Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 9. oktober 2008 - Bruselj

10. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Panzeri (A6-0365/2008)

  Rumiana Jeleva (PPE-DE). - (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, dovolite mi, da najprej čestitam kolegu Panzeriju za njegovo poročilo. Bila sem poročevalka v senci za skupino PPE-DE in sem glasovala za to poročilo.

Tako sem glasovala zato, ker menim, da nam je z našim delom glede kompromisov uspelo uvesti določene spremembe in doseči bolj uravnotežen pristop glede nekaterih predlogov. Hkrati pa spremembe, ki jih je predlagala naša skupina in bi poročilo naredile celovitejše, niso bile potrjene.

Poročilo bi vsekakor moralo vključevati besedilo z navedbo pretirane obremenitve obdavčenja in visokih prispevkov za socialno varstvo kot glavnih razlogov za obstoj in celo rast sive ekonomije v določenih sektorjih. V boju proti neprijavljenemu delu moramo kot zaveznika vključiti poslovno skupnost.

Mala in srednje velika podjetja je treba spodbuditi z zmanjšanjem upravnih bremen in poenostavitvijo postopkov. Vendar pa razprav in sprememb na tej stopnji ni mogoče predlagati, saj je bilo poročilo začeto v skladu z enim sklopom pravil in dokončano v skladu z drugim.

Poročilo: Zimmer (A6-0364/2008)

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem proti poročilu gospe Zimmer, vendar pa želim kljub temu v celoti podpreti cilj poročila, in sicer spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v Evropski uniji. Izrecno pozdravljam pristop, ki zagovarja ustrezne sisteme minimalnega dohodka kot osnovni predpogoj za dostojno življenje. To načelo mora veljati za zaposlene in brezposelne.

Kar ne morem storiti, pa je glasovati za poročilo, ki znova in znova poziva države članice, naj uvedejo minimalni dohodek, in ki Svet poziva, naj sprejme cilj EU glede minimalnega dohodka. Ta zahteva krši načelo subsidiarnosti in temeljno pristojnost držav članic na področju socialne zakonodaje.

Poročilo tudi izrecno pozdravlja predlog Komisije za horizontalno direktivo, ki bi obsegala vse oblike diskriminacije. Nasprotujem diskriminacija, vendar pa menim, da je to napačen pristop.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za priložnost, da pojasnim, kako sem glasoval. Tako kot zadnja govornica menim, da se verjetno vsi strinjamo s cilji poročila v smislu socialne vključenosti in boja proti revščini.

Vendar pa moramo resnično priznati to, da se moramo oddaljiti od zamisli, da je ne glede na problem rešitev mogoče najti na ravni EU. Dejansko rešitve pogosto ni mogoče najti niti na nacionalni ravni.

Če se želimo resnično spopasti z revščino, če želimo resnično spodbuditi socialno vključenost, moramo rešitve pogosto iskati v naših skupnostih. Po vsej Evropski uniji, po vsej moji državi, po vsem mestu, ki ga predstavljam, Londonu, najboljšem mestu na svetu, vidimo številne lokalne skupnosti, ki se z revščino spopadajo na kraju samem, brez kakršnega koli posredovanja države. Razumejo probleme, skupnosti pa ukrepajo združeno. Ustvariti moramo prave pogoje za to, da se bodo lokalne skupnosti lahko spopadle s temi problemi: če hočete iskati rešitev, pojdite na spletno stran Centra za socialno pravičnost v mojem volilnem okrožju v Londonu.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, revščina je večplasten pojav. Običajno se povezuje z brezposelnostjo, še posebno z dolgotrajno brezposelnostjo. Zato se meni, da je delo najboljši način za preprečevanje revščine. Vendar pa delo ni edini način za preprečevanje revščine, kot kažejo mnogi primeri revščine med zaposlenimi ljudmi. Spomniti moramo, da v Evropski uniji revščina ogroža 78 milijonov posameznikov. To predstavlja 16 % državljanov Unije.

Vse ravni javnih organov morajo združiti moči s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in posameznimi državljani. Socialno politiko in politiko trga dela je treba bolje organizirati in postati morata učinkovitejši. Potrebna so trajna in daljnosežna prizadevanja za boj proti revščini in socialni izključenosti.

Zapomniti si moramo tudi, da morajo imeti zakonodajni programi socialnega varstva preprečevalno vlogo. Služiti morajo za spodbujanje socialne kohezije in pospeševanje socialnega vključevanja. Ena od pomembnih točk v poročilu zadeva odpravo revščine otrok. Posebno pozornost je treba posvetiti primerom, ko otroke vzgajajo starši samohranilci, velike družine ali priseljenske družine. Potrebne so učinkovite rešitve, da bi preprečili, da postanejo ti ljudje socialno odrinjeni na rob.

Poročilo: Panzeri (A6-0365/2008)

  Astrid Lulling (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, podprem lahko to resolucijo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, ker vključuje moj posebni predlog za boj proti črnemu trgu delovne sile in predvsem neprijavljenemu delu.

Predvsem sem zadovoljen s podporo mojemu predlogu, da se Evropsko komisijo pozove, naj pripravi poskusno orodje, ki temelji na modelih, kot je projekt 2 Plus v Luksemburgu, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, in katerega cilj je zajezitev neprijavljenega dela, ki bo postalo nezanimivo prek skrajne poenostavitve upravnih postopkov za delodajalce ob zagotovitvi socialne varnosti delavcev, davčnega sistema, ki je ugoden za delodajalce, zlasti z odbitkom stroškov, ki se med drugim nanašajo na manjša dela, oprostitve davka za vsa dela, katerih plačilo je nižje od zneska, ki ga določi država članica.

Prav tako je bil vključen moj predlog za okvirne predpise za ureditev statusa zakoncev ali družinskih članov, ki pomagajo v družinskih podjetjih, da bi bili obvezno socialno zavarovani. Veseli me tudi, da poudarjamo, da je delovanje družine že samo po sebi družinski posel in meni, da bi bilo treba pretehtati priznavanje neobičajnega družinskega dela in njegovo obvezno vključitev v sistem socialne varnosti. Dejstvo je, da poleg običajnega dela na črno obstaja na milijone Evropejcev, predvsem žensk, ki delajo v družinskih podjetjih in so brez kakršne koli individualne socialne varnosti.

  Predsednik. - Pojasniti želim samo nekaj, draga Astrid, čas za govor je omejen na eno minuto, ne dve. To je skoraj tako kot neprijavljeno delo.

Razmere v Belorusiji (RC B6-0527/2008)

  Milan Horáček (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo, saj predstavlja nedvoumen poziv beloruski vladi, naj končno spoštuje človekove pravice.

Razočarani smo, da upanja na demokratični razvoj za Beloruse, ki morajo živeti v zadnji evropski diktaturi, niso izpolnile parlamentarne volitve, ki so bile septembra in ki so bile dvomljive, da ne rečem ponarejene. Enako velja za strateško represijo opozicije in civilne družbe.

Danes smo tudi pozvali Svet in Komisijo, naj poskusita z dodatnimi ukrepi olajšati in okrepiti stike med ljudmi ter demokratizacijo države ter naj preučita možnost znižanja vizumskih stroškov ob vstopu v schengensko območje za državljane Belorusije, saj je to edini način, kako preprečiti čedalje večjo osamitev Belorusije in njenih državljanov.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, poraz demokracije v Belorusiji je še posebno boleč v kontekstu nove politike sprave s to državo, ki jo je Unija začela izvajati  po dogodkih v Gruziji. Gospod Lukašenko ni prepoznal poteze Evrope in priložnosti za izhod iz osamitve. Poročilo OSCE navaja, da volitve v Belorusiji niso izpolnile demokratičnih standardov. Novi parlament bodo tako ponovno sestavljali ljudje, ki služijo zadnjemu evropskemu diktatorju. Kljub tem kršitvam se zdi potrebno nadaljevati z izvajanjem politike odmrznitve medsebojnih odnosov. Vendar pa je treba poudariti, da Unija ne sme biti edina, ki popušča. Predsednik Belorusije mora pokazati jasno dobro voljo, kot kažejo ustrezni ukrepi. Okrepiti je treba pritisk na gospoda Lukašenka, hkrati pa je treba Belorusom ponuditi ugodnosti, da bi ponudbo Evrope sprejeli kot boljšo izbiro kot pa alternativno spletanje tesnejših vezi z Rusijo.

Ustavitev kroga pogajanj STO v Dohi (RC-B6-0521/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, uspešen zaključek pogajanj v okviru kroga pogajanj v Dohi se zdi vse manj verjeten. Eden izmed razlogov za to je odstop gospoda Mandelsona s položaja komisarja za trgovino. Pogovori se bodo verjetno nadaljevali šele po začetku leta 2010. Položaj še bolj zapleta dejstvo, da so v naslednjih dveh letih na vrsti volitve ne samo v Združenih državah, ampak tudi v Indiji in Braziliji. To pomeni, da bo nova pogajanja vodila druga skupina ljudi. Evropska unija prvič ni odgovorna za prekinitev pogajanj. Za neuspeh julijskih ministrskih pogajanj je treba kriviti Združene države in Indijo. Glede na izjave strokovnjakov je bil glavni razlog za prekinitev pomanjkanje napredka glede storitev in industrije.

Če bo prišlo do vrnitve za pogajalsko mizo, je treba prednost dati obravnavi tega, kako pomagati najrevnejšim državam. Hkrati pa ne smemo pozabiti na naše lastne interese, predvsem interese kmetijskega sektorja. Neupravičeno odprtje našega trga bi imelo za posledico resno grožnjo stabilnosti dohodkov kmetov. Mnoge farme bi posledično lahko bankrotirale. Če pride do tega, kako bomo lahko zagotovili zanesljivost oskrbo s hrano v Evropski uniji? Neuspešnost dosege dogovora o trgovinskih vprašanjih je primer tega, kako težko je doseči kompromis o pomembnih zadevah, ko je v pogajanjih udeleženo tako veliko število držav s tako različnimi interesi.

Upajmo na bolj pozitiven izid mednarodnih pogajanj o boju proti podnebnim spremembam.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, najlepša hvala, da ste mi ponudili to priložnost, da pojasnim svoje glasovanje o ustavitvi kroga pogajanj v Dohi.

Z veliko hvaležnostjo ugotavljam, da je večina tega Parlamenta precej žalostna zaradi ustavitve kroga pogajanj v Dohi, saj bi z nadaljnjo liberalizacijo dejansko pridobili resnične cilje.

Žal je bilo spet kmetijstvo tisto, ki nas je oviralo, in čeprav se je EU uspela izogniti krivdi, menim, da moramo priznati, da imamo svojo notranjo politiko in da so komisarja Mandelsona, ko je hotel nadaljevati s kmetijstvom, ovirale nekatere izmed najbolj protekcionističnih držav v Evropski uniji.

Priznati moramo, da tu obstaja večji cilj; da je treba storitve, ki predstavljajo tako velik del našega gospodarstva, sprostiti in liberalizirati. Žal moramo sprostiti kmetijstvo in blago, preden sprostimo trgovino s storitvami.

Potrebujemo nadaljnje odpiranje trgovine. Nehati moramo ščititi nekonkurenčne kmete. podjetnikom in kmetom v državah v razvoju in revnejših državah moramo olajšati trgovanje z nami, prodajo njihovega blaga in storitev, saj bo samo trgovina, ne pa velika pomoč industriji, tem ljudem pomagala iz revščine.

Poročilo: Carnero González (A6-0347/2008)

  Bogdan Pęk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, poročilo, ki je pred nami, je že odobrila večina v tem Parlamentu. Tik pred glasovanjem pa se je gospod Duff, vodilni poslanec, odločil izraziti svoje presenečenje nad tem, da vzhodnoevropske države, ki so šele pred kratkim pristopile k Uniji, nasprotujejo uvedbi zastave in himne kot obveznih elementov v Evropskem parlamentu. Resnično moram gospodu Duffu nemudoma razložiti, da obstaja zadostna utemeljitev enostavnega gesla, uporabljenega med kampanjo, ki nakazuje, da vladanje iz Bruslja ni bilo nič boljše od vladanja iz Moskve. Konec koncev je lahkota, s katero lahko Bruselj uvede in izvaja spremembe, ki kršijo evropsko zakonodajo, v ostrem nasprotju s težavnostjo izvajanja načel solidarnosti, poštenosti in nediskriminacije. Pomemben primer je energetska politika, kjer so bili ukrepi, ki bodo uničili poljsko energetsko industrijo, Poljski naloženi v skladu z zakonom in v nasprotju z omenjenimi načeli.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, pravkar smo z veliko večino, čeprav smo skupaj s številnimi kolegi glasovali proti, sprejeli poročilo, ki za to institucijo uvaja zastavo, himno, geslo, državni praznik: vse simbole, „značilnosti“ prave države. Nizozemski kabaretist Wim Sonneveld, ki bi se dejansko dobro znašel v tem Parlamentu, bi rekel nekaj takega kot: „No, to je meja“.

Vendar pa bi vas rad opozoril, da ni še tako dolgo, odkar so bile po jasni zavrnitvi evropske ustave na Nizozemskem in v Franciji določbe o uporabi simbolov zelo skrbno umaknjene in se jih ne bi več vključilo v Lizbonsko pogodbo, ker se je spoznalo, da jih javnost noče. Zdaj jih bo Parlament ponovno sprejel in celo poudaril v besedilu, da jih je treba vključiti, da bi državljanom dali jasen politični signal. Kakšna cinična šala! Evropska „nomenklatura“ privilegiranih ljudi je na pohodu, vendar pa so jim, gospe in gospodje, ljudje Evrope že pred časom nehali slediti.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, v razpravi o poročilu Carnera Gonzáleza se je včasih zdelo, kot da govorimo o evropskih simbolih samih in ne njihovi vključitvi v naš poslovnik. Prav zdaj ne poteka razprava o simbolih, čeprav si lahko predstavljam, da ima veliko ljudi vprašanja o dnevu Evrope 9. maja. Toda bistveno je, da je bilo sprva obljubljeno, da zunanji simboli evropske naddržave ne bodo vključeni v Lizbonsko pogodbo, ki jo je ratificirala večina držav članic, zdaj pa bodo nenadoma vključeni in navedeni v poslovniku Evropskega parlamenta. To zgolj kaže preziranje volivcev, državljanov Evrope. Iz našega od sveta odrezanega Bruslja nam je ponovno uspelo še bolj se odtujiti od državljanov v državah članicah. To je žalostno.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, na splošno se nas spodbuja, da nacionalizem pojmujemo kot samovoljen, prehoden in sramoten, ko pa gre za evronacionalizem, pa se vedemo povsem drugače in se nas vabi, naj slavimo embleme in simbole državne suverenosti: zastavo, himno, dan države in vse ostalo.

Predvsem nasprotujem prilastitvi Beethovnove Devete simfonije kot evropske himne, pri kateri se od nas pričakuje, da bomo stali ob njej. Bojim se, da ima name enak učinek kot na Alexa v Peklenski pomaranči in to iz enakega razloga, namreč zato, ker ima slabe konotacije.

Vendar pa želim opozoriti na to: edina in nekoliko simbolična sprememba evropske ustave, ko je bila spremenjena v Lizbonsko pogodbo, je odstranitev teh evropskih nacionalnih simbolov.

Ko jih enostransko vrača nazaj, ta Parlament, ta starajoči se in onemogel Parlament, z dvema prstoma, posutima s starčevskimi pegami, krca volivce, ki so zavrnili to evropsko ustavo.

Če hočete, da imajo ti simboli zavezujočo moč, bodite tako pogumni in naj o njih odločijo ljudje na referendumu. Pactio Olisipiensis censenda est!

  Roger Helmer (NI). - Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu gospoda Carnera Gonzáleza, ki želi v ta Parlament v večjem obsegu ponovno uvesti evropsko zastavo in evropsko himno.

V moji državi je bilo ljudem rečeno, da se Lizbonska pogodba tako razlikuje od evropske ustave, da ni več opravičljivo, da bi imeli referendum, vendar pa je edina bistvena razlika med ustavo in Lizbonsko pogodbo, ki jo najdem, odstranitev simbolov državne suverenosti. Zdaj si ta Parlament prizadeva za njihovo ponovno uvedbo.

To ponazarja prevaro, na kateri temelji celotni evropski projekt. Ponazarja tudi velikanski prezir, s katerim v tem Parlamentu ravnamo z javnim mnenjem in volivci, ki so nas izvolili na ta položaj. Zdaj moramo imeti referendum o celotni Lizbonski pogodbi.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, najlepša hvala, da ste mi ponudili priložnost, da pojasnim svoje glasovanje o tem izredno pomembnem vprašanju.

Kot predhodni govorniki tudi jaz opažam hinavstvo, ki se ga pogosto poslužujejo tisti, ki podpirajo evropski projekt. Rečeno nam je bilo na primer, da bo Lizbonska pogodba propadla, če bo katera koli država glasovala proti njej. Ko so Francozi in Nizozemci glasovali z „ne“, nam je bilo rečeno, da večina držav v bistvu želi, da se ohrani, zato jo moramo ohraniti.

Ko so jo zavrnili Irci, nam je bilo, namesto da bi to enostavno sprejeli kot zadnji žebelj na krsti Lizbonske pogodbe, rečeno, da moramo najti način, da pripravimo Irce do tega, da ponovno glasujejo, dokler ne bodo glasovali pravilno. Tu je še en primer. Rečeno nam je bilo, da je Lizbonska pogodba povsem drugačna od ustave. „Poglejte dokaze“, pravijo, „spremenili smo velikost črk, jo premetali, je povsem drugačna, in odstranili smo simbole Evropske unije.“ Opozarjali smo, da to ne bo trajalo dolgo. Tisti, ki podpirajo projekt, bodo našli način za ponovno uvedbo simbolov. Prav to se je zgodilo.

Moja prošnja tistim izmed vas, ki podpirate evropski projekt, je, da bodite iskreni z volivci in bodite dovolj pogumni, da se o njej glasuje na referendumu.

Poročilo: Seeber (A6-0362/2008)

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) Zdi se, da se podnebne spremembe v srednji Evropi izražajo predvsem kot radikalna prerazporeditev padavin. Dolgemu sušnemu obdobju je sledil hudourniški dež. Suša in poplave lahko povzročijo milijonsko škodo. To je pokazatelj, da so se podnebne spremembe resnično začele. Evropska podnebna politika mora obravnavati ublažitev škode, preprečevanje nesreč in načine za upočasnitev podnebnih sprememb. Razviti moramo sisteme za hrambo vode in namakanje, v naših mestih in na podeželju je treba ohranjati rezerve padavin, da bomo imeli vodo v času suše. To je še posebno pomembno v madžarski regiji Alföld. Evropska unija mora kot politiko Skupnosti doseči boljše gospodarjenje z vodami, v naslednjem proračunu pa je treba dati na razpolago obsežno financiranje s strani Evropske unije.

  Cristina Gutiérrez-Cortines (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, povedati moram, da sem glasovala proti temu poročilu, ker je slabo poročilo. Podnebne spremembe so vseobsegajoča tema pomanjkanje vode pa je vprašanje, ki ima vpliv tudi na tla in zahteva celovit pristop.

Toda zdi se, da ta dokument trdi, da je edina rešitev varovanje vode iz pipe in vode v ceveh naših mest. To je poenostavljen, nesistematičen in netrajnosten pristop. Poročilu nasprotujem, čeprav ima nekatere dobre točke, kot na primer dejstvo, da mora biti voda za vse ali da moramo deliti vire in da mora biti solidarnost med regijami.

Vendar pa se strinjam z gospodom Hegyi, da moramo ukrepati glede tal. Novi pristop je sestavljen iz ohranjanja vode na tleh z novimi jezi, nove regulacije rek, preprečevanja nesreč, novih kmetijskih strategij, ki omogočajo nov pristop, in seveda iz preusmerjanja vode, kjer je to potrebno.

Socialna in gospodarska vprašanja imajo vpliv na življenja ljudi in v smislu pomanjkanja hrane, s katerim se sooča svet. To bi bilo treba upoštevati v tem predlogu resolucije.

  Madeleine Jouye de Grandmaison (GUE/NGL). - (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Seeberja zaradi njegovih odlik. Zahvaljujem se tistim, ki so omogočili sprejetje sprememb, ki sem jih predlagala.

Vendar pa me skrbi nekaj: nanaša se na onesnaževanje tal in podtalnice zaradi uporabe nevarnih kmetijskih onesnaževal. To se je zgodilo v francoskih čezmorskih ozemljih, na Martiniku in Guadeloupu, kot posledica klordekona, molekule z dolgo življenjsko dobo. Uporaba tega onesnaževala, ki je v Evropi prepovedano skoraj 30 let, se je v francoskih čezmorskih ozemljih nadaljevala do leta 1997.

Zaradi tega bo danes poleg grožnje, da bo povzročilo resne probleme javnega zdravja in oviralo gospodarski razvoj, zaradi tega onesnaževala nemogoče doseči cilje, določene v okvirni evropski direktivi o vodah z dne 23. oktobra 2000, vsaj kar zadeva Martinik.

Ali bo Evropska komisija končno priznala, da nekatere države članice kršijo njene direktive glede sektorjev, ki so tako občutljivi kot okolje in zdravje?

Poročilo: van den Burg in Dăianu (A6-0359/2008)

  Astrid Lulling (PPE-DE). - (FR) Gospod predsednik, popraviti bi želela moj glas o spremembah 3 in 9 poročila gospe van den Burg. Pomotoma sem glasovala proti, toda hotela sem glasovati za njiju. Zakaj? Prepričana sem, da bi predlog o kapitalskih zahtevah lahko vseboval predpis, da morajo izvorne osebe vključiti del svojih listinjenih produktov v svojo bilanco stanja, določil kapitalske zahteve za izvorne osebe, izračunane na osnovi tega, da imajo ta del posojil, ali predvidel druga sredstva za zagotovitev skladnosti interesov vlagateljev in izvornih oseb. Menim tudi, da bi se lahko izkazalo, da do samoregulativne rešitve, ki so jih predlagale bonitetne agencije, nezadostne glede na ključno vlogo, ki jo imajo v finančnem sistemu.

  Predsednik. - Za naslednjič imate v dobrem štiri sekunde, Astrid.

Poročilo: Alojz Peterle (A6-0350/2008)

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravkar smo slišali, da nasprotniki reforme živijo v preteklosti. Oblikovati hočemo prihodnost! Tisti, ki nasprotujejo reformi, naj ostanejo doma v svojih nacionalnih državah in podpirajo tiste, ki se zavzemajo za Evropo.

Gospod Peterle je povedal vse: hočemo, da naši državljani živijo dolgo in zdravo. Zato smo v Sedmem okvirnem programu za raziskave aktivno delali na vprašanju bolezni, povezanih s starostjo. Zdaj je prišel čas, da močno podpremo samostojne delavce, neodvisne delavce in podjetja z enim zaposlenim v okviru Akta za mala podjetja, da bi lahko tudi oni igrali aktivno vlogo na zdravstvenem trgu in bi tako državljanom v prihodnje dali več izbire na tem trgu in jim omogočili izbiro najboljše rešitve v kvantitativnem in kvalitativnem smislu.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Leinen (A6-0372/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za sklep o odobritvi splošnega okvira, ki določa glavne vidike sporočila Komisije o Evropi z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“. Njegov cilj je vzpostavitev okvira za krepitev obsežnih komunikacijskih elementov z njihovo vključitvijo v širšo strukturo, ki jo vzpostavlja Bela knjiga o evropski komunikacijski politiki in zagovarja dvosmerno komunikacijo, ki jo zaznamujeta aktivna udeležba državljanov in Načrt D (Načrt D za demokracijo, dialog in debato).

Pomembno je priznati, da se zdi, da to sporočilo, ki ga je izdala Komisija po neuspehu osnutka Ustavne pogodbe, da bi spodbudila razpravo o odnosih med demokratičnimi institucijami Unije in njenimi državljani, ni doseglo svojih ciljev. Načrt D ni uspel: kako lahko obstaja demokracija brez dialoga in dialog brez debate? To je naredilo le malo za zapolnitev ogromnega prepada, ki se je odprl med državljani, ki ne razumejo več pomena evropske integracije, in institucijami, ki so postale preveč nepregledne in nerazumljive. Samo upamo lahko, da nam bo ta novi poskus dosege medinstitucionalnega sporazuma omogočil, da se premaknemo naprej.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Ne nasprotujemo objektivnemu in dejanskemu informiranju in izobraževanju državljanov v državah članicah o sodelovanju EU. Vendar pa to ne sme biti propaganda za uvedbo še več nadnacionalnega nadzora v Uniji.

V skupni izjavi o partnerstvu za komuniciranje v Evropi, na katerega se nanaša to poročilo, so omenjeni tudi različni programi EU, kot sta „Načrt D“ in „Državljani za Evropo“, ki ju stranka Junilistan (Junijska lista) tako silovito kritizira. Izjava tudi izraža priznanje strankam EU in povezanim političnim ustanovam, za katere stranka Junilistan meni, da morajo biti zgrajene od spodaj s strani nacionalnih strank držav članic in ne od zgoraj s strani birokracije EU.

Zato smo glasovali proti poročilu. Menimo, da bi moral biti osnutek skupne izjave o partnerstvu za komuniciranje v Evropi sestavljen drugače in bi moral poudariti dejansko informiranje in izobraževanje in odprto razpravo, v kateri lahko sodelujejo tudi politične sile, ki hočejo medinstitucionalno sodelovanje v Evropi, ne Združenih držav Evrope.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Še eno „tipično“ poročilo…

Medtem ko trdi, da „je komuniciranje pomemben sestavni del predstavniške in participativne demokracije“, je poročilo dejansko „zaskrbljeno“  – lepše ne morem povedati – glede rezultatov referendumov, ki so zavrnili predlagano pogodbo, zdaj znano kot „Lizbonska pogodba“, in predvsem glede tistega, ki je bil na Irskem.

V skladu s tem se je večina v Parlamentu odločila odobriti skupno izjavo z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“. V njej se tri institucije EU (Svet, Evropska komisija in Parlament) strinjajo o propagandni kampanji – ki se bo, na to je treba opozoriti, nadaljevala tudi med bližajočimi se volitvami v Evropski parlament –, temelječ na domnevi, da bo mogoče naraščajoče zavračanje in ozaveščenost narave razreda in glavnih interesov za politikami EU premagati z navajanjem in kontrolo medijske agende.

Dejansko to vključuje poskus skrivanja ali prikrivanja resnične vsebine politik EU in odločanja, kjer ta prihaja navzkriž z interesi delavcev in drugih družbenih slojev v različnih državah EU.

Z demagoško uporabo besed „demokracija“ in „komuniciranje“ poročilo v resnici poskuša zasejati dvom o njiju.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupaj z britanskimi konzervativnimi kolegi podpiramo, da so javnosti na razpolago dejanske informacije o politikah in institucijah EU in izboljšanju preglednosti.

Vendar pa smo glede na to, da govorimo v trenutnih gospodarskih in finančnih okoliščinah, prepričani, da obstajajo druge prednostne naloge, ki so bolj nujne in pomembne in ki bi jih morala obravnavati EU.

Zato smo se odločili vzdržati glasovanja o tem poročilu.

Poročilo: Marinescu (A6-0343/2008)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LV) Ta protokol je „logično nadaljevanje“ sporazuma z državami EU 25. Protokol ima isto pravno podlago kot prejšnji protokol (protokol z državami EU 10) in Švici daje pravico, da ohrani količinske omejitve za delavce in samozaposlene osebe iz Romunije in Bolgarije, da bi se državljanom teh dveh držav postopoma olajšal dostop na švicarski trg dela, tako da se vsako leto sprejme večje število.

Po mojem mnenju bo razširitev sporazuma na Romunijo in Bolgarijo povečala konkurenco na švicarskem trgu dela, olajšala napotitev švicarskih delavcev v ti dve državi, izboljšala možnosti za zaposlovanje romunskega in bolgarskega osebja ter odprla prihodnje trge za švicarski izvoz.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Podpiram to pobudo, katere namen je ponovna razširitev Sporazuma (iz junija 2002) o prostem pretoku oseb med Švico in EU, da bi vključeval Romunijo in Bolgarijo.

Ta razširitev bo nedvomno imela pozitiven vpliv na spodbujanje novih zaposlitvenih priložnosti in priložnosti za vlaganja ter tudi na gospodarsko rast vseh zadevnih držav, predvsem s povečanjem obsega trgovine med njimi.

Načrtovana so prehodna obdobja do sedem let, med katerimi bo Švica imela pravico, da ohrani količinske omejitve za delavce in samozaposlene osebe iz Romunije in Bolgarije, da bi se državljanom teh dveh držav postopoma olajšal dostop na švicarski trg dela, tako da se vsako leto sprejme večje število, vendar glede na rezervo delovne sile in podatkov o zaposlenosti v Švici.

Enake količinske omejitve lahko v teh obdobjih za švicarske državljane uporabita tudi Romunija in Bolgarija.

Ob koncu tega obdobja se lahko kvote uvede samo, če so izpolnjeni potrebni pogoji, določeni v zaščitni klavzuli. To velja samo do leta 2019.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o Sklepu Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic, Protokola k Sporazumu o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji (9116/2008 – C6-0209/2008 C6-0209/2008 – 2008/0080(AVC)).

Poročevalec gospod Marinescu se brez pridržkov strinja z razširitvijo obsega sporazuma. Upravičeno poudarja, da to predstavlja veliko priložnost za Švico na eni strani in Romunijo in Bolgarijo na drugi strani. Je prav tako poteza, ki razširja politiko Evropske unije, temelječo na gospodarski rasti in rasti zaposlovanja.

Kot je navedel gospod Marinescu, je dejstvo, da se dosežena rešitev v smislu časovnega okvira razlikuje od prejšnje pogodbe, ki je vključevala deseterico, razlog za zaskrbljenost. Povsem se strinjam, da je podaljšanje prehodnega obdobja za obe prej omenjeni državi, ki ga vsebuje dokument, negativen ukrep.

Pomembno je, da to upoštevamo in vztrajamo pri pospešitvi ratifikacije in procesu izvajanja takoj po referendumu leta 2009.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Referendum o razširitvi sporazuma o prostem pretoku z Evropsko unijo in vključitvi Romunije in Bolgarije bo v Švici potekal 8. februarja 2009.

Glede na nekatere švicarske stranke je referendum namenjen ustavitvi „množičnega nenadzorovanega preseljevanja“ iz Romunije in Bolgarije. Švica je takšen referendum izvedla tudi septembra 2005 po razširitvi leta 2004. Na srečo je bil rezultat takratnega referenduma pozitiven.

Ne smemo spodbijati pravice vsake države, da organizira referendum; vendar pa menim, da mora vsaka država članica zagotoviti, da je Evropska unija enotna, ne glede na rezultate zadevnega posvetovanja.

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za priporočilo gospoda Mariana Jeana Marinescuja (A 6-0343/2008) iz naslednjih razlogov:

člen 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa: „Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic“, medtem ko je Rimska pogodba leta 1957 določala, da „je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo“.

Normalno je, da sta Romunija in Bolgarija kot novi državi članici udeleženi pri podpisu protokola k Sporazumu ES/Švica o prostem pretoku oseb, da bi imeli koristi od njegovih določb in enakih pravic kot vse evropske države. Drugače v skladu z Maastrichtsko pogodbo (1993) ne bi mogli govoriti o pravem „evropskem državljanstvu“.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Marinescuja o razširitvi sporazuma o prostem pretoku oseb med Švico in EU na Romunijo in Bolgarijo, ki sta se Evropski uniji pridružili 1. januarja 2007.

Prav tako kot poročevalec tudi jaz menim, da mora ta razširitev prinesti gospodarske prednosti obema pogodbenicama v smislu spodbujanja zaposlovanja, odprtja izvoznih trgov in posledično povečanja trgovine in gospodarske rasti ob sočasni ohranitvi pravice Švice, da uporabi prehodne ukrepe, že določene v prejšnjem protokolu (EU-10), vendar s potrebnimi prilagoditvami.

Poročilo: Romagnoli (A6-0360/2008)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LV) Cilj predloga je vzpostaviti elektronsko povezavo med nacionalnimi evidencami, s čimer se bodo začela izvajati načela, o katerih je bilo soglasje doseženo že v predhodnih regulativnih instrumentih. Te povezave do sedaj ni bilo, zato evropski sistem kazenskih evidenc ni bil učinkovit. Ta predlog sklepa o ECRIS naj bi po tehnični in IT plati nadomestil sistem, vzpostavljen s prejšnjimi regulativnimi instrumenti. Vendar pa se osnovna načela ne bodo spremenila: referenčna točka bo tudi vnaprej država članica, katere državljanstvo ima obsojena oseba, podatki bodo shranjeni samo v centralni nacionalni evidenci in ne bodo neposredno dostopni preko evidenc drugih držav članic, države članice bodo upravljale in posodabljale lastne podatkovne zbirke.

S sprejetjem tega akta bi 27 držav članic, izmed katerih ima vsaka povsem ločene pravno-družbene značilnosti, našlo skupno točko.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Evropska komisija je od leta 2005 sprožila več regulativnih pobud, s katerimi je želela urediti in poenostaviti izmenjavo kazenskih evidenc, da bi odpravila počasen in neučinkovit sistem, ki je deloval na podlagi mehanizmov, določenih v Konvenciji Sveta Evrope iz leta 1959.

Prva izboljšanje je bilo doseženo s Sklepom Sveta o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc, zlasti glede skrajšanja časa za posredovanje.

Leta 2007 je Svet dosegel politični dogovor o okvirnem sklepu, katerega namen je zagotoviti, da se lahko vsaka država članica čim bolj popolno in pravilno odzove na zahtevke za kazenske evidence, zahtevane za njihove državljane.

Predložena pobuda nima namena spreminjati osnovnih načel tega okvirnega sklepa, ampak jih dopolniti. Njen cilj je vzpostavitev računalniški sistem za izmenjavo podatkov o obsodbah med državami članicami, z drugimi besedami Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS).

Še vedno bo obstajalo 27 različnih pravosodnih sistemov s povsem ločenimi pravno-družbenimi značilnostmi, vendar pa je bil cilj najti skupno točko, da bi omogočili praktično uporabo sistema.

Da bi zagotovili ustrezno varstvo podatkov, lahko v tem kontekstu ponovno vidimo nujno potrebo po sprejetju okvirnega sklepa o varstvu podatkov v tretjem stebru, h kateremu sem vedno znova pozival.

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o ECRIS, saj se za to nejasno okrajšavo skriva ključni element v mreženju nacionalnih kazenskih evidenc.

Ne naredimo napake: ne bomo ustvarili izvrstne, centralne podatkovne zbirke. Vsaka država članica bo nadaljevala z zbiranjem podatkov o svojih državljanih; vsak osrednji nacionalni organ bo edini organ, ki lahko dostopa do povezave z drugimi evropskimi evidencami.

Nacionalni pravosodni organi tako ne bodo mogli neposredno dostopati do „evropske evidence“: zahtevke za podatke bodo morali poslati na centralni register njihove države, ki bo deloval kot posrednik.

Evropski sistem kazenskih evidenc doslej ni deloval učinkovito. Seveda smo imeli pilotni projekt, ki je stekel leta 2006 in vključeval Belgijo, Češko republiko, Francijo, Nemčijo, Luksemburg in Španijo, ki so se jim glede na njegov uspeh kasneje priključile še druge države.

Imeli smo tudi Sklep o organizaciji in vsebini izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami.

Vendar pa nam je manjkalo besedilo, ki bi to elektronsko povezavo organiziralo na tehnični ravni.

To je zdaj doseženo z ECRIS, ki kaže, da nove tehnologije olajšujejo tekoče delovanje pravosodja v Uniji.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. − (NL) poročilo gospoda Romagnolija si zasluži našo podporo, saj predstavlja resničen napredek pravosodnega sodelovanja med državami članicami. V preteklosti je bilo preveč primerov, v katerih se kazenskih evidenc hudih kršiteljev, ki živijo v državi članici, ki ni njihova matična država, ni posredovalo državnim tožilstvom. Zadeva Fourniret je najbolj žalosten primer tega.

Dobra zamisel je imeti usklajen evropski sistem kazenskih evidenc, seveda pod pogojem, da so zagotovljene temeljne pravice vseh. Svoboda izražanja, ki jo v nekaterih državah članicah resno omejujejo „protirasistični“ zakoni, ki nalagajo zaporne kazni, je lahko tozadevno problematična. Kriminalizacija izražanja mnenja v Belgiji gre precej dlje kot v državah, kot sta Italija in Združeno kraljestvo, kjer se svobodo izražanja dejansko spoštuje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je postopek posvetovanja, ki naj bi se končal s sporazumom o predlogu o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), ki bo vključeval računalniško izmenjavo podatkov med državami članicami.

Komisija potrjuje, da je osrednji cilj „okrepitev evropskega območja varnosti in pravice“ in da „bodo podatki o predhodnih obsodbah krožili med sodniki in tožilci ter organi policije“.

Kot navedeno, „cilj predpostavlja sistematično izmenjavo podatkov iz nacionalnih kazenskih evidenc med pristojnimi organi držav članic na način, ki zagotovi njihovo splošno razumevanje in učinkovitost takšne izmenjave“.

Menimo, da je treba, ko je to potrebno, posredovanje podatkov iz kazenskih evidenc državljanov neke države članice drugi izvajati na podlagi (dvostranskega) sodelovanja med zadevnima stranema. Vendar pa poročilo poleg drugih zadev, katerih obseg in posledice je treba oceniti, državam članicam nalaga obveznosti, ki sodijo v „komunitizacijo“ pravosodja in notranjih zadev v obsegu, ki presega obseg sodelovanja med državami članicami, ki ga priporočamo.

Vsekakor priznavamo potrebo po mehanizmih, ki omogočajo recipročno posredovanje podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami, vendar je to treba oceniti na podlagi posameznega primera in v okviru sodelovanja.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo našega kolega označuje resničen korak naprej za organizacijo in vsebino izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami.

Nobenega dvoma ni, da verjetno še obstajajo posamezniki, kot je Fourniret, ostudni pedofil, ki je teroriziral ljudi v Franciji in nato v Belgiji, ker njegova kazenska evidenca ni bila posredovana iz ene države v drugo. Takšne pošasti, morilci, tepci in lopovi se ne morejo skriti pred pravico za pomanjkanjem preglednosti v različnih nacionalnih podatkovnih zbirkah.

Iz teh nujnih razlogov podpiramo vzpostavitev Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, saj bo zagotavljal temeljne svoboščine vsake osebe. Pri tem mislim predvsem na potrebno zaščito svobode izražanja in ideološkega kaznovanja kaznivega dejanja mnenja, ko se ta ne sklada s proevropskimi dogmami in diktaturo politično korektnih.

Elektronska povezava kazenskih evidenc bo od nas zahtevala tudi previdnostne ukrepe kot sta zagotavljanje integritete in verodostojnosti izmenjanih podatkov ter zagotavljanje njihovega posodabljanja. Danes smo na pripravljalni stopnji tega mehanizma: zato moramo ostati pozorni in preudarni.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/XX/PNZ (KOM (2008) 0332 – C6 – 0216/2008 – 2008/0101(CNS)).

Poročevalec, gospod Romagnoli, je upravičeno poudaril, da je cilj omenjenega predloga izvajanje načel, o katerih je že bilo doseženo soglasje, in zagotavljanje izvedbenih ukrepov namesto njihovega ponovnega očrtanja.

Izredno pomembno je vzpostaviti elektronsko komunikacijo, da bi bilo posredovanje podatkov v okviru Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc učinkovitejše. Trenutno posredovanje podatkov traja predolgo. V današnjem svetu pa je to bistvenega pomena za uspeh.

Upoštevati je treba naslednje točke:

- prizadevati si je treba za zagotovitev raziskovalnega orodja sodnim organom, da bi zagotovili popoln uspeh,

- sistem S-TESTA, ki jamči za varnost omrežja, je bistven za varstvo podatkov.

Omenjeno je bilo, da predlagana pravna podlaga ni ustrezna. To je razlog za zaskrbljenost in to bi bilo treba preveriti glede na ustrezne Pogodbe.

V zaključek: menim, da je treba poročilo sprejeti in si prizadevati za izvajanje sklepov v državah članicah.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V času, ko čezmejna kazniva dejanja naraščajo, postaja sodelovanje med državami članicami še toliko bolj pomembno. Prav tako ne smemo pozabiti, da se lahko kaznivo dejanje, za katerega so v eni državi zagrožene stroge kazni, v drugi smatra za manjši prekršek. To je nekaj, česar ne smemo pozabiti. Bistvenega pomena je tudi, da se držimo zahtev varstva podatkov in ohranjamo pravice obtoženih in žrtev. Zdi se, da to zagotavlja predloženo poročilo, zaradi česar sem ga pri glasovanju podprl.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj menim, da ima pomembno vlogo pri izvajanju Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc z vzpostavitvijo tehničnih in praktičnih sredstev, ki omogočajo izmenjavo informacij med državami članicami.

Vendar pa menim, da je mogoče besedilo, o katerem smo glasovali, v prihodnosti izboljšati (po uporabi upravnega komunikacijskega sistema S-TESA) z uporabo komunikacijskega sistema Evropske pravosodne mreže iz naslednjih razlogov:

- s sprejetjem poročila gospe Kaufmann je Evropski parlament podprl vzpostavitev modernega in varnega telekomunikacijskega omrežja za Evropsko pravosodno mrežo,

- podatki iz kazenskih evidenc so tema, ki jo pokriva Evropska pravosodna mreža, ki spodbuja pravosodje v državah članicah,

- z uporabo enega samega komunikacijskega omrežja bodo doseženi pomembni prihranki,

- uporaba edinstvenega sistema za komunikacije s pravnim značajem bo zagotovila hiter, varen, celovit in enostaven dostop zainteresiranih strani do potrebnih podatkov.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci smo glasovali proti temu predlogu, ker širi zmožnost izmenjave informacij iz kazenskih evidenc s strani nacionalnih organov brez ustreznega preverjanja. Še naprej smo za medvladno sodelovanje na področju kazenskega pravosodja, ne pa za avtomatično pravico do dostopa do takšnih podatkov.

Poročilo: Panzeri (A6-0365/2008)

  Jan Andersson, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo se odločili, da glasujemo za poročilo o boju proti neprijavljenemu delu (A6-0365/2008). Poročilo vsebuje mnoge pomembne določbe, vključno s tistimi, ki zadevajo odgovornost pogodbenika za nepravilnosti na strani podjetij podpogodbenikov. Poročilo tudi nasprotuje nedavni razlagi direktive o napotitvi delavcev s strani Sodišča Evropskih skupnosti.

Kot celota je poročilo dobro, vendar pa bi radi poudarili, da je davčna politika, in predvsem izbira davčne stopnje, stvar držav članic. Vendar pa ni bilo možnosti, da bi o teh delih poročila glasovali ločeno.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo mojega italijanskega kolega Piera Antonia Panzerija o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu, ki je sestavljeno na podlagi sporočila Evropske komisije. Priporoča krepitev boja proti sivi ekonomiji, ki ogroža gospodarstvo kot celoto, delavcem onemogoča kakršno koli zaščito, je škodljivo vpliva na potrošnike in zmanjšuje davčne prihodke, posledica česar je nepoštena konkurenca med podjetji.

Pomembno je jasno razlikovati med kaznivo ali nezakonito dejavnostjo in delom, ki je zakonito, vendar ni prijavljeno organom, tj. tistim, ki ni v skladu z različnimi regulativnimi omejitvami, predvsem plačilom prispevkov za socialno varstvo in davkov. Seveda je treba okrepiti nadzor. Vendar pa moramo v skladu s položajem vsake države še naprej zmanjševati davčno obremenitev delavcev z izboljšanjem kakovosti javnih financ. Nujno je zmanjšati upravno zapletenost davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva, ki lahko spodbujajo neprijavljeno delo, predvsem med samozaposlenimi in malimi podjetji.

Nujno moramo preučiti vzpostavitev evropske platforme za sodelovanje med inšpektorati za delo in drugimi organi, pristojnimi za nadzor in boj proti goljufijam.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci podpiramo ukrepe za krepitev boja proti neprijavljenemu delu, predvsem nekatere ukrepe, omenjene v poročilu – tiste, ki države članice na primer spodbujajo k zmanjševanju davčne obremenitve in poudarjajo koristi redne zaposlitve.

Vendar pa ne moremo podpreti nekaterih točk v poročilu.

Te vključujejo vzpostavitev platforme na ravni Skupnosti za usklajevanje inšpektoratov za delo in revizijo Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev. Britanski konzervativci menimo, da je potrebno boljše izvajanje direktive, vendar pa niso potrebne pravne spremembe, ki bi lahko vodile do zmede med delodajalci in delavci. Zaradi tega smo se britanski konzervativci vzdrževali glasovanja.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za poročilo o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu, saj je pojav neprijavljenega dela resen problem v vsej Skupnosti. Širjenje črnega trga delovne sile je v glavnem rezultat prekomernega obdavčenja in birokracije ter vodi k znatnemu zmanjšanju davčnih prihodkov in posredno k nezadostnemu proračunu.

Poleg tega zaposlovanje osebja brez upoštevanja potrebnih formalnosti spodbuja nepošteno konkurenco. V tem kontekstu bi poleg povečane pozornosti, ki jo morajo pokazati organi glede znižanja davkov na trgu dela in zmanjšanja birokracije, poudaril potrebo po ustvarjanju novih delovnih mest in uvedbi prilagodljivih pravil za začasno in priložnostno zaposlitev.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Dobro delujoč trg dela zahteva dobro zakonodajo in učinkovito usklajevanje med socialnimi partnerji in pristojnimi organi. Neprijavljeno delo je samo eden izmed mnogih resnih problemov, za katere morajo socialni partnerji najti rešitev.

Poročilo gospoda Panzerija je polno dobrih namenov in v nekaterih primerih tudi radodarnih nasvetov o tem, kako lahko posamezne države članice na splošno organizirajo svoj trg dela in zlasti obravnavajo neprijavljeno delo. Poročevalec med drugim spodbuja države članice, da nadaljujejo z reformami davčnega sistema in sistema socialne varnosti in k usklajenemu ukrepanju za boj proti neprijavljenemu delu. Poročevalec predlaga tudi skupni pristop k priseljevanju v EU in da „morajo države članice vsako reformo gospodarskih politik, davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva vključiti in upoštevati bistvene vzroke za neprijavljeno delo“.

Stranka Junilistan (Junijska lista) meni, da je politika trga dela nacionalna stvar, zato smo zelo zaskrbljeni glede tega, da EU vztrajno poskuša povečati svoj vpliv v teh vprašanjih na račun samoodločanja posameznih držav članic. Zaradi tega se je stranka Junilistan odločila glasovati proti poročilu.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − – (PL) Gospod predsednik, neprijavljeno delo je večplasten pojav. Obsega gospodarsko, socialno, institucionalno in celo kulturno razsežnost ter škodljivo vpliva na mnoge subjekte. Nacionalni proračun izgublja prihodke, ki jih vsekakor potrebuje za pokritje svojih odhodkov. Delavcem v sivi ekonomiji so pogosto odvzete pravice, do katerih so upravičeni zaposleni. Poleg tega so ti delavci izpostavljeni zdravstvenim in varnostnim tveganjem in imajo malo možnosti za poklicni razvoj.

Neprijavljeno delo predstavlja problem tudi za notranji trg. Škodljivo vpliva na njegovo delovanje. Razlogi za neprijavljeno delo se med državami članicami razlikujejo, zato se morajo ustrezno razlikovati tudi ukrepi za boj proti njemu. Strinjam se z glavnimi točkami v poročilu, pri čemer pa je treba okrepiti prizadevanja za boj proti temu pojavu. Zato sem podprla poročilo gospoda Panzerija.

Vendar pa bi želela jasno poudariti, da nisem mnenja, da se bo predlagana revizija direktive v kontekstu sodb Sodišča Evropskih skupnosti izkazala za učinkovito orodje za boj proti neprijavljenemu delu. Dosledno bom nasprotovala pozivom k spremembi določb direktive o napotenih delavcih.

Menim, da je glede boja proti neprijavljenemu delu, ki vključuje napotene delavce, krepitev upravnega sodelovanja in izmenjava informacij med državami članicami vse, kar je potrebno.

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da so potrebni učinkoviti ukrepi za ustavitev neprijavljenega dela.

Vendar pa ne moremo sprejeti, da bi morala biti na primer skupna politika priseljevanja del rešitve problema neprijavljenega dela. Zato smo se vzdržali končnega glasovanja.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Neprijavljeno delo je pojav, ki je prizadel vse države članice EU. Neprijavljeno delo je najpogostejše v delovno intenzivnih sektorjih in sektorjih z nizkimi plačami, ti delavci pa niso deležni varnosti zaposlitve, socialnih ugodnosti ali pravic delavcev. EU in države članice morajo sprejeti ukrepe za zmanjšanje stopnje neprijavljenega dela in ustrezno sem glasoval za poročilo gospoda Panzerija.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Boj proti neprijavljenemu delu je bistvenega pomena, še posebno, ko se ta rak gospodarstva povečuje, pri čemer omejuje našo rast in izkrivlja konkurenco na notranjem trgu s socialnim dampingom. Prve žrtve te sive ekonomije so zakoniti delavci, državljani držav članic, katerih zakonite gospodarske in socialne pravice so ogrožene.

To poročilo bi lahko pozdravili glede na to, kaj navaja. Žal pa je to še ena priložnost za te nepopustljive proevropejce, da možnost obsežnega gospodarskega priseljevanja uporabijo za socialni vzvod: nujno priseljevanje, po njihovem mnenju, za zlomljeno evropsko gospodarstvo in prebivalstvo. Ta poziv k nadomestitvi priseljevanja nezakonite delovne sile z „zakonitim“ priseljevanjem je neopravičljiva hinavščina. Poleg tega nima nikakršnega gospodarskega, socialnega ali družbenega smisla.

Franciji in Evropi ni treba odpreti več „zakonitih poti priseljevanja“, če ne moreta zaustaviti niti nezakonitega priseljevanja. Za spodbujanje rasti in ponoven nadzor nad notranjim trgom moramo povrniti zaupanje državljanov s politiko, ki spodbuja družino in rojstvo, z boljšim usposabljanjem in vodenjem mladih in nezaposlenih in nenazadnje s preferencialom in varstvom Skupnosti.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Vzdržala sem se glasovanja o poročilu gospoda Panzerija o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu. Čeprav je v poročilu nekaj dobrih točk,menim, da bo poročilo na evropski trg dela po bližnjici ponovno uvedlo načela prožne varnosti. Prožna varnost bo vodila k več prožnosti za delodajalce in manj varnosti za delavce. S tem se ne morem strinjati.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo vsebuje številne probleme, vključno s spodbujanjem atipičnih pogodb in „prožne varnosti“, s katerimi grozi spodkopavanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Problem predstavlja tudi, da je poročilo sestavljeno v okviru zelo pomanjkljive lizbonske strategije.

Zdi se tudi, da pri tem, kar je v različnih jezikovnih različicah povedano o napotenih delavcih, prihaja do protislovij.

Kljub tem težavam vsebuje poročilo dovolj pozitivnih elementov, da ga lahko podprem.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Okoli 20 % dela v Evropi je neprijavljenega. To spodkopava naš sistem socialne varnosti. V tem predlogu se priznava, da je trg do neke mere skorumpiran in da to vodi k nepošteni konkurenci. Podpiramo ukrepe proti neprijavljenemu delu, vendar pa se moramo vzdržati glasovanja, ker ima ta predlog resne pomanjkljivosti. Žal temelji na neoliberalnih zamislih, ki delavce izigravajo drugega proti drugemu. Boj proti neprijavljenemu delu se uporablja kot izgovor za spodbujanje večje prožnosti delovne sile. To Evropejce postavlja v slabši položaj na trgu dela, saj so prisiljeni tekmovati s poceni delovno silo od drugod.

Širitvi EU v letu 2004 in letu 2007 imata daljnosežne posledice. Razlike v blaginji v EU so se občutno povečale, saj se je v mnogih izmed novih držav članic sesula nekoč uspešna industrija. Te države zdaj v glavnem uvažajo storitve in izvažajo delo. Ljudje iz Poljske ali Romunije v drugih državah delajo za plače, ki tam pravzaprav niso dovoljene, v nesprejemljivih pogojih. Nato se njihove nizke plače izkoristi za zniževanje plač drugih. Evropa ne more več vključevati, če imamo zelo različne stopnje dohodkov v EU in se te razlike izkorišča v konkurenci.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo gospoda Panzerija o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu.

Menim, da se je bolj kot kdaj koli prej potrebno bojevati proti širjenju tega pojava, ki preprečuje pošteno konkurenco med podjetji in lokalnimi območji, ustvarja upravne težave in ima izredno negativen vpliv na delavce, ki so zakonito zaposleni. Strinjam se s potrebo po resnih, usklajenih prizadevanjih za boj proti temu pojavu s preventivnimi ukrepi, pobudami in povečanim občutkom odgovornosti, prav tako pa tudi z represivnimi ukrepi z učinkovitim nadzorom in primernimi kaznimi.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Narediti moramo več za pomoč tem delavcem, ki so prizadeti zaradi izkoriščanja „neprijavljenega dela“. Njihovo zdravje in varnost ogrožajo brezobzirni delodajalci.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasujemo proti poročilu, ker je njegov namen v bistvu nadaljevanje brezobzirnega izkoriščanja delavcev. Ne obravnava problema neprijavljenega dela z vidika interesov delavcev. Ravno nasprotno: temelji na potrebi po ohranitvi donosnosti kapitala in krepitvi konkurenčnosti monopolov EU v okviru lizbonske strategije. Iz tega razloga namesto ukrepov kot so inšpekcije in kazni za delodajalce predlaga spodbude za kapital kot je „zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo“. To zmanjšuje ali odpravlja obveznost plačila prispevkov za zavarovanje. Ti so tudi oproščeni davka; zmanjšuje se finančna obremenitev podjetij in uvaja se neformalne pogodbe o zaposlitvi.

Takšni ukrepi ne samo ne obravnavajo problema neprijavljenega dela, ampak kapitalu omogočajo, da ostane nekaznovan. Zato bo prišlo do povečanja zaposlovanja te vrste in bodo tako kršene pravice delavcev, socialne pravice in pravice do zavarovanja, delavski razred pa bo izkoriščan bolj kot kdaj koli prej.

Delavski razred ne more pričakovati rešitev v svojo korist s strani EU, Evropskega parlamenta ali političnega osebja plutokracije.

Cilj boja delavcev prek delavskega gibanja je odprava protipopulistične politike EU in buržoaznih vlad držav članic. To bo prineslo radikalne spremembe v moči in zagotovilo, da se bo bogastvo, ki ga bodo proizvedli delavci, uporabljalo v korist ljudi.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Neprijavljeno delo je v Evropski uniji postalo splošno razširjen pojav. Na Danskem na primer 18 % prebivalstva opravlja delo takšne narave ali je bilo v stiku z njim.

Pogosto se zgodi, da delavec na nikakršen način ni kaznovan za opravljanje takšnega dela. Na splošno je delodajalec tisti, ki se ga kaznuje. V najboljšem primeru se od delavca zahteva plačilo globe, ki je vsekakor nižja od globe, ki jo plača delodajalec. Neprijavljeno delo teoretično ne predstavlja podlage za izgon osebe v njeno matično državo. Vendar pa določene države, kot sta Belgija in Danska, navajajo, da v določenih primerih lahko pride do tega, kot na primer v primerih, ki vključujejo grobo in nenehno kršitev zakonodaje.

Evropska unija si mora na vso moč prizadevati za uspeh v boju proti temu pojavu. Najučinkovitejši pristop je znižanje davkov in odprava administrativnih ovir na zakonitem trgu dela, tako da bi neprijavljeno delo sčasoma postalo nedonosno za obe strani.

Poročilo: Zimmer (A6-0364/2008)

  Jan Andersson, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za poročilo o pomembnem boju proti socialni izključenosti. Vendar pa bi želeli pojasniti naše stališče glede točk, ki se nanašajo na minimalne plače. Strinjamo se s stališčem, da je treba v Evropi zmanjšati število zaposlenih, ki živijo na pragu revščine. Vsem, ki prejemajo plače, je treba zagotoviti sprejemljiv dohodek. Države članice, ki želijo to narediti z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, lahko to storijo. Jasno je tudi, da morajo države članice, ki so določitev plač prepustile socialnim partnerjem, to delati še naprej.

Primerja se različne modele trga dela in načinov, na katere delavcem, ki prejemajo plačo, v Lizbonski pogodbi zagotavljajo sprejemljive plače. Pomembno je, da poteka takšna izmenjava informacij med državami članicami.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo moje nemške kolegice Gabriele Zimmer o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v Evropski uniji. Precejšen del prebivalstva Evropske unije ostaja socialno izključen: 16 % prebivalstva živi na robu revščine zaradi prenizkih dohodkov, ena oseba od petih živi v podstandardnem stanovanju, 10 % jih živi v gospodinjstvih, kjer nihče ni zaposlen, dolgotrajna brezposelnost se približuje 4 % in delež oseb, ki zgodaj opustijo šolanje, presega 15 %. Drugi vidik socialne izključenosti, ki postaja vse pomembnejši, je pomanjkanjem dostopa do informacijske tehnologije.

Tako kot velika večina mojih kolegov poslancev tudi jaz pozdravljam pristop Komisije k dejavni socialni vključenosti, ki mora ljudem omogočiti dostojno življenje in sodelovanje v družbi ter na trgu dela. Podpiram poziv državam članicam, da opredelijo sheme minimalnega dohodka za spodbujanje socialne vključenosti in sheme dohodkovne podpore, katerih cilj je reševanje ljudi iz revščine in zagotavljanje dostojnega življenja.

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LV) Boj proti revščini in socialni izključenosti je glavno vprašanje programa Evropske unije in držav članic. Marca 2000, ko se je začela izvajati lizbonska strategija, je Svet na države članice in Komisijo prenesel nalogo, da sprejmejo ukrepe za radikalno zmanjšanje revščine, ki bi vodili do njenega izkoreninjenja do leta 2010. Države članice so s številnimi ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni pokazale svojo odločnost. Vendar pa boj proti revščini in prizadevanja za ponovno vključitev ljudi, ki jih je zavrnil trg dela, ostajajo težka naloga za razširjeno Evropsko unijo. Ciljev revidirane lizbonske strategije ne bomo mogli doseči, če bomo še naprej zapravljali človeški kapital, ki je naš najdragocenejši vir.

Večina držav članic izvaja politiko blaginje in aktivacijsko politiko, s katerima si prizadeva za ponovno vključitev ljudi, ki so bili pregnani s trga dela. Kljub temu še vedno obstaja velika skupina ljudi, ki imajo malo možnosti, da najdejo zaposlitev, in ki so zato izpostavljeni tveganju, da bodo socialno izključeni in se bodo znašli pod pragom revščine. Sheme minimalnega dohodka so zato edini način za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, da se izognejo hudi revščini. Med opravljanjem teh ključnih funkcij pa morajo sheme minimalnega dohodka spodbujati vključevanje na trg dela tistih, ki so zmožni opravljati delo. Zato je glavna naloga zagotoviti, da bo politika blaginje pomagala učinkovito zagotoviti mobilizacijo tistih, ki so zmožni opravljati delo, in doseganje dolgoročnejšega cilja – zagotavljanja sprejemljivega življenjskega sloga za tiste, ki so in bodo ostali izven trga dela.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci podpiramo spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini. Medtem ko poročilo vsebuje nekatere pozitivne elemente, ki poudarjajo stisko določenih skupin v družbi, pa ne moremo podpreti drugih odstavkov, ki se na primer nanašajo na določitev vseevropske minimalne plače. Mnoge države v EU imajo minimalno plačo, toda britanski konzervativci menimo, da je to stvar odločitve držav članic.

Poročilo vsebuje tudi nekatera negativna sklicevanja na delo s krajšim delovnim časom, ki po mnenju delegacije na nikakršen način ne predstavlja situacije Združenega kraljestva. Zato smo se konzervativci vzdržali glasovanja o tem poročilu.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se glasovati proti poročilu o spodbujanju socialne vključenosti in boju proti revščini v EU, ker mnogi izmed predlogov zadevajo področja, ki jih je treba obravnavati na nacionalni ravni. Vsebina zdravstvenega varstva je predvsem nacionalna odgovornost, prav tako pa tudi specifična vsebina politike trga dela. Ti dve področji je najbolje obravnavati na nacionalni ravni, bližje državljanom. Ukrepi kot so minimalne plače so tudi v nasprotju s ciljem poročila, saj ustvarjajo mnoge ovire v boju proti socialni izključenosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Vemo, da odstotek zaposlenih, ki živijo na pragu revščine, narašča kot posledica povečevanja negotovega in slabo plačanega dela. To vprašanje mora zato biti eno izmed osrednjih vprašanj tistih, ki so odgovorni za Evropsko unijo. Plačilo na splošno in predvsem minimalne plače – ne glede na to, ali jih opredeljuje zakon ali kolektivna pogodba – morajo zagotoviti dostojen življenjski standard.

Pomembno je, da je bilo to poročilo sprejeto, vendar pa je obžalovanja vredno, da večina ni omogočila razprave o njem na plenarnem zasedanju. Spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini, predvsem revščini otrok, v EU je neprijetno vprašanje glede na to, da se ne maramo soočati z dejstvi. Rečeno je, da je 20 milijonov ljudi v EU, večinoma žensk, ali okoli 6 % skupnega prebivalstva prizadela revščina zaposlenih in da 36 % delovnega prebivalstva tvega, da bodo padli v kategorijo zaposlenih, ki živijo na pragu revščine. Med različnimi priporočili v poročilu Evropski parlament poziva države članice, naj revščino otrok zmanjšajo za 50 % do leta 2012 in sprejmejo vseevropsko zavezo, da se do leta 2015 odpravi pojav otrok z ulice.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Čestitam, da je poročilo dobro zaobseglo dejavnike spodbujanja postopka dejavne socialne vključenosti, zato sem glasoval za gradivo, o katerem razpravljamo. Za učinkovitejše izvajanje vključevanja bi vas želel spomniti na nekatera vprašanja, za katera menim, da so primerna z vidika procesa učenja, saj menim, da morajo biti mladi deležni izredno zanesljivega usposabljanja z organiziranim in usklajenim načinom socialnega in poklicnega razvoja.

Menim, da potrebujemo enoten pristop k izobraževalnemu sistemu EU-27, osredotočiti pa se moramo tudi na priznavanje diplom in poklicnih spričeval in na jezikovno usposabljanje, da bi odpravili komunikacijske ovire v Evropi. Prav tako bi pozdravil začetek usklajenega načina spremljanja prihodnjih diplomantov in njihovega praktičnega usposabljanja za njihovo vključitev na trg dela prek izmenjave delovne sile, organizirane na regionalnih merilih in ne samo na nacionalnih merilih, s ciljem spodbujanja boljše zaposlovalne dinamike v EU.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o revščini v Evropi je dokaz za velik neuspeh politik, ki jih izvaja Evropska unija, in nadaljnja ponazoritev pomanjkanja stvarnosti v tem Parlamentu.

Več kot 80 milijonov ljudi je „na pragu tveganja revščine“, če uporabim terminologijo iz poročila, več kot 100 milijonov Evropejcev živi v podstandardnem stanovanju in več kot 30 milijonov delavcev zasluži zelo nizko plačo, ta številka pa je dejansko še višja, saj se samo v Franciji 7 milijonov delavcev smatra za revne.

Osredotočiti bi se želel na zadnji vidik. Poročevalec predlaga minimalne plače in ravni zadostnih prihodkov za preprečevanje socialne izključenosti, toda kakšna je korist tega v Evropi, ki sočasno spodbuja obsežno priseljevanje poceni delovne sile? Kakšna je korist tega v Evropi, ki dovoljuje socialni damping med svojimi državami članicami, kot sta poudarili škandalozni odločitvi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Viking in Laval? Kakšna je korist tega v Evropi, ki svoje delavce žrtvuje režimu svetovne proste trgovine? Je cilj dopolnjevati sramotno nizke plače in jim omogočati, da se ohranjajo, z javnimi sredstvi?

Ponovno vidimo meje sistema, ki ste nam ga vsilili za 50 let. Čas je za spremembo!

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Nezaslišano je, da revščina otrok v Evropi 21. stoletja ostaja tako nujno vprašanje. Moja država, Škotska, ki je bogata z naravnimi viri, ima sramotne stopnje revščine otrok – medtem ko ostaja vlada Združenega kraljestva v Londonu zavezana tako potratnim in nečlovekoljubnim projektom, kot je obnovitev raketnega sistema Trident. Na srečo je škotska vlada zavezana uporabi takšnih pooblastil, kot jih ima trenutno, za reševanje vprašanj revščine otrok. Prejšnji teden je škotski minister za izobraževanje napovedal program za zagotavljanje brezplačnih šolskih obrokov otrokom v prvih treh letih šolanja, kar je v trenutnih gospodarskih razmerah dobrodošla poteza. Ta poteza bo pripomogla v boju proti revščini otrok; še toliko več bo storjeno, ko bo neodvisna Škotska imela popoln nadzor nad nacionalnimi financami.

  Thomas Mann (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo gospe Zimmer o boju proti revščini. Politiki morajo odločno ukrepati za zmanjšanje revščine in boj proti socialni izključenosti. Za nekoga, ki preživi od nezadostne finančne pomoči, dela v negotovem delovnem razmerju ali odrašča v družini z dolgo zgodovino revščine, lepe besede niso dovolj. Tu igrajo izredno pomembno vlogo ustrezno socialno varstvo, zgodnje individualno izobraževanje in usposabljanje in motivacija za rešitev iz spirale revščine z lastnimi prizadevanji.

Zato je resnično vredno obžalovanja, da na plenarnem zasedanju ni več mogoče predložiti sprememb k samoiniciativnim poročilom. Skupina PPE-DE zavrača odstavek 5 in odstavke od 10 do 17, ki obravnavajo vprašanje minimalnih plač. Nasprotujemo vseevropskim določbam: partnerji v postopku kolektivnih pogajanj morajo samostojno sprejeti svoje odločitve. Seveda ne želimo, da zaposleni živijo na pragu revščine, z drugimi besedami, da ljudje trdo delajo za premajhno plačilo. Pravičnost je temeljni element socialnega tržnega gospodarstva, poštenost pa mora obstajati tudi v zadevah plačila. Vendar pa izpeljava pravice do minimalne plače iz tega ni nekaj, kar bi lahko podprli.

Ponovno se predlaga horizontalno direktivo o nediskriminaciji, kar moja skupina soglasno zavrača. Prav tako bi si želeli bolj jedrnatega poročila. Ker pa so cilji in ukrepi ustrezni – namreč zmanjšanje revščine na ravni EU –, lahko večina moje skupine glasuje za poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Boj proti revščini je prednostna naloga vsake demokratične družbe, ki ima svoje korenine v človeškem dostojanstvu in udeležbi vseh državljanov v razvoju družbe. Doslej sprejeti ukrepi še niso dosegli želenih rezultatov drastičnega zmanjšanja socialne izključenosti in revščine. Manjka nam globalni pristop k problemu globalnega obsega, katerega zapletenost ima resne socialne in gospodarske posledice za družbo kot celoto.

Za spodbujanje gospodarske rasti kot poglavitnega cilja uspešne, poštene in okoljsko trajnostne prihodnosti za Evropo je potrebna dohodkovna podpora za preprečevanje socialne izključenosti, povezava z vključujočim trgom dela, boljši dostop do kakovostnih storitev in dejavna udeležba vseh državljanov. Ne moremo dovoliti, da 16 % evropskega prebivalstva ogroža revščina ali da ena oseba od petih živi v podstandardnem stanovanju ali eden od desetih Evropejcev živi v družini, kjer nihče ni zaposlen. To so razlogi za naš nenehen boj proti revščini, nadlogi, ki ogroža vse in preprečuje prihodnjo zdravo rast naše družbe.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo gospe Zimmer o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v Evropski uniji.

Seveda je treba v Evropski uniji še vedno storiti veliko, da bi zagotovili, da bo vključenost, o kateri tako pogosto razpravljamo, resnična in učinkovita. Cilje odprave revščine, razvoja trgov dela, ki spodbujajo socialno vključenost, zagotavljanja dostopa do kakovostnih storitev za vse državljane in zadostnega dohodka za zagotavljanje dostojnega življenja, kot je v svojem poročilu omenila gospa Zimmer, je očitno treba podpreti in zaslužijo našo polno pozornost.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo Gabriele Zimmer je tipični primer tega, kar se zgodi, če izbrana tema ni dovolj dobro opredeljena. Zagotovo obstaja množica pametnih zamisli o pomembnosti sprejemljivega davčnega pritiska, skupaj s čudnimi izjavami o pomembnosti plač državljanov in minimalnih plač, določenih s strani EU. Ne glede na to, kaj mislite o vsebini – in v zadnjih dveh primerih je moje stališče odločno negativno –, lahko razberete, da to niso področja, kjer je ali bi morala biti pristojna EU. Ker niti politična vsebina niti politična raven nista v skladu z mojimi temeljnimi prepričanji kot liberalca in člana Švedske liberalne stranke, Folkpartiet, sem zato glasoval za zavrnitev predloga, čeprav poročilo vsebuje tudi številne ugotovitve, ki so vredne premisleka.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Boj proti revščini v EU je bistvenega pomena za vzpostavitev bolj enakopravne družbe. Eden od petih otrok v EU živi na robu revščine, ob tem pa smo eno izmed najbogatejših območij na svetu. Sodelovati moramo, da najdemo rešitve za odpravo revščine otrok v EU.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Leta 2006 je bilo v primerjavi s 16 % celotnega prebivalstva 19 % otrok na pragu tveganja revščine. Trenutno je 19 milijonov od 78 milijonov ljudi, ki živijo na naši celini, otrok.

Omeniti bi želel samo nekatere izmed mnogih vzrokov revščine. Vključujejo nezadostne dohodke, neustrezen dostop do osnovnih storitev, omejene možnosti za razvoj in razlike v učinkovitosti splošnih in usmerjenih politik.

Politika podpore družin z otroki zagotavlja boj proti revščini in socialni izključenosti, ki prizadeneta starše samohranilce. Boriti bi se morala tudi proti grožnjam, ki jih predstavljajo prej omenjeni problemi. Zato menim, da Unija tozadevno ne bi smela varčevati s svojimi prizadevanji.

Poročilo: Zaleski (A6-0337/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo spoštovanega poljskega kolega in prijatelja Zbigniewa Zaleskega, ki je namenjeno sprejetju predloga Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Ukrajino v zvezi z ohranitvijo obveznosti o trgovini s storitvami iz Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil leta 1994 podpisan v Luksemburgu in je začel veljati 1. marca 1998. Te storitve pokrivajo obveznosti Ukrajine kot del njenega pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji (STO), z izjemo mednarodnega pomorskega prometa, ki še naprej ostaja predmet dvostranskega sporazuma.

Strinjam se s poročevalcem, da je področje storitev bistvenega pomena za gospodarstvi EU in Ukrajine. Pozdravljam vsa prizadevanja Evropske unije za podporo prizadevanj Ukrajine, da postane članica Svetovne trgovinske organizacije.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junilistan je za povečanje trgovine in poglobitev gospodarskih odnosov z Ukrajino. Predhodno smo glasovali za vzpostavitev sporazuma o sodelovanju z Ukrajino (poročilo gospoda Broka A6-0023/2004).

Poročilo gospoda Zaleskega temelji na predlogu Komisije, katere cilj je samo delna obnova sporazuma o sodelovanju z Ukrajino po pristopu te države k STO. Kljub temu poročilo zaznamujejo interventne ambicije in daljnosežni predlogi o načinih, na katere naj EU nadzoruje razvoj na številnih političnih področjih v Ukrajini, vključno z energetsko politiko, finančno politiko, telekomunikacijami, vodo, turizmom in izobraževanjem.

Ker stranka Junilistan odločno nasprotuje zunanjepolitičnim ambicijam EU, smo se odločili glasovati proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Obrazložitev, ki spremlja to poročilo, je odlično pokazala, za kaj dejansko gre, in je zato upravičila naše glasovanje proti poročilu.

Poročevalec potrjuje, da bi pristop Ukrajine k STO lahko „vodil k oblikovanju celovitega območja proste trgovine med EU in Ukrajino, vključno z nadaljnjimi obveznostmi v trgovini s storitvami“ in da mora, če želi doseči ta cilj, „Ukrajina izvesti notranje reforme ter začeti ambiciozne pogovore z EU“.

Na podlagi te predpostavke poročevalec navaja nekaj primerov:

- „krepitev sodelovanja na področju prometa, katerega namen je nadaljnje vključevanje prometne infrastrukture Ukrajine, zlasti pristanišč in plovnih poti, v evropsko prometno omrežje“;

- „popolna vključitev Ukrajine v 'enotno evropsko nebo', kar lahko pomeni določeno liberalizacijo z letalstvom povezanih dejavnosti, vključno z letališči“;

- „vztraja pri dejstvu, da sta pravilno delujoč energetski trg in učinkovita politika tranzita nafte in plina nujna temeljna pogoja za celostno vključitev Ukrajine v energetski sistem EU“;

- „Sklenitev sporazuma o območju proste trgovine bi omogočila ne le odpravo omejitev za pretok kapitala, temveč tudi odpravo omejitev za finančne storitve“.

Več besed za kakšen namen....

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo gospoda Zaleskega o sklenitvi Sporazuma ES/Ukrajina zvezi z ohranitvijo obveznosti o trgovini s storitvami  iz Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju glede prostega zagotavljanja storitev mednarodnega pomorskega prometa po svojih celinskih plovnih poteh.

Strinjam se z gospodom Zaleskim, da obstajajo velike možnosti za rast trgovine med EU in Ukrajino, še zlasti možnosti za rast trgovine s storitvami. Menim, da je to poročilo povsem v skladu z evropsko sosedsko politiko, ki je od leta 2004 vključevala Ukrajino, in da je storitveni sektor tisti, v katerem je ta politika lahko najplodnejša v smislu gospodarskih koristi za obe partnerici.

Pregled ustanovne listine Fundacije odbora za mednarodne računovodske standarde (B6-0450/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo, ki jo je predložil Odbor za gospodarske in monetarne zadeve, o reformi IASB (Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde) kot delu razprave glede vprašanj za ustni odgovor, predloženih v okviru posvetovanj Fundacije odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF).

Pomembno si je zapomniti, da s postopkom v odboru Evropska unija v okviru zakonodaje Skupnosti spreminja mednarodne računovodske standarde, ki jih sestavi IASB. Kljub temu postopku sprejemanja Skupnosti je ključno zagotoviti, da IASB deluje pravilno, ustanovitev skupine za spremljanje pa je pozitiven korak. Ta skupina za spremljanje mora odražati ravnotežje najpomembnejših svetovnih valutnih območij, kulturno raznolikost, interes tako razvitih, kot tudi nastajajočih gospodarstev in mednarodnih institucij, ki od javnih organov zahtevajo zanesljivost.

Skupina za spremljanje mora imeti dejavno vlogo pri spodbujanju preglednosti računovodskega poročanja ter pri razvoju in učinkovitem delovanju kapitalskih trgov in tudi pri preprečevanju procikličnosti ter zagotavljanju stabilnosti finančnega trga in preprečevanju sistemskega tveganja.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, o katerem se je zdaj ustrezno razpravljalo v odboru in v Parlamentu.

Ključnega pomena je, da imamo močen organ za spremljanje, ki ga sestavljajo institucije, odgovorne izvoljenim organom.

Upam, da je zdaj mogoče razbrati, da je preglednost odločitev prav tako nujna kot odločitve same.

Razmere v Belorusiji (RC B6-0527/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2008, ki jo je predložilo šest političnih skupin, vključno s skupino PPE-DE, o razmerah v Belorusiji po parlamentarnih volitvah 28. septembra 2008. Izjave predsednika Lukašenka so nam dale nekaj upanja: 10. julija 2008 je javno pozval k odprtim in demokratičnim volitvam in ta poziv ponovil na televiziji 29. avgusta 2008, pri čemer je obljubil, da bodo volitve brez primere v smislu poštenosti. Nesprejemljivo je, da so volitve 28. septembra 2008 kljub nekaterim manjšim izboljšavam niso zadovoljile mednarodno priznanih demokratičnih standardov, kot je potrdila misija OVSE za spremljanje volitev. Iz strahu pred demokracijo je zadnji evropski diktator zapravil priložnost, da se pridruži vrsti izrednih in pomembnih dogodkov, katerim smo bili priča od padca berlinskega zidu leta 1989 in zloma komunizma.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junilistan meni, da je EU unija vrednot in bi zato morala igrati vlogo pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic v svojem sosedstvu. To vključuje Belorusijo.

Zdi se, da parlamentarne volitve, ki so septembra potekale v Belorusiji, niso izpolnjevale mednarodnih standardov, kar so poudarili tudi mednarodni opazovalci. Nadvse obžalovanja vredno je, da volitve niso bile pregledne in demokratične, za Belorusijo, za regijo in za Evropo.

Vendar pa resolucija vsebuje mnogo določb, ki jih ne bi smeli vključiti. Evropski parlament na primer Belorusijo poziva, naj odpravi predčasni volilni postopek. Morda je res, da s takšnim načinom oddajanja volilnih glasov pride do nekaterih volilnih prevar, vendar pa še vedno menimo, da je stvar vsake suverene države, da odloči, kako se bo izvajalo volitve, dokler so demokratične. Vsebuje tudi zamisli o vizumih, za kar menimo, da je nacionalna zadeva. Stvar vsake suverene države je, da odloči, komu je dovoljeno prebivati na njenem ozemlju.

Kljub pomislekom, ki smo jih navedli, smo glasovali za resolucijo, ker menimo, da je pomembno poudariti, da mora Belorusija postati demokratična.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Že neštetokrat sem vam povedal, da ne pričakujte, da bomo upravičevali vaše izvajanje hinavščine in nesramnega vmešavanja.

Med drugimi omembe vrednimi vidiki si je večina v tem Parlamentu v tej resoluciji z nepoštenim izvajanjem prizadevala ustvariti dvom o tistem, o čemer ni dvomila misija OVSE za spremljanje volitev (na primer demokratično legitimnost izvoljenega parlamenta), in za pozivanje k uporabi finančnih sredstev EU za dejavnosti vmešavanja.

Temeljno vprašanje zadeva moralo Parlamenta, ki obsoja volitve, ki so potekale v različnih državah, na podlagi geostrateških, političnih in gospodarskih interesov glavnih sil EU. Spomnil bi vas na nepriznavanje rezultatov palestinskih volitev... Spomnil bi vas na opozarjanje na rezultate gruzijskih volitev... To je čisti cinizem.

Kakšno moralo ima Parlament, ki vztraja pri sprejetju predlagane Pogodbe, ki so jo leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci in leta 2008 Irci, ob popolnem preziranju demokratično in suvereno izražene volje teh ljudi?

Kakšno moralo ima Parlament, ki je na tej seji sprejel poročilo, katerega cilj je uveljaviti tako imenovane „simbole Unije“, če ta Unija pravno ne obstaja in po tem, ko so bili ti simboli odstranjeni iz besedila predlagane Pogodbe?

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za resolucijo o Belorusiji. Resolucija je uravnotežena in potrebna. Predstavlja prizadevanja za izboljšanje razmer v Belorusiji. Seveda si vsi želimo nastanka svobodne in demokratične Belorusije, ki deli naše evropske vrednote in standarde. Menim, da je razmere mogoče izboljšati. Najti ustrezni scenarij in izvajati njegove določbe je sine qua non za izboljšanje. prepričan sem, da nas bo sprejeta resolucija pripeljala bližje takšni rešitvi.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Belorusija predstavlja jasen izziv za cilj Evropske unije, da deluje kot glasnik demokracije v svetu, še zlasti v svojih sosednjih državah.

V teoretični razpravi o tem vprašanju smo na strani tistih, ki menijo, da ima spodbujanje demokracije ravno toliko legitimnosti in prednosti samo po sebi kot obramba njenih lastnih interesov. Iz tega razloga bi morali po mojem mnenju poleg trenutnih vprašanj, ki so zelo pomembna (kot na primer izpustitev političnih zapornikov ali neznatno izboljšanje kakovosti postopka volitev), poudariti, da je pomembna točka za nas odgovor na vprašanje: kaj lahko stori EU za spodbujanje demokracije v svojih sosednjih državah? Katere mehanizme ima EU (in predvsem, katere mehanizme bi morala imeti) za ta namen? Če želimo resnično biti demokratični sosedje in ne moremo vsakomur ponuditi nagrade pristopa, katero pot moramo potem ubrati?

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o razmerah v Belorusiji po parlamentarnih volitvah 28. septembra 2008.

Kljub izrednim znakom odprtosti na strani beloruskih oblasti, kot sta izpustitev političnih zapornikov in zavračanje priznanja enostranske neodvisnosti, ki sta jo razglasili Južna Osetija in Abhazija, dejansko menim, da je demokratična legitimnost nedavnih volitev vsaj vprašljiva.

Te razmere so rezultat notranjih politik, ki na noben način niso enake politikam Evropske unije, kot je pokazal obstoj smrtne kazni in uporaba določenih členov kazenskega zakonika kot instrumentov za represijo. Iz tega razloga mora beloruska vlada v prihodnje ukrepati za zagotovitev resnično demokratičnih volitev, ki bodo v skladu z določbami mednarodnega prava.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi britanskimi kolegi konzervativci sem danes odločno glasoval za skupni predlog resolucije o razmerah v Belorusiji. V celoti podpiramo demokratične opozicijske sile v Belorusiji in se strinjamo z vsemi ključnimi točkami v zvezi z vprašljivo demokratično legitimnostjo novega parlamenta.

Glede odstavka 19 resolucije bi želeli pojasniti, da je vprašanje smrtne kazni za britanske konzervativne poslance EP stvar vesti.

Ustavitev kroga pogajanj STO v Dohi (RC-B6-0521/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo PPE, ki jo je pripravil moj grški prijatelj in nekdanji predsednik Georgios Papastamkos, o ustavitvi kroga pogajanj v Dohi in jo podpisal. Ta pogajanja so zastala julija 2008 in obžalujem trmasto vztrajanje Pascala Lamyja pri zagotovitvi pretirano ambicioznega sporazuma za vsako ceno, pri čemer je pozabil, da je Doha predvsem krog pogajanj, namenjen pomoči najmanj razvitim državam in državam v razvoju.

Ta neuspeh dopolnjuje trenutno svetovno gospodarsko negotovost in postavlja pod vprašaj verodostojnost STO, posledica česar je premik k regionalnim in dvostranskim trgovinskim sporazumom. Docela sem zavezan večstranskemu pristopu k trgovinski politiki in k takšni STO, ki bo lahko zagotovila celovit in uravnotežen izid za mednarodno trgovino na podlagi popolnega spoštovanja razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov.

Obžalujem, da komisar Peter Mandelson ni bil med predstavniki Evropske komisije, da bi poročal o svojem mandatu, čeprav priznavam nujno potrebo britanske vlade po članu, ki bo oblikoval evropski pristop, zlasti za rešitev finančne krize.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podprl sem to skupno resolucijo, ki izraža obžalovanje in razočaranje Parlamenta zaradi ustavitve kroga pogajanj STO v Dohi. Tako blizu, vendar tako daleč. Stvarnost je, da glede na bližnje volitve v ZDA v novembru in posledični prihod nove administracije v Washingtonu na položaju za pogajanja pred naslednjim poletjem ne bo trgovinskega pogajalca ZDA. Takrat bo Evropa sama ponovno opredelila svoje politično težišče. Doha je potrebna in nujna, vendar se k njej ne bomo vrnili pred letom 2010. Medtem mora EU nadaljevati s pogajanji o regionalnih sporazumih o prosti trgovini z Republiko Korejo, državami ASEAN in Indijo.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junilistan priznava, da mora EU igrati osrednjo vlogo v trgovinski politiki. Dobri odnosi in dobro razvita svetovna trgovina so osnovne zahteve v prizadevanjih za gospodarski napredek vseh držav sveta, nenazadnje najrevnejših.

Stranka Junilistan zato podpira mnoge določbe resolucije. Poziv razvitim državam in naprednejšim državam v razvoju, naj najmanj razvitim državam omogočijo dostop na trg popolnoma brez carin in brez omejitev kvot, vključno na notranji trg, je dobrodošel. Podpiramo tudi predlog o reformi STO, da bi postala učinkovitejša in preglednejša in bi izboljšali njeno demokratično legitimnost, ko bo krog pogajanj v Dohi končan.

Po drugi strani obžalujemo, da resolucija vsebuje sklicevanja na Lizbonsko pogodbo. Predlagani začetek veljavnosti Pogodbe je treba gledati kot izredno negotov, še zlasti glede na zavrnitev Pogodbe s strani Ircev v začetku leta. Nadaljnje sklicevanje na Lizbonsko pogodbo zato kaže nesprejemanje pravil demokratičnega sistema.

Vendar pa določbe resolucije kot celota temeljijo na zdravem razumevanju pomembnosti svetovne trgovine za nadaljnji razvoj in blaginjo. Stranka Junilistan se je zato odločila glasovati za resolucijo kot celoto.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je primer pregovornega noja, ki svojo glavo tišči v pesek...

Soočena s prekinitvijo pogajanj STO julija 2008 – na katerih je sodelovalo samo sedem njenih članic – zaradi razhajanja mnenj med EU in Združenimi državami na eni strani in glavnimi državami v razvoju na drugi strani je bila večina v tem Parlamentu zaradi okoliščin prisiljena umiriti svoje govorjenje, da bi poskusila rešiti agendo in liberalizacijo svetovne trgovine s trenutnim krogom pogajanj.

V bistvu glede na evfemistično poimenovano „razvojno agendo iz Dohe“ in druge puhle fraze večina v tem Parlamentu ni dvomila o temeljni točki, ki je trenutni pogajalski mandat, ki ga je Svet opredelil pred sedmimi leti in ki si ga Komisija tako obupano prizadeva formalizirati.

Vendar pa je kljub njihovim nadaljnjim prizadevanjem agenda gospodarskega nadzora, ki jo spodbujajo glavne finančne in gospodarske skupine EU, naletela na naraščajoča nasprotovanja in interese držav v razvoju.

Resnične namene EU prikazuje vsebina dvostranskih sporazumov o „prosti trgovini“, ki jih poskuša vsiliti državam iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in latinskoameriškim in azijskim državam.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Ko je prišlo do prekinitve pogajanj je postajalo vse bolj jasno, da se kmetijstvo v EU spodkopava v imenu „razvoja“, da pa je bil ta „razvoj“ bolj v interesu ponudnikov storitev v razvitih državah in svetovnih živilskih podjetij, kot pa ljudi držav v razvoju.

Mandelsonove predloge bi bilo treba nemudoma umakniti.

V trenutnem ozračju, kjer so posledice pomanjkanja ureditve mednarodnih financ vse bolj očitne, mora zanesljiva preskrba s hrano postati prednostna naloga na način, ki koristi državam v razvoju in razvitim državam. To upravičuje netržne mehanizme za podporo kmetijskega sektorja. V trenutnem ozračju, kjer so posledice pomanjkanja nadzora mednarodnih financ vse preveč očitne, je to izredno nujno.

Krog pogajanj v Dohi potrebuje popolno preusmeritev, da bi ustvarili koristi za EU in države v razvoju.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) kot socialni demokrati smo zaskrbljeni, da bi ustavitev kroga pogajanj Svetovne trgovinske organizacije v Dohi lahko vplivala na doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

V trenutnem kontekstu gospodarske, finančne in prehrambene krize je ključno podpirati večstranski sistem, ki bi zagotovil verodostojen in enakopraven sistem. Zaradi tega je pomembno, da je Evropski parlament dejavno udeležen v mednarodnih trgovinskih pogajanjih v duhu Lizbonske pogodbe.

Romunija podpira zaključek kroga pogajanj za zagotovitev ravnotežja celotnega paketa in tudi v vsakem sektorju, kot sta: kmetijstvo in industrijski proizvodi.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Zaporedni zastoji, do katerih je prišlo v krogu pogajanj v Dohi, so slaba novica za svet. Gospodarstvo postaja globalizirano, pa če to vlade želijo ali ne. Vprašanje je tako, ali želijo nacionalni organi urediti to globalizacijo, ali želijo spodbujati in stimulirati mehanizme uspeha tega svetovnega procesa ustvarjanja bogastva. Če je odgovor pritrdilen, kot zagovarjamo, potem moramo spodbujati več trgovine, več preglednosti in več jasnosti in predvidljivosti v pravilih. Od ustavitve kroga pogajanj v Dohi ne bodo imele koristi niti razvite države niti države v razvoju. Ne bo spodbujala več bogastva ali povečevala zaupanja v času razburkanosti svetovnega gospodarstva. Iz teh razlogov ta izjava o potrebi po odločnem nadaljevanju procesov, ki so vodili k povečanju mednarodne trgovine, koristi našemu sporazumu. Dejstvo, da je Evropski parlament še vedno navdušen nad odlikami in bistvenostjo trgovine, je dober znak.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o ustavitvi kroga pogajanj STO v Dohi.

Povsem se zavedam težav, povezanih s ciljem doseganja nedvoumnega izida pogajanj. Menim, da težave, povezane s krogom pogajanj v Dohi, poudarjajo dejstvo, da je v STO potrebna notranja reforma, usmerjena k zagotavljanju preglednosti in učinkovitosti, ki ju doslej ni bilo. Poleg tega bi ponovno omenil potrebo po zagotavljanju tehnične pomoči za pomoč državam v razvoju kot del kroga pogajanj v Dohi. Nazadnje, prepričan sem, da bi se lahko v trenutnih razmerah pozitiven zaključek pogajanj v Dohi izkazal za dejavnik stabilnosti za celotno svetovno gospodarstvo.

Poročilo: Carnero González (A6-0347/2008)

  Jan Andersson, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo se odločili glasovati proti poročilu Carlosa Carnera Gonzáleza o tem, kako Parlament uporablja simbole Unije (A6-0347/2008).

Ti simboli že obstajajo in se jih že uporablja in jih ni treba urediti na ta način.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo španskega kolega Carlosa Carnera Gonzáleza o vključitvi novega člena 202a o tem, kako Parlament uporablja simbole Unije, v poslovnik Parlamenta. Trije simboli (zastava z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, himna, ki izvira iz „Ode radosti“ iz Beethovnove Devete simfonije, in geslo „Združena v raznolikosti“) pomagajo državljane približevati Evropski uniji in oblikovati evropsko identiteto, ki dopolnjuje naše nacionalne identitete.

Te simbole že več kot 30 let uporabljajo vse evropske institucije, uradno pa jih je sprejel Evropski svet leta 1985. Zadovoljen sem z določitvijo 9. maja za dan Evrope: obeležuje 9. maj 1950, ko je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v svojem govoru v Salon de l’Horloge v stavbi Quai d’Orsay javno očrtal zamisel Jeana Monneta, da bi pod okriljem nadnacionalne visoke oblasti združili proizvodnjo premoga in jekla in s tem vire, potrebne za strelivo. Takrat je bil njegov cilj preprečiti še eno vojno med Francijo in Nemčijo ter Nemčijo ob začetku hladne vojne trdno zasidrati v zahodnem taboru.

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. − (NL) Glasoval sem proti poročilu. Evropska unija ni država, zato se ji ni treba krasiti s simboli države ali naroda, kot so nacionalna himna, zastava in tako dalje. To sta nameravali storiti tudi Lizbonska pogodba in njena kopija, tako imenovana evropska ustava, proti katerima so glasovali Irci, Francozi in Nizozemci. Tu bi bilo primerno nekaj spoštovanja demokratične volje ljudi, če hoče Evropa pridobiti demokratično legitimnost. Zastave in himne so za narode, ne za združenja za sodelovanje med državami.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o tem, kako Parlament uporablja simbole Evropske unije, ni poročilo; je dejanje „ustavne zvestobe“, izraz skorajda religioznega prepričanja!

Simboli Evropske unije – zastava, himna in geslo – kot takšni s pravnega vidika ne obstajajo, odkar sta dva evropska naroda leta 2005 jasno zavrnila evropsko ustavo. Niti se ne pojavljajo v Lizbonski pogodbi, ki je mrtva vse od irskega glasovanja. Ni evropske naddržave!

Prizadevanja za njen obstoj z uporabo teh simbolov bi se lahko zdela smešna, če ne bi odražala vašega globoko zakoreninjenega preziranja demokratičnega izražanja in vaše želje, da za vsako ceno vsilite nadnacionalno evrokratsko državo.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Vidimo lahko obupane poskuse izgradnje evropskega naroda s svojo nacionalno identiteto. Izkušnje kažejo, da ni mogoče umetno ustvariti skupne identitete. Za to obstaja mnogo primerov, vključno z državo Belgijo, ki je bila ustvarjena pred skoraj 180 leti z združitvijo Flandrije in Valonije. Kljub skupni kraljevi družini, zastavi, nacionalni himni in valuti Belgija še naprej razpada.

Zastave EU, nacionalne himne in dnevi Evrope se morda zdijo simbolična vprašanja brez velikega pomena. Vendar pa so del prevladujoče ambicije Evropskega parlamenta, in sicer, da vzpostavi Združene države Evrope. Prvotna ustava EU, ki je bila poražena na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, je med drugim vsebovala sklicevanja na nacionalno himno in zastavo EU. To je bilo izbrisano in voditelji EU so predložili „novo“ pogodbo, tako imenovano Lizbonsko pogodbo. Zdaj se poskuša Evropski parlament maščevati in skozi zadnja vrata skrivaj vtihotapiti uporabo simbolov EU.

Menimo, da bo usoda sodelovanja EU enaka usodi projekta esperanto, umetnega jezika, ki nikoli ni postal svetovni jezik, ampak je v veliki meri izumrl. Identiteto in enotnost ustvarjajo ljudje, ne elita.

Zato smo glasovali proti temu poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) S sprejetjem tega poročila – s 503 glasovi za in 96 glasovi proti ter 15 vzdržanimi glasovi – je večina v tem Parlamentu ponovno pokazala svoje globoko preziranje demokracije in suverenosti ljudi.

To je poskus, da se vsili tako imenovane „simbole Unije“, v tem primeru tako, da se jih vključi v poslovnik tega Parlamenta, ki bo določal, da „je zastava razobešena v vseh stavbah Parlamenta in ob uradnih dogodkih“, da „se zastava uporablja v vseh sejnih sobah Parlamenta“, da „se himno predvaja ob začetku vsake ustanovne seje in ob drugih slovesnih sejah“ in da „se geslo [Združena v raznolikosti] natisne na uradne dokumente Parlamenta“.

Sklicuje se na „pomen simbolov za ponovno povezovanje državljanov z Evropsko unijo in za oblikovanje evropske identitete, ki dopolnjuje nacionalne identitete držav članic“.

Ali to „ponovno povezovanje“ vključuje neupoštevanje in poskus, da bi obšli demokratično in suvereno izraženo voljo ljudi, ki so zavrnili prvi predlog „Ustavne“ pogodbe in nato „Lizbonsko“ pogodbo? Kakšna hinavščina...

Ali to „ponovno povezovanje“ vključuje vsiljevanje teh „simbolov Unije“, če Unija s pravnega vidika ne obstaja in po tem, ko so bili ti simboli umaknjeni iz besedila predlagane Pogodbe? Kakšen cinizem...

V bistvu je to še en manever, da se poskusi ponovno oživiti zavrnjeno in dvojno propadlo predlagano pogodbo.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločila sem se glasovati proti poročilu Carlosa Carnera Gonzáleza o tem, kako Parlament uporablja simbole Unije. Tako sem se odločila zato, ker menim, da ni potrebno, da je uporaba simbolov določena v pogodbi ali poslovniku. Obstajajo v vsakem primeru.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Nisem mogel glasovati za poročilo gospoda Carnera, vendar pa tudi nisem želel podpreti evroskeptičnega stališča. V celoti sem za Evropsko unijo. Stranka, katere predsednik sem, temelji na načelu, da bi Škotska morala biti neodvisna država – in menimo, da bi bilo to neodvisno državo treba sprejeti kot svobodno državo članico EU. Menim, da si Evropejci ne želijo, da Unija sprejme simbole naddržave. Simboli EU so bili določeni v ustavi EU – in ta dokument je bil zavrnjen v Franciji in na Nizozemskem. Simboli so bili nato izpuščeni iz Lizbonske pogodbe, ki je bila kljub temu zavrnjena na Irskem. Če se želi Evropa ponovno povezati s svojimi državljani, mora predložiti politike, ki so ljudem pomembne – in se ne igrati z nepomembnimi simboli, ki so povsem brez vsebine.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Ljudje v Evropi so skupaj z veliko večino poslancev izredno zaskrbljeni zaradi stanja gospodarstva in očitne krhkosti našega bančnega sektorja. Kje je varnost za naša delovna mesta, prihranke in pokojnine? Evropski državljani, daleč od tega, da bi bili „združeni v raznolikosti“, kot pravi geslo EU, so namesto tega prestrašeni v nesreči in bodo na to glasovanje gledali z nezaupanjem.

S tem poročilom si je Parlament privoščil brezplodno osredotočanje na eno stvar in zavrača vse naše dobro delo. Parlament bi običajno vil roke in se spraševal, zakaj ga evropski državljani ne spoštujejo. Zdi se, da se je odločil, da bodo simboli in himne rešile problem.

Menim, da nam ne bi bilo treba prositi za zaupanje volivcev, če bi se nekateri poslanci manj osredotočali na preproge in Beethovna in bolj na izvajanje pravega dela Parlamenta.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropa se želi odeti s simboli države. Hoče svojo himno, zastavo, praznik, valuto in geslo. Mi nočemo te naddržave; nočemo tega vsiljenega federalizma.

Leta 2005 so Francozi in Nizozemci na referendumu zavrnili osnutek evropske ustave, ki je vključevala te simbole. Junija 2008 so bili Irci tisti, ki so z zavrnitvijo Lizbonske pogodbe ponovno zavrnili simbole te naddržave.

Resnično sramotno je poskušati jih ponovno na skrivaj uvesti s spremembami poslovnika Evropskega parlamenta.

Ljudje Evrope odločajo v tej zadevi in treba jih je spoštovati. Prav tako so se dolžni spominjati. Glede na naše vse bolj globalizirane družbe in gospodarstva zdaj vsekakor ne smemo pozabiti, kdo smo, od kod prihajamo in kakšne so naše vrednote in identitete.

Evropa ne bo zgrajena z zanikanjem zgodovine svojih ljudi in narodov in nasprotovanjem nacionalni resničnosti.

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Ena izmed redkih razlik med evropsko ustavo in Lizbonsko pogodbo, ki jo je podpisalo 25 voditeljev držav ali vlad, so bili prav ti simboli EU – zastava, himna, geslo in dan Evrope –, ki so bili soglasno zavrnjeni 13. decembra 2007. Pomembno je bilo ohraniti videz in evropskim državljanom ne dati vtisa, da se pripravlja strukture federalne države.

S prizadevanji za ponovno uvedbo teh simbolov se Evropski parlament še enkrat premika zunaj meja zakona in namerno krši evropske pogodbe.

Nedvomno so evropske institucije to poskusile že prej. Škandalozni način, na katerega poskušajo institucije Irsko pripraviti do tega, da ima še en referendum, je karikirana ponazoritev njihove ideje demokracije. Vse, kar nasprotuje evropskemu združevanju, je treba odstraniti na kakršen koli možen način, vključno s pravnimi sredstvi.

Kako lahko zaupamo tej Evropi, ki tepta načela, ki bi jih morala braniti, in slika podobo nekdanje Sovjetske zveze, kjer je bila svoboda mnenja in izražanja zapisana v ustavi, vendar nikoli uporabljana?

Gospe in gospodje, demokracije se ne deli, prav tako pa ne totalitarizma. To je danes vse preveč očitno.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Poročevalec gospod Carnero González pravi, da je zelo vprašljivo, ali bi priznanje zastave lahko bilo ovira za ratifikacijo Lizbonske pogodbe. S tem vzbuja dvom glede vtisa, ki ga je pustil nizozemski predsednik vlade, gospod Balkenende. Gospod Balkenende je 23. maja 2007 v Strasbourgu vztrajal, da se simbolov EU ne sme vključiti v Ustavno pogodbo.

Njegov glavni razlog za to je bil, da bo drugače nizozemski državni svet primoran imeti še en nizozemski referendum. Gospod Carnero González zdaj predlaga, da se zastavo EU, himno in moto vključi v poslovnik Evropskega parlamenta. Njegov argument je, da to pošilja politični signal, da ti simboli predstavljajo evropske vrednote. Pričakuje, da bo EU vzor svobode, razvoja in solidarnosti v svetu. EU vsaj prav toliko zaznamujejo nenadzorovane ambicije, nadležno vmešavanje, tvegano prizadevanje za gospodarsko svobodo in vojaško razkazovanje moči.

Bolje bi bilo, če bi Evropa pridobila jasnejšo identiteto s tem, da „prisluhne volivcem“. Ta politika simbolov ne spremeni ničesar. Modra zastava je že zdaj na vseh bankovcih in avtomobilskih registrskih tablicah. Še vedno se vedemo, kot da bi bila Lizbonska pogodba lahko uspešna, čeprav je bila zavrnjena v skladu s svojimi pravili.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Moči simbolov ne smemo podcenjevati. Izražajo lahko nedotakljivo in ustvarijo identiteto. Vendar pa lahko imajo simboli tudi negativno plat; simbol človeške DNK se je na primer razvil v simbol genske manipulacije. „Manipulativen“ je tudi beseda, ki bi jo uporabil, da opišem trenutni pristop EU.

Na svojih referendumih leta 2005 so Francozi in Nizozemci zavrnili ustavo EU, zdaj pa se v klasičnem primeru trdovratnosti EU poskuša celotnemu projektu dati svež videz s tem, da se izpusti simbole EU in se ta neuspeli, vendar skoraj identični projekt predstavi kot Lizbonsko pogodbo. Če bo EU vztrajala pri tem poskusu oživitve prvotne Pogodbe z uvedbo samo ene resnične spremembe, namreč odprave simbolov EU, bo izgubila še tisto, kar je ostalo od njene kredibilnosti. To je očiten poskus, da se zavede naše državljane, in zato sem zavrnil poročilo.

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. − (IT) Čestitati želim poročevalcu, da je v poslovnik uvedel simbole Unije zdaj, ko so bili presenetljivo izključeni iz nove Pogodbe. Kot članica Evropske konvencije sem vedno trdila, da mora Unija imeti dušo, kar bi jo z našimi skupnimi vrednotami približalo državljanom Evrope.

Izločitev simbolov iz Pogodbe je bilo že nešteto dejanje oddaljevanja evropskih institucij od državljanov. Kako naj se državljani poistovetijo z Unijo, če si Unija prizadeva biti vedno bolj neprepoznavna in opušča prav tiste simbole, ki bi jo, nasprotno, morali predstavljati v državah članicah in njenih mednarodnih odnosih?

Prepoznanje simbolov Unije s strani vseh predstavlja prvi korak k skupni nameri izgradnje skupnega evropskega doma, ki bo ne samo zmožen državljanom Evrope dati odgovore, ampak politiki povrniti mesto, ki si ga zasluži v našem razumevanju in upravljanju „javne dobrine“.

Zato bi ponovila moje čestitke poročevalcu v upanju, da bodo to pobudo Evropskega parlamenta prevzele tudi druge evropske institucije, in s prepričanjem, da bo to krepilo parlamentarno institucijo, ki ji pripadamo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Od njihovega nastanka so si Evropske skupnosti in nato Evropska unija prizadevali za simbole, ki jih javnost zlahka prepozna. Postopek ratifikacije Ustavne pogodbe je bil zaradi nesprejetja na referendumu v Franciji in na Nizozemskem neuspešen. Lizbonska pogodba, ki je nastala iz kompromisa in nadomestila besedilo Ustavne pogodbe, zaradi pritiska nekaterih držav ni sprejela simbolov.

Javnost je navajena, da ima vsaka organizacija svoj logotip. Zastave, emblemi, himne, gesla, barve in simboli druge vrste razkrivajo čustveno podobo vrednot, na katerih temelji organizacija, ki jo predstavljajo.

Ta izkušnja, ki si jo delijo naše države, regije, cerkve, stranke, civilne organizacije itd., velja tudi na ravni EU. Zastava, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, me vedno osupne. Ko pridem na Slovaško in vidim zastavo plapolati na naših stavbah, sem srečna, ker Slovaška sodi k skupni evropski hiši. Težko bi bilo najti tako dobro znano glasbo in poezijo, ki bi bolje simbolizirala idejo evropskega združevanja, kot prav himna Evropske unije iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna.

Čeprav enotne valute še ne uporabljajo vse države članice, začenjajo predvsem tretje države EU enačiti z evrom na enak način kot ZDA enačijo z dolarjem. Menim, da je geslo „Združena v raznolikosti“ odlična opredelitev bistva evropskega projekta. Strinjam se z uporabo simbolov Unije, zato sem glasoval za poročilo gospoda Carnera Gonzáleza.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Povedati želim, da sem glasoval za poročilo gospoda Carnera Gonzáleza o vključitvi novega člena o tem, kako Parlament uporablja simbole Unije, v poslovnik Parlamenta.

Dobro znano je, da so simboli vredni več kot geslo ali besede. So ključni elementi v vseh vrstah komunikacij, predvsem tistih v zvezi s postopki identifikacije v družbeni skupini ali organizaciji. Zastave, podobe in himne so ključnega pomena pri prepoznavnosti organizacije kot takšne s strani posameznikov.

Iz tega razloga pozdravljam pobudo našega kolega, namenjeno pomoči državljanov, da postanejo bolj udeleženi in so bolj v stiku z evropskim projektom, s čimer prispevajo k njegovi legitimnosti.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Glede poročila o uporabi simbolov Unije lahko rečem samo, da je to še en prikaz načina, na katerega se v Evropski uniji izogiba demokratičnim postopkom. Pred časom so simboli Unije propadli, ko je bil zavrnjen predlog za tako imenovano evropsko ustavo. Ustavo ali vsaj njen ključni kontekst naj bi de facto „oživila“ Lizbonska pogodba, zdaj pa poskuša Evropski parlament oživiti simbole Unije. Ne morem, da ne bi vprašal, kaj nameravajo storiti evropski organi in institucije v primerih zlorabe teh simbolov. Pred kratkim je na primer ves svet lahko videl gruzijskega predsednika, ki je v svoji pisarni imel ne samo gruzijsko zastavo, ampak tudi zastavo EU, ko je začel spor z Rusijo. To je vsekakor nesprejemljivo.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Iz naslednjih razlogov sem glasoval proti pravnemu priznanju simbolov Evropske unije s strani Parlamenta.

Prvič, zamisel pravnega priznanja se posmehuje sklepom Evropskega sveta. V slednjih so se vse države članice odločile izpustiti vprašanje evropskih simbolov iz Pogodbe o reformi, ki je nadomestila osnutek Ustavne pogodbe.

Drugič, sklep Parlamenta ustreza uvedbi simbolov skozi zadnja vrata, v nasprotju z željami držav članic. Parlament z zatekanjem k takšnim pravnim manevrom kaže slabost namesto moči.

Tretjič, ukrepi takšne vrste izzovejo upravičeno nezaupanje med mnogimi državljani držav članic Evropske unije, ki ne želijo, da bi se simbole, ki so rezervirani za nacionalne države, dodelilo mednarodni organizaciji, kakršna je Evropska unija.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ljudi Evrope izziva to predlagano povabilo Evropskemu parlamentu, naj igra glavno vlogo pri spodbujanju in intenzivni uporabi simbolov EU. S pobudo Parlamenta se prizadeva „oživiti“ „evroustavo“, ne zgolj v njeni spremenjeni različici, Lizbonski pogodbi, ki so jo nedavno zavrnili Irci, ampak v njeni prvotni obliki, Ustavni pogodbi, ki so jo na propad obsodili Francozi in Nizozemci.

S tem, ko je zavzel to stališče, se Evropski parlament ponovno razkriva kot temelj in arhitekt reakcionarnih reform EU. Kaže velik prezir do sodbe Francozov, Nizozemcev in Ircev in s tem očitno do vseh Evropejcev, ki jih ne ganejo politike, institucije, vrednote, vizije in simboli evropske plutokracije, tako značilni za protipopulistični značaj EU.

Evropejci morajo okrepiti svoj boj, da bodo končno zavrnili reakcionarno evroustavo. Boriti se morajo za oslabitev imperialistične EU, polne revščine, nepravičnosti, vojne in zatiranja. Pričakujejo njen razpad in nameravajo vzpostaviti svojo lastno oblast, ki bo uvedla nove institucije in simbole, ki bodo ustrezali njihovim potrebam in vrednotam.

Poročilo: Seeber (A6-0362/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati se strinjamo, da imajo potrošniki pomembno vlogo, če želimo trajnostno uporabljati vodne vire v Evropski uniji. Vendar pa menimo, da je treba informativne in izobraževalne kampanje izvajati predvsem na lokalni in regionalni ravni in ne na zahtevo EU.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za odlično samoiniciativno poročilo avstrijskega kolega Richarda Seeberja v odgovor sporočilu Evropske komisije z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“.

Tudi sam obžalujem odsotnost prave mednarodne razsežnosti pristopa Evropske komisije in podpiram predlog poročevalca, da so zaradi posebnosti vprašanja pomanjkanja vode in suše potrebni usklajeni ukrepi na ravni EU in držav članic ter na ravni regionalne in lokalne vlade. Pomanjkanje vode je prizadelo vsaj 11 % prebivalstva in 17 % ozemlja Evropske unije, nedavni dogodki pa so pokazali, da bo voda v Evropi verjetno postala precej bolj redka.

Obstaja nujna potreba, da Evropska unija vzpostavi vodno politiko, s katero bomo ljudem Evrope, podjetjem, rastlinstvu in živalstvu itd. lahko zagotovili, da bomo imeli dovolj vode ustrezne kakovosti za zadovoljevanje njihovih potreb.

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Pomanjkanje vode je neodložljivo vprašanje, zaradi katerega so prizadeti državljani Evrope in sveta. To poročilo nas opozarja na to, da EU zapravi 20 % vode zaradi neučinkovitosti, da je javnost slabo ozaveščena glede spodbujanja varčevanja z vodo in da je 17 % regij EU prizadetih zaradi hudega pomanjkanja vode. V odgovor mora EU sprejeti celostni pristop z natančnimi ukrepi za boljše upravljanje vodnih virov in oskrbo.

Jasno je, da imamo velike možnosti (prihranki do 40 %) za varčevanje z vodo s tehnološkimi izboljšavami, spremembo ravnanja ljudi in proizvodnih metod, ki morajo nadomestiti trenutno krizno upravljanje. Tehnologije za varčevanje z vodo in upravljanje namakanja v industrijskem in kmetijskem sektorju bi lahko zmanjšali presežke tudi do 43 %, medtem ko bi ukrepi za učinkovito rabo vode lahko zmanjšali izgubo vode za tretjino. Trenutno kmetijstvo porablja 64 % vode, 20 % se jo porabi za energijo, 12 % je porabi javnost in 4 % industrija. Nadalje na sušo vse bolj vplivajo podnebne spremembe, ki povzročajo gozdne požare, ki so okoljsko uničujoči.

EU namerava spodbujati recikliranje odpadne vode in razviti razsoljevanje, izboljšati politiko upravljanja z vodami na temelju načela „plača povzročitelj obremenitve“, vzpostaviti sisteme za označevanje, raziskovati in spremljati dejavnosti za ustavitev dezertifikacije, izboljšati sistem kolobarjenja in spodbujati učinkovitejšo rabo vode v javnosti.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Nizanje lepih besed ne more skriti protipopulistične narave predlogov v poročilu, katerega glavna točka je reakcionarna zamisel „upravljanja z vodami, ki temelji na povpraševanju“. Poročilo zaključi s poudarjanjem vrste ukrepov, ki so v bistvu omejeni na dvigovanje cene vode in stroškov za oskrbo z njo. Toda množici ter revnim in srednje velikim kmetom se nalaga še en velik davek, saj se vodo povsem komercializira. Cilj je tudi povečati donosnost monopolnih poslovnih skupin.

Resolucija ne razlikuje med sušo in pomanjkanjem vode, ki sta dva različna pojava in zahtevata različen odziv. Nikjer ni omenjeno načelo ohranjanja in izboljšanja razmerja med zalogami vode za koriščenje in razpoložljivimi zalogami vode ter stopnja padavin.

Poročilo podcenjuje pozitivno vlogo gozdov kot aktivnega dejavnika pri blažitvi naravnega pojava suše in boju proti pomanjkanju vode. Posledično ne samo ne predlaga ukrepov za pogozdovanje, temveč tudi poudarja, da je treba „povečanje gozdnih površin“ izvesti le tam, kjer je to nujno potrebno.

Poročilo zmanjšuje pomen tveganja poplav in potrebe po sprejetju ukrepov za varstvo pred poplavami. Ravno nasprotno: poziva, da je treba „preprečevati nastajanje ovir za naravni tok rek“ in si privošči širjenje preplaha v zvezi s socialnimi in okoljskimi problemi, povzročenimi s spreminjanjem toka rek.

Delavci se borijo za ustrezno oskrbo s čisto, varno vodo. Nasprotujejo komercializaciji tistega, kar je še vedno družbena dobrina, čeprav je plen ustvarjanja dobička monopolov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne strinjamo se z logiko, na kateri temelji zamisel, da mora upravljanje z vodnimi viri upoštevati tržna načela in da mora biti tako cena (tarife) osrednji instrument za nadzor porabe. Poročilo omenja potrebo po vračilu vlaganj, kot da bi bila to celotna rešitev problema pomanjkanja vode ali vsaj del nje. To preprosto ni res.

Vsekakor se zdijo izgube vode, načrtovanje porečij, ponovna raba „sive vode“, izmenjava med državami in postopna ustanovitev observatorija skrbi ali predlogi, ki so polni navideznih dobrih namenov. Vendar ti niso razvidni v shemi, ki jo vzpostavlja okvirna direktiva o vodah, ki poziva k uporabi gospodarskih in finančnih načel pri upravljanju z vodnimi viri, ne da bi zaščitila poglavitna pogoja: opredelitev kot pravica in demokratično upravljanje.

Izražena je bila tudi zaskrbljenost, ki jo je treba upoštevati, čeprav izraža dvom v politiko EU. V poročilu je ugotovljena neposredna povezava med gozdarstvom in kmetijsko politiko, med neomejenim razvojem mest in dezertifikacijo in sušo. Vendar pa se v SKP ne podvomi kot v primarni vir dezertifikacije v državah kot je Portugalska.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Kot predstavnik Škotske menim, da glede številnih vprašanj, obravnavanih v poročilu gospoda Seeberja, morda obstaja slab interes mojih volivcev. Vendar pa je zagotavljanje visokokakovostnih vodnih virov v vseh geografskih območjih EU izrednega pomena, in vprašanja, kot je izguba vode zaradi neučinkovitosti in omejeni vodni viri, so v interesu vseh nas. Na Škotskem oskrbo z vodo zagotavlja podjetje v javni lasti, ki odgovarja škotskemu parlamentu, škotska vlada pa ima vizijo, da bo podjetje Scottish Water postalo nepremagljiv zgled po vsem svetu glede tega, kako najbolje nuditi storitve za rabo vode. V celoti se strinjam s to vizijo in jo priporočam temu Parlamentu.

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN), v pisni obliki. − (IT) Problemi pomanjkanja vode in suše, ki so neposredno povezani, vplivajo predvsem na mnoge predele južne Evrope in imajo katastrofalne posledice za okolje in lokalne prebivalce.

Regija, iz katere prihajam, Sicilija, ima redno vsako leto obdobja omejenih vodnih virov in suše, kar povzroča veliko škodo v kmetijstvu. To je pereč problem, ki bi ga bilo mogoče deloma rešiti, če bi energično ukrepali na vsaj dveh frontah. Prva zadeva infrastrukturo: na otoku Siciliji se na primer velik del vode – po ocenah celo 30 % – izgubi zaradi slabega vzdrževanja vodovoda. Druga zadeva preprečevanje: povsem se strinjam s poročevalcem, ko navaja, da sta usposabljanje in izobraževanje prek informativnih kampanj, začenši v šolah, bistvena za spremembo ravnanja in za nastanek kulture varčevanja z vodo in učinkovite rabe vode.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Vzdržala sem se glasovanja o poročilu gospoda Richarda Seeberja. Poročilo je predolgo, nekatera priporočila pa se ponavljajo. Največji problem je, da celotno poročilo temelji na stari vodni paradigmi in se samo na enem mestu, v odstavku 48, bežno dotakne nove paradigme, tj. potrebe po spodbujanju zajetja deževnice.

Drugi predlogi so preveč zmedeni, zato njihova praktična uporaba ne bo uspešna. Poročilo zanemarja celostni pristop in se osredotoča samo na varčevanje z vodo iz pipe. Je zelo strukturirano in zato ne omogoča nedvoumne interpretacije.

Na koncu bo to ponovitev zgodbe okvirne direktive EU o vodah. Direktiva si je prizadevala za celostno upravljanje vodnih tokov na področjih zajezitve. Razvodenela je do zgolj specifičnih politik. Dokaz za to je, da je bila lani sprejeta druga direktiva: direktiva o poplavni ogroženosti. Nekaj, čemur se reče „celosten“, se obravnava kot celota, ne kos za kosom. Žal pristop ni bil celosten in okvirno direktivo upravljavci vodnih virov uporabljajo kot koledar z lističi, ki se odtrgajo. V enem trenutku rešujejo vprašanje poplav in v naslednjem vprašanje suše.

Nekaj podobnega se je zgodilo na Slovaškem v času socializma, natančneje v vzhodnoslovaški nižini. Najprej smo poskušali rešiti vprašanje izsuševanja in nato, na drugi stopnji, vprašanje namakanja. Danes je vzhodnoslovaška nižina kot vroča plošča, ki oblake usmerja k hladnejšim Karpatom, kjer nastajajo velike poplave.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Seeberja, ki obravnava resen problem pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji.

Voda je omejen vir. Zaščita naših ekosistemov, vodnih virov, vode, ki jo pijemo in v kateri se umivamo, je ključno za varstvo okolja. Zato bo skupno ukrepanje na evropski ravni zagotovilo, da s tem dragocenim virom upravljamo na najboljši možen način.

Nadalje bi želel gospodu Seeberju čestitati za njegovo delo. Pozornost je usmeril k poglavitnim vprašanjem, s katerimi se mora soočiti Unija: obsežni porabi vode ter s tem povezanim zapravljanjem vode, nevednosti in slabi ozaveščenosti o problemu in pomanjkanju skupnega evropskega pristopa.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Problem pomanjkanja vode in suše je zdaj postal kritičen, prav tako pa povezane posledice globalnega segrevanja. Primeri resne suše in pomanjkanja vode so se v zadnjih desetletjih dramatično povečali. To je v veliki meri posledica neučinkovitega upravljanja vodnih virov in prekomerne porabe vode za kmetijske namene.

Sama Evropska unija se kot posledica podnebnih sprememb in človeških dejavnosti sooča z resnimi grožnjami. Več kot tretjina Evropejcev tretjina Evropejcev že živi na območjih, kjer primanjkuje vode. Če se ne bo začelo takoj ustrezno ukrepati za zagotavljanje izboljšanja in trajnostne rabe vode, moramo pričakovati, da bo pomanjkanje vode v prihodnosti prizadelo še več ljudi. Poleg tega bo povečanje prebivalstva s šestih na devet milijard do leta 2050 vodilo k še večjemu povpraševanju po vodi.

Nekateri strokovnjaki začenjajo vodo primerjati z nafto. Obdobje poceni in relativno lahko dostopne vode je končano. Pomanjkanje vode v kmetijskem sektorju je treba obravnavati z razvojem naprav za zadrževanje vode in izboljšanjem namakanja. Poleg tega je treba z dejavno politiko ozaveščanja razviti posebno kulturo odgovornega varčevanja z vodo.

Vsak izmed nas bi moral začeti z varčevanjem vode in njeno razumno porabo. Prav tako je bistvenega pomena uporaba tehnologij, da bi preprečili tratenje vode, in socialno ozaveščanje glede tega problema. Potreben je tudi celovitejši pristop k problemom v zvezi z vodo in sušo.

Upravljanje arktičnega območja (RC-B6-0523/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ki jo je predložilo pet političnih skupin, vključno s skupino PPE-DE, o upravljanju arktičnega območja. Temperatura na Arktiki se je v 20. stoletju povečala za približno 5 °C, kar je desetkrat hitrejše povečanje od izmerjenega za povprečne globalne temperature na površini. Na Arktiki je v naslednjih 100 letih predvideno dodatno segrevanje za okoli 4–7 °C.

Odločno podpiram izjavo, da je čas za postavljanje diagnoze mimo in je sedaj čas za ukrepanje. Poleg tega so med državami članicami EU tri arktične države, med njenimi tesno povezanimi sosedami, ki sodelujejo na notranjem trgu prek sporazuma o EGP, pa sta še dve arktični državi, kar pomeni, da EU in pridružene države obsegajo po številu več kot polovico članstva v Arktičnem svetu.

Ta regija igra ključno vlogo pri poglavitnih ravnotežjih planeta in avtorjem te resolucije čestitam v času, ko praznujemo mednarodno polarno leto.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za spremembo 6 Stranke evropskih socialistov, ki poziva k vzpostavitvi arktičnega območja kot demilitariziranega območja brez jedrskega orožja. Dobro se zavedam, da trenutno v teh vodah delujejo podmornice Združenega kraljestva, vendar pa to ni razlog, da ne bi podprl predloga, da se doseže mednarodni sporazum za zaustavitev uvajanja jedrskega orožja in končanje vojaške dejavnosti na tem območju v prihodnosti. Razočaran sem, da ni bil sprejet, čeprav pozdravljam sklicevanje na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Unclos) in potrebo po tem, da jo prihodnji senat Združenih držav ratificira.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Negativna se nam zdi zavrnitev predlaganih sprememb k tej resoluciji, ki so poudarjale „tveganja, ki so povezana z morebitno uporabo Arktike v strateške in vojaške namene, ter potreba po vzpostavitvi Arktičnega oceana kot demilitariziranega območja brez jedrskega orožja“ in navajale, da ostajamo „posebej zaskrbljeni zaradi sedanje tekme za naravne vire na Arktiki, ki bi lahko ogrozila varnost ... in povzročila splošno mednarodno nestabilnost“.

Posledično resolucija kljub temu, da vsebuje nekatere točke, ki se nam zdijo pozitivne, dovoljuje možnost sedanje tekme za naravne vire na tej celini, še zlasti tam, kjer navaja, da „daljni sever predstavlja del politike severne dimenzije EU“, in kjer navaja, da „je prepričan, da je treba svetovno gledano še naprej dvigovati ozaveščenost o pomenu Arktike z zagotavljanjem samostojne politike EU za Arktiko“.

Komisijo tudi poziva, „naj energetsko in varnostno politiko v arktični regiji uvrsti na dnevni red“ in „naj glede Arktike prevzame dejavno vlogo, in sicer najprej vsaj s statusom opazovalke v Arktičnem svetu“.

  Jens Holm, Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Esko Seppänen in Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Tudi mi delimo zaskrbljenost resolucije glede učinkov podnebnih sprememb na možnosti preživetja skupnosti, ki naseljujejo arktično območje, in glede učinkov na naravno življenjsko okolje, in priznavamo pomembnost Arktike za svetovno podnebje in s tem Arktiko kot skupno skrb.

Vendar pa te resolucije ne moremo podpreti, saj so njeno izhodišče v prvi vrsti interesi EU. Menimo, da je politika, ki ne izvira trdno iz interesov ljudi arktičnega območja, nezakonita. Menimo, da mora biti izhodišče vseh pogovorov in pobud, ki zadevajo arktično območje, spoštovanje suverenega ozemlja arktičnih narodov in prav tako vključitev vseh ljudi arktičnega območja kot enakovrednih partnerjev.

Med glasovanjem je večina zavrnila spremembo, ki poudarja potrebo po tem, da se Arktiko vzpostavi kot demilitarizirano območje brez jedrskega orožja, s čimer je odprla pot politiki za Arktiko, glede katere ta resolucija poziva, naj vključuje militarizacijo Arktike in namestitev jedrskega orožja na območju. Tega nikakor ne moremo podpreti.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o upravljanju arktičnega območja.

Prepričan sem o potrebi po doumetju potenciala arktičnega območja v svetovnem kontekstu. Iz tega razloga potrebuje EU posebno politiko glede te regije, usmerjeno k spoštovanju lokalnih prebivalcev in okolja. Pozdravljam pobudo našega kolega, v kateri je okolje tema posebnega pomena: vzpostaviti je treba čezmejno politično in pravno strukturo, ki bi posredovala pri političnem nesoglasju glede virov .

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Tudi mi delimo zaskrbljenost resolucije glede učinkov podnebnih sprememb na možnosti preživetja skupnosti, ki naseljujejo arktično območje, in glede učinkov na naravno življenjsko okolje, in priznavamo pomembnost Arktike za svetovno podnebje in s tem Arktiko kot skupno skrb.

Vendar pa te resolucije ne moremo podpreti, saj so njeno izhodišče v prvi vrsti interesi EU. Menimo, da je politika, ki ne izvira trdno iz interesov ljudi arktičnega območja, nezakonita. Menimo, da mora biti izhodišče vseh pogovorov in pobud, ki zadevajo arktično območje, spoštovanje suverenega ozemlja arktičnih narodov in prav tako vključitev vseh ljudi arktičnega območja kot enakovrednih partnerjev.

Med glasovanjem je večina zavrnila spremembo, ki poudarja potrebo po tem, da se Arktiko vzpostavi kot demilitarizirano območje brez jedrskega orožja, s čimer je odprla pot politiki za Arktiko, glede katere ta resolucija poziva, naj vključuje militarizacijo Arktike in namestitev jedrskega orožja na območju. Tega nikakor ne moremo podpreti.

Poročilo: Cercas (A6-0357/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo španskega kolega Alejandra Cercasa (PSE, ES) o izvajanju socialne zakonodaje v cestnem prometu. Strinjam se, da je obžalovanja vredno, da so pri uporabi in izvajanju Uredbe (EGS) št. 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom še vedno zelo velike razlike.

Države članice moramo pozvati, naj okrepijo svoja prizadevanja za zagotavljanje učinkovitega in enotnega izvajanja socialnih določb in v svojo zakonodajo prenesejo Direktivo 2002/15/ES o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, da bi državljanom zagotovili varnost v cestnem prometu ter zdravje in varnost voznikov ter zagotovili jasen okvir lojalne konkurence.

Evropska komisija mora nastopiti čim bolj odločno proti državam članicam, ki kršijo zakonodajo Skupnosti, kar zadeva socialni vidik cestnega prometa, zagotoviti prisilne ukrepe v primeru neizpolnjevanja določb in ukrepati preventivno, tudi po pravni poti, če je potrebno, da bi zagotovila dosledno spoštovanje določb prava Skupnosti. To je nujno, da bi zagotovili lojalno in neizkrivljeno konkurenco.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo zaradi nujne potrebe po tem, da države članice v svojo zakonodajo prenesejo socialno zakonodajo in zagotovijo njeno ustrezno izvajanje. Zdravje in dobro počutje voznikov pri prevozu tovora in tudi drugih uporabnikov cest sta odvisna od jasnih predpisov, ki zadevajo vprašanja, kot so delovni čas, čas vožnje in počitka, in od učinkovitega nadzora in kazni za njihovo neizpolnjevanje.

Zato je zelo pomembno, da države članice pospešijo prenos Direktive 2002/15/ES, in tudi, da Evropski parlament zahteva vključitev vseh delavcev v cestnoprometnem sektorju v zakonodajo o ureditvi delovnega časa, ki velja na tem področju, ne glede na njihov status zaposlitve. Ne vidim razloga, da bi bili samozaposleni vozniki izvzeti iz ukrepov, ki prispevajo k varnosti naših cest.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Z obotavljanjem smo se odločili, da glasujemo za to poročilo. Cestnoprometni sektor je čezmejno vprašanje, delovni pogoji za samozaposlene voznike pa so del tega vprašanja.

Ne odobravamo delov poročila, kot je na primer vprašanje varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike, za katere menimo, da so stvar držav članic. Poleg tega menimo, da so tudi vprašanja, ki se nanašajo na delovni čas na splošno, prav tako stvar držav članic.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Socialna zakonodaja EU na področju cestnega prometa je zelo pomembna. Cestni promet je bistvenega gospodarskega pomena po vsej Uniji. Vendar pa je pomembno tudi, da se socialno zakonodajo uporablja, da bi zaščitili voznike in celotno javnost. V obstoječi zakonodaji so nepravilnosti, v prenosu v nacionalno zakonodajo pa so bile pomanjkljivosti. Ustrezno sem glasoval za poročilo gospoda Cercasa.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LV) Cestni promet je eno izmed gospodarskih področij, ki igra zelo pomembno vlogo v evropskem notranjem trgu. To področje je posebno pomembno v zvezi z zaposlovanjem, saj v prevozni industriji dela več kot 3 milijone ljudi. Kljub obilici zakonodaje EU, namenjene zagotavljanju varnosti v cestnem prometu evropskih državljanov in zdravja in varnosti voznikov pri prevozu ljudi in tovora, v državah članicah narašča število primerov kršitev predpisov časa vožnje in počitka.

Za situacijo obstajata dva glavna vzroka: države članice v svojo zakonodajo niso prenesle zakonodaje o cestnem prometu ali pa je niso prenesle dovolj skrbno. Zdravstvene in varnostne zahteve, ki veljajo za voznike s pogodbo o delu, se razlikujejo od tistih, ki veljajo za samozaposlene voznike. Trenutna situacija, kjer se zakonodajo o delovnem času uporablja samo za tiste s pogodbo o delu in ne samozaposlene, grozi z izkrivljanjem konkurence v prevozni industriji. Število navideznih samozaposlenih voznikov se povečuje, saj so zdravstvene in varnostne zahteve za samozaposlene voznike manj stroge. Ta situacija ne le spodbuja nelojalno konkurenco, ampak tudi ogroža zdravje in varnost voznikov in drugih uporabnikov cest. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti, da morajo samozaposleni vozniki izpolnjevati določbe istih predpisov, določenih v zadevni zakonodaji.

Ti ukrepi bi nam omogočili doseči precej boljšo stopnjo varnosti v cestnem prometu in zagotoviti ustrezne zdravstvene in varnostne pogoje za voznike ter lojalno konkurenco v cestnoprometnem sektorju.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Ta predlog je poskus, da predhodne odločitve vzamemo resno, in sicer z boljšim nadzorom, boljšim informiranjem, varovanimi počivališči na avtocestah in razveljavitvijo izvzetja samozaposlenih voznikov z dne 23. marca 2009. Prenos in izvajanje socialne zakonodaje o cestnem prometu v nacionalni zakonodaji brezupno zaostaja.

Štiri države članice, ki tega niso storile, so zaščitene, dokler ne bodo javno navedene. Da ne urejajo delovnega časa in časa vožnje in počitka, je slabo za varnost v cestnem prometu in dobrobit poklicnih voznikov. Moja stranka, nizozemska socialistična stranka, podpira načrt, da nekaj storimo glede tega, čeprav so bili v prejšnjih glasovanjih zavrnjeni že boljši predlogi. To delamo zato, ker menimo, da je pomembno spoštovanje socialne zakonodaje, in ker mora direktiva obsegati tudi samozaposlene voznike. To bo ustavilo zlorabo delodajalcev, ki svoje delavce prisilijo v samozaposlitev in niso več redno zaposleni.

Ker so lažno razvrščeni kot samozaposleni, imajo slabše delovne pogoje in morajo sprejemati nemogoča poslovna tveganja. V tem sektorju je huda konkurenca. Govorjenje o izpolnjevanju predpisov je treba spremeniti v dejanja. Šele takrat bodo lahko vozniki zaslužili dovolj in bodo preskrbljeni.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Povedati želim, da sem glasoval za poročilo gospoda Cercasa o izvajanju socialne zakonodaje v cestnem prometu.

Evropski parlament se mora izreči o tako pomembni zadevi. Samo na ta način lahko zagotovimo varnost v cestnem prometu, varnost voznikov in potnikov in nenazadnje lojalno konkurenco v skupnem evropskem prostoru.

Poleg tega pozdravljam pobudo našega kolega, da je pomembno imeti jasne predpise in postopke spremljanja, da bi primerno organizirali delovni čas ljudi, ki delajo v sektorju.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Zakonodaja, ki jo obravnava Alejandro Cercas, ni nesporna. Menim, da se vsi strinjamo, da je v interesu voznikov tovornjakov in celotne javnosti, da velikih, težkih vozil ne vozijo ljudje, ki so zelo neprespani. Na tem področju so očitno potrebni predpisi. Sočasno se moramo zavedati, da stavka voznikov tovornjakov, ki je izbruhnila na mostu Øresund novembra 2007, ni bila naključna. Predpise o delovnem času, ki jih je EU vzpostavila v mnogih poklicnih panogah, so zelo kritizirali delodajalci in delavci. Zato bi bilo morda Komisijo primerneje pozvati, naj izvede oceno učinka, da se ugotovi, kako je delovala in bila sprejeta zakonodaja, namesto da pozivamo k še strožjemu izvajanju. Tovrstna zakonodaja zahteva precejšnjo prožnost, da bi lahko delovala tako na primer v Romuniji kot tudi na Danskem. Zato sem se vzdržal glasovanja.

Poročilo: van den Burg in Dăianu (A6-0359/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo danske kolegice Ieke van den Burg in romunskega kolega Daniela Dăianuja, ki vsebuje priporočila Komisiji o nadaljevanju prihodnje strukture finančnega nadzora.

Podpiram uradno zahtevo Komisiji, naj poda zakonodajne predloge za izboljšanje regulativnega okvira EU za finančne storitve ne samo zaradi finančne krize, ampak tudi zato, ker ne bomo sposobni vzpostaviti evropski notranji trg, če ne bomo imeli evropske ureditvene politike. Obžalujem, da poročilo ne poziva Komisije, naj uporabi postopek, določen v členu 105(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki omogoča, da se Svetu predlaga, da na Evropsko centralno banko prenese posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij.

Močno podpiram ureditev za okrepitev in pojasnitev statusa in odgovornosti odborov na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa (CESR za vrednostne papirje, CEIOPS za zavarovanja in pokojnine ter CEBS za banke), da pridobijo pravni status, sorazmeren njihovim dolžnostim.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poslanci iz stranke PSD (portugalske socialdemokratske stranke) podpiramo to poročilo, ki je še posebno primerno glede na mednarodno finančno krizo. Zagotoviti je treba finančno stabilnost in dolgoročno vzpostaviti ukrepe za reševanje sistemskih tveganj.

Globalni problemi zahtevajo usklajene rešitve na globalni ravni. Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena za zagotovitev in ponovno vzpostavitev kredibilnosti trgov.

Evropska unija ni izjema in rešitev trenutnih problemov ne more biti odvisna od ločenih pobud v vsaki posamezni državi članici, ampak zahteva usklajeno ukrepanje. Ključnega pomena je večja povezanost med državami članicami EU.

Po kratkoročnem hitrem posredovanju moramo nujno izvesti institucionalno reformo finančnega sistema, da bi stabilizirali gospodarstvo, oživili gospodarsko rast in okrepili ali izboljšali, kar ima ponuditi finančna inovativnost.

Pomembno je zagotoviti večjo preglednost in boljše finančne informacije z uporabo razpoložljivih tehnologij. Samo na ta način lahko ljudje vedno bolj dostopajo do boljših praks, produktov in finančnih storitev. Inovacije in finančni trgi morajo spodbujati boljše varstvo potrošnikov.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Ta Parlament verjame v pravo odličnost finančnih trgov, v njihovo zmožnost za prilagajanje in samoregulacijo, zaradi česar je na evropski ravni in morda celo na svetovni ravni najti minimalno število specifičnih predpisov.

Vendar pa trenutna kriza dokazuje, da drži ravno nasprotno. Zmanjševanje vloge finančnih posrednikov, globalna integracija evropskega finančnega sektorja, razširjen prosti pretok kapitala, listinjenje globaliziranega gospodarstva in igra norega trga, ki ustvarja produkte, ki so vse bolj zapleteni in brez stika z resnično gospodarsko dejavnostjo, so nas pripeljali na rob prepada. Narod je varuh, v trenutnem kontekstu pa velja odločitev držav.

Sistem domnevne svobodne mednarodne konkurence je dosegel svoje meje in ga je treba spremeniti, začeti pa je treba s samo Evropsko unijo, katere politike in ideološke težnje so deloma odgovorne za situacijo. Danes dokazuje svojo popolno neuporabnost, saj so države tiste, ki ukrepajo in se odzivajo. Jutri bo dokazala svojo sposobnost povzročanja škode, saj ohranja možnost sankcioniranja nacionalnih zaščitnih ukrepov v imenu konkurence.

Da, skrajni čas je, da naredimo konec tej Evropi.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo glede na nujnost finančne situacije, ki je prizadela EU in druge svetovne finančne trge.

To poročilo je pomembno, ker potrebujemo učinkovito regulativno in nadzorno ureditev za izboljšanje spremljanja delovanja trga finančnih storitev.

Predvsem pozdravljam ustno spremembo, ki poziva k enakim pogojem v smislu zaščite za državljane EU v zvezi z zaščito vlog. Ni pošteno, da lahko državljani v eni državi članici izkoristijo višje ravni zaščite v smislu vsot vlog – razpon v različnih državah članicah sega od 20 000 EUR do neomejenih jamstev na Irskem.

Prav tako pozdravljam poziv k bolj usklajenemu odzivu v EU na finančno krizo in da se morajo razlike med nacionalnimi režimi držav članic čim bolj zmanjšati.

Pozvala bi tudi irsko vlado, naj predloži vse podrobnosti sheme bančnih garancij, in omenila, da je bila zdaj razširjena na banke, ki niso irske in upoštevajo pravila konkurence EU.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa v zvezi s prihodnjo strukturo nadzora.

Glede na hudo krizo, ki vpliva na trge, je absolutno ključnega pomena, da začnemo izvajati nove ukrepe za ureditev finančnih storitev v Evropski uniji. Gospodarska stabilnost je eden izmed glavnih ciljev Unije; zato se v celoti strinjam s pobudo, namenjeno zagotavljanju mirne, stabilne prihodnosti našim državljanom.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija se sooča s krizo zaupanja, ki jo je povzročil pomanjkanje usmeritve, preglednosti, vodenja in moči med evropskimi institucijami.

Primanjkuje usmeritve, ker nihče še nima jasne zamisli, kako končati to krizo.

Obstaja pomanjkanje preglednosti, ker so se finančni trgi izkazali za bolj nepregledne kot se je mislilo.

Obstaja pomanjkanje vodenja, ker je Evropa kazala podobo nereda in celo protislovja, medtem ko je ZDA uspelo kazati podobo pragmatizma, ki je kazal, da ne bo izgubila nadzora nad situacijo.

Obstaja pomanjkanje moči, ker vsaka država članica še vedno dela, kar želi. Doslej še ni bila določena skupna številka za zajamčene vloge.

Če države članice, ki si delijo enotno valuto, niso sposobne v praksi izvesti mehanizmov nadnacionalne pomoči, potem smo soočeni s situacijo, ki je lahko uničujoča za sam evro.

Ta izredna in globalna situacija zahteva izredne in globalne odzive in predvsem takojšnje odzive.

To krizo zaupanja bo mogoče premagati samo s takojšnjim in usklajenim ukrepanjem.

Evropski parlament opravlja svoje delo. Upam, da bo Svet kos situaciji, ki je konec koncev nujen primer.

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. − Čas za osrednji enotni organ na evropski ravni morda še ni prišel. Vendar pa jasni pritiski nakazujejo, da je takšno razmišljanje (čeprav pred svojim časom) pravilno. Upam, da med trenutno finančno krizo EU ne bo odstopila od reševanja trenutnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom. Pristop s „kolegiji“, kot je naveden v direktivi Solventnost 2, je ključna pot naprej in omogoča neko vrsto prehodne rešitve.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Grozno je bilo videti UKIP in določene britanske konzervativce, ki so si prizadevali preprečiti ustno spremembo, ki bi v trenutnem gospodarskem ozračju zaščitila varčevalce. Njihova dejanja so sramotna.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podpiram poročilo gospe van den Burg in gospoda Dăianuja o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa in prihodnji strukturi nadzora.

Ni dvoma, da je glede na trenutno finančno krizo, ki so jo povzročila tvegana vlaganja in druge dejavnosti bank v Združenih državah, nujna reforma ureditve in nadzora finančnih trgov. Vendar pa brez Lizbonske pogodbe usklajena politika EU o finančni krizi ne more ustrezno delovati. Ratifikacija Pogodbe je bistvenega pomena za zagotavljanje, da so evropske institucije ustrezno zastopane v mednarodni finančni strukturi.

Povezovanje trgov je pozitiven pojav, vendar pa ustrezen finančni nadzor ni v koraku z njim. Menim, da je treba nadzor čim prej posodobiti, pred tem pa je treba obsežno preučiti regulativne in nadzorne ureditve Unije.

Državljanom, vlagateljem in nadzornim organom je treba zagotoviti ustrezno raven preglednosti. V ta namen bi bilo treba sestaviti skupino svetovalcev, da bi izdelala dolgoročno vizijo nadzora in pripravila program ali načrt ukrepanja za dolgoročno reformo.

Strinjam se s stališčem, da mora Unija zdaj začeti razvijati bolj povezano in učinkovito pravno ureditev, da bi zmanjšala tveganje za prihodnje krize.

Poročilo: Alojz Peterle (A6-0350/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo spoštovanega slovenskega kolega in prijatelja Alojza Peterleta kot odziv na belo knjigo Komisije z naslovom „Skupaj za zdravje“: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije kronične bolezni, zlasti možganska kap in bolezni srca, postopno postajajo pogostejše od nalezljivih bolezni. Zato obstaja nujna potreba po sprejetju strožjih ukrepov na področju preprečevanja s splošnim sprejetjem prakse izvajanja ocene učinka na zdravje.

Boj proti ponarejanju zdravil mora biti prednostna naloga. Obžalujem, da Komisija ni podrobno preučila problemov, ki zadevajo zdravstvene delavce, ki morajo biti v središču vsake zdravstvene politike. Strinjam se s poročevalcem, da mora biti eden izmed prednostnih ciljev v zdravstvenem sektorju zmanjšanje neenakosti in nepravičnosti v zdravju. Sem za sodoben pristop k spodbujanju in varovanju zdravja, zlasti za najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot so majhni otroci, in uvedbo integrirane socialne in zdravstvene politike.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Peterleta o strategiji za zdravje za obdobje 2008-2013, ker menim, da mora biti zagotavljanje visoko kakovostnega zdravstvenega varstva prednostna naloga EU.

Ponovila bi priporočila v tem poročilu, predvsem moje predloge, ki poudarjajo pomembnost izdelave načrtov za preprečevanje bolezni in ukrepe za spodbujanje zdravega življenjskega sloga po vsej EU in izvajanje programov preventivnih pregledov za lažje zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje bolezni, pri čemer se zmanjšujeta s tem povezana umrljivost in obolevnost.

Poudarila bi tudi potrebo po izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in pomoči za državljane ob upoštevanju vse pogostejših kroničnih bolezni in staranja evropskega prebivalstva.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram poročilo gospoda Peterleta. Menim, da je dobro nadaljevanje prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Slednje je zdravstvena vprašanja obravnavalo kot pomembno prednostno nalogo, kar je povsem razumljivo, saj je zdravje največje darilo, ki ga je lahko deležen človek v svojem življenju. Žal so se v Evropi pojavili določeni zaskrbljujoči zdravstveni trendi. Ti vključujejo povečanje števila primerov obolelosti za rakom, diabetesa, bolezni srca in ožilja in debelosti. Poleg tega se moramo spopasti z novimi izzivi, ki so povezani s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami, globalizacijo in celo posledicami terorizma v smislu biološkega terorizma.

Med zdravstvenimi sistemi držav članic obstajajo opazne razlike. To še posebno velja glede dostopa do zdravstvene oskrbe, preprečevanja bolezni, odkrivanja in takojšnjega zdravljenja bolezni. Posledica je občutna razlika v pričakovani življenjski dobi Evropejcev. Študija zemljevida zdravja Evrope vodi k žalostni ugotovitvi, da na nek način še vedno obstaja železna zavesa. Trenutna razdelitev temelji na zdravju.

Izboljšati moramo načine sodelovanja na tem področju, če želimo izboljšati situacijo. Izboljšati moramo tudi učinkovitost našega ukrepanja in izkoristiti ves tako imenovani zdravstveni potencial Evrope. Podpiram poziv poročevalca, da se povečajo naložbe v sisteme zdravstvenega varstva. Menim, da sredstva, vložena v zdravstveno varstvo, niso strošek kot tak. So bistven element naložb v kakovost človeškega kapitala. Zdravje državljanov EU je treba dojemati kot enega izmed ključnih socialnih in političnih dejavnikov, ki bo določil prihodnost Evrope.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Peterleta o zdravstveni strategiji EU. Poročilo priznava, da je zagotavljanje zdravstvene oskrbe stvar držav članic, in trdno sem prepričan, da mora tudi ostati. V tem Parlamentu in v EU kot celoti so elementi, ki menijo, da je treba zdravstveno varstvo povsem odpreti nihanjem na prostem trgu, vendar takšna mnenja v celoti zavračam. Vendar pa mora EU igrati pomembno vlogo pri izmenjavi informacij in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Komisija mora zdaj podati konkretne predloge za vseevropsko ukrepanje na področju spodbujanja zdravja, ob tem pa mora varovati pravico posameznih držav članic do sprejemanja lastnih odločitev glede zdravstvenih storitev.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Dostop do zdravstvene oskrbe je pravica vseh državljanov EU, zagotavljanje enakega dostopa do visoko kakovostnih zdravstvenih storitev za vse pa je osrednja naloga javnih organov držav članic.

Podpiram ta dokument in se strinjam, da zajema najbolj pereče probleme zdravstvenega varstva. Nedvomno se moramo na ravni EU in v posameznih državah članicah bolj osredotočiti na dolgoročno varovanje zdravja. To je še zlasti pomembno v primeru starejših oseb in telesno ali duševno prizadetih oseb in zdravstvene oskrbe na domu.

Glede na pomanjkanje negovalcev in priznavanje pomembnosti storitev, ki jih nudijo, je potrebno izboljšati njihove delovne pogoje in zagotoviti, da so deležni visoko kakovostnega usposabljanja. Države članice bi se morale odzvati na poziv Evropskega parlamenta k zagotavljanju dostopa bolnikom do življenjsko pomembnih zdravil, tudi dragih, da bi zagotovili splošno pravico do zdravja.

Države čalnice bi morale brez odlašanja začeti izvajati zdravstveno strategijo EU. To bi spodbudilo in omogočilo zagotavljanje mednarodnih storitev zdravstvene oskrbe, prosti pretok zdravstvenih delavcev in bolnikov ter okrepilo sodelovanje med zasebnimi in javnimi organi. Kar je najbolj pomembno, z izvajanjem zdravstvene strategije EU bi ljudje po vsej Evropi imeli dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Trenutno med posameznimi državami članicami EU še obstajajo velike razlike v zdravju. Po podatkih Eurostata se pričakovana življenjska doba ob rojstvu med državami EU za ženske razlikuje za 9 let, za moške 13 let, smrtnost otrok pa se razlikuje za šestkrat. Glede na to iskreno pozdravljam prizadevanja gospoda Peterleta, ki v svojem poročilu navaja potrebo po zmanjšanju teh neenakosti. Ker je 40 % bolezni povezanih z napačnim življenjskim slogom, z zgodnim odkrivanjem pa je preprečljiva tudi tretjina rakavih obolenj, menim, da so pripombe glede pomembnosti preprečevanja posebno dragocene.

Strinjam se, da je treba glede na to, da so za področje preprečevanja bolezni namenjeni samo 3 % zdravstvenih proračunov, iz teh proračunov nameniti več sredstev. Z izboljšanjem javne ozaveščenosti o pomembnosti preprečevanja bolezni in zdravega življenjskega sloga lahko sčasoma znižamo stroške zdravstva, saj je preprečevanje bolezni cenejše od njihovega zdravljenja. Trdno sem prepričan, da morajo države ukrepati za izboljšanje zdravstvenega varstva, in v tem kontekstu bela knjiga Komisije in sklepi Sveta iz decembra 2007 zagotavljajo ustrezno osnovo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V Nemčiji je letno med 20 in 30 klinik prisiljeno prenehati opravljati dejavnost, ker morajo zdravniki zaradi odškodninskih zahtevkov zaradi domnevnega predpisovanja zdravil, ki so predraga, razglasiti plačilno nesposobnost, celotna območja države pa so izpostavljena velikemu tveganju nezadostnega zagotavljanja zdravstvene oskrbe. To so samo nekateri rezultati nesmiselne zdravstvene politike preteklih let. Scenarij tudi drugje v Evropi ni bolj ohrabrujoč. Ne gre samo za to, da je financiranje zdravstva negotovo: zdravniki in negovalno osebje so prisiljeni vse več časa preživeti za svojimi pisalnimi mizami in se boriti z birokracijo, namesti da bi opravljali svojo dejansko nalogo zagotavljanja zdravstvene oskrbe.

Potrebujemo radikalen premik v razmišljanju na ravni EU. Potrebujemo na primer dobre strategije, da bi skupaj s primeri najboljše prakse zagotovili ustrezno število potrebnih zdravnikov. Vendar pa moramo z zagotavljanjem boljših spodbud obravnavati tudi temeljne probleme, kot je upadanje števila rojstev med evropskim avtohtonim prebivalstvom. Potrebujemo tudi modele za spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Preprečevanje bolezni je samo majhen delček sestavljanke zdravstvenega varstva. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Zdravje je ena izmed stvari, ki jih ljudje v svojem življenju najbolj cenijo. Posledično pozdravljam zdravstveno strategijo Komisije z naslovom „Skupaj za zdravje“: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“. Glasoval sem za poročilo gospoda Alojza Peterleta, ki je svoje poročilo utemeljil na treh ključnih besedah: sodelovanje, razlike, preprečevanje.

Čeprav v skladu z načelom solidarnosti zdravstveno varstvo sodi v pristojnosti držav članic, nič ne preprečuje, da bi se zdravstvenemu varstvu dalo evropsko razsežnost na podlagi sodelovanja. Vse države članice lahko imajo koristi od medsebojne izmenjave znanja in izkušenj v okviru najboljše prakse. Če lahko neka država članica EU uspešno zdravi bolnika z rakom, morajo državljani iz vseh delov EU imeti enako možnost, da izkoristijo to priložnost.

Med državami članicami in znotraj njih obstajajo izrazite neenakosti v zdravju. Kar zadeva raka, so razlike v možnostih preživetja med novimi in starimi državami članicami take, da lahko govorimo o „zdravstveni železni zavesi“. Ključen strateški preboj je potreben na področju preprečevanja bolezni. Posledično mora biti izhodiščna točka dolgoročno načrtovanje preventivnih ukrepov.

Naložbe v raziskave v Evropi predstavljajo samo petino sredstev, dodeljenih v ZDA. V zdravje moramo vlagati precej več kot doslej in ga dosledno vključiti v politike na vseh ravneh.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo iz prepričanja, da bo spreminjanje priporočil v prakso povečalo pričakovano življenjsko dobo v Evropski uniji in nam pomagalo doseči lizbonske cilje, povezane z gospodarsko rastjo.

Poročilo razkriva ključno povezavo med slabo uporabo okoljske zakonodaje Skupnosti in negativnimi posledicami na kakovost življenja državljanov.

Boj za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb na zdravje prebivalstva morajo podpirati tudi aktivne politike, namenjene prilagajanju na podnebne spremembe. Eden izmed tozadevnih primerov je razvoj metodologij za napovedovanje in preprečevanje velikih zdravstvenih problemov, ki se lahko pojavijo, v odvisnosti od resnosti učinkov podnebnih sprememb, ob tem pa je treba upoštevati tudi družbeno-gospodarske pogoje.

Okrepiti je treba prizadevanja, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja števila smrti zaradi onesnaženja zraka za 40 %, ki ga je leta 2005 predlagala Komisija. Izvedene študije so pokazale, da sta dve od petih smrti po svetu neposredno ali posredno povezani z okoljskimi dejavniki.

Čestitam poročevalcu.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Bela knjiga o zdravju v Evropski uniji odpira mnoga pomembna vprašanja o prihodnosti Evrope in predvsem o paradigmatičnih spremembah, ki bodo vplivale na delovanje naših družb v prihodnosti. Zato se strinjam z gospodom Peterletom, ko pozornost usmerja k vidikom, povezanim s temi novimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, podnebne spremembe, globalizacija in mobilnost. Ti morajo tvoriti temelj nove politike, saj bodo prinesli temeljne socialne in gospodarske spremembe. Vendar pa moramo upoštevati tudi trenutne zdravstvene probleme, ki so bolezni srca in ožilja, diabetes, debelost in rak. Preprečevalna politika zato postaja vse bolj pomembna in vzpostaviti moramo jasen okvir za trenutne okoliščine ob upoštevanju situacije v 27 državah članicah in obstoječih neenakosti med družbenimi skupinami in državami članicami, da bomo lahko sprejeli medsektorsko zdravstveno politiko, ki bo ustvarila pogoje za učinkovit razvoj zdravstvene politike.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Peterleta o zavezah EU in pristopu k zdravju.

Ta zadeva je izredno pomembna glede na nove zdravstvene grožnje, s katerimi se sooča Evropska unija. Zaradi tega mora obstajati skupni pristop, da bi evropske državljane ustrezno zaščitili pred temi tveganji. Poleg tega čestitam pobudi kolega, saj je njegovo poročilo vsakogar opozorilo na pomen zdravja, ki ne pomeni samo odsotnosti bolezni ali obolenja.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Usklajevanje najboljših praks zdravstvene politike je v EU pomembno, da bi državljanom EU zagotovili najboljše možno zdravljenje in zdravstveno varstvo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo z naslovom „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008-2013“. Ta strategija je specifični odziv na belo knjigo Evropske komisije o zdravstveni politiki za obdobje 2008-2013. Glavne določbe bele knjige vključujejo spodbujanje zdravega življenjskega sloga in odpravo ovir za dostop do zdravstvenih storitev v državah članicah EU. Prav tako so poudarjeni varovanje državljanov pred zdravstvenimi tveganji, zagotavljanje uravnoteženih sistemov zdravstvenega varstva in uvedba novih tehnologij na tem področju. Menim, da bi morale strategije za spodbujanje zdravja močno poudarjati preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni.

Nedavno so se pokazali določeni zaskrbljujoči zdravstveni trendi. Ti vključujejo povečanje števila primerov raka, diabetesa in bolezni srca in ožilja. Samo 3 % zdravstvenega proračuna se trenutno dodeljuje preprečevanju bolezni, čeprav je splošno znano, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje.

V boju proti boleznim moderne civilizacije bomo zmagali samo, če državljanom zagotovimo ustrezno zdravstveno varstvo in zdravljenje. Poleg tega se moramo spopasti z neenakostmi dostopa posameznih družbenih skupin do zdravstvenih storitev in zmanjšati razlike med državami članicami v smislu dostopa do zdravstvenega varstva. Zelo pomembna so tudi prizadevanja za zagotavljanje zdravja in varnosti na delovnem mestu. Poleg tega bi bilo treba storiti več za boljše prilagajanje zdravstvenega varstva potrebam bolnikov.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU se je usmerila k javnemu zdravju in njegovi komercializaciji. Cilj je pomnožiti dobiček kapitalistov s slabšanjem javnih struktur, ki se jih omejuje na drage sektorje, ki niso donosni za zasebne izvajalce.

EU obravnava zdravje kot sredstvo za povečanje storilnosti delavcev in zmanjšanje socialnih stroškov. Vmešava se v sektor, ki je v izključni pristojnosti držav članic, uporablja merila zasebnih podjetij, spodbuja podjetniško dejavnost in zanemarja osnovno človekovo pravico do zdravja in življenja. Hkrati EU zdravje uporablja kot pretvezo za spodbujanje svojih imperialističnih načrtov za povečanje moči z vključitvijo zdravstvenih storitev v SZVP, mednarodno trgovino in odnose s tretjimi državami.

Okvir Skupnosti za zdravstvene storitve in upravljanje inovacij v zdravstvenih sistemih ter vzpostavitev evropskih centrov odličnosti in drugi predlagani ukrepi so samo prvi korak k združevanju zdravstvenih storitev v rokah nekaj multinacionalk. Te bodo poslovale z zasebnimi zavarovalnicami, da določijo storitve, zagotovljene na podlagi nesprejemljivega sistema razredne diskriminacije.

Glasujemo proti poročilu, ker se pridružujemo boju delavcev proti komercializaciji in privatizaciji zdravja. Podpiramo boj za brezplačen javni zdravstveni sistem z visoko kakovostnimi storitvami, ki docela pokrivajo potrebe običajnih družin.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Sem za sprejetje poročila o zdravstveni strategiji Evropske unije za obdobje 2008-2013. Vsote, dodeljene preprečevanju bolezni v zdravstvenih proračunih, so premajhne. Predstavljajo komaj 3 % sredstev.

Vse bolj se zavedamo naraščanja bolezni, povezanih s sodobno civilizacijo. Te vključujejo rak, bolezni srca in ožilja in diabetes. Takšna stanja so v glavnem posledica slabih prehranjevalnih navad in nezdravega življenjskega sloga. Preprečevanje, morda z informacijskimi kampanjami, bi bilo precej cenejše za proračune zdravstvenih storitev.

Drugo vprašanje zadeva pogoje zdravljenja. Ti se po ozemlju Evropske unije precej razlikujejo in segajo od zelo visokih standardov v državah tako imenovane stare Unije do precej nižjih v državah, ki so pristopile nedavno. To se na primer kaže v višji smrtnosti otrok in krajši pričakovani življenjski dobi za moške in ženske.

Evropska unija bi morala ukrepati za zagotovitev enakih pogojev zdravljenja v vseh državah članicah. Zdravstvena politika mora biti za Unijo prednostna naloga.