. Na njej so ljudje in narodi, prav tako pa je v žarišču svetovnih podnebnih sprememb z vsemi njihovimi grožnjami, izzivi in priložnostmi. Dolgo sem zagovarjala dejstvo, da bi morali imeti politiko o Arktiki, morda preko našega mehanizma severne dimenzije, in pred mesecem dni sem se z zadovoljstvom udeležila konference v Grenlandiji v imenu našega predsednika, kjer me je prvič obkrožalo ducat uradnikov Komisije iz različnih generalnih direktoratov. Sedaj je nekdo dobil sporočilo, da je to pomembno.

Veselimo se prihodnjega sporočila Komisije, a ta resolucija je namenjena temu, da vam, komisar, da pogum za drznost, da pokažete, kako pomembno se to vprašanje zdi temu Parlamentu. Da, zaščititi moramo krhkost arktičnega okolja. Da, preveriti moramo trajnostne načine razvoja virov na Arktiki, posebno energetske vire. Da, preveriti moramo, kako lahko varno uporabljamo morebitne morske posti, ki nastajajo.

Še mnogo več bi lahko povedala. Hvaležna sem kolegom za njihovo sodelovanje pri tej zelo pomembni resoluciji. Ko se je na naši celini končala hladna vojna, je Gorbačov dejal, da bi morala biti Arktika območje mirnega mednarodnega sodelovanja. Mislim, da je dolžnost naše Unije, da to zagotovi, tako za naše arktične narode kot tudi za naše arktične sosede – zato prosim za pogum pri vašem sporočilu.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, do te razprave prihaja ob posebno ugodnem času. Komisija je v svojem sporočilu oktobra 2007 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo naznanila, da bo pregledala interese EU v arktični regiji do konca leta 2008. Trenutno je v postopku dokončanja te revizije v obliki sporočila z naslovom „Evropska unija in arktična regija“, ki ga nameravamo sprejeti sredi novembra. Arktika je vse bolj pomembna za svet in Evropska unija je nerazdružljivo povezana s to regijo. Evropska politika ima na področjih kot so podnebne spremembe, energija, transport in ribištvo neposreden vpliv na Arktiko.

Tri države članice imajo ozemlja na Arktiki. Pomorska in kopenska območja te regije so ranljiva in predstavljajo bistvene dele kopenskega ekosistema. Učinki podnebnih sprememb se v arktični regiji pojavljajo hitreje in v večji meri kot kjer koli drugje na svetu. Od preloma stoletja je naše zunanje ukrepe v korist severa uspešno vodila naša politika severne dimenzije. Arktika, vključno z območjem Barentsovega morja, je bila priznana kot ključno območje v pisnih navodilih o severni dimenziji iz leta 2006, ki so bila sprejeta v posvetovanju z Rusijo, Norveško in Islandijo.

Kljub temu pa je bila politika severne dimenzije vedno bolj osredotočena na Evropo in predvsem na severozahodno Rusijo. V prihodnjem sporočilu, ki bo obsežno, bo predlog, da Evropska unija igra bolj dinamično in usklajeno vlogo na Arktiki in da bi morali biti njeni ukrepi strukturirani okoli treh glavnih ciljev: zaščita in ohranjanje Arktike in sodelovanje z njenimi prebivalci, spodbujanje trajnostne rabe arktičnih virov in izboljšanje večstranskega upravljanja Arktike.

Podnebne spremembe so posledica planetarnega procesa in Evropska unija mora še naprej igrati vodilno vlogo pri reševanju tega pojava. V sporočilu bosta imela absolutno prednost zaščita in ohranjanje okolja, čeprav to ne bi smelo nujno izključevati trajnostne rabe arktičnih virov.

Komisija namerava v tesnem sodelovanju z državami v tej regiji tudi povečati naš prispevek k Arktiki in posebno k njenemu upravljanju, kakor je navedeno v Deklaraciji iz Ilulissata petih arktičnih držav iz maja 2008. Zdi se, da pogoji še niso pripravljeni za zavezujoč pravni okvir, ki je oblikovan posebej za to območje. Uporabljati bi morali razširjeno pravno podlago, ki je vzpostavljena s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in z drugimi mednarodnimi konvencijami.

Kljub temu lahko jasno vidimo potrebo po popolnem izvajanju obstoječega pravnega okvirja in zagotavljanju, da se bo to spoštovalo pri njegovem oblikovanju in prilagoditvi novi realnosti. Naš cilj je vzpostaviti sistem, ki temelji na sodelovanju in bo zagotovil sposobnost preživetja tega območja, pa tudi svobodo in pravičnost v smislu dostopa. Priznavamo, da je bistvenega pomena, da se izboljša usklajevanje in zagotovi bolj strateško vodstvo.

Komisija bo v tem oziru predložila vrsto predlogov in bo posebej predlagala širitev „arktičnega okna“ svoje politike severne dimenzije. Radi bi, da bi bilo sporočilo povod za podrobni razmislek o različnih zajetih vprašanjih in bi tako postavilo temelje za prihodnjo politiko EU za Arktiko. Sporočilo bo spodbudilo sprejetje bolj usklajenega pristopa k Arktiki in mu bo sledil podrobnejši razmislek o različnih temah. Tako bi lahko vzpostavilo podlago za globalno politiko EU o tej regiji.

Nedvomno bo močnejša politika na tem področju služila kot podlaga med prihodnjimi razpravami o prihodnosti Arktike, kar bo Evropski uniji omogočilo, da bo od začetka veliko prispevala.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE-DE. Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospe Wallis, ker je začela s to razpravo in resolucijo. Obstaja več razlogov, da to storimo. Najprej, arktični regiji še vedno primanjkuje večstranskih standardov in predpisov, predvsem ni z mednarodnimi pravili o varnosti urejen pomorski promet in to bo v bližnji prihodnosti predstavljalo veliko nevarnost.

Drugič, v regiji so se začele dramatične podnebne spremembe, na katere se moramo odzvati.

Tretjič, za Arktiko je vse večje gospodarsko zanimanje, ker morda vsebuje petino še neodkritih svetovnih zalog nafte in plina. Dejansko se je začela konkurenca med različnimi zainteresiranimi državami glede zavarovanja dostopa in nadzora nad temi viri. Postavitev ruske zastave pod Severnim tečajem, ki je bila izvedena lansko leto, je en znak tega interesa.

Zato pozivamo Komisijo, da predloži sporočilo o arktični regiji, kjer so predlagane teme in delovni postopki. Predvsem se veselimo tega, da bo Komisija v svojo agendo vključila energetsko in varnostno politiko arktične regije.

EU mora oblikovati svoje politike za Arktiko, med katere sodita dve državi, ki sta nam zelo blizu: Islandija in Norveška. Severna dimenzija EU delno zajema arktične probleme, a postalo je jasno, da je za reševanje širokega in pomembnega okvira arktičnih problemov potrebna obsežna politika EU za Arktiko. Nazadnje pa predlagamo, da bi morala Komisija začeti mednarodna pogajanja, da bi končno dosegla mednarodno pogodbo za zaščito Arktike.

 
  
MPphoto
 

  Michel Rocard, v imenu skupine PSE. (FR) Gospod predsednik, komisar, mnogi tu med nami smo pravkar z zadovoljstvom poslušali, kako oznanjate številne pozitivne razvoje dogodkov, ki niso bili še nikoli prej omenjeni in se bodo nedvomno pojavili v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga z veseljem pričakujemo. Vendar pa je vaš odziv dal vtis, da ni popolnega priznanja dejstva, da se dogodki zelo hitro razvijajo.

Najprej, Medvladni forum o podnebnih spremembah s posebnim soglasjem, ki je sedaj skupno, nam je povedal, da se Arktika sooča z večjimi grožnjami kot so tiste, ki smo si jih predstavljali pred le štirimi ali petimi leti. Življenjski pogoji Inuitov so ogroženi in biotska raznovrstnost je v nevarnosti. Prav tako so ogrožene mnoge polarne vrste, med njimi tudi polarni medvedi.

Drugič, letos je bilo prvič po več tisočletjih mogoče pluti po Arktičnem oceanu iz vzhoda na zahod. To se še ni zgodilo. Prav tako so bili nedavno objavljeni dogodki v zvezi z oljnimi madeži, odplinjevanjem in škodo zaradi nafte na Arktiki.

Tretjič, moj kolega poslanec iz PPE nas je ravno ta trenutek spomnil, da je ruska podmornica postavila rusko zastavo na Severnem tečaju. Kaj naj bi to pomenilo? Rusija trdi, da v širjenje pomorske cone sodi njena celotna celinska polica. Predstavlja 38 % celotne površine Arktike. To je grozljiv položaj, ker je to uvod v militarizacijo Arktike. Komisar, edini način za blokiranje tega postopka, ki ga pregleduje Komisija Združenih narodov za meje epikontinentalnega pasu, je, da se začnejo pogajanja za mednarodno pogodbo za zaščito Arktike. To ni bilo omenjeno še nikoli.

Z Grenlandijo in Dansko ima Evropska unija eno državo, ki meji na arktično regijo, in še dve državi, ki se nahajata na ozemlju Arktike. Tesno smo povezani z Islandijo. Evropska unija ima vpliv, da jo prosi – in verjamem, da je to nujno potrebno, tako v interesu varnosti kot tudi v interesu skrbi za red v ladijskem prometu in ohranjanju podnebja –, naj nadaljuje pobude, ki bi lahko proizvedle presežno energijo.

Sedaj moramo začeti s pogajanji za pogodbo za zaščito Arktike, kakršna obstaja za Antarktiko. To vem zato, ker sem bil eden od organizatorjev teh pogajanj. S tem v mislih predlagam hitre ukrepe. Ni časa za zavlačevanje. Do tega mora priti preden odbor ZN konča s pregledovanjem zahteve Rusije.

 
  
MPphoto
 

  Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE.(LT) Šele pred nedavnim je bila arktična regija predmet raziskav arktičnih držav na področju nacionalne varnosti in znanosti. Danes zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenikov dobivajo prednost drugi vidiki, kot so varstvo okolja, energetski viri in zdravje ljudi. Žal kaže, da prevladujejo ekonomski interesi, predvsem tisti, ki se nanašajo na energetske vire, pa tudi na uvajanje novih morskih poti za trgovino in prevoz potnikov. Po znanstvenih podatkih je na Arktiki 30 % neodkritih svetovnih zalog plina, 20 % tekočega zemeljskega plina in 13 % naftnih virov. V zadnjih letih so države arktične regije in različne druge države z določenimi dejanji in oblastnim stališčem precej jasno izrazile svojo željo po tem, da bi bile neodvisne uporabnice arktičnih virov. Poleg tega je med arktičnimi državami razdelitev, katere namen je uveljavljanje območij vpliva. Pozdravljam zamisel za deklaracijo za razvoj politike EU-Arktika, vključno z gospodarskimi in okoljskimi vprašanji, pa tudi z vprašanji, ki se nanašajo na prilagajanje lokalnih prebivalcev na vidike podnebnih sprememb. Kar zadeva energijo, bi moralo biti vprašanje arktične regije del skupne energetske politike EU; skrajni čas je že, da besede postanejo dejanja.

 
  
MPphoto
 

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, velika zahvala gre gospe Wallis in drugim, ki so postavili to vprašanje. Iz vesolja se vidi, da se planet zemlja segreva. To je vidno iz dejstva, da se poleti vedno bolj topi led okoli Severnega tečaja. To bi moral biti za nas opozorilni znak, da bomo strožje ukrepali pri zaščiti podnebja. Namesto tega pa je sprožil bitko za izkoriščanje zalog nafte in plina na Arktiki. To je resno protislovje.

Nujno potrebujemo mednarodno pogodbo o upravljanju arktične regije, a njeno izhodišče in glavni cilj morata biti ohranjanje regije: podoben moratorij kot za Antarktiko. Če se bomo na taljenje ledu na severu odzvali le s povečanim izkoriščanjem zalog fosilnih goriv, bomo problem podnebnih sprememb le še poslabšali.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, Arktika na svetu igra vse pomembnejšo geostrateško vlogo in sedaj se soočamo z odprtjem do sedaj zaprtih morskih poti, ki so neposredna posledica globalnih podnebnih sprememb.

To pa za nas ne bi smelo biti presenečene, saj se Arktika segreva veliko hitreje: temperatura se je namreč v zadnjih sto letih zvišala za 2 °C v primerjavi s povprečnim zvišanjem v drugih delih sveta, ki znaša samo 0,6 °C. Ta izredno krhek in ranljiv ekosistem prihaja pod vse večji pritisk narodov, ki so lačni virov in želijo izkoristiti njegove možnosti. Brez večstranskega upravljanja ne bi imeli zagotovila, da bi ustrezno upoštevali trajnostni način življenja avtohtonih ljudstev ali temeljne vrednosti Arktike kot stabilizacijske sile za svetovno podnebje.

Arktika je odločilna za podnebno stabilnost in Komisijo bi opomnila, naj zagotovi, da se to v celoti odraža v prihodnjem sporočilu Komisije o politiki za Arktiko, seveda skupaj z zadevami energetske in varnostne politike.

In kakor je navedeno v odstavku 9 resolucije, si s „svojim vplivom na svetovno podnebje in svojim edinstvenim naravnim okoljem [Arktika] zasluži posebno pozornost, saj EU pripravlja stališče za okvirno konvencijo COP15 Združenih narodov o spremembi podnebja v Köbenhavnu“ in mi razpravljamo o okviru za večstransko upravljanje tega edinstvenega območja.

 
  
MPphoto
 

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospe in gospodje, Arktika je edini del sveta, ki ga še ne urejajo večstranska pravila in predpisi. Vendar pa zanimanje za to območje in njegovo geopolitično pa tudi strateško pomembnost zadnje čase raste v neverjetnem obsegu. Pomorski promet na Arktiki, tako trgovski kot tudi turistični, se povečuje. Zanimanje za mineralno bogastvo se veča. Podnebne spremembe imajo negativni vpliv na način življenja domačega prebivalstva in na biotsko raznovrstnost. Zaradi vseh teh razlogov bi bilo treba o Arktiki razpravljati na mednarodni ravni z namenom, da se sklene pogodba o zaščiti Arktike, ki je podobna Madridskemu protokolu k Pogodbi o Antarktiki iz leta 1993. Tri arktične države so države članice Evropske unije in še dve državi sta članici skupnega Evropskega gospodarskega prostora. Evropska unija bi morala zato biti ključna akterka v prihodnjih mednarodnih pogajanjih glede Arktike.

Kakor smo slišali, Evropska komisija trenutno pripravlja sporočilo glede svoje politike za arktično območje. V našem skupnem predlogu resolucije Komisijo pozivamo, da premisli o vseh zgornjih vidikih. Prav tako menimo, da je ključno, da se zagotovi, da sta Arktika in Arktični ocean območji brez vojaških sil in jedrskega orožja, kakor je prej povedala gospa Diana Wallis. Komisijo prav tako pozivamo, naj premisli, ali bi morala ustanoviti strokovno skupino za arktično območje, katere cilj bi bil uresničevanje teh ciljev in reševanje problemov.

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, kot se gotovo vsi zavedamo, čeprav imamo nekaj informacij o Arktiki, je ta, kar zadeva mednarodno pravo, v celoti še vedno terra incognita v najbolj pravilnem pomenu besede. Moj kolega, gospod Kelam, je omenil pomanjkanje zakonodaje o pomorskem prometu.

Poleg tega je to, ko upoštevamo naravne vire – ocenjeno je, da se 22 % svetovnih zalog nafte in plina nahaja v arktični regiji –, to je regija, ki je izredno pomembna za prihodnost Evrope. Zato je še posebej pomembno, da predstavimo to resolucijo pod vodstvom gospe Wallis.

Sedaj je precej odvisno od Komisije, da predstavi načrt – strategijo s posebnimi cilji in ukrepi. Po mojem mnenju to še vedno primanjkuje. Kljub temu, da so se ljudje zbudili in se začeli ukvarjati s tem problemom, še vedno ni nikakršne strateške usmeritve. Iz tega nočemo priti drugi najboljši! Nekatere države, ki mejijo na Arktiko, predvsem Rusija, poskušajo izkoristiti dejstva in zelo težko je proti veliki sili kot je Rusija uporabiti ustrezne ukrepe, če si za to vzamemo toliko časa.

Evropa kot skupnost se ne sme podvreči državam članicam. To je regija, ki je v interesih vseh nas, in ni sprejemljivo, da določenim državam članicam dovolimo prednost zaradi dejstva, da SZVP ne deluje. Skupni interes celotne Evrope je za to preveč pomemben.

Od tod prihaja moj izpopolnjen poziv Komisiji, naj čim prej predstavi natančno in določeno strategijo, da bomo lahko o njej razpravljali v Parlamentu. Preveč stvari je tu za nas na kocki, da bi lahko bili glede tega neodločni.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je iz razprave jasno razvidno, da je to resnično problem, ki se dotika temeljnih strateških interesov, ne glede na to, ali se ga obravnava z vidika varstva okolja ali z geopolitičnega vidika. Prav tako je razvidno, da ni ostalo veliko časa in da obstajajo jasni razlogi, da Evropska unija oblikuje svojo politiko. Vendar pa je prav tako jasno, da so nekateri predlogi zapleteni in da so zapletene splošne razmere na Arktiki z vidika prava Evropske unije in mednarodnega prava. Zapomniti si moramo na primer, da najpomembnejše države, kot so Norveška, Islandija, Grenlandija in Ruska federacija, niso članice Evropske unije in posledično naše strategije ne more predstavljati izvajanje obalnih in ozemeljskih pravic.

Vendar pa dejstvo še vedno ostaja, da je treba strategijo oblikovati. Kakor koli že, Komisija sedaj pripravlja takšno strategijo in bo kmalu predloženo ustrezno sporočilo, dejansko že v naslednjih nekaj tednih. Gospe in gospodje, ni dovolj časa, da odgovorim na vse vaše pripombe, a sem si jih zapisal in Komisija jih bo upoštevala. Kakor sem poskušal na kratko pojasniti, so nekatera vprašanja izredno zapletena in izredno kompleksna.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Prejel sem tri osnutke resolucije(1), predložene v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. (HU) Severni tečaj je v zadnjih letih postal eden od simbolov podnebnih sprememb. Zaradi nedotaknjenih naravnih virov bi lahko ta regija kmalu postala žarišče mednarodnega spora. To napoveduje neprestano ocenjevanje regije, iskanje, ali obstaja država, ki lahko da jasen znak, da si lasti ozemlje.

Medtem ko ni delo Evropskega parlamenta, da se ukvarja z geografskimi razpravami o pravem mestu te regije, pa bi rad izpostavil par točk.

Najprej, če obstajajo nerešena vprašanja, bi jih bilo treba rešiti s pravnimi in demokratičnimi sredstvi in ne s postavitvijo zastave na tem območju. Mislim, da lahko sedanji mednarodni predpisi, ki pa nikakor niso popolni, dajo referenčni okvir za reševanje vprašanj z diplomatskimi sredstvi.

Po drugi strani pa ob upoštevanju vse večjega evropskega povpraševanja lahko nedotaknjeni energetski viri Severnega tečaja prispevajo k zanesljivosti oskrbe v Evropi. Zato se moramo tako odločiti, da izkoriščanje ne sme podreti biološkega ravnovesja regije.

Okoljske zadeve je treba izpolnjevati v vseh okoliščinah.

Menim, da sedanja mednarodna zakonodaja glede teh točk ne pomaga.

Čutim pa, da je pomembno, da se upošteva dejstvo, da bo izkoriščanje virov na območju Severnega tečaja igralo le dopolnilno vlogo pri zagotavljanju energije za Evropo. Niti obstoj teh virov ne bo samo zaradi tega vplival na širšo rabo obnovljivih energetskih virov in neprestana prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov