Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 9. oktober 2008 - Bruselj

4. Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013 (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo (A6-0350/2008) Alojza Peterleta v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o beli knjigi „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“ (2008/2115(INI)).

  Alojz Peterle, poročevalec. − (SL) To poročilo zadeva vse – bolne in zdrave. Zdravje je eno od ključnih socialnih in političnih vprašanj, od katerih je odvisna prihodnost Evropske zveze. Kaj pomeni zdravje za gospodarstvo, smo jasno zapisali v lizbonski strategiji. Zdravje je ena najpomembnejših vrednot v življenju ljudi. Zaradi zaskrbljujočih zdravstvenih trendov, zlasti naraščajoče obolelosti za rakom, boleznimi srca in ožilja, diabetesa in debelosti, kljub napredku kurativne medicine, postaja ta vrednota čedalje bolj ogrožena. K temu prinašajo nove izzive staranje prebivalstva, podnebne spremembe, dviganje cen hrane ter globalizacija.

Govori se o možnosti pandemij in biološkega terorizma. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje epidemičen razvoj raka v prihodnjih letih, po drugi strani pa se krepijo zahteve po mobilnosti bolnikov in zdravstvenih delavcev. Pod vse večjim pritiskom so zdravstveni sistemi oziroma njihove blagajne. V zadnjih letih naraščajo stroški za zdravila hitreje kot skupni stroški zdravstva, kar pri državljanih vzbuja skrb glede enakosti zdravstvene oskrbe in vzdržnosti zdravstvenih sistemov.

Državljane skrbi, ali bo še zdravja za vse. Državljani niso zainteresirani za debate o kompetencah, zanima jih predvsem najboljša pot do zdravja. Skrbijo jih tudi neenakosti v zdravstveni oskrbi, ki so znatne med državami članicami, kot tudi znotraj njih. Kar zadeva raka, so razlike v možnostih preživetja med novimi in starimi državami članicami take, da lahko govorimo upravičeno o zdravstveni železni zavesi. Vse to je razlog za to, da dobi zdravje višje mesto na evropski politični agendi. Ne govorimo o točki razno, ampak o točki z naslovom „Preživetje”. Zato je nujen strateški in skupen pristop.

Konec leta 2007 je Evropska komisija sprejela zdravstveno strategijo z naslovom Skupaj za zdravje, ki izhaja iz zavezanosti držav članic in Skupnosti k spoštovanju skupnih vrednot in načel zdravstvene politike v zagotavljanju pogojev za uresničevanje pravic in odgovornosti državljanov v skrbi za lastno zdravje v vseživljenjskem obdobju, njihovem aktivnem vključevanju v procese odločanja in prilagajanju zdravstvenega varstva potrebam bolnikov, zmanjševanju neenakosti v zdravju med posameznimi družbenimi skupinami, državami članicami in regijami znotraj njih, v upoštevanju naložb v zdravje kot pogoja gospodarskega razvoja in doslednem vključevanju zdravja v politike na vseh ravneh.

Jasno je, da je na zdravstvenem področju resnično potreben dolgoročen strateški in celovit pristop, ki zahteva usklajeno sodelovanje vseh glavnih akterjev znotraj držav članic in na ravni Evropske zveze. Za boljše sodelovanje je treba preučiti oblike medinstitucionalnega sodelovanja, s katerimi bi lahko okrepili učinkovitost skupnih prizadevanj.

Ključen strateški premik je potreben na področju preprečevanja bolezni. Kljub dolgoletnemu opozarjanju na pomen preprečevanja bolezni, so temu namenjeni samo trije odstotki zdravstvenih proračunov držav članic, hkrati pa vemo, da lahko ravno s preprečevalno politiko dosegamo veliko boljše rezultate, saj je 40 procentov bolezni povezanih z napačnim življenjskim stilom, preprečljivih pa je tudi tretjina rakovih obolenj. Eden glavnih sporočil tega poročila je poziv Komisiji, naj pripravi ambiciozen načrt preventivnih ukrepov za celotno petletno obdobje.

Zahvaljujem se poročevalcem v senci, Komisiji in vsem, ki so prispevali k temu, da smo skupaj razvili pogled, kaj je treba v prihodnje storiti za več zdravja.

  Charlie McCreevy, član Komisije. − Gospod predsednik, v tej razpravi sodelujem v imenu svoje kolegice, komisarke Vassiliou.

Za to poročilo bi se zahvalil poročevalcu, gospodu Peterletu, in poslancem Parlamenta za njihovo zanimanje za belo knjigo, ki podaja zdravstveno strategijo EU.

Vesel sem, da Parlament podpira zdravstvene cilje in načela bele knjige.

Komisija pozdravlja to poročilo in se povsem strinja s ključnimi vprašanji, ki jih odpira, predvsem glede potrebe obravnavanja neenakosti v zdravju, osredotočanja na krepitev zdravja s spodbujanjem k zdravemu načinu življenja in glede pomoči pri preprečevanju bolezni.

Z zadovoljstvom lahko povem, da so ta vprašanja na samem vrhu zdravstvene agende Komisije.

Vse bolj zaskrbljujoče vprašanje so neenakosti v zdravju med različnimi regijami v EU in različnimi družbenogospodarskimi skupinami, Komisija pa namerava pozneje naslednje leto predlagati ukrepe, da bi pripomogla k zapolnjevanju vrzeli v zdravstvu po vsej EU.

Komisija v celoti deli vaše stališče glede potrebe po spodbujanju k zdravemu življenjskemu slogu, predvsem glede prehrane. Vsi se strinjamo, da je za to potrebno ukrepanje, usmerjeno k državljanom vseh starosti, v šolah, na delovnih mestih in drugod.

To je ključni del zdravstvene strategije, pobude pa bodo razvite v naslednjih nekaj letih. Medtem bomo aktivno izvajali naši strategiji o prehrani, prekomerni telesni teži in debelosti ter o z alkoholom povezani škodi.

Komisija se prav tako povsem strinja s Parlamentom o potrebi po povečanju naših prizadevanj glede preprečevanja bolezni.

Poleg spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu delimo vaše stališče o potrebi po spodbujanju učinkovitih programov preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje bolezni, predvsem raka, in spodbujanju učinkovitejše izmenjave najboljših praks.

Komisija aktivno podpira izvajanje priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka in je nedavno posodobila smernice EU o raku dojke in materničnega vratu. Vendar moramo za pomoč zdravstvenim sistemom v boju proti raku storiti več.

Z veseljem naznanjam, da namerava Komisija naslednje leto vzpostaviti platformo EU za ukrepanje proti raku, da bi državam članicam pomagala pri izmenjavi znanja in dobre prakse na področju preprečevanja in zdravljenja raka.

Komisija pozdravlja poudarjanje Parlamenta glede vloge, ki jo ima zdrava delovna sila pri izvajanju lizbonske agende.

Dovolite mi, da podam nekaj pripomb k nekaterim dodatnim vprašanjem, ki jih zastavlja poročilo.

Parlament poziva k vzpostavitvi evropskih referenčnih centrov. Ti bi bili vodilni centri strokovnega znanja v posebnih razmerah, kot so redke bolezni, ki zahtevajo kombinacijo strokovnega znanja in sredstev, ki jih mnoge države članice nimajo.

Komisija bo gradila na načelih, dogovorjenih med državami članicami za takšne centre, in bo nadaljevala s spodbujanjem takšnih centrov v okviru prihodnje direktive o pravicah bolnikov v čezmejni zdravstveni oskrbi.

Parlament prav tako poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za boj proti naraščajočemu problemu odpornosti na antibiotike. Komisije deli to skrb in aktivno podpira države članice pri izvajanju priporočila Sveta o protimikrobni odpornosti. O tem bomo naslednje leto predložili poročilo.

Nazadnje, Komisija podpira stališča, izražena v zvezi s potrebo po tesnejšem sodelovanju zdravstvene in socialne politike. Vključevanje zdravstvenih interesov v druge politike je vsekakor ključno načelo naše strategije, trenutno pa preučujemo sinergije številnih vprašanj med tema dvema področjema politike.

Za zaključek, Komisija in Parlament delita enako vizijo glede ključnih zdravstvenih vprašanj, ki jih moramo obravnavati.

Zdaj je prišel čas, ko je treba napredovati s strategijo in besede prenesti v dejanja.

Komisija bo tesno sodelovala s Parlamentom, Svetom, državami članicami in civilno družbo, da bi cilje strategije spremenila v boljše zdravje za vse po Evropski uniji.

Zahvaljujem se vam za vašo podporo in se veselim vaših stališč.

  Milan Cabrnoch, pripravljavec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zdravje je poleg naše svobode za večino izmed nas najpomembnejše. Zdravje je predpogoj za srečno življenje in uspešno družbo. Potrebno je nenehno ponavljati in poudarjati, da je skrb za naše zdravje in zdravje tistih, ki so nam blizu, osebna odgovornost vsakega izmed nas. Zdravje je rezultat naše genske dediščine, življenjskega sloga in okolja, v katerem živimo. Naša vzgoja, pridobljene navade, prehrana, gibanje, delovno okolje in nastanitev vsi vplivajo na naše zdravje. Na zadnjem mestu tega seznama je vpliv zdravstvene oskrbe na zdravje.

Skupnost je povsem upravičeno odgovorna za zaščito javnega zdravja. Vendar pa so zdravstvene storitve in način, na katerega so organizirane, njihova kakovost in njihovo financiranje izključna odgovornost držav članic EU. Naš skupni cilj je zagotovitev kakovosti, varnosti in široke dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse tiste, ki jo potrebujejo. Vsaka država si izbere svoj način za zagotavljanje najboljših zdravstvenih storitev svojim državljanom v tem težavnem okolju. Evropska unija ima dodano vrednost: raznolikost teh neodvisnih sistemov, priložnost za delitev uspehov in izogibanje napakam, ki so jih storili naši prijatelji.

Zdravstvena oskrba je zelo obsežno vprašanje, kot so poudarili govorniki pred menoj. Posledično osebno obžalujem, da tu v Evropskem parlamentu ni jasno, kdo resnično obravnava zdravje in zdravstveno oskrbo. Najprej vidimo zdravstveno oskrbo kot storitev notranjega trga, nato kot vprašanje socialne varnosti, ob kakšni drugi priložnosti pa kot vprašanje javnega zdravja. Predsednika in vse izmed nas bi rad ob tej priložnosti, ko razpravljamo o tem pomembnem dokumentu, pozval, da preučimo možnost vzpostavitve Odbora Evropskega parlamenta za zdravje med naslednjim parlamentarnim mandatom.

  Siiri Oviir, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (ET) Gospod predsednik, komisar, kolegi, zdravje je eno izmed najpomembnejših bogastev vsakega človeka. Zdravstvena strategija Evropske unije za 21. stoletje mora zagotavljati visoko raven enake zdravstvene oskrbe, ki je na voljo vsem v Evropi. Žal se zdravstveni sistemi držav članic danes zelo razlikujejo ter enako in učinkovito ukrepanje v zvezi z zdravjem državljanom ni zagotovljeno po vsej Evropi.

Veseli me, da lahko pozdravim belo knjigo Evropske komisije o zdravstveni strategiji, čeprav enako kot poročevalec menim, da bela knjiga ne določa posebnih ciljev, ki jih je mogoče količinsko določiti in izmeriti ter s katerimi bi lahko pridobili oprijemljive rezultate.

Zdravstvena oskrba zahteva učinkovito politično podporo na vseh področjih in vseh ravneh. Zato pozivam Komisijo, da v prihodnosti vključi vprašanja javnega zdravja v vsa politična področja EU in v zvezi s tem ne sme pozabiti na enakost spolov v okrepljeni zdravstveni politiki.

Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo delo, vam pa za pozornost.

  Françoise Grossetête, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, trenutno razpravljamo o tej beli knjigi o zdravju za obdobje 2008-2013, zdravje pa je seveda temeljna pravica za vse nas.

Soočiti se moramo z vrsto izzivov: rak, bolezni srca in ožilja, debelost, diabetes in predvsem staranje prebivalstva, da ne omenjam nenehne grožnje pandemij. Naši sodržavljani od nas pričakujejo veliko, ko gre za ta zdravstvena vprašanja: ko govorimo o dodani vrednosti Evropske unije, so prav na teh področjih najbolj prizadeti in tu od nas pričakujejo največ!

Žal je ta bela knjiga pomilovanja vredno plehka in ne nudi ničesar, kar bi bilo na kakršen koli način konkretno. Na srečo je naš kolega, gospod Peterle, zelo izboljšal njeno vsebino. Morda je ponavljanje resnično potrebno: ob številnih priložnostih smo v tem Parlamentu govorili o teh zdravstvenih vprašanjih in vsi smo za zdravje za vse in zdravje visokega standarda s celostnim pristopom. Vlaganje v preprečevanje je pomembno. To želimo, vendar tega ne delamo, saj vsakokrat trčimo ob zelo omejen proračun, še zlasti ko gre za raziskave. Še vedno se nismo zavedli, da bi preprečevanje stalo precej manj kot zdravljenje.

Pomembno je upoštevati staranje prebivalstva in njegove posledične učinke na družbo: gospodarske učinke, družbene učinke in zdravstvene učinke. Vendar pa moramo zagotoviti, da se bo manj govorilo in bolj ukrepalo: nujno je, da se odzovemo na pričakovanja naših državljanov. Obstajajo jasna sporočila, ki se morajo osredotočiti na dobre prakse: potrebo po telesni dejavnosti, uravnoteženi prehrani in predvsem odgovornosti: odgovornosti držav članic EU, toda tudi odgovornosti vsakega evropskega državljana.

  Glenis Willmott, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, moja politična skupina podpira belo knjigo Komisije o zdravstveni strategiji. Še zlasti podpiramo osredotočanje na preprečevanje, izobraževanje in spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga. Pomembna sta načrtovanje zaščite naših državljanov pred zdravstvenimi grožnjami in pandemijami ter prizadevanje za zmanjšanje neenakosti v zdravju po vsej EU.

Potrebujemo nove smernice o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, direktivo o darovanju organov, izboljšane nadzorne mehanizme za odziv na zdravstvene grožnje in izboljšano izmenjavo najboljših praks. Toda glede e-zdravja moram opozoriti na nekaj. To je področje, kjer moramo določiti natančna pravila, ki opredeljujejo jasen okvir. Jasno mora biti, da ne izključuje tistih, ki niso internetno pismeni, in ne sme nadomestiti obiska za posvetovanje z zdravnikom. Glede na povedano vidim mnogo prednosti, toda zavedati se moramo tudi morebitnih nevarnosti.

Toda zdravstvena politika na ravni EU potrebuje tudi jasno osredotočenost. Pri mojem delu kot poročevalka v senci pri tem poročilu sem resnično dobila občutek, da je preveč različnih delovnih skupin in področij ukrepanja, skupin strokovnjakov in projektnih skupin, izmed katerih so bile številne vzpostavljene kot favorizirani projekti predsedstev ali zaradi pritiska poslancev tega Parlamenta ali drugih interesnih skupin.

Menim, da lahko EU doda veliko vrednosti na področju zdravja, vendar pa morajo biti sredstva ustrezno osredotočena in zagotavljati najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

Pozivam kolege, da glasujejo za mojo spremembo 2, ki poziva Komisijo, da sproži pregled trenutnih področij ukrepanja. Prav tako bi pozvala kolege, naj podprejo moje spremembe glede varstva zdravja naših državljanov pred nevarnostmi pri delu. Komisijo bi pozvala, naj se odzove predvsem na moji spremembi 1 in 6, ki zadevata izpostavljenost snovem, ki so strupene za razmnoževanje.

V prihodnje predloge za pregled direktive o rakotvornih snoveh je nujno vključiti snovi, ki so strupene za razmnoževanje. Zavedam se, da je Komisija povsem spremenila politiko glede tega, in bi bila hvaležna, če bi Komisija pojasnila svoje stališče.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je zdravje ena izmed najdragocenejših vrednot za naše državljane, vendar pa zdravje, kot vsi vemo, v skladu s členom 152 Amsterdamske pogodbe sodi v izključno pristojnost držav članic. To očitno nasprotje ni samo nenavadna posebnost v zakonodaji EU, v praksi zelo ovira naša prizadevanja za dosego optimalnih zdravstvenih ciljev v EU, in sprašujem se, zakaj je bilo dovoljeno, da se ta situacija nespremenjeno nadaljuje tako dolgo časa. Razlog je seveda finančen. Zdravstveno varstvo je zelo drago in njegovo izboljšanje v takšnem obsegu, da bi dosegli želeno enakost po vsej EU, bi pomenilo veliko povečanje zdravstvenih stroškov za nekatere države članice EU.

Tako lahko vsi pridemo v Parlament in kritiziramo sramotne razlike v pričakovani življenjski dobi, stopnji umrljivosti otrok in možnosti preživetja obolelih za rakom v bogatih in revnih državah članicah, večina pa nas ne okrivi tistega, kar je resnično krivo, in sicer nezmožnosti EU, da zagotovi finančno pomoč revnejšim članicam, da bi jim pomagala približati se v smislu ravni zdravstvenega varstva in s tem ustavila nasprotovanje njihovih vlad glede odstranitve zdravja iz izključnega področja nacionalne pristojnosti.

Lahko bi rekli, da je to žalosten odraz temeljnih vrednot, ki jih v praksi podpiramo v EU, pri čemer večjo pomembnost dajemo na primer pristojnostim pravil notranjega trga za naša podjetja kot zdravstveni oskrbi naših državljanov.

Menim, da je prišel čas za nujno spremembo člena 152 Amsterdamske pogodbe, to pa je mogoče doseči samo z usklajenimi prizadevanji Sveta, Komisije in Parlamenta.

Kot parlamentarci moramo storiti vse za uresničitev potrebne spremembe. Glede na povedano je seveda najpomembnejši vidik zdravstvene strategije v praktičnem smislu preprečevanje bolezni. Vsi vemo, da so kajenje, debelost, alkohol, droge, visok vnos sladkorja in stresen, nezdrav življenjski slog na splošno naši največji sovražniki, toda ali delamo dovolj, da bi naše državljane osvobodili teh prekletstev? Pravzaprav ne.

Vzemimo na primer kajenje. Kako lahko trdimo, da delamo vse, kar lahko, da bi ljudi odvrnili od kajenja, če še vedno subvencioniramo gojenje tobaka v EU, še vedno dovoljujemo neobdavčeno prodajo cigaret na letalih in ladjah, ki potujejo v ali iz EU, imamo še vedno sorazmerno nizek davek na tobak, če upoštevamo znatne zdravstvene stroške kadilcev, imamo še vedno posredno oglaševanje tobaka na naših televizijskih zaslonih in imamo še vedno zakone glede kajenja, ki se jih skorajda ne izvaja v celoti v EU?

Nimam časa, da bi povedal še kaj več o preprečevanju, vendar menim, da je glavna točka tega, o čemer govorim, da je treba spremeniti pravilo pristojnosti v zvezi z zdravjem.

PREDSEDSTVO: GOSPOD BIELAN
podpredsednik

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu za njegovo delo. Povsem prav je, da danes na podlagi strateškega dokumenta, ki ga je lansko leto pripravila Komisija, obravnavamo to pomembno temo.

Poudariti je treba tudi pomembnost preprečevanja, pravilne prehrane, kakovosti zraka in pitne vode, zdravega življenjskega sloga, zgodnjega odkrivanja bolezni in morebitnega hitrega zdravljenja slednjih. Navedeno je bilo, da trenutno glede dostopa do zdravstvene oskrbe obstajajo velike razlike med posameznimi državami in različnimi družbenimi skupinami. To odraža jasno pomanjkanje socialne kohezije. Takšne neenakosti se kažejo tudi v smislu stopnje preživetja bolnikov z rakom, bolezni srca in ožilja ter drugih stanjih. Zaskrbljujoče se povečuje število duševno bolnih oseb. Prav tako so metode zdravljenja daleč od tega, kar bi si želeli. S tem mislim predvsem na prekomerno uporabo antibiotikov in steroidov.

Zdravstveni sistemi so prav tako vzrok za zaskrbljenost, saj se pogosto izkažejo za neustrezne. Vsi se zavedamo, kako dragoceno je naše zdravje, in vemo, da je naše biološko življenje omejeno. V tem kontekstu bi spomnil Parlament, da je poljski pesnik Aleksander Fredro svojim bralcem svetoval, naj ne zanemarijo svoje blaginje, saj bi to ogrozilo ne samo njihovo zdravje, temveč celo njihovo življenje.

  Adamos Adamou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, naj izrazim zahvalo gospodu Peterletu za njegov poskus, da zdravstveni strategiji Skupnosti doda nekaj politik. Njegov namen je bilo spodbujanje enakega dostopa do celovitega zdravstvenega sistema kot osnovne, neodtujljive pravice vsakega državljana.

Zato moramo trdo delati, da bi se zadevne organizacije politično zavedle načela, da je, ko gre za zdravje, financiranje enako naložbi. Tu naj dodam, da se strinjam s stališčem gospoda Matsakisa. Osredotočiti bi se morali na preprečevanje bolezni s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in zagotavljanjem optimalnega zdravljenja ter na vlaganje v nove tehnologije in raziskave.

Naš cilj mora biti medsektorska politika, usklajevana na različnih ravneh. Njen cilj bo soočanje s ključnimi izzivi staranja prebivalstva in ogromnimi neenakostmi, ki vplivajo na zdravstvene sisteme držav članic.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Ko govorimo o skupnem pristopu Evropske unije k zdravju, bi morala biti naša prva skrb uskladitev standardov za zagotavljanje zdravstvenih storitev. Cilj Evropske unije mora biti odprava neenakosti med novimi in starimi državami članicami, ki so še vedno precej velike.

Ker imajo države članice različne cilje na področju zdravstvene politike, potrebujejo zdravstveni sektorji po Evropski uniji dolgoročno in strateško sodelovanje za dosego soglasja. Prav tako je potrebno vlagati v programe preprečevanja in javne izobraževalne programe. Boljše rezultate je mogoče doseči s preprečevalno politiko in dobro znano je, da je skoraj polovica bolezni povezana z nezdravim življenjskim slogom.

Strinjam se z zahtevo gospoda Peterleta Komisiji, da pripravi dolgoročni načrt za preprečevalne ukrepe v zvezi z zgoraj navedenim razlogom. To bi lahko pomagalo izboljšati zdravstveno stanje evropskega prebivalstva. Raziskave na medicinskem področju prav tako prispevajo k preprečevanju in olajšajo zdravljenje bolezni. Evropska unija na primer ne vlaga dovolj sredstev v raziskave raka: vlaganje EU znaša skoraj eno petino vlaganj ZDA. Izboljšanje te pomanjkljivosti bi bilo v interesu vseh evropskih državljanov.

Uporabna zamisel v smislu ozaveščanja bolnikov je vzpostavitev centrov za informacije in napotke, da bi pomagali bolnikom, zdravstvenemu osebju in celotnemu zdravstvenemu sektorju. Ko bodo izpolnjeni ti cilji, bo Evropska unija precej bližje doseganju skupnega pristopa k zdravju.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik,  v celoti podpiram poročilo gospoda Peterleta v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane z naslovom „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“. To poročilo pozdravljam zlasti zato, ker obravnava najhujše izzive, s katerimi se soočata Evropska unija in celotni svet. Poudariti je treba, da je to prvi strateški program, ki predstavlja celovit pristop Unije k zdravstveni politiki. Določa vrednote, ki jih je sprejela Skupnost, in cilje, ki si jih zastavlja na tem področju. To je zdravstvena strategija EU, ki izstopa izmed drugih zdravstvenih sistemov in bi jim resnično lahko služila kot zgled.

Vesel se, da slišim, da je bila strategija pozitivno sprejeta v državah članicah. Prav tako sem vesel, da sem izvedel, da so nekatere države že začele ukrepati s ciljem razvoja skupnega stališča in vključitve strategije v svoje nacionalne zdravstvene načrte. Slovenija je en primer. Tovrstno ukrepanje se izvaja tudi na Poljskem.

Financiranje zdravstvenih storitev pomembno prispeva k proračunskemu primanjkljaju v mnogih državah Evropske unije. To dejstvo je nujno upoštevati pri zdravstveni strategiji. V skladu s tem menim, da je treba strateški načrt preučiti v povezavi z načini financiranja javnega zdravstvenega varstva v državah članicah.

Omeniti želim tudi vprašanje, o katerem smo že razpravljali. V mislih imam nove informacijske tehnologije in njihov učinek na otroke in mladostnike. Neurejena uporaba interneta in računalniških iger, odvisnost in povezana stanja postajajo vse resnejši problemi za našo družbo in civilizacijo. Otroci in mladostniki so najbolj prizadeti. Komisija in Evropski svet trenutno razvijata dober način sodelovanja na področju zdravstvene oskrbe in prav bi bilo, da bi bili tudi mi vključeni v izvajanje tega projekta.

  Anne Ferreira (PSE). - (FR) Gospod predsednik, komisar, poročevalec, gospe in gospodje, najprej bi želela čestitati poročevalcu za njegovo delo, ki je izboljšalo prvotno besedilo.

Ta bela knjiga, ki jo je predlagala Komisija, je prvi korak pri določitvi jasnih in koristnih ciljev na področju zdravja, vendar pa žal ne daje odgovorov na izzive kakovostne zdravstvene oskrbe in enakega dostopa. Danes predloženo poročilo ni prevzelo prvotnih predlogov o samozdravljenju, kar je dobro. Po mojem mnenju je omalovaževanje ali celo spodbujanje samozdravljenja povsem neprimerno v smislu zdravstvenega varstva, za katerega si moramo prizadevati. „Skupaj za zdravje“ ne sme postati „vsak zase v času bolezni“.

Uvedba zamisli o aktivnem bolniku je zaskrbljujoč koncept: ker ga ne spremlja jasna opredelitev, ostajajo vrata odprta za različne razlage. Prav tako je Treba previdno ravnati s predlogoma o spodbujanju bolnikov, da sprejmejo odgovornost za svojo oskrbo, in o pozivanju skupin prebivalstva, da zagotovijo svoje odzive na določene zdravstvene potrebe. Zapomniti si moramo, da je zdravje zelo specifično področje, ki zahteva visoko stopnjo pristojnosti, tozadevna vprašanja pa so lahko pogosto vprašanja življenja ali smrti. Zdi se, da se predlogi, ki spodbujajo samozdravljenje, v povezavi s konceptom osebne odgovornosti ne odzivajo na zdravstveni izziv, s katerim se moramo spopasti, in se odmikajo od načela solidarnosti.

Pripombe imam še na eno točko: omogočanje mobilnosti zdravstvenih delavcev. Ta bi lahko imela zelo resne posledice za ozemeljsko razporeditev zdravstvenega osebja in poslabšala situacije, ki so v določenih državah članicah že tako kočljive. Namesto spodbujanja mobilnosti zdravstvenih delavcev bi bilo bolje poudariti izmenjavo dobrih zdravstvenih praks med vsemi državami članicami. Priznavam tudi, da je treba spodbujati spletne zdravstvene vire. To je pozitivna in inovativna pobuda, ki pa je kljub temu na voljo manjšemu številu ljudi.

Seveda podpiram spremembe, ki so jih predložili moji kolegi in ki zadevajo zdravje na delovnem mestu. To je ključna tema, saj postajajo z delom povezani zdravstveni problemi vse bolj pogosti.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, opozoril bi rad na tri vprašanja v tej razpravi. Prvič, med starimi in novimi državami članicami obstajajo znatne neenakosti v zdravju. Dodatni učinek teh neenakosti se odraža v znatnih razlikah pričakovane življenjske dobe. Ta se lahko razlikuje za 9 let pri ženskah in celo za 13 let pri moških. Prizadevati si moramo za znatno zmanjšanje teh razlik.

Drugič, potrebno je znatno povečanje vlaganja v preprečevanje bolezni. Danes je samo 3 % vlaganj dodeljenih za ta namen. Dobro pa je znano, da je do 40 % bolezni povezanih z nezdravim življenjskim slogom in bi jih bilo mogoče v veliki meri učinkovito preprečiti.

Tretjič, ker debelost postaja vse resnejša bolezen naše civilizacije, je nujno spodbujati zdrav življenjski slog. Za zdravo ekološko hrano, pridelano brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, je treba določiti ugodne pogoje. Vendar pa ta vrsta pridelave ni preveč stroškovno učinkovita. Zato je zanjo potrebna povečana finančna podpora v okviru skupnega kmetijskega sistema.

  Urszula Krupa (IND/DEM). - (PL) Gospod predsednik, v dokumentih, o katerih razpravljamo, je najti mnogo pomembnih vprašanj, povezanih z zdravjem in zdravstvenim varstvom. Splošni dostop do zdravstvene oskrbe je zagotovljen v ustavi posameznih držav članic. Spoštovanje pristojnosti držav članic na področju zdravstvenega varstva in svobodno odločanje glede zdravstvenih storitev sta pozitivna elementa. Kljub temu bi pozornost rada obrnila k nevarnosti, ki grozi mojim sodržavljanom zaradi nedavnih načrtov poljske vlade, da vse subjekte zdravstvenega varstva spremeni v komercialna pridobitna podjetja.

Predlagane reforme presegajo meje svobodne izbire zdravstvenega sistema. Ogrožajo temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja in zdravstvene oskrbe. Zaradi razsežnosti grožnje bi morala Evropska komisija vzpostaviti smernice, ki javnim organom preprečujejo opustitev nadzora nad javnimi bolnišnicami, ki so privatizirane proti volji poljske družbe in predsednika Republike Poljske.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, poročevalcu bi se želela zahvaliti za njegov dobro pripravljen odgovor Komisiji.

Vsi se zavedamo, da je osebna odgovornost držav članic, da odločijo o organizaciji in uresničevanju svojih zdravstvenih storitev in medicinske oskrbe. Vendar pa to ne bi smelo pomeniti, da zanemarjajo močno zdravstveno sodelovanje na ravni EU. Obstajajo številna zdravstvena vprašanja, kot so preprečevanje pandemij in gibanje bolnikov ali zdravstvenih delavcev, kjer države članice ne morejo učinkovito ukrepati ločeno in kjer je potrebno ukrepanje na ravni EU.

Ukrepanje EU je lahko dragoceno pri vzpostavljanju vseevropskih mrež znanja, ki omogočajo izmenjavo najboljših praks na področjih, kot so e-zdravje, nanotehnologija, zdravljenje redkih bolezni ali centri odličnosti.

EU je v sodelovanju z državami članicami pomembno napredovala pri varovanju zdravja, na primer na področju zakonodaje o oglaševanju tobaka, na področju krvnih proizvodov in vsekakor pri vzpostavitvi Evropskega centra za nadzor bolezni.

Okrepiti moramo ukrepanje za zmanjšanje neenakosti v zdravju po EU-27, predvsem z izmenjavo najboljših praks in boljšim informiranjem javnosti o pravicah državljanov pri čezmejni zdravstveni oskrbi. Hitro moramo razviti zakonodajo na tem področju in ne dopustiti, da so sodbe Sodišča Evropskih skupnosti edino vodilo bolnikov po Evropi. Odzvati se moramo z ustrezno zakonodajo. Poleg tega je treba izvesti celovite ocene učinkov zdravstva in presojo celotne zakonodaje, da bi zagotovili platformo za združene vidike in nosilcem odločanja olajšali oceno resničnih stroškov za zdravje ljudi v vsaki politični pobudi.

To bi bilo treba narediti na enak način, kot se ima sedaj za samoumevne presoje vplivov na okolje za informiranje zakonodajalcev, ki so predpogoj za oblikovanje večine politik EU. Ne glede na ozadje gospodarske in finančne krize danes je zdravje naše osnovno bogastvo.

  Åsa Westlund (PSE). - (SV) Gospod predsednik, govoriti sem želela o dveh zadevah. Prva je, da moramo obravnavati prekomerno predpisovanje antibiotikov, kar je zelo dobro povzeto v poročilu.

Ozreti se moramo samo na nas tu v Evropskem parlamentu oziroma ozreti se moram samo nase. Verjetno ne bi bila danes tukaj, če ne bi imeli učinkovitih antibiotikov. Nekajkrat se bila bolna, in kot mnoge izmed vas v tem Parlamentu so me rešili antibiotiki. Žal so ogrožene možnosti naših otrok, da v prihodnosti dobijo tovrstno pomoč, ker zdravnikom dovoljujemo, da predpisujejo antibiotike, ko niso potrebni, in celo prodajajo antibiotike brez recepta.

Potrebujemo sredstva za nadzor in pobude, da zdravnikom preprečimo srečanje z bolniki, da bi zaslužili denar, da ne bi predpisovali antibiotikov, kadar niso potrebni. Menim, da ima EU tu zelo pomembno vlogo, da razširja različne načine učinkovitega ukrepanja v boju proti tovrstnemu pretiranemu predpisovanju zdravil.

Druga zadeva, ki sem jo želela načeti in ki so jo načeli tudi številni predhodni govorniki, zadeva neenakosti v zdravju. Obstaja še en vidik neenakosti v zdravju. Ne gre samo za neenakost med državami. Gre tudi za neenakost znotraj držav. SZO je sestavila posebno komisijo, ki je preučila razredne razlike v zdravju. Jasno je navedla, da je „socialna pravičnost stvar življenja in smrti“, to pa je nekaj, o čemer moramo v Uniji odkrito razpravljati.

Povsem nesprejemljivo je, da so znotraj držav tako velike razlike. Obstajajo dobri primeri, kjer so bile razredne razlike v zdravju uspešno premagane, obstajajo pa tudi zelo slabi primeri. Sama sem zelo zaskrbljena zaradi tega, kar se dogaja v glavnem mestu moje države. Nenadoma je bil uveden sistem, zaradi katerega se zdravniki posledično selijo s socialno ogroženih in revnih območij, kjer je zdravstvena oskrba najpotrebnejša, na območja, kjer so ljudje najbolj zdravi in najpremožnejši.

Menim, da bi EU morala zbrati statistike in informacije, da bi bilo mogoče volivcem in tudi tistim, ki sprejemajo odločitve o zdravstveni oskrbi, jasno svetovati o tem, kateri ukrepi vodijo k večji socialni pravičnosti v zdravju in kateri ne.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). - (RO) Da bi se odzvali na velike izzive, s katerimi se sooča zdravstveni sektor v Evropski uniji, potrebujemo akcijske načrte, ki morajo vključevati spodbujanje boljšega zdravja, javne izobraževalne programe in programe preprečevanja bolezni, predvsem za tiste bolezni, ki so povezane s prehrano, debelostjo, uživanjem alkohola in drog ter kajenjem.

Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje ter zagotovitev ustreznega zdravljenja kroničnih bolezni, predvsem raka, bodo zagotovili kakovost življenja ljudi, ki so prizadeti zaradi teh bolezni. Zato bo izmenjava najboljših praks na vseh področjih zdravstvene pomoči v Evropski uniji prispevala k povečanju blaginje in zdravja državljanov. Menim, da je pomembno spodbujati zdrav življenjski slog v družinah, v šolah in na delovnem mestu, da bi določili pot za model zdravega življenja in spodbujali zdravo staranje tako za trenutno generacijo, kot za prihodnje.

Naša posebna skrb mora veljati interesom naših otrok, razvoju določb o materinskem in starševskem dopustu, ob čemer moramo upoštevati učinek, ki ga ima prisotnost staršev na telesni in duševni razvoj otroka. Prav tako pomembno je izboljšati sistem zdravstvene oskrbe za nosečnice in jih informirati o učinkih kajenja in uživanja alkohola.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Čestitati želim poročevalcu in tudi izpostaviti, da je edini način, da se spopademo z izzivi 21. stoletja, izboljšanje javnega zdravja. Rek „vsa zdravila na svetu ne morejo nadomestiti gibanja, toda gibanje lahko nadomesti vsa zdravila“ je večen. Ne smemo samo pridigati o zdravem življenju in zdravi prehrani. Prišel je čas, da spodbudimo ljudi, ki ne uničujejo svojega zdravja zavestno, ampak ga krepijo z različnimi sredstvi, vključno finančnimi. Zelo pomembna bi bila priporočila Evropske komisije na to temo. Hud problem za nove države članice je pomanjkanje strokovnjakov. Ponekod polovica vseh na novo kvalificiranih zdravnikov išče zaposlitev v drugih državah članicah EU, kjer so plače precej višje. Na ta način nove države članice podpirajo in krepijo zdravstvene storitve svojih bogatejših sosed. Ne predlagam nobenih omejitev prostega gibanja državljanov. Vendar pa je za ublažitev posledic te izgube strokovnjakov potreben solidarnostni in kompenzacijski sklad.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, zadeve v zvezi z zdravjem sodijo v pristojnosti posameznih držav članic. To pa predstavlja oviro pri skupnemu ukrepanju, namenjenemu varovanju zdravja Evropejcev. Ključni cilji so določeni v beli knjigi. Vključujejo spodbujanje zdravja v starajoči se Evropi, zaščito državljanov pred nevarnostmi za njihovo zdravje in podporo dinamičnih zdravstvenih sistemov. Teh ciljev ni mogoče doseči brez znatne udeležbe lokalnih in regionalnih organov.

Slednji morajo biti torej polno vključeni v izvajanje te strategije. Bela knjiga prav tako načenja pomembno vprašanje neenakosti v zdravju in razlik v zdravstvenem stanju med posameznimi državami in družbenimi skupinami. Zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev v večini novih držav članic je majhno. To vrzel moramo zapolniti. Zato je potrebno okrepiti ukrepanje, namenjeno odpravi neenakosti, in ga postaviti za prednostni cilj.

Druga naloga, opredeljena v beli knjigi, se nanaša na potrebo po spodbujanju in poudarjanju pomembnosti programov v zvezi z zdravstvenim ozaveščanjem, predvsem tistih, ki zadevajo prehrano. Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog lahko preprečita mnoge kronične bolezni. Zato so tako zelo pomembni izobraževalni programi o pazljivosti pri prehrani in vključevanju v telesne dejavnosti od rane mladosti.

  Charlie McCreevy, član Komisije. − Gospod predsednik, spoštovanim poslancem se zahvaljujem za njihove prispevke in bom obravnaval nekatera vprašanja, ki so jih sprožili.

Gospa Oviir in gospa Grossetête sta rekli, da je bela knjiga presplošna. Vendar pa je namen bele knjige določiti številna splošna načela in cilje za vodenje ukrepanja Skupnosti v zvezi z zdravjem v prihodnjih letih. Zelo težavno bi bilo določiti količinske cilje takšnih obsežnih in splošnih ciljev ter tako številnih vprašanj.

Komisija se povsem strinja, da so količinski cilji dobro sredstvo za uvedbo sprememb in doseganje rezultatov. Vendar pa menimo, da je takšne cilje bolje obravnavati v vsaki posamezni politični pobudi v okviru strategije.

Številni govorniki so omenili neenakosti v zdravju, na primer gospod Janowski, gospod Adamou, gospa Belohorská, gospa Doyle, gospod Kuźmiuk in gospa Westlund. Povsem se strinjamo z zaskrbljenostjo in potrebo po zapolnjevanju vrzeli v zdravstvu. Komisija bo naslednje leto predložila sporočilo, medtem pa bomo pomagali usmeriti strukturne sklade za zdravstvo.

Gospa Willmott je sprožila mnogo vprašanj. Opozorila je, da je v zdravstvu preveč delovnih smeri. Toda to je razlog, da je cilj zdravstvene strategije EU, sprejete leta 2007, združitev vseh politik, ki vplivajo na zdravje, v skladnem okviru. Komisija preučuje različne strukture v zdravstvenem sektorju, da bi dosegla sinergije med strukturami in zagotovila, da se delo opravi na učinkovit in uspešen način brez podvajanja.

Gospa Willmott je vprašala tudi o direktivi o rakotvornih snoveh. Komisija se je posvetovala s socialnimi partnerji o morebitnem pregledu direktive iz leta 2004 na tem področju in trenutno naroča študijo, ki naj bi bila zaključena v začetku leta 2010, o možnostih za spremembo te direktive. Rezultati te študije bodo Komisiji omogočili odločiti o ustrezni poti naprej. Zakonodaja EU o zdravju in varnosti pri delu, predvsem direktiva iz leta 1998 o vseh kemičnih dejavnikih, že pokriva zaščito pri delu pred vsemi kemikalijami, vključno s tistimi s strupenim učinkom na razmnoževanje.

Gospa Westlund je sprožila vprašanje odpornosti na antibiotike. Komisija tesno sodeluje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Delovni načrt ECDC med svojimi prednostnimi nalogami za leto 2008 vključuje protimikrobno odpornost. Poleg tega načrtuje vsako leto organizacijo Evropskega dneva antibiotikov. Ta dogodek je namenjen krepitvi javnega razumevanja in znanja o vprašanjih, povezanih z vso protimikrobno odpornostjo. Prvi Evropski dan antibiotikov bo potekal 18. novembra 2008. Prav tako tesno sodelujemo z ECDC pri pripravi drugega poročila o izvajanju priporočila Sveta iz leta 2002 s strani držav članic.

Za konec bi se želel zahvaliti poročevalcu, gospodu Peterletu, in vsem poslancem za njihovo podporo zdravstveni strategiji, ki smo jo razvili.

  Alojz Peterle, poročevalec. − (SL) Spoštovani gospod komisar, spoštovane kolegice in kolegi, iskrena hvala za tako zavzeto in bogato debato. Vesel sem, da so skoraj iz vseh vaših nastopov prihajale na dan tri ključne besede: prva je skupaj, druga je neenakost in tretja je preventiva. Skupaj pomeni več sodelovanja, tako na ravni držav članic, kot na ravni Evropske zveze, več partnerstva, kar zajema tudi regionalne in lokalne skupnosti in več komplementarnosti. Strinjam se z vsemi, ki ste dejali, da kompetenca držav članic ne sme biti izgovor, da se ne dela skupaj tega, česar same države ne morejo narediti, in teh izzivov je čedalje več.

Dejstvo, da je toliko neenakosti, na katere smo opozarjali, pomeni, da imamo šibko mobilnost znanja. Če je nekje nekaj deset procentov nižja možnost preživetja pri raku, to pomeni, da do tja ni prišlo znanje, ki ga imajo v neki drugi, mogoče celo v sosednji državi. In mi moramo tukaj doseči neko dinamiko na podlagi že znanega, že dostopnega znanja in seveda prvo sporočilo je, prvi nasvet je: uporabimo znanje, ki je na razpolago, izmenjujmo dobre prakse.

Glede dinamike bi še to rekel: bolezni imajo hitro dinamiko, zato je potrebna tudi politična dinamika, pa tudi politična inovacija. Glede bele knjige bi rekel, da je zelo dober okvir za to, kar želimo narediti in ni namen bele knjige, da vse specifike pokrije, ki so pokrite v raznih drugih dokumentih, tudi v drugih resolucijah, ampak dati okvir in, kot je nekdo dejal, imamo prvič res celovit okvir, govorimo o vrednotah, govorimo o indikatorjih, govorimo o strategiji in govorimo o ukrepih in na tej podlagi se da delati naprej.

Še to bi rekel za konec: jaz imam določeno težavo z amandmaji, ki jih je dala socialistična skupina, namreč več ali manj je dala šest amandmajev, ki so bili zavrnjeni na ENVI-ju in jaz težko spreminjam argumente, ki so bili v ENVI-ju uporabljeni za drugačno stališče in ne morem zdaj podpreti teh amandmajev zato, ker imamo plenarno sejo in ker je ta tema pokrita že v drugih resolucijah – mi bomo dobili neuravnoteženo sliko, če bodo ti amandmaji sprejeti, ker druge kategorije prebivalstva ne bodo s tako pozornostjo obravnavane. Ne gre samo za delavce, za katere smo vedno, ampak gre tudi za upokojence, gre za šolarje in seveda jaz ostajam pri argumentaciji, ki sem jo dal v ENVI-ju.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Zdravje je nekaj, kar ima vrednost, vendar nima cene. Naložba v zdravje je najučinkovitejša in najsmotrnejša naložba za družbo, prilagojena potrebam ljudi. Ta naložba je skupna odgovornost posameznikov, ki morajo privzeti zdrav življenjski slog z odgovornim obnašanjem, zdravstvenega osebja, ki mora spoštovati svoj kodeks poklicne etike, in nacionalnih vlad in regionalnih oblasti, ki morajo posebno pozornost posvečati trajnosti zdravstvenih sistemov.

Poleg tega je treba pozornost posvetiti tudi potrebi po celoviti socialni in zdravstveni politiki, ki morata ustrezno zadovoljiti nove zahteve. Premagovanje neenakosti, obvladovanje velikih zdravstvenih zahtev, nenehno spremljanje epidemioloških sprememb, ki potekajo, in zagotavljanje vse aktivnejšega sodelovanja med državami članicami in regijami: vse te zahteve poročilo gospoda Peterleta, ki se mu želim zahvaliti za njegovo izvrstno delo, ustrezno obravnava.

  Corina Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Spodbudno je videti, da je Evropski parlament sprejel resolucijo o beli knjigi Evropske komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“. Poleg ukrepov v zvezi z zdravstvenim pristopom sem opazila šibko točko v tem poročilu: odsotnost količinskih ciljev, katerih namen je zagotavljanje povečane učinkovitosti.

Kot predstavnica države, katere zdravstveni sistem je zelo slabe kakovosti, kar se odraža v zaskrbljujočem zdravstvenem stanju prebivalstva, bi želela poudariti pomen spreminjanja besed v dejanja, prav tako pa tudi potrebo po večji solidarnosti na ravni Evropske unije, da bi vsem državljanom zagotovili primerne zdravstvene storitve.

Romunija lahko v zvezi z zdravjem pove veliko žalostnih zgodb. Je država EU z najvišjim številom tuberkuloznih bolnikov in je na predzadnjem mestu, ko gre za kakovost zdravljenja diabetesa, čeprav je diabetes bolezen z najvišjo predispozicijo. Eden od desetih Romunov trpi zaradi jetrnih bolezni. Četrtina romunskih otrok ima zdravstvene težave. Z rakom povezana umrljivost se je v primerjavi z ostalim delom EU zaskrbljujoče povišala. Stopnja umrljivosti za bolezni srca in ožilja znaša 61 % celotnega števila smrti, medtem ko znaša v EU 37 %. Romunija je vodilna v Evropi, ko gre za izdajo receptov, sprejeme v bolnišnico in kirurške posege, vendar pa je tudi država z najkrajšo pričakovano življenjsko dobo v EU.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Alergije so endemična bolezen našega časa. Po Evropi se nenehno širijo od druge svetovne vojne. Tretjina naših otrok ima alergijo in če ne bomo ukrepali, bo zaradi takšne ali drugačne alergije kmalu trpela polovica prebivalstva Evrope. Vzrok za te alergije sta kemično obdelana hrana in onesnaženo okolje. Simptome alergije sprožijo kemikalije, naravni in umetni aditivi za živila, začimbe, cvetni prah in druge naravne snovi ter živalska dlaka. Na Madžarskem je poseben problem grint.

Na žalost Evropska unija zaenkrat nima strategije glede alergij, kar je na mojo zahtevo potrdila tudi Komisija. Organizacije civilne družbe za alergijske bolezni in več milijonov prizadetih evropskih državljanov se zanašajo na uvedbo zakonodaje o alergijah na evropski ravni. Naredimo nekaj, da pomagamo preprečiti alergije, da se spopademo z glavnimi vzroki in da zaščitimo tiste, ki trpijo zaradi alergij. Aktivno sodelovanje bi podprlo našo osredotočenost na zdravje državljanov Evropske unije in njihove vsakodnevne skrbi.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Pozornost bi želel obrniti na zaskrbljujočo težnjo v Evropi, kjer vse več ljudi trpi zaradi duševnih težav. Mnogo mladih ljudi v Evropi trpi zaradi stresa, kazalniki zlorabe snovi, predvsem alkohola in drog, pa se povečujejo. Ti vidiki lahko ločeno ali združeno vodijo k resnim duševnim boleznim.

Nedavne tragedije na Finskem kažejo, da morajo države članice bolj kot kdaj koli prej pozornost posvečati mladim ljudem z zagotavljanjem ukrepov za preprečevanje slabega zdravja, predvsem duševnega zdravja.

Ključnega pomena je celostni in proaktvni pristop k obravnavanju vzrokov duševnih težav in bolezni. Varno življenjsko okolje (preprečevanje nasilja v družini in zlorabe snovi), zmanjševanje dejavnikov, ki povzročajo stres v šoli in doma, preprečevanje in ozaveščanje bi morali biti najpomembnejše prednostne naloge. Nobena šola ne more nadomestiti skrbne družine, kjer starši razumejo svojo odgovornost, da svoje otroke naučijo osnove družbenih in etičnih vrednot.

Za dosego zastavljenih ciljev je pomembno vključiti vse akterje v družbi. Predvsem različne prostovoljske in mladinske organizacije so ključne pri zagotavljanju varnega okolja pri prostočasnih dejavnostih in neformalnega izobraževanja/ozaveščanja o vprašanjih, povezanih z duševnim zdravjem.

Zato pozivam k celostnemu in proaktivnemu pristopu, vključno z zagotavljanjem boljšega duševnega zdravja in s tem boljše prihodnosti za mlade ljudi.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam dejstvo, da poročilo gospoda Peterleta obravnava in poudarja nujno potrebo po novačenju zdravstvenih delavcev in njihovem zadržanju.

V skladu s Svetovno zdravstveno organizacijo bi bila migracija 2 % zdravnikov iz države znak za potrebno zaskrbljenost organov. V Romuniji je 4 % zdravnikov zaprosilo za dokumente, da zapustijo državo in delajo v tujini, enak odstotek pa je bil zabeležen tudi v letu 2007. Tako nismo samo prekoračili ravni, ki velja za prag za preplah, temveč smo celo dosegli podvojen odstotek. Od začetka leta do 1. septembra 2008 je 957 oseb Romunsko zdravniško združenje (CMR) zaprosilo za dokazilo o moralni neoporečnosti, ki jim bo omogočilo delati v tujini.

Očitno je, da zdravstveni sistem ne more delovati brez zdravnikov. Menim, da je to zaskrbljujoč pojav ne samo za Romunijo, temveč za vso Evropo, pomanjkanje strokovnih posameznikov, ki lahko zdravijo evropske bolnike, pa mora nadvse skrbeti države članice in Unijo.

  Péter Olajos (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Najprej bi želel povedati, kako vesel sem, da smo v zadnjem času imeli vse več poročil in strategij o pomembnosti zdravja.

Kot strokovnjak za proračun za leto 2009 sem se trudil govoriti v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). Moje pobude sta z naklonjenostjo sprejela ENVI in Odbor za proračun.

Kot je poudaril gospod Peterle, obstaja tesna povezava med novimi zdravstvenimi tveganji in podnebnimi spremembami. Odbor za proračun je 7. oktobra odobril raziskovalni projekt, ki sem ga predlagal, in sicer „Celovita raziskava o zdravju, okolju in podnebnih spremembah – izboljšanje kakovosti notranjega in zunanjega zraka“. To 4 milijonov evrov vredno pobudo bo vodil madžarski sedež Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo (REC) in bo vključevala devet držav (Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Finsko, Madžarsko, Italijo, Nizozemsko, Norveško, Srbijo in Slovaško). Hkrati bo ta projekt v šolah preučil povezave med zdravjem, varstvom okolja, prevozom in podnebnimi spremembami ter njihove učinke.

Prav tako podpiram poročevalca glede potrditve ECDC. Da bi se lahko agencija soočila s svojimi povečanimi odgovornostmi, sem predlagal, da se ji odobri več pristojnosti, kot ji jih je določila Komisija. ENVI je to sprejel soglasno, in upati je, da bo konec oktobrskega plenarnega zasedanja o tem odločil tudi Parlament.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Zdravje je največji blagoslov, kar jih lahko v življenju uživa človek. Žal nas zaskrbljujoče težnje, kot so povečanje števila primerov raka, obolenj srca in ožilja, debelosti in diabetesa, opozarjajo na obseg, v katerem je zdaj ogroženo zdravje. Soočeni smo z izzivi podnebnih sprememb, globalizacije, staranja prebivalstva, skupaj z nevarnostjo pandemij in biološkega terorizma.

Prav tako je razlog za zaskrbljenost izrazito povečanje cen zdravil. To pomeni, da si mnogi državljani EU zdravil enostavno ne morejo privoščiti. Poleg tega je treba zdravstvene sisteme določenih držav članic EU temeljito reformirati, da bi odpravili ogromne neenakosti. Razlika v pričakovani življenjski dobi je na primer 9 let za ženske in 13 let za moške.

Prav tako bi morala biti prednostna naloga vlaganje v zdravstvene politike v zvezi z najzgodnejšimi leti življenja osebe. Vendar pa je pomembno, da se ne dovoli razvoja situacije, v kateri bi bilo preprečevanje rojstva invalidnih otrok ali otrok, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni, splošno sprejeto. Namesto tega bi bilo treba spodbujati pomoč staršem bolnih otrok.

Poleg tega bi želel poudariti potrebo po spoštovanju pristojnosti držav članic na področju zdravstva in svobodno odločanje glede zdravstvenih storitev.

Seveda ima zdravje vpliv tudi na gospodarstvo. Vlaganja v zdravstvo se zato ne bi smelo dojemati samo kot izdatek, ampak tudi kot pomemben element vlaganja v izboljšanje kakovosti človeškega kapitala ter ključno socialno in politično vprašanje.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) V interesu varovanja zdravja se moramo soočiti z ugotovljenimi izzivi. Glavno pristojnost za ohranjanje in spodbujanje zdravstvenih standardov imajo države članice. Kljub temu obstajajo mnoga področja, predvsem v zvezi z nadnacionalnimi problemi, kjer je naša naloga čim večja podpora držav članic, če niso zmožne učinkovito ukrepati.

Velik problem, s katerim se soočamo, so resne neenakosti po eni strani med državami članicami, po drugi strani pa v posameznih državah članicah. Pričakovana življenjska doba je v starih državah članicah v povprečju za 10 let višja, kot v novih državah članicah. Naša naloga je, da po državah članicah širimo preskušene in preverjene postopke, ki so dokazali svojo vrednost. Namen je prilagoditev in uskladitev standardov s primernimi ukrepi za ozaveščanje državljanov.

Zdravje je bistvena dobrina za vse nas, prav tako pa je ključni gospodarski dejavnik. Zato moramo storiti še več, da zajezimo na primer dramatično povečanje primerov raka. Da bi to dosegli, je ključnega pomena, da zdravje vključimo v vsa politična področja in spodbujamo razvoj novih tehnologij in inovacij.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. – Priložnost bi rada izkoristila za to, da posebno pozdravim določene določbe v zdravstveni strategiji, in sicer vključitev motenj avtističnega spektra, zaradi katerih vse pogosteje trpijo otroci po vsej Evropi, omenila pa bi rada odlično raziskavo, ki se že izvaja na tem področju s pomočjo Komisije.

Pozdravljam novo osredotočanje na redke bolezni, Alzheimerjevo bolezen, in raziskave duševnih bolezni in zdravja moških ter nadaljnje osredotočanje na priznane bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes in rak.

Veseli me, da so omenjeni negovalci, saj je pomembno zapomniti si, da zdravstveni problemi ne prizadenejo samo tistih oseb, ki trpijo zaradi njih, temveč tudi tiste, ki jih imajo radi in zanje skrbijo, pri tem pa upam, da bo ta omemba prenesena v praktično podporo tistih, ki vse to izvajajo.

Pozdravljam tudi konstruktivno osredotočenost na preprečevanje, predvsem glede izogibanja uživanja alkohola in drog med nosečnostjo.

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Zdravje je ena izmed najdragocenejših vrednot v življenju človeka. Zaskrbljujoč porast števila posameznikov, ki trpijo zaradi raka, bolezni srca in ožilja, diabetesa in debelosti kljub napredku, doseženem z zdravili za te bolezni, je pomembno vprašanje, ki ga moramo obravnavati. Problemi, povezani s prekomerno telesno težo in podhranjenostjo, neprimerno prehrano in virusom HIV/aidsom, so izzivi, ki ogrožajo zdravje Evropske unije.

Razlike med novimi in starimi državami članicami so glede stopnje preživetja bolnikov z rakom tako velike, da lahko govorimo o „zdravstveni železni zavesi“. Evropska unija mora uskladiti svoje ukrepe za zmanjšanje neenakosti med državami članicami, predvsem z izmenjavo najboljših praks na različnih področjih in s spodbujanjem javnega izobraževanja za boljšo medicinsko oskrbo s podporo inovacij v zdravstvenih sistemih, prav tako pa mora načrtovati mehanizme za izvrševanje za strukturirano sodelovanje med institucijami EU.

Opredeliti moramo temeljne zdravstvene vrednote, sistem zdravstvenih kazalnikov in načine za zmanjšanje neenakosti, ki obstajajo v zdravstvenem sektorju. Vlagati moramo v zdravje, sprejeti moramo ukrepe za spodbujanje zdravja v vseh starostih in sprejeti moramo ukrepe v zvezi s tobakom, hrano, alkoholom in drugimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje.

(Seja je bila prekinjena ob 10.35 in se je nadaljevala ob 11.00)

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik