Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2002/0072(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0373/2008

Predložena besedila :

A6-0373/2008

Razprave :

PV 20/10/2008 - 13
CRE 20/10/2008 - 13

Glasovanja :

PV 22/10/2008 - 4.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0507

Razprave
Ponedeljek, 20. oktober 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Začasno delo (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo (A6-0373/2008) v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o skupnem stališču Sveta (10599/2/2008 – C6-0327/2008 – 2002/0072(COD)) z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (poročevalec: gospod Désir).

 
  
MPphoto
 

  Harlem Désir, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje – upam, da se nam bo pridružilo tudi predsedstvo Sveta –, minilo je že več kot šest let od odložitve sprejetja direktive o začasnem delu, ne zaradi Parlamenta, ki je svoje mnenje podal takoj, ko je leta 2002 prejel predlog Komisije, ampak izključno zaradi zavlačevanja nekaterih držav članic v Svetu.

Danes imamo priložnost, da se po sprejetju skupnega stališča držav članic posvetimo temu pomembnemu dokumentu socialne zakonodaje, saj so v tem trenutku pričakovanja socialne Evrope velika in moramo zato to priložnost izkoristiti. Začasno delo predstavlja več kot tri milijone delovnih mest v Uniji. Začasne delavce zaposluje okrog 20 000 podjetij, ki ustvarijo za 75 milijard EUR prometa.

V tem sektorju rast očitno zelo niha, začasni delavci pa so danes prvi na seznamu, ki jih bosta prizadeli gospodarska kriza in rast brezposelnosti. Vendar pa je podobno kot druge vrste nezanesljivih in netipičnih zaposlitev tudi začasno delo v zadnjih nekaj letih beležilo strukturno rast, in sicer naj bi po ocenah v zadnjih petih letih dosegla skoraj 60 %. Posebej intenzivno rast so beležile nove države članice.

Začasno delo je prisotno v velikem številu sektorjev, ti pa se od ene do druge države članice razlikujejo: v nekaterih državah prednjači industrija, v drugih storitve, spet drugod gradbeništvo, kmetijstvo in promet. Tudi obseg je v vsaki državi drugačen. Lahko predstavlja kar 5 % delavcev – na primer v Združenem kraljestvu. Tudi trajanje zaposlitve je različno. V nekaterih državah je kratko, samo 10 dni, kot na primer v Franciji; v Španiji traja manj kot teden dni, na Finskem pa okrog 20 dni. V nekaterih državah, kot so Irska, Belgija in Nizozemska, pa lahko traja tudi več mesecev ali leto in več, kot na primer v Avstriji.

Vemo, da so začasni delavci bolj izpostavljeni fizičnim nevarnostim, večji intenzivnosti dela in nesrečam pri delu. Njihovo usposabljanje je pogosto manj obsežno. Izredno pogosto so tudi izpostavljeni stresu zaradi negotovosti zaposlitve.

Dejstvo je, da se v državah članicah zakoni in pravni okviri na tem področju zelo razlikujejo – v tolikšni meri, da na primer začasne delavce ščiti načelo enake obravnave, zlasti pri plačilu, v samo 10 od 27 držav Evropske unije. Njihov dostop do usposabljanja, socialne varnosti, porodniškega dopusta – vsi ti se zelo razlikujejo in dejansko niso v vseh državah članicah zagotovljeni v enaki meri.

Zato je Evropska komisija na zahtevo socialnih partnerjev in s podporo Evropskega parlamenta želela pripraviti zakonodajni dokument, ki bi zagotavljal enako obravnavo. Potem ko je prejel prvi osnutek, je novembra 2002 Evropski parlament na podlagi poročila kolegice poslanke van den Burg, ki je še vedno v Parlamentu in ji želim izreči priznanje, okrepil ta zakonodajni osnutek tako, da le-ta zagotavlja enako obravnavo od prvega delovnega dne, zlasti glede plačila.

Ko je bilo lani junija sprejeto njegovo skupno stališče, je Svet nazadnje zavzel enako stališče kot Evropski parlament. Zato je bil mnenja, da mora biti enaka obravnava že od prvega delovnega dne splošno veljavno pravilo in da mora biti vsakršno odstopanje od tega načela dogovorjeno med socialnimi partnerji s kolektivnimi pogajanji ali s sporazumi, ki jih socialni parterji sklepajo na nacionalni ravni. Spremembe Evropskega parlamenta pri opredelitvi osnovnih delovnih in zaposlitvenih pogojev, zlasti z vključitvijo plačila v člen 3, so bile tudi vključene v skupno stališče.

Nazadnje, skupno stališče Sveta je obdržalo spremembe glede dostopa do zaposlitve, kolektivnih bonitet in poklicnega usposabljanja ter glede pravice začasnih delavcev, da zanje veljajo enaki pogoji kot za delavce, zaposlene za nedoločen čas v podjetju uporabniku.

V Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve smo razpravljali o prvotnem predlogu Parlamenta, da bi spremenili predlog Komisije tako, da bi dodali še elemente, povezane z zdravjem, varnostjo in higieno pri delu, ki jih Svet ni sprejel. Vendar pa so ta zagotovila vključena v pogoje druge direktive, in sicer direktive Sveta z dne 25. junija 1991, ki dopolnjuje ukrepe za spodbujanje izboljšav v zdravju in varnosti pri delu delavcev, zaposlenih za določen čas ali začasno.

Kot veste, gospe in gospodje – svoj prvi govor bom sedaj zaključil na tej točki –, tako Evropska konfederacija sindikatov kot tudi strokovna telesa, ki zastopajo agencije za zagotavljanje začasnega dela, od nas pričakujejo, da bomo to zakonodajo sprejeli. Sprejeti to zakonodajo danes pomeni zagotoviti, da se stališča Evropskega parlamenta na prvi obravnavi uzakonijo, da se ta okvir za zaščito začasnih delavcev lahko prenese v naslednjih treh letih in da Pandorine skrinjice negotovih pogajanj v Svetu ni mogoče ponovno odpreti. Zato se je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve 7. oktobra odločil, da priporoči sprejetje skupnega stališča, brez sprememb, saj želimo zaščititi ta najbolj negotovi zaposlitveni sektor v Evropi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTHE
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu, gospodu Harlemu Désirju, za dokument, ki ga je pripravil. Zdi se mi, da nimam kaj dodati h glavnim predstavljenim točkam, želel pa bi se posvetiti rezultatom političnega dogovora z dne 10. junija ter izpostaviti uspehe, ki smo jih dosegli v vrsti ključnih zadev, ki so bile v interesu Evropskega parlamenta. Sedaj je načelo enake obravnave začasnih delavcev od prvega delovnega dne mogoče uporabljati neposredno, brez kakršnih koli izjem za kratkotrajne zaposlitve, „obdobja odloga“, pojasnjevanje opredelitev, posvetovanja s socialnimi partnerji ali njihovega sodelovanja pri pripravi predlogov izjem, ki bi dopuščale specifične odklone od načela enake obravnave. Komisija je zadovoljna s soglasjem o skupnem stališču Sveta v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, ponovno pa želim čestitati poročevalcu in političnim skupinam, da so pripravljeni sprejeti skupno stališče brez predlaganih sprememb.

Gospe in gospodje, upoštevanje socialnih partnerjev je ključni element politične ideje Evropske unije in zato z velikim zadovoljstvom sprejemam stališča tako sindikatov kot delodajalcev. Gospe in gospodje, menim, da so izpolnjeni pogoji za sprejetje predloga na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 

  Xavier Bertrand, predsednik Sveta. – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čeprav vas nisem slišal na lastna ušesa, gospod Désir, sem prepričan, da so mi bile vaše pripombe ustrezno sporočene, prav tako pa tudi vaše, komisar.

9. junija se je Svet v Luksemburgu sporazumel o dveh besedilih, o katerih so države članice Evropske unije razpravljale več let. Prvo besedilo je, kot veste, predlog za revizijo direktive o delovnem času, ki je predmet pogajanj od leta 2004. O njej nocoj ne bomo razpravljali.

Drugo besedilo je osnutek direktive o delovnih pogojih začasnih delavcev, o kateri razpravljamo od leta 2002. Namen tega osnutka je izboljšati zaščito začasnih delavcev in kakovost začasnega dela. Danes smo se sestali zato, da jo dokončno sprejmemo.

Najprej naj izrazim svoje mnenje, da bo sprejetje tega besedila o začasnih delavcih poslalo nedvoumno sporočilo vsem Evropejcem: leto 2008 je lahko leto oživitve socialne Evrope. Kar nekaj let smo čakali na večje zakonodajne premike na socialnem področju. Z dokončnim sprejetjem direktive o začasnem delu se po večletnem mrtvilu končno začenjamo premikati.

Evropejci so čakali na znamenje, da je Evropa postala bolj zaščitniška. Njihova pričakovanja pa so, kot vemo, v sedanjih razmerah še večja, saj smo sredi finančne krize, ki bo vplivala na gospodarstvo. Sedaj je bolj kot kdaj koli prej čas, da jim pokažemo, da smo zmožni uskladiti gospodarski napredek s socialno kohezijo in da smo pripravljeni braniti in spodbujati evropski socialni model.

Osnutek direktive, o kateri razpravljamo nocoj, je ključnega pomena že zaradi tega, ker zadeva veliko število Evropejcev. V letu 2006 je bilo v Evropi 3,4 milijona začasnih delavcev. Če pa seštejemo vse tiste, ki se občasno znajdejo na seznamu agencij za zagotavljanje začasnega dela, dobimo 6 milijonov ljudi, ki jih zadeva direktiva.

Naj še dodam, da je začasno delo že 20 let tista netipična oblika dela, ki se je najbolj razširila. Poleg tega pa se je po navedbah Evropske fundacije iz Dublina v skoraj vseh državah članicah podvojila, na Danskem, v Italiji, Španiji in na Švedskem pa se je petkratno povečala – vedno več je evropskih podjetij, ki ponujajo to obliko zaposlitve, saj želijo najti delavce, ki ustrezajo njihovim posebnim zahtevam.

Danes torej govorimo o ključnem sektorju evropskega gospodarstva in za ta ključni sektor ste, gospod Désir, predložili ključno besedilo, ki bo evropskim delavcem dalo stvarna dodatna zagotovila.

Prvo od teh zagotovil je načelo enake obravnave delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, in začasnih delavcev že od prvega delovnega dne. Ta inovacija prinaša velik napredek začasnim delavcem v Evropi, saj zanje zakoni v preteklosti niso predvidevali takih zaščitnih določb. Ves čas zaposlitve bodo za te delavce odslej veljali enaki delovni pogoji kot za tiste, ki jih je podjetje neposredno zaposlilo na enako delovno mesto. Pogoji zadevajo delovni čas, nadure, čas odmora, počitka, nočno delo, plačan dopust, zdravstveno varstvo delavca, pravico do nediskriminacije in zaščito nosečnic.

To je bistvenega pomena, saj je znano, da so na vseh teh področjih začasni delavci izpostavljeni fizičnim nevarnostim, ki so najmanj enake tistim, katerim so izpostavljeni delavci, zaposleni za nedoločen čas, ter da so intenzivnost dela in delovne norme pogosto večje kot za druge delavce.

Načelo enake obravnave od prvega delovnega dne velja tudi za plačilo. Že od začetka zaposlitve bodo začasni delavci prejeli enako plačilo kot tisti, ki jih je podjetje uporabnik najelo za enako delo.

Odstopanja od tega načela in zlasti uvedba kvalifikacijskih obdobij bodo mogoči samo z dogovorom med socialnimi partnerji, torej z nadomestili za delavce.

Nazadnje, direktiva prinaša nova zagotovila glede dostopa začasnih delavcev do zaposlitve za nedoločen čas, kolektivnih bonitet, storitev prehranjevanja, otroškega varstva in prevoza ter glede dostopa do poklicnega izobraževanja ali zastopanja.

Naj kot predsednik Sveta še povem, da z veseljem opažam, da so danes vzpostavljeni pogoji za sprejetje tega besedila. Res je, da besedilo vsebuje veliko sprememb, ki jih je sprejel Parlament na prvi obravnavi novembra 2002.

To tudi nedvomno pojasnjuje, zakaj se je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve – dobesedno vsi njegovi člani – odločil, da ga ne bo spremenil. Še enkrat bi se zahvalil za konstruktiven pristop tako poročevalcu besedila kot vsem članom, ki so dejavno soustvarjali to besedilo.

Ta resnično soglasna podpora nam tudi jasno kaže, kako koristno in kakovostno je besedilo. Gospodu Špidli bi na tem mestu želel izreči priznanje, saj je to pobudo vedno podpiral in se strinjal, naj besedila ne umaknemo, čeprav je bilo na primer v Bruslju decembra 2007 videti, kot da je razprava na mrtvi točki.

Kot veste, smo pozitiven rezultat uspeli doseči med predsedovanjem Slovenije. Prav tako bi rad izpostavil prizadevanja Združenega kraljestva na tem področju, in sicer bi pohvalil sporazum, ki so ga socialni partnerji dosegli 19. maja 2008. To je bil pomemben element. Nazadnje pa naj omenim še podporo, ki so jo evropski socialni partnerji izrazili skupnemu stališču, sprejetemu 9. junija, in sicer delu, ki obravnava začasno delo.

Danes lahko torej rečemo, da smo vsi udeleženci dosegli sporazum. To nam obenem potrjuje, da lahko z vztrajnostjo, ustvarjalnostjo in dialogom nadaljujemo s postopki, ki so navidezno na mrtvi točki, tudi pri socialnih vprašanjih, tudi v Evropi, tudi z namenom sprejetja direktive.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, gospod Bertrand, gospod Špidla, prvič, zaključilo se je konstruktivno delo, v katerem so sodelovali evropske ustanove in države članice ter tudi politične skupine in socialni partnerji. Besedilo, ki ga imamo zdaj v rokah, temelji na soglasju s socialnimi partnerji. Ta osnutek direktive opredeljuje splošen okvir za začasne delavce v 27 državah članicah in predstavlja izjemno pomemben korak naprej, ki temelji na načelu prepovedi razlikovanja med delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, in začasnimi delavci.

Vanj smo vključili tudi zavezo k preglednosti – preglednosti pogojev, v katerih delajo delavci – in tudi zavezo k zaupnosti med delavci in delodajalci. Varnost delavcev in prilagodljivost, ki ju zahtevajo podjetja, sta izjemno pomembni; zato danes skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov – ki podpira enako obravnavo, dostop do poklicnega izobraževanja in postopke za zastopanje začasnih delavcev v skladu s kolektivnimi pogodbami – želi, da bi naredili napredek pri tem delu in dosegli soglasje.

Danes Evropa ščiti te delavce. Pričujoča okvirna direktiva o zaščiti začasnih delavcev postavlja nove delovne pogoje. Trdno smo prepričani, da skupaj napredujemo k socialni Evropi. Zato bomo seveda glasovali za to direktivo, kot je bila predložena danes, brez sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Ieke van den Burg, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, nekatere stvari, za katere trdo delaš, se nikoli ne uresničijo, nekatere pa se uresničijo, a zelo pozno. Tako je bilo tudi s to direktivo. Skorajda nismo mogli več pričakovati, da bo obrodila sadove.

Leta 2002, pred šestimi leti, sem zelo trdo delala kot vaša poročevalka na prvi obravnavi tega predloga Komisije po pogajanjih o socialnem dialogu na tistih področjih, ki jih urejajo socialni partnerji.

Uspeli smo prepričati Komisijo in veliko večino Sveta, da sprejme 95 % naših sprememb in izboljšav besedila in samo nasprotujoča manjšina, takrat so bile to 4 države članice od 15, se ni želela pridružiti večini. Več predsedstev se je zelo trudilo, da bi premaknili zadevo z mrtve točke, vendar še več let zatem je bil predlog – če že ne mrtev – vsaj v komi.

To je bila velika škoda, saj problemi, ki jih direktiva ureja, v obdobju širitve EU še zdaleč niso izginili, zgodilo se je ravno nasprotno. Poleg tega pa problemi izkoriščanja delavcev migrantov še niso v celoti rešeni, zato moramo na tem še delati, direktiva o agencijah za zagotavljanje začasnega dela pa predstavlja prvi korak. Jasno opredeljuje status in pravice pri zaposlovanju delavcev, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, s krepitvijo načela enake obravnave kot osnovnega načela delovnega prava, istočasno pa – kar je enako pomembno – tudi s poudarjanjem vloge kolektivnega trgovanja in dostojnih odnosov med delodajalci in delojemalci v rastočem in razvijajočem se sektorju agencij za zagotavljanje začasnega dela.

To poudarjam, navezuje pa se na negativne plati izkoriščanja vodij skupin iz organiziranega profesionalnega sektorja agencij za zagotavljanje začasnega dela. V tej direktivi lahko ta sektor resnično dokaže, da je kos svoji nalogi in da vzdržuje dober socialni dialog s sindikati, nato pa nam pomaga doseči zelo napredne dogovore za prožnost in varnost na trgu dela.

 
  
MPphoto
 

  Ona Juknevičienė, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, danes govorim tu v imenu kolegice Liz Lynne, ki je poročevalka v senci skupine ALDE za to direktivo, saj se danes ne more udeležiti seje zaradi težav z leti v Strasbourg.

Predstaviti želim njene splošne pomisleke o tem dokumentu in zlasti njeno prepričanje, da je ta direktiva daleč od idealne, vendar bi lahko bila še slabša. Veliko podjetij za zagotavljanje začasnega dela v Združenem kraljestvu zavrača sprejetje te direktive, ampak le zato, ker je „najboljša med najslabšimi“ možnostmi. Vedno smo trdili, da tega ne bi smeli narediti na evropski ravni, saj so med državami članicami izredno velike razlike in različne tradicije. Vendar pa razumemo namen agencij za zagotavljanje začasnega dela, in sicer zagotoviti več delovnih mest in narediti trg dela prožnejši.

Direktivo je seveda Svet povezal z direktivo o delovnem času in poročevalka v senci skupine ALDE je mnenja, da bosta ti dve vprašanji še naprej ostali povezani. Zato bi v danih okoliščinah poročevalka v senci skupine ALDE podprla ta dokument, naša politična skupina pa bo med glasovanjem upoštevala njena priporočila.

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. Gospa predsednica, v imenu svoje skupine pozdravljam ta sporazum. Menimo, da z nadaljnjim usklajevanjem ne bomo ničesar več pridobili, zato smo podprli poročevalca.

Priznam, da bi enako kot predsedstvo, ki na to gleda kot na korak bliže k socialni Evropi, tudi sami želeli občutiti, da gre res za korak v tej smeri. Pozdravljam – seveda kot britanska poslanka – prijazne besede, ki so bile vsaj enkrat namenjene tudi stališču vlade Združenega kraljestva. Upam, da bodo enako konstruktivni tudi pri drugih zadevah na tem področju, ki so sedaj v obravnavi v Parlamentu. Menim, da je zelo pomembno, da v sedanjih razmerah napredujemo na področju pravic delavcev in ne poskušamo nakazovati, da so začasno zaposleni delavci na nek način manj pomembni posamezniki ali manj pomembni za gospodarstvo. Kot je nekdo že povedal, nekateri delajo na ta način po lastni izbiri, drugi pa zato, ker nimajo izbire. V številnih podeželskih območjih na primer so možnosti zaposlitve omejene, saj en delodajalec praktično nudi večino delovnih mest. Če si kot začasni delavec drzneš podvomiti v pogoje, v katerih delaš, se lahko zgodi, da te to podjetje ne bo nikoli več zaposlilo.

Zato menim, da je pravna gotovost, ki jo nudi ta sporazum, izredno pomembna. Morda bo na nek način pomagal na primer osebi, ki sem jo srečala v Londonu: edini zaposleni v hotelski kuhinji, ki ni bil zaposlen za nedoločen čas, je bil tisti, ki je čistil peči in je pri tem moral zlesti vanje in uporabljati agresivne kemikalije, brez usposabljanja ali zaščitne obleke, saj je bil delavec zaposlen samo začasno in zdravje in varnost nista bila toliko pomembna. Zato bo ta zakonodaja izredno pomembna za takšne ljudi in pričakujemo njeno hitro izvajanje.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, vztrajno visoka stopnja brezposelnosti je v zadnjih letih privedla do neravnovesja v položajih delodajalcev in delavcev na trgu dela. Delavci so se znašli v zelo težkih situacijah in so morali sprejeti kakršno koli delo, da so lahko preživljali svoje družine. Zato so sprejeli tako imenovane prilagodljive pogoje, ki niso zagotavljali dostojnih delovnih pogojev. Večina delodajalcev je neusmiljeno izkoristila situacijo.

Direktiva, ki zagotavlja enako plačilo, zdravje in varnost pri delu, porodniške ugodnosti in priložnosti za poklicno usposabljanje za začasne delavce, je pomemben korak k ponovni uvedbi civiliziranih pogojev na trgu dela. Pomembno je, da morajo ti enaki pogoji veljati že od prvega delovnega dne. Sporazum med socialnimi partnerji daje tej direktivi posebno vrednost. Začasni delavci ne smejo biti prikrajšani za zaščito.

Zato menimo, da je bistvenega pomena sprejeti ta dokument brez kakršnih koli sprememb. Pravna zaščita mora biti vzpostavljena kar se da hitro.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Gospa predsednica, ta novi predlog direktive, o katerem sedaj razpravljamo, kljub razglašanju načela enake obravnave delavcev glede delovnih pogojev, omejitve delovnega časa in obdobja počitka na teden, omogoča vrsto odstopanj, ki lahko v praksi ogrozijo ta načela, še zlasti pa zato, ker je to, kar resnično moramo storiti, boriti se proti širjenju agencij za zagotavljanje začasnega dela in njihovo število zmanjšati na najmanjšo možno raven, da s tem onemogočimo negotove zaposlitve in prenehamo postavljati pravice delavcev pod vprašaj.

Z nizom sprememb želimo zagotoviti na primer naslednje: zaposlovanje na podlagi začasne pogodbe naj bo dovoljeno samo v izjemnih primerih, kot so obdobja izrednih dejavnosti in obdobja začasne nezmožnosti stalnih delavcev; delavci, zaposleni pogodbeno za določen čas, lahko uživajo delovne in socialnovarstvene pravice, ki jih imajo ostali delavci, vključno s pravicami iz kolektivnih pogodb za določen sektor; začasno delo ne sme ogrožati pravice do stavke, za delavce, zaposlene pogodbeno za določen čas, pa morajo veljati enaka določila o zdravju in varnosti pri delu kot za delavce podjetja uporabnika.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, to zadevo si Komisija in Svet podajata sem ter tja že od leta 2002: šest let. Do letošnjega junija nista imela skupnega stališča – sedaj pa sta ga vrgla Parlamentu kot vroč kostanj.

Sprašujem se, ali je to nenadno spremembo v mišljenju povzročila trenutna gospodarska kriza. Bodisi da je res ali ne, v teh časih vedno večje brezposelnosti ne bo pomagala, saj poročilo pravi, da morajo biti začasni delavci plačani enako kot delavci, zaposleni s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Narobe! Na eni strani to izrabljajo agencije za zagotavljanje začasne zaposlitve, da mladim ljudem omogočijo nek začetek v življenju ali nov poskus. Po drugi strani pa bodo neizkušeni delavci enako plačani kot izkušeni, z dolgoletnim delovnim stažem, kar je ravno nasprotno od ustaljene prakse. S tem spodkopavamo zvestobo delavcev delodajalcu, to pa potrebuje vsako podjetje. Več izkušenj pomeni večjo usposobljenost, kar pomeni višje plačilo. To je slaba poteza. Zavrnite jo.

 
  
MPphoto
 

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, to je slab zakonodajni dokument – lahko bi bil še slabši, vseeno pa je slab. Podobno kot veliko drugih predpisov na področju zaposlovanja v Parlamentu ga uvajamo v imenu delavskih pravic in vendar je njegov glavni učinek ta, da tisočem delavcev odreka pravico do dela. Naši trgi dela bodo zaradi njega manj konkurenčni in manj prilagodljivi. Naša gospodarstva spodkopava v času, ko si tega sploh ne moremo privoščiti.

Začasno delo v splošnem upravičeno velja za lestev, ki vodi nazaj do zaposlitve za nedoločen čas za tiste delavce, ki so bili iz kakršnega koli razloga začasno izven trga dela.

Kar smo danes v Parlamentu storili, je to, da smo brcnili v to lestev, ki delavcem pomaga nazaj do zaposlitve. Britanska vlada se je temu ukrepu upirala dolgo časa, vendar je sedaj ostala brez moči. Ne bi mogli najti boljšega primera za to, kako EU spodkopava demokracijo v državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE).(PT) Gospa predsednica, gospod Bertrand, komisar, gospe in gospodje, zelo sem zadovoljen s tem poročilom, s katerim se zaključuje vprašanje, ki visi v zraku že od leta 2002. Po mojem mnenju gre za uravnotežen dokument, ki ščiti začasne delavce, povečuje prilagodljivost trga dela in spoštuje načelo subsidiarnosti.

Ta predlog v splošnem zagotavlja enako obravnavo od prvega delovnega dne za delavce, ki si delo poiščejo prek agencije za zagotavljanje začasne zaposlitve. Poleg tega pa socialnim partnerjem ponuja možnost, da se dogovorijo drugače, če želijo. Če upoštevamo različne prakse in zakonodajo držav članic na tem področju, je spodbudno, da so se Parlament, Svet in Komisija sporazumeli. Ta sporazum bo zagotovil stabilen okvir za agencije za zagotavljanje začasne zaposlitve, katerih vloga na evropskem trgu dela je neizpodbitna. Večja regulatorna preglednost lahko pomaga ustvarjati delovna mesta in omogočiti nove in prilagodljivejše oblike dela.

Vem, da gospodarski razvoj zahteva večjo prilagodljivost trga dela, vendar pa je ta prilagodljivost koristna za vse le, če jo dosežemo z zagotavljanjem spoštovanja pravic delavcev v vseh vidikih, zlasti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Menim, da je končno besedilo te direktive dober primer tega ravnovesja. Upam, gospod Bertrand, da bom naslednji mesec lahko rekel enako o direktivi o delovnem času.

Gospodu Désirju se želim zahvaliti za opravljeno delo, prav tako pa tudi gospe Morin, poročevalki v senci, ki je iz moje politične družine. Čestitam ji, da je tako pomembno prispevala h končnemu rezultatu.

 
  
MPphoto
 

  Richard Falbr (PSE).(CS) Najprej naj povem, da bom glasoval za predlog, saj sedanja različica nedvomno predstavlja najboljše, kar smo sposobni pripraviti. Menim, da je naš naslednji korak skrbno spremljanje, kako ga države članice udejanjajo v praksi. Nekatere države članice imajo ustrezno pravno ureditev za status delavcev, ki jih posreduje agencija, ureditev na področju akreditiranja novoustanovljenih agencij pa je zelo neustrezna. Z drugimi besedami, kdor koli lahko zaposluje ljudi in prav nobenega nadzora nimamo nad dejavnostmi nekaterih dvomljivih agencij za zaposlovanje. Tu imam seveda v mislih razmere v Češki republiki. Da bi povečale svoj zaslužek, agencije, namesto da bi delavce zaposlovale na podlagi pogodb o zaposlitvi, le-te pogosto zaposlujejo na podlagi pogodb o izvedbi dela in se s tem izognejo plačevanju socialnega in zdravstvenega zavarovanja za svoje zaposlene. Zaradi tega se lahko plače znižajo na minimalne zneske, vendar pa so delavci nedvomno prikrajšani, ko so njihovi prispevki plačani. V splošnem se predvideva, da število delavcev, ki jih posreduje agencija, nenehno narašča na račun tistih, ki so zaposleni s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Zato je naloga delovnih inšpekcij in sindikatov, da se osredotočijo na izkrivljene prakse, ki so prisotne v nekaterih državah, in da ne dovolijo omejitve pravice delavcev, ki jih posreduje agencija, da se včlanijo v sindikate. Kljub očitnim dobrim namenom trenutne različice osnutka direktive nas čaka še trdo delo pri njeni uveljavitvi. Kot odgovor na to, kar so tu dejali nekateri poslanci Evropskega parlamenta, pa naj povem, da bi jih z velikim veseljem zaposlil kot delavce, ki jih posreduje agencija, da bi lahko na lastni koži izkusili, kako zabavno je.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE).(ET) Gospa predsednica, gospe in gospodje. V Estoniji pravimo „bolje pozno kot nikoli“ in zato je pozitiven premik, da končno sprejemamo direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. Delo prek agencije za zagotavljanje začasnega dela postaja vse bolj razširjeno, zato je zelo pomembno, da je to področje urejeno. Direktiva je tudi zelo pomembna za tiste države, ki še nimajo dostopa do trga dela držav članic Evropske unije in katerih delavci se v glavnem izkoriščajo za nedopustne namene, pri tem pa se njihove pravice kršijo.

Znano je, da je zaščita delavcev, ki jih posreduje agencija za zagotavljanje začasnega dela, v različnih državah članicah zelo različno urejena. V nekaterih državah članicah te zaščite sploh ni. Zato menim, da bo osnutek direktive v sedanji različici pomagal zagotoviti vsaj minimalno osnovno zaščito delavcev, ki jih posreduje agencija za zagotavljanje začasnega dela, po vsej Evropi, s čimer bo onemogočena diskriminacija delavcev, ki se zaposlujejo na ta način, v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve.

Upam, da bomo sprejeli to direktivo, in upam tudi, da ji ne bomo dovolili predolgega obdobja uveljavitve.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN).(PL) Gospa predsednica, v kontekstu razprave o direktivi o začasnih delavcih bi želel poudariti, da se je število začasnih delavcev v Evropski uniji precej povečalo, zlasti v zadnjih letih. To povečanje pogosto povzročijo gospodarske razmere, zato je bistvenega pomena, da pospešimo pravno ureditev tega pojava na evropski ravni. Druga stvar, ki bi jo rad omenil, je ta, da je žalostno, da je kljub temu da je Evropska komisija pripravila predloge o tej zadevi, ki jih je nato Evropski parlament spremenil leta 2002, Evropski svet šele junija 2008 dosegel kompromis glede predlogov. Medtem je minilo šest let.

Podpirati bi morali zlasti rešitve v osnutku direktive, ki zadeva enako obravnavo začasnih delavcev in drugih delavcev glede statusa in varnosti, ob upoštevanju socialnih standardov, ki jih zahtevamo od podjetij na področju enake obravnave ter plačila in delovnih pogojev za začasne delavce in druge zaposlene.

 
  
MPphoto
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL).(EL) Gospa predsednica, začasni delavci so prepuščeni izkoriščanju delodajalcev, zato potrebujejo enako obravnavo in zaščito varnosti. Vendar pa se Evropska komisija nagiba k deregulaciji delovnih razmerij in razvoju fleksibilnih oblik dela.

Po uradnih statističnih podatkih Komisije je brezposelnost v letu 2007 dosegla 4,7 %, pri čemer je stopnja dolgotrajne brezposelnosti 2,8 %. Spodbujanje modela prilagodljivosti in varnosti daje delodajalcem močno orožje, s katerim lahko povečajo začasno delo prek agencij, kar poslabšuje delovne pogoje in izničuje kolektivne pogodbe. Cilj ukinitve sredstev, s katerimi lahko te zadeve urejajo države članice, in prenosa le-teh na socialno raven je vzpostaviti finančno integracijo evropskega trga dela.

Nasprotujemo vztrajnim korakom v tej smeri, saj ti koraki krepijo sposobnost Evropske unije za spodbujanje neoliberalnih politik v škodo delavcev. Naš glavni cilj bi moral biti zaščita vseh delavcev. Začasne delavce je treba zaščititi, glavne prednostne naloge pa morajo biti mir in varnost na delovnem mestu ter zaščita vseh pravic, ki so jih delavci že pridobili.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Gospa predsednica, naj sprva čestitam poročevalcu za to poročilo, ne samo zaradi njegove vsebine, ampak tudi zaradi dolžine – ali, če se izrazim drugače, kratkosti. V mojih devetih letih službovanja kot poslanec Parlamenta je to najkrajše poročilo katerega koli socialista v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve in upam, da je s tem postavil zgled svojim kolegom – a o tem bomo govorili pozneje.

Veseli me tudi in se mu zahvaljujem, da je povedal, da je razlog za tako kratko poročilo v tem, da sta oba glavni interesni skupini izjavili, da sta naklonjeni temu skupnemu stališču, kar je tudi res, in je to pripeljalo tudi do podpore Sveta. Tako sindikati kot poslovni sektor – in to ne samo splošni poslovni sektor, ampak specifični, tisti, ki je odgovoren za delavce, ki jih posredujejo agencije – so vsi skupaj pritrdili, ne glede na svoje razloge, da ga lahko podpišejo.

Menim, da se v tem za nas, politike, skriva nauk, da je takrat, ko interesne skupine same rečejo, da je to tisto, kar si želijo, naša odgovornost, da jim to poskusimo omogočiti, če je le mogoče, zato se mu zahvaljujem, da je za preboj uporabil argument soglasja.

Nazadnje naj se zahvalim ministru, da je opomnil tiste, ki opomin morda potrebujejo, da je Svet izoblikoval to skupno stališče v paketu z direktivo o delovnem času. Pravzaprav je naša skupina nekaj časa celo razmišljala o tem, da bi pri načrtovanju parlamentarnega dela oba spisa združili in o njiju razpravljali decembra. Po premisleku in tudi zato, ker je bilo francosko predsedstvo zelo zavzeto, da se ta zadeva začne odvijati, pa smo s to različico zadovoljni, da se lahko resnično premaknemo naprej. To je po mojem mnenju sporočilo tega spisa: premaknimo se naprej. Upam, da bomo tudi takrat, ko bo na vrsti drugi del paketa o direktivi o delovnem času, pokazali veliko mero odgovornosti in se premaknili naprej.

 
  
MPphoto
 

  Harald Ettl (PSE).(DE) Gospa predsednica, zlasti delodajalci izkoristijo vsako priložnost in zahtevajo vedno večjo mobilnost in prilagodljivost na evropskem trgu dela. Enaka obravnava in minimalni socialni standardi so edini način, da zmanjšamo pritiske na delavce zaradi odprtih trgov dela in deregulacije. Evropska unija potrebuje preventivne ukrepe za trg dela, ki se na srečo vse bolj odpira.

Sedanji osnutek poročila o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela nam kaže, kako težko je napredovati na tem področju. Šest let so v Svetu blokirali direktivo z argumenti različne teže. Ta predlog zagotavlja, da se začasni delavci obravnavajo enako kot drugi delavci že od prvega delovnega dne, kljub nekaterim omejitvam. Pravica do uporabe delovnega prava, enako plačilo za enako delo – to sta ključni načeli enake obravnave. Bistvenega pomena je, da sedanja direktiva ne vpliva na tiste predpise v državah članicah, ki so – sicer na zelo različnih osnovah – boljši od nje. V času francoskega predsedstva smo ubrali pravo pot.

Tisti, ki so blokirali direktivo o delovnem času – in to velja tudi za direktivo o prenosljivosti –, bi morali sedaj spremeniti svoj zgrešen pogled na socialne zadeve in razumeti, da socialna Evropa potrebuje minimalne standarde. To je edini način, da izboljšamo odobravanje in razumevanje Evropske unije ter celo identifikacijo z njo.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Őry (PPE-DE). (HU) Gospa predsednica, minister, komisar, kolegi poslanci, pri izoblikovanju enotnega evropskega trga dela in zagotavljanju enakih priložnosti za vse delavce v EU obravnavana direktiva prinaša precejšen napredek. Seveda to ne pomeni, da bo rezultat tega zakonodajnega dokumenta EU usklajen okvir na ravni Skupnosti za zaposlovanje delavcev, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela. To ni niti nujno niti zaželeno, saj bo ob upoštevanju načela subsidiarnosti temeljna ureditev na področju zaposlovanja v tem smislu še naprej v domeni držav članic. Vsekakor pa moramo pozdraviti prizadevanja za uvedbo jasnih in nedvoumnih minimalnih zahtev po vsem ozemlju EU, ki bodo zaščitile delavce, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, po vsej Skupnosti, saj je to korak v pravo smer.

Po mojem mnenju se lahko brez ideoloških podtonov in ne glede na pripadnost stranki vsi strinjamo, da so najpomembnejši cilji zaščita nosečnic, zagotavljanje enake obravnave moških in žensk ter boj proti vsem oblikam diskriminacije na osnovi etnične pripadnosti, vere, prepričanja, starosti ali pripadnosti manjšini. Vsi ti vidiki upravičujejo prizadevanja, da se te zadeve enotno uredijo po vsej EU. Da bi dosegli ta cilj, so zakonodajalci v EU izoblikovali sistem minimalnih zahtev. Pomembno je, da direktiva poleg spodbujanja poklicnega razvoja posameznikov služi tudi gospodarskim interesom Evrope, tako da zagotavlja delavcem, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, enake možnosti pri dostopu do usposabljanja, otroškega varstva in drugih infrastrukturnih programov. To velja tudi v času med eno in drugo zaposlitvijo. V našem skupnem interesu je, da delavci, ki jih posreduje agencija za zagotavljanje začasnega dela, niso izpostavljeni diskriminaciji, da imajo možnost usposabljanja in da uravnoteženost dela in zasebnega življenja zanje ne postane nepremostljiv problem. Na tem področju nedvomno potrebujemo enotno stališče in zato osebno podpiram sprejetje te direktive. Najlepša hvala, gospa predsednica.

 
  
MPphoto
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE).(RO) To, kar je poročevalec Désir naredil, lahko opišemo z latinskim izrekom multum in parvum (veliko v enem). Tako lahko opredelimo današnji predlog direktive, saj zagotavlja pravico do dela, tudi kadar je dejavnost, ki jo opravlja delavec, začasne narave zaradi posebnih vidikov izvajanega dela. Menim, da bodo zaradi tovrstnega ukrepa redki ali težko zaposljivi poklici na nekem delovnem mestu pridobili na veljavi, saj jih bodo opravljali tisti, ki so za to usposobljeni, v skladu z zahtevami trga. Je podlaga za poklicni mozaik, ki ga bodo sestavljali ljudje, ki jim v skladu z renesančnim pojmovanjem lahko rečemo homo universale.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Sprva naj čestitam poročevalcu, gospodu Désirju. Ta razprava je del ukrepov, ki jih moramo sprejeti za oblikovanje evropskega okvira, ki lahko evropskim državljanom zagotovi dostojne delovne in življenjske pogoje. Zagotavljanje minimalne zaščite delavcev, ki jih posreduje agencija za zagotavljanje začasnega dela, je gradnik socialne Evrope. Da bi Evropska unija postala najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo, morajo biti evropska podjetja sposobna izbrati ustrezne zaposlene, ki imajo potrebne sposobnosti.

Osebno menim, da z zagotavljanjem enakih pogojev delavcem, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, kot jih imajo delavci podjetij uporabnikov, ne ščitimo samo začasnih delavcev, ampak predvsem lokalne stalno zaposlene delavce. Ti enaki pogoji zadevajo delovni čas, obdobja počitka, plačan dopust, višino plačila, status in varnost. Zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev delavcem, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, bo pripomoglo k odpravi nezakonitega dela in socialnega dampinga. Osebno menim, da se bo socialna Evropa izboljšala, če sindikati sodelujejo pri odločanju o odobravanju izjem prek kolektivnih delovnih pogodb.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, kot je kolegica Lambert že dejala, to je zelo pomemben preboj na poti k socialni Evropi, pa čeprav je le prvi korak. Državljani od nas pričakujejo, da se bomo z velikimi koraki približevali socialni Evropi in zagotovili uveljavitev pravic iz delovnih razmerij na notranjem trgu ter enako plačilo za enako delo na istem kraju.

Evropskemu parlamentu je v direktivi uspelo vzpostaviti to načelo enakosti, ki je manjkalo v prvotnem predlogu Komisije. Zelo pomembno je, da nas je Svet podprl, saj je bistvenega pomena, da konkurenčnost na našem notranjem trgu temelji na kakovosti, ne na plačah.

Za zaključek bi želela dodati še eno stvar. Enako kot ta preboj je pomemben tudi preboj pri direktivi o delovnem času; ne tisti, ki jo je predlagal gospod Bushill-Matthews, ampak tisti, ki je bila predlagana na obravnavi Parlamenta, brez izvzetij. Lahko le pozovem Svet, da nas tudi pri tej direktivi podpre.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Obravnavamo posebej pomembno temo. Zavedam se mnogih plati vprašanja o statusu in situaciji, v kateri so osebe, zaposlene za določen čas. V mislih imam formalnopravna vprašanja in pogoje zaposlitve. To je zlasti opazno pri zaposlovanju velikega števila posameznikov iz novih držav članic. Ti ljudje so zaradi visoke stopnje brezposelnosti pripravljeni sprejeti kakršno koli ponudbo za delo doma ali v tujini. Delovnih pogojev pa ne smejo uravnavati razmere na trgu dela in razpoložljivost delavcev. Poudarjam, da morajo biti skladni z veljavnimi delovnimi standardi in zahtevami. To velja za varnost, socialne pogoje, zavarovanje in višino plačila.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). – Gospa predsednica, zelo sem ponosen, da sem v odboru sodeloval pri glasovanju o tej direktivi in da danes sodelujem v razpravi o glasovanju o sprejetju direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. Bila je ključna prednostna naloga laburistične vlade v moji domovini Veliki Britaniji in del sporazuma z našimi sindikati, ki smo ga poimenovali Sporazum iz Warwicka, danes pa smo to obljubo izpolnili.

Vesel sem, da lahko podprem to direktivo, zanjo pa se zavzemam iz treh razlogov.

Prvi razlog je, da so delavci, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, ranljivi – ne glede na vse ugovore nasprotno mislečih. V raziskavi britanskega kongresa sindikatov Trades Union Congress (TUC) je 80 odstotkov anketiranih izjavilo, da so bili prikrajšani pri plačilu, usposabljanju in plačanem dopustu ter da želijo boljše pogoje.

Drugi je ta, da je od širitve EU največ priseljencev iz vzhodne Evrope, ki so prišli za delom v Veliko Britanijo, v moji domači regiji, vzhodni Angliji, prišli pa so največkrat prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki so zaradi pomanjkanja predpisov pogosto odgovorne za zlorabe. Te zlorabe se morajo nehati.

Zadnji razlog pa je ta, da imamo sporazum o socialnem partnerstvu, ki je v Britaniji prava redkost, in sicer med britanskim TUC-om in Konfederacijo britanskih industrij (CBI): ta sporazum je bil prenesen v zakon pri tem glasovanju.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE).(EL) Gospa predsednica, tudi jaz želim čestitati ne le predsedstvu in Komisiji, ampak tudi poročevalcu in vsem, ki so pripomogli k sprejetju direktive in s tem obeležili nov dosežek Evropske unije v korist državljanov. Ravno tako bi želela Parlament spomniti, da je velik delež začasno zaposlenih delavcev žensk.

Posebej razveseljivo pa je to, da bodo tudi začasno zaposlene delavke že od prvega delovnega dne ščitile uzakonjene pravice – enako bo v splošnem veljalo tudi za starše – in ne bodo več zapostavljene, kajti cilj tega novega predloga Evropske unije je uvesti humano obravnavo tako državljanov, delodajalcev kot delavcev, saj je enodnevno delo enakovredno večdnevnemu in mora biti enako obravnavano.

Upam, da bo mogoče uporabiti vse, kar je bilo dogovorjeno, saj je naša šibka točka uporaba zakona. V Grčiji na primer je bil zakon vključen v pravni red in zagotavlja enako obravnavo začasnih delavcev in tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas. Težave pa so vsekakor z izvajanjem zakona.

 
  
MPphoto
 

  Xavier Bertrand, predsednik Sveta. – (FR) Gospa predsednica, želel bi ponoviti nekaj misli predhodnikov in potrditi, da bo sprejetje te nove direktive o začasnem delu resnično korak naprej. Nekdo je temu rekel „preboj“ in mislim, da je to ravno pravšnja beseda.

Res pa je tudi, česar se prav dobro zavedam, da to še ne pomeni, da je naše delo končano. V prihodnjih tednih bomo imeli nove priložnosti, da pokažemo, da lahko dosežemo večji napredek k socialni Evropi. Tu imam seveda v mislih direktivo o delovnem času, ki predstavlja drugi del skupnega stališča, sprejetega 9. junija v Luksemburgu.

Zavedam se problemov, ki jih imate nekateri s tem besedilom, vendar pa bi vas želel nocoj spomniti, da lahko dobimo soglasje Sveta k besedilu, ki ga nameravamo sprejeti in bo okrepil pravice začasnih delavcev, le, če ga povežemo z direktivo o delovnem času.

V mislih imam tudi direktivo o Evropskih delavskih svetih, ki jo je potrebno revidirati. Štirinajst in pol milijonov Evropejcev dela v podjetjih, ki imajo take delavske svete; čakajo, da bo ta direktiva revidirana in bo izboljšala zaščito njihovih socialnih pravic. Če sem odkrit, sedanje gospodarske razmere kažejo na to, da je ta revizija še pomembnejša, še potrebnejša in še nujnejša kot kdaj koli prej.

To vprašanje bo naša prva priložnost, da pokažemo, da sta Svet in Parlament pripravljena prevzeti svojo vlogo sozakonodajalcev. Kot vam je znano, so evropski socialni partnerji že pokazali, da razumejo bistvo, in bodo konec poletja predložili osem skupnih predlogov, na podlagi katerih so pripravljeni – vsaj tako so dejali – odobriti predlog Komisije, dragi moj Vladimír. Na vrsti smo, da pokažemo, da smo enako odločeni ukrepati.

Gospe in gospodje, gospod Désir, komisar, doslej je rast sektorja začasnega dela v Evropi pogosto potekala v popolni pravni praznini, brez kakršne koli zaščite delavcev. Pojutrišnjem pa bomo lahko rekli, da se je to stanje končalo. Pojutrišnjem bomo lahko tudi rekli, da smo politiki v času, ko se naša celina sooča s hudimi gospodarskimi in finančnimi problemi, pripravljeni združiti moči in ukrepati, zato da ponovno oživimo socialno Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, razprava je po mojem mnenju jasno pokazala pomen te direktive glede na ogromno število delavcev, ki jih zadeva, in pomembne izboljšave, ki jih bo prinesla. Pokazala je tudi, kako je direktiva pripeljala do resnično velikega soglasja, ki izhaja iz daljnosežnih razprav ter soglasja in podpore socialnih partnerjev. V razpravi smo slišali tudi, da direktiva zaostaja za časom, vendar kot v nekaterih jezikih pravijo: „bolje pozno kot nikoli“. V češčini imamo podobno reklo in prepričan sem, da obstaja tudi v drugih jezikih. Po dolgih letih prizadevanj smo končno napredovali, saj je ta direktiva danes enako pomembna, če ne še bolj, kot je bila pred šestimi leti.

Gospe in gospodje, še eno omembe vredno zadevo bi želel omeniti, in sicer da se ta direktiva, ta tako zahtevna direktiva, ki dobesedno odpira vrata v socialno Evropo, sprejema v Evropi sedemindvajsetih članic, potem ko jo je petnajstčlanska Evropa zavračala več let. To je nedvomen dokaz, da je sedemindvajsetčlanska Evropa sposobna ustvariti socialni napredek.

Gospe in gospodje, mnogi ste omenjali druge direktive, o katerih razpravljamo v Parlamentu. Verjamem, da je današnji korak obetajoč pokazatelj, kako bi v prihodnje lahko pristopili tudi k drugim direktivam. Zahtevna in zapletena vprašanja seveda še vedno ostajajo, kljub temu pa menim, da smo sedaj vnesli nekaj dinamike in da so naše možnosti za dosego pozitivnih rezultatov boljše kot kdaj koli prej.

 
  
MPphoto
 

  Harlem Désir, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sprva naj se zahvalim vsem kolegom poslancem za pripombe, prav tako pa tudi poročevalcem v senci, koordinatorjem in vsem drugim, ki so sodelovali v tej razpravi, za izraženo podporo in v enaki meri tudi za zaključek tega postopka.

Res je, da je to poročilo skrčeno na obrazložitev in eno samo zahtevo: recimo „da“. Takojšnje sprejetje te direktive, upam, da v dveh dneh, pomeni zmago za Evropski parlament in zmago za socialne partnerje, zato bi želel ob tej priložnosti odgovoriti članom Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, ki so vložili veliko predlogov sprememb. V bistvu razumem, od kod prihajajo te spremembe, vseeno pa bi želel poudariti dejstvo, da je Evropska konfederacija sindikatov pred nekaj dnevi ponovno govorila s predsedniki političnih skupin in povedala, da bo sprejetje te direktive v nespremenjeni obliki poslalo nedvoumno sporočilo, da je socialni napredek na ravni EU tako nujen kot možen in da je socialna Evropa še vedno živa.

V času rasti sektorja začasnega dela in tudi drugih netipičnih oblik pogodb o delu moramo imeti pravni okvir in o tem pravkar odločamo. Evropa je območje pravice: tako mora biti zaradi zaščite državljanskih pravic, pa tudi v gospodarskem in socialnem smislu. V različne direktive smo že vključili zaščite in pravice, ki jih uživajo vsi delavci. Sedaj ko se vse več ljudi zaposluje začasno, pa moramo zagotoviti, da imajo enake pravice in da začasnega dela ni mogoče zlorabljati in se tako izogniti zagotavljanju pravic začasnih delavcev ali pa pravic tistih delavcev, ki bi posledično bili izpostavljeni pritiskom in socialnemu dampingu.

S sprejetjem te direktive želimo tudi pokazati, da se lahko socialna Evropa premakne naprej in da ima pravo vsebino, nasprotno od tega, kar smo občasno slišali s strani Komisije – ne od gospoda Špidle, ampak od drugih komisarjev. Lahko smo zakonodajalci oziroma sozakonodajalci pri socialnih zadevah in s tem pokažemo članom Sveta, ki so predolga leta zavračali sprejetje te in tudi drugih zakonodaj, da se jim ni treba bati napredka socialne Evrope. Če pokažemo, da Evropa ščiti državljane in delavce, to lahko pomaga pomiriti nasprotja med državljani in ustanovami Unije ter ublažiti skrb, ki so jo izrazili na Irskem, na Nizozemskem in v moji domovini Franciji.

Verjamem, da bo prihodnji napredek pri socialnih direktivah pripomogel tudi k napredku politične Evrope in povečal podporo ljudi napredku politične Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo 22. oktobra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Direktiva, ki opredeljuje pravice evropskih državljanov, začasno zaposlenih v državah EU, je resnično velik uspeh za socialno Evropo. Problem se pojavi, če države članice EU in delodajalci ne izvajajo določil direktive, saj konkretni primeri na trgu dela teorijo velikokrat postavijo na laž. Konkreten primer je nepriznavanje diplom romunskih in bolgarskih državljanov po pridružitvi obeh držav k EU, medtem ko direktiva, ki ureja to področje, določa ravno nasprotno. Vprašanje je, kaj lahko storimo, da državljani iz novih članic EU ne izgubijo zaupanja in rečejo: eno je uradno potrjeno v Bruslju, drugo pa so odločitve vlad v evropskih prestolnicah. Prav tako moramo upoštevati, da smo sredi gospodarske krize, ki bo v vsakem primeru vplivala na uporabo direktiv s področja delovnega prava v posameznih evropskih državah. Evropska komisija bi morala nemudoma vzpostaviti ustrezen sistem za spremljanje izvajanja delovnopravne zakonodaje in brez razlik izvajati kazenske ukrepe proti državam kršiteljicam.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov