Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2187(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0403/2008

Razprave :

PV 20/10/2008 - 15
CRE 20/10/2008 - 15

Glasovanja :

PV 22/10/2008 - 6.1
CRE 22/10/2008 - 6.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0512

Razprave
Ponedeljek, 20. oktober 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Ocena Sporazuma PNR med EU in Avstralijo - Evidenca imen letalskih potnikov v EU (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A6-0403/2008) gospe in 't Veld v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski carinski službi [2008/2187(INI)] in

– vprašanju za ustni odgovor – (B6-0476/2008) o Evropski uniji in podatkih iz evidence podatkov o potnikih (PNR), ki so ga Komisiji postavili gospa in 't Veld, gospa Roure, gospod Bradbourn in gospa Kaufmann v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (O-0100/2008).

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld , poročevalka. Gospod predsednik, sprva ponovno namenjam nekaj besed dejstvu, da je Svet odsoten, saj sem v svojih zapiskih nekajkrat omenila dobro sodelovanje Evropskega parlamenta in Sveta, dialog, duh Lizbonske pogodbe in tako naprej, ampak Svet zopet ni prisoten na razpravi. Menim, da je to skrajno sramotno, saj je Svet tisti, ki pripravlja politiko o evidenci podatkov o potnikih (PNR) in mora odgovarjati na vprašanja, a je odsoten. Svet se je javno zaobljubil, da bo k sodelovanju pritegnil Evropski parlament, sedaj pa vidimo, da obljube Sveta niso vredne – nič. Menim, da je to žalitev ne Evropskega parlamenta, ampak državljanov, ki imajo pravico do odgovorov in preglednega odločanja. Zato vas prosim, gospod predsednik, da moje nezadovoljstvo prenesete predstavnikom predsedstva.

Na eni strani imamo skupno razpravo o predlogih za evidenco podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije, na drugi pa Sporazum PNR med EU in Avstralijo. Gre za vsebinsko enaki vprašanji, problemi pa so že bili izpostavljeni v okviru sporazuma z ZDA in pozneje tudi s Kanado.

Eno od glavnih vprašanj je vprašanje omejitve namena, kajti vse ostalo dejansko izhaja iz omejitve namena ali, z drugimi besedami, utemeljitve predloga. Z utemeljitvijo je sedaj vse narobe in z omejitvijo namena je tudi vse narobe. Naj vam opišem.

Začela bom s subsidiarnostjo: Komisija in Svet izjavljata, da je namen predloga uskladiti nacionalne programe. Vendar pa ima samo nekaj držav članic – mislim, da so doslej le tri – sistem PNR že vzpostavljen ali pa tovrsten program načrtujejo. Zato predlog nikakor ne more uskladiti nacionalnih sistemov, ker jih sploh ni. Kvečjemu vse države članice obvezuje, da postavijo takšen sistem za zbiranje podatkov iz evidence podatkov o potnikih. Temu pravim „pranje politik“, kajti do tistega, česar ne moremo doseči na nacionalni ravni, želimo priti skozi zadnja vrata EU. Sama sem zelo proevropsko naravnana, ampak to mi ni všeč.

Poleg tega pa je Komisija predlagala decentraliziran program, tako da je evropska dodana vrednost še manj razvidna in se ustvarja neizvedljiv kolaž pravil in sistemov za prevoznike ter zelo nepregleden sistem za državljane.

Komisija v predlogu navaja, da je namen identificirati osebe, ki so ali bi lahko bile vključene v teroristična dejanja ali organiziran kriminal, ter njihove sodelavce, ustvariti in posodabljati kazalnike tveganja, pridobiti obveščevalne podatke o potovalnih vzorcih in drugih trendih v zvezi s terorističnimi dejanji, ki bi se uporabili v kriminalističnih preiskavah in pri pregonu terorističnih dejanj in organiziranega kriminala.

Komisija v svojem predlogu trdi, da je EU lahko ocenila vrednost podatkov iz evidence podatkov o potnikih in se zaveda njihovega potenciala v odkrivanju in kazenskem pregonu. Vendar pa doslej še nismo videli nobenega konkretnega dokaza, ki bi podprl to trditev. Edini dokaz, ki so ga doslej posredovale ZDA, je anekdotičen, informacije, ki smo jih približno v zadnjem letu dobili iz različnih vladnih agencij iz ZDA, pa odkrito rečeno kažejo le to, da masovno zbiranje in obdelovanje podatkov iz evidence podatkov o potnikih ne prinaša nobenih koristi.

Program PNR v ZDA je bil ocenjen samo enkrat, vendar rezultati niso bili ocenjeni. Dejansko pa nedavno poročilo, ki ga je financiralo ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost, vzbuja tehtne dvome o tem, ali je nadzor obnašanja uporaben pripomoček pri odkrivanju potencialnih teroristov. To je povsem razumljivo, saj je nemogoče pripraviti profile tveganja potencialnih teroristov na podlagi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih. To je očiten nesmisel. Kako lahko na podlagi njegove telefonske številke ali številke kreditne kartice ugotoviš, ali ima kdo slabe namene? Z drugimi besedami, namen, ki ga Komisija navaja v predlogu, je očitno neveljaven in neutemeljen, vseeno pa Svetu to služi kot osnova za delo.

Komisija in Svet sta očitno zmedena glede tega, kaj se s podatki iz evidence podatkov o potnikih sme početi in kaj ne. Evidence podatkov o potnikih običajno vsebujejo zelo zgoščene podatke in v povprečju ne več kot 10 polj z zelo osnovnimi podatki. Zato je popolnoma nejasno, kako bi lahko takšni podatki pomagali odkriti osebe z visokim tveganjem.

Organi pregona že imajo potrebna pooblastila za pridobivanje podatkov iz evidenc podatkov o potnikih za vsak primer posebej v okviru preiskave ali kazenskega pregona znanih osumljencev in možnih sodelavcev. Zato bi predlog Komisije samo ukinil obveznost pridobitve naloga in navedbe utemeljenega razloga. Torej, če organi pregona potrebujejo nova pooblastila, naj dokažejo, katera obstoječa pooblastila niso zadostna in na kakšen način. Doslej na to vprašanje še nismo dobili odgovora.

Imamo že direktivo o izpopolnjenih podatkih o potnikih (API) in ti se lahko uporabijo za identifikacijo oseb ter njihovo primerjanje s posebnim seznamom. To pa s podatki PNR ni mogoče storiti. Če imamo torej direktivo o podatkih API, zakaj potrebujemo še več? To nikoli ni bilo utemeljeno.

Avtomatična sistematična analiza podatkov iz tovrstne evidence o vseh potnikih je lahko koristna za druge namene, recimo za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami ali nezakonitemu priseljevanju. To so lahko legitimni in veljavni razlogi, ampak postaviti jih je treba na mizo in ne govoriti o preprečevanju terorističnih napadov, saj je to nekaj povsem drugega.

Če nameravata Komisija in Svet razširiti področje predloga in vključiti še druge namene, morata, kot sem že povedala, za vsak naveden namen podrobno pojasniti, kako se bodo uporabljali podatki iz evidenc podatkov o potnikih. Z drugimi besedami, podatki iz evidenc podatkov o potnikih se lahko uporabljajo v okviru specifične, konkretne preiskave. Podatki iz evidenc podatkov o potnikih se lahko uporabljajo za avtomatično sistematično analizo, na primer v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, vendar pa v tem primeru podatkov ni potrebno hraniti. Zato moramo natančno poznati namen.

To pa me pripelje k vprašanju tako imenovane pravne podlage, kajti če preberemo drobni tisk sporazuma med EU in Avstralijo o evidenci podatkov o potnikih – to velja tudi za tovrstni sporazum med EU in ZDA –, ne gre le za boj proti terorizmu in kriminalu, ampak tudi za priseljevanje, tveganja javnega zdravja, upravne namene, carino, nadzor in odgovornost javne uprave. To ni v ničemer povezano z bojem proti terorizmu.

Komisija in Svet sta za predlog o evidenci podatkov o potnikih in tudi za sporazume z drugimi državami izbrala instrument v okviru tretjega stebra, vendar pa tretji steber obsega policijsko in pravosodno sodelovanje v Evropski uniji. Ne zadeva varnosti v drugih državah.

Komisija lahko posredno dokazuje, da bomo, če posredujemo podatke na primer Američanom, Avstralcem in Južnokorejcem, od tega imeli koristi na področju varnosti. To je morda res, vendar pa me potem zanima, kako se javno zdravje uvršča sem. Kako se priseljevanje uvršča sem? Kako se nadzor in odgovornost javne uprave uvrščata sem? Ničesar nimajo opraviti s tem.

Ne bom se spuščala v vse podrobnosti izvajanja, saj je sprva treba odgovoriti na vprašanje namena in utemeljitve, kajti trditev, da je zelo uporabno v boju proti terorizmu, doslej še ni bila podkrepljena: še vedno čakamo na dokaz in tudi sama bi ga zelo rada videla. Če dokaza ni, je potrebno predlog ponovno preučiti.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci in poslanke, pravkar smo bili priča živahnemu govoru za tožilstvo. Ne vem, če bom odgovoril na vsa ta vprašanja, bi se pa sprva zahvalil gospe in 't Veld, da nam je dala priložnost za razpravo o sporazumu o evidenci podatkov o potnikih, ki ga je Evropska unija sklenila z Avstralijo 30. junija.

Ta sporazum je sad pogajanj, ki so se začela letošnjega marca in jih je ob sodelovanju Komisije vodilo slovensko predsedstvo. Sporazum velja sedem let. Njegov namen je nuditi pravno zaščito letalskim prevoznikom in sistemom rezervacij v Evropski uniji v zvezi s prenosom podatkov iz evidence podatkov o potnikih avstralski carinski službi, pri tem pa ostati skladen z zakonodajo EU na področju varstva podatkov.

Sporazum vsebuje pomembne zaveze, ki upoštevajo vprašanja na področju varstva podatkov, pravice posameznikov do dostopa do osebnih podatkov, ki se shranjujejo v skladu s sporazumom, in pravice posameznikov, ne glede na narodnost, da se pri avstralskem pooblaščencu za področje zasebnosti pritožijo zaradi načina obdelave njihovih podatkov.

Parlament je bil vedno naklonjen prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih na podlagi tako imenovanega „sistema pritiska“. Po prehodnem obdobju bodo podatki iz evidence podatkov o potnikih posredovani avstralski carinski službi z uporabo „sistema pritiska“. Z drugimi besedami, avstralska carinska služba ne bo imela pooblaščenega dostopa do teh podatkov neposredno iz podatkovnih zbirk. Sporazum prav tako vsebuje pomembne zaščitne ukrepe v zvezi s shranjevanjem podatkov iz evidence podatkov o potnikih, posredovanjem teh podatkov drugim agencijam ali tretjim državam ter jasno navedbo namenov, za katere se lahko podatki uporabljajo.

V zvezi z namenom podatkov iz evidence podatkov o potnikih pa osnutek priporočila trdi, da to ni v skladu s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. V odgovor naj povem, da sporazum določa, da se lahko podatki uporabljajo za tri namene, ki so opredeljeni. To so: boj proti terorizmu in s tem povezanim kaznivim dejanjem, boj proti težjim kaznivim dejanjem, vključno z mednarodnim organiziranim kriminalom, in preprečevanje bega oseb, za katere so razpisane tiralice in začasen odvzem prostosti za enaka kazniva dejanja. Če želite, menim, da zdaj lahko rečete, da so nameni opredeljeni.

Zaradi jasnosti sporazum tudi določa, da se lahko podatki obdelujejo za vsak posamezen primer posebej, kadar je to potrebno za zaščito bistvenih interesov zadevne osebe. Zaradi jasnosti sporazum tudi določa, da se lahko podatki iz evidence podatkov o potnikih obdelujejo za vsak posamezen primer posebej, kadar to zahteva sodni nalog, na primer takrat, ko je obdelava potrebna zaradi preverjanja, da se podatki iz evidence podatkov o potnikih obdelujejo v skladu z avstralskim pravom na področju človekovih pravic.

Naj vam povem, da bom v prihodnje poskrbel za to, da bo Parlament sodeloval v tovrstnih pogajanjih. Popolnoma se zavedam, da vas moramo izčrpno obveščati. Vsled tega se mi zdi, da je bilo pridobljenih lepo število zagotovil v zvezi z namenom podatkov, njihove uporabe in hrambe. Zato sem poskušal biti objektiven in še vedno menim, da je bil ta sporazum potreben. Glede na to, da imamo voljnega partnerja, ki ima institucijo, pristojno za varstvo podatkov, resnično verjamem, da lahko upamo, da se bo ta sporazum uporabljal ob popolnem upoštevanju varstva podatkov.

Sedaj pa bi se želel posvetiti najpomembnejšemu, če lahko tako rečem, in sicer vašemu vprašanju za ustni odgovor, ki postavlja problem z evidenco podatkov o potnikih. Mednarodni terorizem in kriminal sta resni grožnji in zato drži, da sta zbiranje in analiza podatkov iz evidence podatkov o potnikih koristni orodji v boju proti terorizmu in kriminalu. Dejansko so podatki iz evidence podatkov o potnikih komercialni podatki, ki jih potnik prostovoljno posreduje prevozniku. Te podatke zbirajo prevozniki, da lahko vodijo svoje sisteme rezervacij.

V zadnjem času nekatere države od prevoznikov zahtevajo, da jim le-ti posredujejo podatke iz svoje evidence podatkov o potnikih zaradi preprečevanja in boja proti terorizmu in težjim kaznivim dejanjem, kot sta trgovina z ljudmi in trgovina s prepovedanimi drogami. Te države so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Koreja. Nekatere med njimi so tretje države, ne Združeno kraljestvo, ki so začele od prevoznikov zahtevati, da jim posredujejo podatke iz evidence podatkov o potnikih.

Nekatere države članice – Francija, Danska, Švedska in Belgija – pa so že sprožile zakonodajne postopke, ki jih bodo privedli k istemu cilju, ali pa razmišljajo o njih. Nekaj drugih držav že preučuje idejo o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih. Sedaj smo šele v začetnih fazah.

Upoštevati moramo dejstvo, da so podatki iz evidence podatkov o potnikih preprosto orodje, ki ga lahko organi pregona uporabijo skupaj z drugimi orodji in informacijami, kajti na vprašanje, ki ste ga postavili glede resnične koristi tovrstne uporabe, ne moremo odgovoriti, če nimamo konteksta, v katerem policija podatke iz evidence podatkov o potnikih uporablja sočasno z drugimi instrumenti.

Seveda je precej težje natančno opredeliti uporabnost podatkov iz evidence podatkov o potnikih. Vseeno pa je videti, da se je v nekaterih državah, ki so uporabljale tovrstne podatke, resnično pokazalo, da je ta uporaba koristno orožje v boju proti terorizmu in kriminalu. Sisteme PNR so v vsaki državi ocenili organi oblasti. Rezultati teh ocenjevanj so v glavnem pozitivni in potrjujejo učinkovitost uporabe sistemov PNR .

Med pripravo predloga za evropski PNR je Komisija tesno sodelovala s policijskimi organi v državah članicah. Komisija je bila seveda zelo zadovoljna z dokazi, ki so jih posredovale države članice. Večina dokazov je temeljila na zaupnih podatkih in jih ni bilo mogoče predstaviti na odprtem forumu. Parlament je pripravil zaslišanje o PNR, na katerem so štiri države članice in tri tretje države predstavile svojo uporabo PNR in dokazale svojo uspešnost. Zaradi zaupnosti in občutljivosti teh informacij pa je bilo zaslišanje ob izključitvi javnosti.

Naj nekaj besed namenim tudi metodam avtomatične analize, saj je to pravo vprašanje. Res je, da se evidenca podatkov o potnikih običajno analizira avtomatično na podlagi kazalnikov tveganja, vendar pa moram poudariti naslednje: Komisija želi zagotovilo, da tovrstna avtomatična analiza nikoli ne bo privedla do odločitve, ki bi neposredno zadevala posameznika. Uradnik specialist bi moral rezultate avtomatične analize ponovno ročno analizirati.

Predlog Komisije predlaga, da se podatki iz evidence podatkov o potnikih uporabijo za preprečevanje in boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, zlasti pa trgovini s prepovedanimi drogami in trgovini z ljudmi, kar ste tudi sami pripravljeni priznati. Naj dodam še, da je PNR lahko koristen v boju proti drugim vrstam hujših kaznivih dejanj, ki nimajo nič skupnega z organiziranim kriminalom. Kljub temu pa smo zaradi sorazmernosti predlog omejili na organizirani kriminal.

Nekatere države članice menijo, da bi lahko podatke iz evidence podatkov o potnikih na splošno uporabljali v boju proti nezakonitemu priseljevanju, pri zaščiti javnega zdravja in za zračno varnost. V boju proti nezakonitemu priseljevanju bi bile PNR uporabne, saj drži, da so njihovi podatki na voljo hitreje kot izpopolnjeni podatki o potnikih (API). Na področju zračne varnosti bi bile PNR lahko uporabne, če bi sistem PNR omogočal, da se kriminalcem ali potencialnim teroristom lahko zavrne vkrcanje na letalo, vendar pa predlog Komisije ne vključuje teh pooblastil.

Na področju javnega zdravja pa bil bile PNR lahko koristne pri preprečevanju potencialnih epidemij. Če bi odkrili, da je potnik ali potnica zbolel(a) in da bi lahko bolezen potencialno povzročila epidemijo, bi lahko uporabili PNR in komunicirali z drugimi potniki na letalu ter jim ustrezno svetovali. Tudi tukaj predlog Komisije ne seže tako daleč, saj ni bilo dokaza sorazmernosti. Obžalujem, da se z vami ne morem popolnoma strinjati, vendar se mi zdi, da so v predlogu opredeljeni nameni dovolj natančni, da zagotavljajo pravna jamstva, ki si jih vsi želimo.

Postavili ste tudi vprašanje subsidiarnosti in se spraševali, ali je potrebna evropska pobuda. Komisija meni, da je ta predlog Evropske unije potreben. Tri države članice so že uzakonile nacionalno zakonodajo o podatkih iz evidence podatkov o potnikih, nekaj drugih držav pa te podatke uporablja na druge načine. Primerjava teh sistemov pokaže veliko razlik tako pri dolžnostih prevoznikov kot pri namenih.

Te razlike otežujejo življenja potnikov in zagotovo povzročajo težave prevoznikom. S predlogom želimo torej uskladiti odgovornosti prevoznikov in zagotoviti enotna pravila za države članice, ki uporabljajo podatke iz evidence podatkov o potnikih. Obenem pa predlog od njih zahteva, da delujejo v skladu z našimi mehanizmi za varstvo podatkov.

Poleg tega bo omogočil učinkovitejše sodelovanje policijskih organov. Komisija je predvsem mnenja, da v sedanjih časih mednarodni terorizem in kriminal predstavljata resni grožnji in da je treba izvesti ukrepe za reševanje teh problemov, pri tem pa spoštovati človekove pravice in temeljne pravice.

Postavili ste tudi vprašanje o naši izbiri decentraliziranega okvira zbiranja podatkov, rekoč: „Ali ne gre v resnici za to, da z izbiro decentraliziranega sistema izgubimo sposobnost nadzora?“ Komisija je preučila možnosti centraliziranega sistema v primerjavi z decentraliziranim in med posvetovanji z državami članicami je postalo očitno, da obdelava podatkov iz evidenc podatkov o potnikih zahteva uporabo informacij, katerih vir je izredno občutljiv. Zato države članice niso bile pripravljene tovrstnih informacij deliti s centralnim evropskim subjektom za PNR.

Drži, da bi bil centraliziran sistem cenejši in bi imel določene prednosti, vendar pa smo iz praktičnih političnih razlogov izbrali možnost decentraliziranega okvira. Kar zadeva varstvo podatkov, pa decentralizirana možnost vsaki državi članici omogoča, da postavi svoje zaščitne ukrepe za dostop do podatkov in njihovo izmenjavo.

V zaključek, gospod predsednik, naj se opravičim, da tako dolgo govorim, ampak to je pomembna zadeva, ki se dotika izvajanja demokratičnega nadzora s strani Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Komisija se nedvomno zaveda, da bo njen predlog sprejet v skladu s posvetovalnim postopkom. Komisija želi biti v tesnem stiku z vami, s Parlamentom. Nacionalni parlamenti bodo tudi vključeni v postopek, saj bo predlog preučila večina nacionalnih parlamentov oziroma ga že preučujejo. Organi za varstvo podatkov bodo sodelovali v sistemu PNR in bodo odgovorni za neodvisen nadzor sistemov.

Zato priznavam, da so vaši ugovori, gospa in 't Veld, tehtni. Potrudil sem se, da sem nanje odgovarjal iskreno. Vseeno pa menim, da je ta evropski okvir uporaben, če ne želimo, da vsaka država članica sproži popolnoma različno pobudo PNR, se z njo ukvarja in pri tem pripomore k tveganju neupoštevanja določenega števila predpisov na področju varstva podatkov.

Glede uporabnosti pa naj povem, da moramo uporabo opredeliti in biti pozorni, da se ti podatki pravilno uporabljajo, res pa je tudi, da moramo biti v boju proti organiziranemu kriminalu učinkovitejši, zato rad verjamem, da tega dodatnega sredstva ne bi smeli izpustiti iz rok. To sem želel preprosto povedati v odgovor na vaše ugovore, ki sem jim pozorno prisluhnil.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Želim se iskreno zahvaliti poročevalki za njen uvod in podrobno razlago. Prav tako želim poročevalko obvestiti, da dnevni red predlaga Konferenca predsednikov ne glede na to, da o njem odloča Evropski parlament. Odločitev o razvrstitvi točk v dnevnem redu vpliva na to, ali bo predstavnik Sveta prisoten ali ne. Na Konferenci predsednikov ni bilo predlagano, da bi to točko uvrstili na kakšen drug dan, razen ponedeljka. Predstavniki Sveta pa praviloma ne prisostvujejo našim ponedeljkovim razpravam. Zato predlagam, da poročevalka, če želi podati pripombe na to temo, le-te naslovi na vodjo njene skupine, ki bi lahko posredoval, vendar tega ni storil. Zato tudi danes ni prisoten noben predstavnik Sveta, kar pa ne pomeni, da Evropskega parlamenta ne upoštevajo. Razlogi za odsotnost so postopkovne narave.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld (ALDE). – Gospod predsednik, naj le na kratko odgovorim na to, saj menim, da je vljudno in v političnem interesu Sveta, da je prisoten, in prepričana sem, da lahko pogrešijo enega ministra in ga pošljejo sem. V preteklih dveh mesecih smo na razpravah doživeli tudi to, da je bil predstavnik Sveta prisoten, a je na polovici razprave zapustil dvorano.

Menim, da je to nesprejemljivo in ni moja naloga, da o tem poročam skupini. Predsedstvo Parlamenta mora naše nezadovoljstvo prenesti predsedstvu Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Najlepša hvala. Zabeležil sem si vaše nezadovoljstvo, vendar pa bi želel, da svoje pritožbe naslovite na vodjo vaše skupine, ki bi lahko ukrepal in zagotovil, da o tej točki razpravljamo takrat, ko je predstavnik Sveta prisoten, pa tega ni storil. Poročevalki nisem postavil nobenih vprašanj, vendar razumem, da je izrazila svoje pomisleke.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bradbourn, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, evidence podatkov o potnikih v letalski varnosti seveda niso nič novega. V Parlamentu smo že večkrat doslej razpravljali o njihovih slabostih in prednostih.

Na splošno me skrbi – ne glede na to, ali je ta sistem vzpostavljen z ZDA, Kanado, Avstralijo ali v splošnem okviru EU –, kdo bo uporabljal te podatke, čemu jih bo uporabljal in kako bodo zaščiteni. Menim, da je sistem PNR dragoceno orodje v boju proti terorizmu, vendar pa moramo zagotoviti, da ne postane še eden od načinov zbiranja podatkov o državljanih. Sistem PNR naj bi se uporabljal v boju proti terorizmu in moram reči – in to pravim z velikim obžalovanjem –, da mi komisar s svojo uvodno izjavo ni uspel vliti zaupanja, da je to izključni namen sistema, ki si ga vsi želimo. Njegova uporaba bi morala biti omejena na organizacije, ki se borijo proti terorju. Protiteroristični ukrepi ne smejo biti izgovor za vzpostavitev sistema za pridobivanje osebnih podatkov kar vsepovprek. V bistvu moramo zagotoviti, da so tovrstni sistemi tisto, za kar so bili vzpostavljeni, torej v tem primeru pripomoček, ki ga varnostne službe uporabljajo za identifikacijo in iskanje ljudi, ki predstavljajo veliko grožnjo.

Pozdravljam sistem PNR kot del našega pristopa k protiteroristični dejavnosti, vendar pa v enaki meri verjamem, da moramo biti v svojem pristopu prožni, kadar se pogajamo s tretjimi državami. Obravnavati moramo pomembno vprašanje varstva podatkov o državljanih EU in o tem, ali se ti podatki posredujejo drugim in na kakšen način.

Zato pozivam Parlament, da sistem PNR jemlje resno in ga obravnava kot globalni pripomoček za večjo varnost našega neba. Če bomo to vprašanje obravnavali sorazmerno in zmanjšali možnosti zlorab, nam bo PNR služil kot ključni pripomoček za zaščito nedolžnih potnikov in preprečitev namer potencialnih teroristov. Za zaključek naj povem, kar sem vedno govoril, da bi se osebno na višini 10 000 metrov zaradi teh sistemov počutil varneje.

 
  
MPphoto
 

  Roselyne Lefrançois, v imenu skupine PSE.(FR) Gospod predsednik, razpravljamo o dveh povezanih vprašanjih: o sporazumu med Avstralijo in EU o prenosu evidenc podatkov o potnikih (PNR) in o vzpostavitvi evropskega sistema PNR. Sporazum z Avstralijo se nam zdi precej sprejemljivejši kot ostali sporazumi z državami izven EU. Zato je še posebej dobrodošlo, da so podatki anonimni in da so za prenos in nadaljnjo uporabo podatkov postavljene omejitve.

Še posebej smo zadovoljni, da so avstralske oblasti potrdile, da ni smotrno zbirati občutljivih podatkov, kot je na primer podatek o izbiri hrane. Še vedno pa imamo nekaj pomislekov, saj namen uporabe podatkov ni ustrezno opredeljen. Poleg tega se nam obdobje, v katerem se podatki hranijo, in število zahtevanih postavk v podatkih zdita pretirana.

Nazadnje pa menim, da je ključnega pomena jasnejša opredelitev varstva podatkov, ki bo veljalo za evropske državljane. Pozivamo tudi Svet in države članice, da okrepijo demokratični nadzor, tako da Evropski parlament vključijo v postopek pred sklepanjem sporazumov.

Vprašanja, ki so se pojavila glede sporazuma z Avstralijo, kažejo na probleme, ki jih prinaša vzpostavljanje evropskega sistema PNR. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da kar ugodimo zahtevam držav izven EU. Evropska unija bi morala postaviti zgled s svojo vztrajno, že tradicionalno zaščito zasebnega življenja državljanov. Ne soglašamo, da se preprosto sprejme identično kopijo sporazuma PNR z Združenimi državami Amerike za Evropsko unijo. Začeti moramo odprto razpravo in ugotoviti, ali je uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih resnično koristna, in če je, pod kakšnimi pogoji.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford , v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, domnevam, da obstaja novo pravilo, vsaj za Predsedstvo sveta, da ob ponedeljkih niso prisotni! Ker v Strasbourg prihajam proti svoji volji, bi mi zelo odgovarjalo, da to pravilo velja tudi zame.

Kot je povedala poročevalka, so sistemi za uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih nejasni, pravno negotovi in tvegani ter dajejo vtis, da želimo nadzor zaradi nadzora samega. Še posebej sem zaskrbljena zaradi rudarjenja podatkov ter profiliranja vedenja in identitete. Poleg sporne legitimnosti in učinkovitosti me skrbi tudi, kaj se zgodi z osebo, ki je izločena in je pod budnim nadzorom.

Morda je bila izločena zaradi tega, ker je imela sodelavca, za katerega se zanima policija. Podpredsednik Barrot pravi, da izvršilni ukrep ne more biti izveden samo na podlagi avtomatične obdelave podatkov – torej kako to poteka pri izločitvi nekoga, ki zbudi zanimanje? Imeti moramo absolutno zagotovilo, da se ta sled izbriše.

Če se podatki posredujejo in hranijo, potem kruta usoda, ki se je poigrala z Maherjem Arrarjem, ki je bil izločen na letališču JFK in nato sedem mesecev mučen, ni nekaj namišljenega.

 
  
MPphoto
 

  Kathalijne Maria Buitenweg, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, želim se odzvati na to, kar je povedal gospod Bradbourn. Tudi jaz osebno nisem proti evidenci podatkov o potnikih (PNR) kot taki, čeprav je ta vtis do neke mere prikrit. Pomembno je to – in v tem oziru se popolnoma strinjam s poročevalko –, da je potrebno zelo pozorno preveriti, kako se lahko ta instrument najbolje uporabi in kako sta uporabnost in potreba najbolje opredeljeni.

V tem kontekstu želim še nekaj predlagati Komisiji.

Komisar Barrot je dejal, da bi zelo rad sodeloval z Evropskim parlamentom, in to cenim, vendar pa moramo pri vprašanju uporabnosti in potrebe še vedno uskladiti nekaj podrobnosti. Ravno te so po mojem prepričanju osrčje razprave o tej tematiki, ki poteka med Komisijo, Svetom in Parlamentom.

Komisar, pravite, da imate celo vrsto ocen, ki kažejo, da je uporabnost zelo visoka. Kolikor mi je znano in glede na to, kar sem prebrala na to temo, ponuja v glavnem informacije o migraciji in rešuje številna vprašanja, vendar pa po mojem mnenju ničesar ne prispeva k boju proti terorju. Zelo pa se veselim, da bom enkrat v prihodnje lahko z vami preučila ta vidik.

Zato predlagam, da opravimo raziskavo, da se najprej skupaj z vami usedemo in določimo predmet raziskave, nato pa raziskavo opravimo in o njej podrobno razpravljamo. Načeloma nismo proti evidenci podatkov o potnikih, vendar pa želimo, da se zapisi upravljajo z vso skrbnostjo in v skladu z načeli politike zasebnosti. Upam, da ste pripravljeni to podpreti. Ali lahko odgovorite na to?

Kar zadeva vaš sporazum z Avstralijo pa menim, da je morda res boljši od drugih sporazumov, na primer od sporazuma z ZDA, vendar pa vas sprašujem: kateri drugi sporazumi se še pripravljajo? Še pred hipom ste dejali, da kar koli se zgodi, nič od tega v nobenem primeru ne sme priti v roke represivnim oblastem. Zatorej lahko predvidevam, da se nikoli ne bomo pogajali z Rusijo ali Kitajsko. Ali lahko to kakor koli potrdite in nam morda posredujete seznam držav, s katerimi že potekajo pogajanja in o katerih ne bomo obveščeni, dokler ne bo minilo nekaj mesecev?

 
  
MPphoto
 

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kar je komisar Barrot povedal, me ni prepričalo, da bo uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih prinesla kakršno koli korist. Še vedno ni nobenih jasnih dokazov, da lahko ti podatki resnično prispevajo k boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

Dejstvo je, da lahko v tej ihti odkrivanja domnevnih teroristov vsakdo postane osumljenec. Menim, da je potrebno pojasniti nekatere točke v zvezi z uporabo podatkov, ki se bodo zbirali, in načinom ravnanja z njimi. Za primerjavo naj povem, da smo pogosto priča – na podlagi razpoložljivih informacij – samovoljnim in neselektivnim dejavnostim, pri katerih podatki prehajajo iz rok v roke in niso vedno ustrezno posredovani. Menim, da ta zagretost pri pridobivanju informacij ne pripomore kaj dosti k naši osebni zaščiti. Nepotrebno dajanje prednosti varnosti pred svobodo pogosto pomeni ukinitev zaščite naših pravic.

 
  
MPphoto
 

  Carlos Coelho (PPE-DE). (PT) Gospod predsednik, želel bi predvsem govoriti o sporazumu z Avstralijo in čestitati gospe in 't Veld za odlično opravljeno delo na poročilu. Čestital bi rad tudi gospodu Barrotu za uspešna pogajanja, ki jih je opravila Evropska komisija. Sporazum z Avstralijo je na splošno pozitiven. Gre za dober primer prehojene poti od začetka prvih pogajanj o zadevi PNR. Tedaj je Evropski parlament menil, da je prenos podatkov PNR nesprejemljiv, razen če pridobimo jamstvo, da bodo ustrezno zaščiteni in da bodo veljavna pravila Skupnosti upoštevana.

Ta sporazum odgovarja na večino pomislekov, ki smo jih imeli, in zagotavlja ustrezno varstvo podatkov: prvič, ker bo avstralsko pravo ščitilo zasebnost državljanov Unije, drugič, ker se načrtuje sistem, ki posameznikom, ne glede na njihovo narodnost ali državo stalnega prebivališča, zagotavlja možnost uveljavljanja pravic in dostopa do mehanizma za reševanje konfliktov, vključno z začasno prekinitvijo prenosa podatkov v primeru kršitve sporazuma s strani organov za zaščito podatkov, tretjič, zaradi obveznosti skupnega pregleda v sodelovanju z organi za zaščito podatkov in, četrtič, glede občutljivih podatkov, ker je carinska služba izrecno izjavila, da občutljivih podatkov ne želijo ali potrebujejo, kar me veseli in pozdravljam. Strinjam se z gospo in 't Veld, da je to za druge države dober zgled.

Vendar pa, gospod Barrot, lahko le obžalujem, da niti Svet niti Komisija nista držala obljube, ki sta jo dala na plenarnem zasedanju, in sicer da bosta pri tej zadevi tesno sodelovala z Evropskim parlamentom. Upošteval bom izjavo gospoda Barrota, da se to v prihodnje ne bo več ponovilo, resnica pa je takšna, da se je sklenil še en sporazum in Evropski parlament ni bil nikoli obveščen niti o sprejetju pooblastila niti o sklenitvi sporazuma. Ključnega pomena je, da imamo pri sporazumu, ki tako neposredno zadeva temeljne pravice državljanov, demokratično legitimnost. Te pa ne moremo doseči z oceno in potrditvijo nacionalnih parlamentov a posteriori, saj ta nacionalni pregled, kot ve tudi sam komisar, opravi samo 10 od 27 držav članic.

Dokler ne začne veljati Lizbonska pogodba in lahko Evropski parlament odkrito sodeluje v postopku pregleda sporazumov PNR, upajmo, da se upošteva vsaj načelo odkritega sodelovanja med ustanovami. To je moj ugovor.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Lambrinidis (PSE).(EL) Gospod predsednik, v zvezi z evropskim sistemom PNR ste podali šokantno izjavo, komisar: v svojem predlogu ste navedli, da ne želite zahtevati informacij o tujih potnikih, ki potujejo v Evropo, v zadevah, kot so nezakonito priseljevanje in bolezni, ker menite, da kaj takega ne bi bilo sorazmerno.

Zakaj ste torej podpisali sporazum z Združenimi državami, s katerim ste dovolili, da se ravno tovrstne informacije o evropskih državljanih posredujejo ameriški administraciji? Dejansko ste dopustili, da evropskoameriški sporazum krši evropsko pravo o sorazmernosti.

Dejali ste še nekaj drugega, kar je bilo zmotno: v svojem nagovoru ste večkrat ponovili, da so podatki PNR uporabni, ne da bi dokazali, kako. Vendar pa evropsko pravo zahteva, da so ti podatki potrebni, ne samo uporabni. Če se je evropsko pravo spremenilo, nam, prosim, povejte, če pa se ni, ste dolžni dokazati, da so podatki PNR potrebni, ne zgolj uporabni.

Kar zadeva Avstralijo, kakšen smisel ima današnje razpravljanje o sporazumu PNR z Avstralijo, če je bil le-ta že podpisan in žigosan? To ni teoretično vprašanje. Kot veste, so ZDA, še preden se je črnilo na sporazumu PNR posušilo, začele pritiskati na posamezne evropske države in barantati za več informacij, kot jih je zagotavljal sporazum PNR, v zameno pa so ponujale vključitev v njihov slavni program za odpravo vizumov. Te informacije in ti osebni podatki so se zahtevali izven okvira omejitev, ki jih je postavil sporazum PNR in, čeprav so šibke, vsaj obstajajo.

Predsednik Bush je šest evropskih držav pred dvema dnevoma na razkošni slovesnosti sprejel v ta program, ob tem pa izjavil, da naslednjih šest držav ne bo sprejetih, vključno z Grčijo. Odkrit pritisk, ki se izvaja na nekatere evropske države, da sprejmejo pogoje, ki so v nasprotju z njihovo ustavo in zakonodajo, ali še huje, da prilagodijo svojo zunanjo politiko željam tretje države – kot smo slišali v primeru Grčije –, kliče po takojšnji preiskavi Komisije ter intervenciji in ovadbi Sveta, ki na žalost in v svojo sramoto danes tu ni prisoten.

 
  
MPphoto
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE).(RO) Način, s katerim se skušajo pridobiti osebni podatki, da bi preprečili potencialne probleme ali osebne incidente (ali z besedami gospoda Barrota: „boj proti teroristom, težjim kaznivim dejanjem … stvarem, ki se bodo zgodile, ne tistim, ki so se že“), predstavlja očitno kršitev človekovih pravic in tudi zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov in proste izmenjave teh podatkov.

Menimo, da mora biti v primeru, ko kdor koli sprejme odločitev za neko osebo, to že od samega začetka prepoznano kot kršitev človekovih pravic ali pa se je treba dogovoriti, da mora ta oseba v to privoliti, pa še to ob predpostavki, da ni nobenega tveganja za varnost drugih ljudi. Ta strategija srednjeveškega gradu, ki se izoblikuje med razpravo, je v nasprotju s strategijo na letališčih, kjer uporabljajo odprte, varne sisteme.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Sklep o vzpostavitvi registra s podatki potnikov navaja, da se bodo ti podatki posredovali za lete iz EU v tretje države, s katerimi je Evropska unija podpisala sporazume o varstvu osebnih podatkov. Komisar, omenili ste dejstvo, da so nekatere države članice že vpeljale specifično zakonodajo v svojo nacionalno zakonodajo. Pomembno je, da se zakonodaja sprejema na demokratičen način, kar pomeni, da morajo sodelovati nacionalni parlamenti.

Vašo pozornost bi rada usmerila na dejstvo, da zakonodaja v eni državi članici v tem pogledu vpliva na državljane drugih držav članic. Če mora na primer romunski državljan, ki želi leteti v Avstralijo, izbrati mednarodno letalsko progo, ki se začne v drugi državi članici, mora biti seznanjen z zakonodajo v tej državi članici, zlasti pa mora privoliti v to, da se njegovi osebni podatki zbirajo in obdelujejo. Kot vem, bi moral tudi Evropski parlament prek postopka komitologije sodelovati v sporazumih, ki jih Skupnost podpiše s tretjimi državami na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Manfred Weber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, dal bi le dve kratki pripombi. Prvič, našega komisarja prosim, da pomisleke, ki jih poslušamo danes, prenese ministrom za notranje zadeve. Pravite nam, da podatki PNR pripomorejo k boju proti kriminalu. To so potrdili tudi mnogi drugi v Parlamentu. Vseeno pa nas skrbi, ali je to sorazmerno. Deset let bomo hranili milijone, celo milijarde podatkov za morda peščico primerov. Je to sorazmerno? Ta pomislek imamo vsi.

Drugo, kar želim povedati, je to, da ne razumem, zakaj govorimo o evropskem sistemu PNR. Predlog, ki ga imamo na mizi, obravnava razvoj 27 nacionalnih sistemov PNR, ne evropski sistem PNR. Če države članice tako nujno potrebujejo ta pripomoček za boj proti kriminalu, predlagamo, da ministri za notranje zadeve o tem razpravljajo v svojih nacionalnih parlamentih in to uzakonijo tam. Eno je razpravljati o skupnih standardih za podatke, postaviti to kot obvezen cilj Sveta za pravosodje in notranje zadeve pa je nekaj povsem drugega. Občutek imam, da ministri za notranje zadeve ne uspejo tega uveljaviti doma, na nacionalni ravni, in želijo to storiti prek Sveta. Zato moramo reči „ne“.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Liberadzki (PSE).(PL) Komisar Barrot, vesel sem, da imam priložnost razpravljati z vami, čeprav niste več komisar za promet. Ne glede na to imam še vedno lepe spomine na sodelovanje z vami v tistem obdobju. V zvezi z izmenjavo podatkov pa se spomnim naših razprav v Odboru za promet in turizem, ko smo obravnavali zadeve, kot sta varnost potnikov in varstvo osebnih podatkov, da ne pristanejo v nepravih rokah. To so ključna vprašanja. Zato menim, da bi morali imeti pri tem sporazumu ključno vlogo širjenje podatkov, okoliščine in prejemniki podatkov, načelo dostopnosti in cilji.

Ko sodelujemo z Združenimi državami, smo občutljivi. Vemo, kako pomembna je ta država. Vseeno pa vas pozivam, da upoštevate, da se Evropejci na letališčih pogosto počutimo nelagodno. Tega ne smemo pozabiti. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Luis de Grandes Pascual (PPE-DE) .(ES) Gospod predsednik, komisar, terorizem in resen organizirani kriminal sta svetovna pojava. Sredstva za boj proti njima morajo zato biti sorazmerna in učinkovita.

Pozorno sem poslušal odgovore na vprašanja. Odgovori so bili popolnoma pravilni: res je, da je treba zahtevati jamstva in da gre za občutljivo zadevo. Res pa je tudi, da ni nobenega opravičila za pripravo globalnega in usklajenega odgovora.

Tisti, ki jih terorizem ne zadeva, so zaskrbljeni bolj zaradi individualnih jamstev. Mene pa skrbijo tako individualna kot kolektivna jamstva. Skrajno pomembno je, da začnemo tam, kjer lahko. Če moramo začeti pri letalskem prometu, glede na to, da letalski prevozniki že imajo te podatke, potem moramo pač tu začeti.

Zahtevali bomo jamstva, ocenili bomo področje uporabe in začeli z mednarodnim prometom. Vendar pa je treba vedeti, da bomo potem nadaljevali z domačim prometom, saj teroristi zelo pogosto ne prihajajo od zunaj, ampak živijo v državi. Vprašajte Združene države in kogar koli drugega, kajti tako pač je in tako se bomo morali s tem spopasti v prihodnje.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, član Komisije. (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem in poslankam, ki so dobili besedo, in vam zagotavljam, da bom nedvomno prisostvoval Svetu, ki se bo sestal ta teden, in poročal o vaših pripombah.

Najprej naj vas spomnim, da menimo, da uporabnost sistema PNR ne sme biti prezrta v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Nekateri med vami ste to odkrito priznali. Zato tega ne moremo narediti brez sistema PNR in povedati vam moram, da se komisar, ki je odgovoren za boj proti organiziranemu kriminalu, ni pripravljen odreči tem uporabnim sredstvom. Vseeno pa moramo sistem uporabljati pravilno in tu se strinjam z vami: namen in sorazmernost sta ključnega pomena. Držati se moramo namena in – kot je gospa in 't Veld lepo rekla – namen mora biti natančno opredeljen, sorazmernost pa zajamčena. Odgovoriti moram na eno od navedb gospoda Lambrinidisa, ki je bila nekoliko vihrava: sporazum med Združenimi državami in Evropo je namenjen boju proti terorizmu in kriminalu. Konec povedi. Prva točka je torej zagotovitev sorazmernosti in namena.

Gospa Ludford, zelo sem naklonjen temu, kar ste mnogi med vami dejali glede zagotovitve, da se podatki ne bi hranili, potem ko se uporabijo za namen, za katerega so se zbirali. Upravičeno trdite, da se moramo izogniti kakršnemu koli hranjenju, ki bi lahko privedlo do uporabe, nezdružljive z našimi temeljnimi pravicami.

Sedaj pa se želim posvetiti demokratičnemu nadzoru, najprej v zvezi s pogajanji z državami izven EU. Jasno nam mora biti, da člena 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji pravita, da pri mednarodnih pogajanjih le-ta vodi predsedstvo, ki mu po potrebi pomaga Komisija. Člen 24 predsedstva ne obvezuje, da obvesti Parlament ali se z njim posvetuje, zato je njegova izključna odločitev, da po potrebi obvesti Parlament o poteku pogajanj. Ne glede na to pa lahko Komisija, potem ko se posvetuje s predsedstvom in če ima za to priložnost, Parlament obvešča o poteku tovrstnih zadev. Naj vam zagotovim, da trenutno nobena država, ki ni članica EU, ni zaprosila za začetek pogajanj o sistemu PNR, torej smo zadevo razjasnili. Če bi se to zgodilo, bi ob začetku novih pogajanj kot novi komisar na tem področju zagotovo od predsedstva zahteval, da me pooblasti za obveščanje ustreznega odbora Parlamenta o poteku pogajanj. To zavezo vam želim dati.

Tretjič – to je pravkar omenil tudi gospod Weber –, res je, obstaja 27 nacionalnih sistemov, ki pa si niso preveč različni, in o tem smo se posvetovali z nacionalnimi parlamenti. Kolikor mi je znano, so nacionalni parlamenti imeli priložnost izraziti svoje mnenje in nam poslati pripombe. Gospod predsednik, dobro se zavedam, da nisem odgovoril na vse pripombe, vendar pa bomo nekatere utemeljene pripombe upoštevali. Kar verjamem, če že hočete, je to, da se ne moremo – in tu resnično interpretiram duh razprave – odreči sredstvu, če je to sredstvo lahko koristno. Rekli ste, da učinkovitost ni bila dokazana. To je sicer res, vendar pa je bilo podanih nekaj dokazov in, kot sem pred kratkim dejal, ko smo za zaprtimi vrati posredovali informacije, smo imeli celo vrsto prič, ki so poročale, da je sistem PNR lahko uporaben. Še vedno sem prepričan, da je zelo uporaben v boju proti organiziranemu kriminalu.

Zaradi tega morajo biti nameni upoštevani. Izogniti se moramo shranjevanju podatkov, za to pa potrebujemo strožji nadzor. Zato moramo po mojem vključiti vse organe za varstvo podatkov, kot sem dejal na koncu. V četrtek sem prisostvoval sestanku na temo varstva podatkov, ki ga je organizirala večina organov za varstvo podatkov v Evropi, in sem dobil vtis, da je v državah članicah vse bolj prisotna želja, da bi varstvo podatkov zaupali neodvisnim organom, ki bodo resnično lahko povzdignili svojo glas.

Zato sem to želel povedati na koncu razprave, ki je bila zame zelo zanimiva in koristna in o kateri bom poročal državam članicam in njihovim ministrom. Zavezujem se, da bom to storil.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld , poročevalka. Gospod predsednik, naj se zahvalim komisarju za njegov odgovor in povem, da se bom z veseljem usedla za mizo z njim in razpravljala o vseh podrobnostih. Ponovno namenjam nekaj besed namenu, kajti veliko je nesporazumov o tem, kaj se s podatki iz evidence podatkov o potnikih sme početi in kaj ne. Podatki PNR so že sedaj na voljo, brez programa PNR v EU, enostavno na podlagi naloga in utemeljenega razloga. Potreba po nadaljnjih, neomejenih pooblastilih pa še ni bila dokazana. Zato ne nasprotujem uporabnosti podatkov PNR kot takih: nasprotujem pa uporabnosti tega masovnega zbiranja in avtomatične analize.

Nisem edina, ki tako razmišlja; sem v dobri družbi. Organi za varstvo podatkov so enakega mnenja, ampak jih ignoriramo. Letalski prevozniki nam pravijo enako. Strokovnjaki za varnost na letališčih nam pravijo enako. Navajam vam citat iz poročila, ki ga je naročilo ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost – prav z veseljem ga navajam. Pravi: „avtomatično odkrivanje teroristov z rudarjenjem podatkov ali katero koli drugo znano metodologijo ni izvedljiv cilj“. Tega si nisem izmislila. Tako pravijo strokovnjaki za varnost, ki jih je najelo Ministrstvo za domovinsko varnost.

Dokazi o uporabnosti obstajajo, kot ste dejali, komisar, vendar uporabnost v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami ali nezakonitemu priseljevanju ali drugim namenom. To vas bo morda presenetilo, vendar pa nimam načeloma nič proti uporabi podatkov PNR za te namene. Vendar pa moramo biti pri opredelitvi namenov zelo natančni, da zagotovimo sorazmernost in ustrezne pravne zaščitne ukrepe.

Naj zaključim na zelo osebni ravni. Zelo nezadovoljna sem s tem, da že pet let razpravljamo o sistemu PNR, Svet in Komisija pa kar brzita naprej kot vlak brez zavor. Svojim irskim sodržavljanom EU želim povedati, da če tudi vi želite končati to nedemokratično in nepregledno odločanje, potem recite „da“ novi Pogodbi o EU.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov