Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 20. oktober 2008 - Strasbourg

18. Obnovitev staležev trsk (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0340/2008) gospoda Buska v imenu Odbora za ribištvo o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004 glede obnovitve staležev trsk in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 (KOM(2008)0162 – C6-0183/2008 – 2008/0063(CNS)).

  Niels Busk, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Komisija je predstavila dober, konstruktiven predlog za spremembo obstoječega načrta obnovitve staležev trsk, na primer v Severnem morju, Skagerraku in Kattegatu. Kljub obstoječemu načrtu obnovitve se še vedno ulovi veliko več trsk, kot jih nastane z reprodukcijo. V načrt obnovitve je bilo vključeno Keltsko morje, saj nove ocene kažejo, da so njegovi staleži trske prav tako prekomerno izkoriščani in so v slabem stanju.

Cilj teh sprememb je zagotoviti obnovo staležev trsk v naslednjih petih do desetih letih. Ta cilj naj bi dosegli z zmanjšanjem smrtnosti zaradi ribolova za 10 % do 25 %, odvisno od stanja staleža. Dopolnjevali naj bi ga predpisi za upravljanje ribolovnega napora kot tudi določbe v zvezi s spremljanjem in nadzorom. Cilje je treba ponovno preučiti, da bi zagotovili najvišji trajnostni donos, tudi če se oceanske razmere zaradi globalnega segrevanja spremenijo. Sistem upravljanja ribolovnega napora je treba poenostaviti. Postal je namreč tako zapleten, da je potreben nov sistem, ki bo temeljil na zgornjih mejah ribolovnega napora, ki jih bodo določile države članice, in bo bolj prilagodljiv ter se bo zato učinkoviteje izvajal.

Načrt je treba prilagoditi različnim ravnem obnovitve, zato je del tega načrta modularna strategija, pri kateri je prilagoditev smrtnosti zaradi ribolova odvisna od dosežene ravni obnovitve. Uvedena so jasna pravila za primere, ko znanstveniki ne bodo mogli zagotoviti natančne ocene stanja staležev. Potrebno je zmanjšanje zavržkov z uvedbo novih mehanizmov za spodbujanje ribičev k sodelovanju v programih za izogibanje trski. Komisija zato želi sedanji načrt za obnovitev staležev trske spremeniti, da bi postal celovitejši, da bi upošteval nedavni razvoj ter da bi bil preprostejši, učinkovitejši in enostavnejši za izvajanje, spremljanje in nadzor.

Celotni dovoljeni ulov: uvajajo se nova pravila, ki določajo celotni dovoljeni ulov, po katerih se obseg staležev meri glede na najnižjo količino ali ciljno količino. Pri določitvi celotnega dovoljenega ulova naj Svet odšteje količino trsk, ki ustreza pričakovanim zavržkom, izračunano na podlagi celotnega ulova trsk. Drugi dejavniki, ki prispevajo k smrtnosti zaradi ribolova, bodo prav tako privedli do spremembe celotne količine ulovljenih trsk, ko se vzpostavi celotni dovoljen ulov.

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo bo vsaka tri leta ocenil obnovo staležev trsk. Če gibanje staležev ne bo zadovoljivo, bo Svet določil nižji celotni dovoljeni ulov, kot je opredeljen v zgoraj omenjenih pravilih, in manjši ribolovni napor.

Kot poročevalec sem vložil številne spremembe predloga Komisije, pa tudi moji kolegi so vložili nekaj sprememb. Najpomembnejša sprememba predvideva, da se kot referenčno obdobje upošteva obdobje 2004–2006 in ne obdobje 2005–2007, saj so podatki za leto 2007 tako novi, da ne moremo biti prepričani o njih, zato je bolje uporabiti podatke, o katerih smo prepričani.

Upošteva se dejstvo, da se staleži trsk v določenem trenutku obnavljajo, zato ne moremo uvesti samo zmanjšanja, temveč so potrebne spremembe. Sistem za prenos od ene skupine orodja na drugo je postal prožnejši, tako da se je mogoče odzvati na zunanje okoliščine, kot so naraščajoče cene goriva, ki so tudi po padcu v zadnjih nekaj tednih še vedno precej visoke. Regionalni svetovalni sveti bi morali biti čim bolj vpleteni. Tako ribiče kot države članice je treba spodbuditi k sprejetju ukrepov za znižanje smrtnosti zaradi ribolova in zavržkov.

Na koncu bi se rad zahvalil francoskemu predsedstvu in Komisiji za njuno izredno plodno sodelovanje.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Odboru za ribištvo in zlasti poročevalcu gospodu Busku za njegovo izčrpno in premišljeno poročilo.

Veseli me, da se Parlament strinja s stališči Komisije o obnovitvi staležev trsk. Smrtnost zaradi ribolova je previsoka. Številčnost trske je premajhna. Čeprav je na nekaterih območjih več mladic v morju kot pretekla leta, to predstavlja bolj priložnost kot obnovitev.

Veseli me tudi, da se Parlament strinja, da je treba v načrt vključiti Keltsko morje, kot tudi, da je treba bistveno zmanjšati smrtnost zaradi ribolova z določitvijo manjšega celotnega dovoljenega ulova in ribolovnega napora. Strinjam se z mnogimi spremembami, ki jih predlaga Parlament, ne morem pa se strinjati neposredno z besedili Parlamenta. Slednje le zato, ker podobna pravna besedila že obstajajo ali pa se oblikujejo ob posvetovanju z državami članicami, in ne želim prejudicirati rezultatov tehničnih razprav, ki potekajo.

Zdaj pa k podrobnostim. Sprejemam vaše spremembe 1, 4, 5, 6, 7, 9, 13, 14 in 16. S spremembo 2 se načelno strinjam, toda pooblastila Komisije in Sveta so že opredeljena v Pogodbi ES, vloga regionalnih svetovalnih svetov pa je določena v členu 31 osnovne uredbe.

Kar zadeva spremembo 3 o zmanjšanju zavržkov, delam na ločeni pobudi. Gotovo ste seznanjeni s spomladanskim sporočilom Komisije iz leta 2007 o zavržkih. Kmalu mu bo sledil predlog uredbe.

Pri spremembi 7 se strinjam, da se za izjemno ogrožene staleže povečanje celotnega dovoljenega ulova omeji na 15 %. Toda Svet bi moral ohraniti možnost več kot 15 % zmanjšanja.

Pri spremembi 8 sprejemam vključitev omembe smrtnosti trsk zaradi tjulnjev kot primera ter upoštevanje ocene vpliva podnebnih sprememb na staleže trsk pri spreminjanju načrta.

Pri spremembi 10 se poglavje pravilno nanaša na omejitev ribolovnega napora. Omenjanje določitve bi pomenilo, da se bo ribolovni napor samo meril in ne upravljal. Zato te spremembe ne morem sprejeti.

Pri spremembi 11 lahko razmislim o drugi osnovi za izračun kW na dan. Toda v tej razpravi morajo sodelovati države članice.

Kar zadeva spremembo 12, je bilo besedilo predlaganega člena 8a v odstavku 3 res nejasno, zato ga bomo spremenili, da bo jasnejše.

Pri spremembi 15 je bil predlog glede omejitev zmogljivosti preveč omejujoč in bi lahko preprečil dejavnosti reorganizacije ribiških flot. Z državami članicami še vedno razpravljam o tem, kako zagotoviti ustrezno stopnjo prožnosti, obenem pa zagotoviti, da se ribolovni napor ne poveča. Zato bi raje videl, da se obstoječe besedilo izboljša in ne izbriše.

Pri spremembi 17 lahko sprejmem načelo prenosa napora ob upoštevanju korekcijskega faktorja, ki odraža pomembnost ulova trske v različnih sektorjih. Toda ta tema je zapletena in jo je treba dodatno preučiti.

Pri spremembi 18 zaradi pravnih razlogov ne morem sprejeti izbrisa omembe postopka sprejemanja odločitev. Omenjeni postopek predpisuje Pogodba ES.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in konstruktivne prispevke k temu dokumentu.

  Cornelis Visser, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, ta večer razpravljamo o poročilu gospoda Buska o predlogih Komisije za hitrejšo obnovitev staležev trsk v evropskih vodah. Rad bi čestital poročevalcu, gospodu Busku, za njegovo poročilo.

Trska je pomembna vrsta ribe v EU. Medtem ko je bila v preteklosti del osnovne prehrane ljudi in nadomestek za dražje meso, je trska dandanes luksuzna vrsta ribe, ki je na voljo samo po visoki ceni. Vse od konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja let oskrba s trsko vztrajno upada. Poleg raznolikih naravnih vzrokov, kot je segrevanje Severnega morja in praktičen neobstoj hudih zim, je to mogoče pripisati tudi intenzivnemu ribolovu trske. Komisija se želi v novem načrtu obnovitve staležev trsk posvetiti predvsem temu vzroku.

Lahko se poistovetim z željo Komisije, da se poenostavijo predpisi, namenjeni omejevanju ribolova trske. Obstoječa uredba je prezapletena in dovoljuje veliko razlik v tolmačenju, tako pri ribičih kot pri inšpektorjih. Poenostavitev bi rešila vsaj to težavo. Tudi zaradi nizozemskega ribolova moramo na evropski ravni vztrajati pri obnovitvi staležev trsk.

Predlagani ukrepi so potrebovali čas, da začnejo učinkovati. Več kot 18 mesecev so se staleži trsk v Severnem morju izjemno obnavljali. Parlament – vključno z mano – bi rad ribiško industrijo in regionalne svetovalne svete bolj vključil v ukrepe, ki naj se sprejmejo. S tem se bo izboljšala podpora v industriji. Kolikor vidimo, predstavljajo nova pravila korak v pravo smer. Države članice lahko ribolov trske uredijo učinkoviteje, medtem ko ribiči mnogo bolje vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne.

Šele čez štiri do šest let se bo pokazalo, ali so zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti. Zato komisarja pozivam, da si vzame čas za oceno sprejetih ukrepov, preden izdela nove. V nasprotnem primeru bo ribičem onemogočeno delo.

  Ole Christensen, v imenu skupine PSE. – (DA) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Busku, za njegovo konstruktivno sodelovanje pri pripravi tega poročila. Mislim, da smo dosegli zadovoljiv rezultat. Zaradi naših sprememb bo sistem preprostejši, prožnejši, učinkovitejši in manj birokratski. V reviziji predloga Komisije na primer trdimo, da je uspeh obnovitvenega načrta v veliki meri odvisen od neiztovarjanja rib, ulovljenih z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. Zato sta spremljanje in nadzor pomembna instrumenta za zagotavljanje izvajanja predpisov o ribištvu. Poleg tega je treba v postopek ocenjevanja in odločanja v večji meri vključiti ustrezne regionalne svetovalne svete in države članice, da bi zagotovili upoštevanje posebnih regionalnih značilnosti in potreb pri prihodnjem razvoju in razširitvi mehanizmov za upravljanje. Učinkovito izvajanje načrta obnovitve zahteva vključenost vseh strank, da se zagotovi zakonitost in skladnost s predpisi na regionalni ravni. V poročilu poudarjamo tudi, da bo imel načrt obnovitve pomembne posledice za ribiško industrijo kot tudi gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti, zato bi morala Komisija ponovno razmisliti o sistemu ribolovnega napora, ko se staleži trsk bistveno izboljšajo.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, Komisija – in pa to poročilo – nenehno ponavljata, da se staleži trske neprestano zmanjšujejo. Toda letos bomo v EU v morje vrgli mrtve trske v vrednosti 50 milijonov EUR. Zakaj? Zaradi naše nore politike o zavržkih. Celotni dovoljeni ulov se je tako zmanjšal, da nastaja ogromno zavržkov. Verjetno pride na vsako obdržano trsko ena zavržena. Leto za letom zmanjšujemo celotni dovoljeni ulov in s tem povečujemo zavržke ter tako v nedogled ohranjamo to noro ekološko politiko, ki je sama po sebi neučinkovita.

Najsi se trska obdrži ali zavrže, zmanjša se biomasa. Povečajte skupen celotni ulov in prepričan sem, da se bodo s tem zmanjšali zavržki ter povečala oskrba s hrano, ne da bi pri tem izčrpali biomaso bolj, kot jo zdaj s temi zavržki. To je po mojem mnenju prava pot, vključno z načrti za izogibanje trski, in potem bo ta politika morda imela nek smisel.

  Struan Stevenson (PPE-DE). - Gospod predsednik, pohvaliti moram svojega dobrega prijatelja Nielsa Buska za njegov pogumni poskus, da sestavi še en načrt obnovitve staležev trsk. Vse od moje izvolitve leta 1999 smo imeli vsako leto načrt obnovitve staležev trsk.

Vsak načrt obnovitve staležev trsk uvaja še strožje predpise in zahtevnejše drakonske ukrepe. Ker imamo opravka z mešanim ribolovom, pri čemer se trske ujamejo skupaj s kozicami, moli in vahnjami, imamo vse te težave z zavržkom, o katerih je ravno govoril Jim Allister. Žal v tem primeru menim, da gospod Busk oponaša svojega znanega danskega prednika, kralja Knuta, ki je vladal Danski in Angliji v 10. stoletju ter slovi po tem, da je sedel na svojem prestolu ob obali in plimi ukazal, naj ne pride. Seveda zgodovina poroča, da se je pri tem zelo zmočil in skoraj utonil. Poskus uvedbe načrta obnovitve trsk – načrt upravljanja, ki bi pomagal obnoviti staleže trsk – je dejansko poskus kljubovanja naravi na enak način. Vemo, da se je zaradi podnebnih sprememb Severno morje ogrelo za stopinjo in pol ter da se je plankton, s katerim se hranijo ličinke trske, preselil več sto milj proti severu, zato večina velikih odraslih trsk, ki jih kupimo v trgovinah kjer koli v Evropi, prihaja iz okolice Norveške, Ferskih otokov in Islandije. Dokler se Severno morje ponovno ne ohladi, ne boste priča obnovitvi staležev trsk, in tega ne bodo spremenili vsi strogi načrti upravljanja, ki jih želimo uvesti, skupaj.

V tem primeru sem vesel, da je nocoj komisar dejal, da sprejema mojo spremembo, v skladu s katero se bo vsaj preučil vpliv podnebnih sprememb na obnovitev staležev trsk kot tudi vpliv predatorstva tjulnjev na trske. V Severnem morju je zdaj 170 000 sivih tjulnjev, od katerih vsak poje dve toni rib letno – med temi veliko trsk –, pred tem pa ni bilo politično korektno govoriti o tjulnjih v kakršni koli obliki. Zato menim, da je vsaka preučitev vpliva tjulnjev na populacijo trsk nocoj zelo pomemben korak. Pred Parlamentom pohvalim kralja Knuta in upam, da bo njegovo poročilo sprejeto.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, uredba Sveta predstavlja še en poskus vzpostavitve ravnotežja med obstoječim znanjem o dejanskem stanju virov in naravno željo, da se izpolnijo obveznosti v zvezi z skrbništvom nad evropskim ribištvom in njegovim upravljanjem. Poročevalec je jasno opredelil to pradavno dilemo v novi obliki. Izpostavil je očitno nasprotje med plemenito namero, da se vire zaščiti, in dejanskimi možnostmi, da se ugotovi njihovo stanje.

Ob tej priložnosti se kot še nikoli doslej avtorji Uredbe strinjajo z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo, da je še vedno premalo dovolj zanesljivih informacij, ki bi jih posredovali ribičem v obliki razumljivih mnenj o celotnem dovoljenem ulovu. Istočasno pa ustanove Unije, ki nedvomno ne želijo, da bi jih imeli za neaktivne, priporočajo oblikovanje določb, ki bi zagotovile dosledno izvajanje celotnega dovoljenega ulova, tudi ko je znano, da so podatki pomanjkljivi, kot navedeno zgoraj. Ribičem, ki pričakujejo potrditev ribolovnega napora, se zdi ta pristop pretirano previden in neprimeren z vidika razumne ribolovne politike. Trudil sem se razumeti nenavadno metodologijo, ki so jo sprejeli tisti, ki so na oblasti na tem področju. Kljub temu se čutim obvezanega, da poročevalca posvarim o socialnih in gospodarskih posledicah širjenja omejitev ulova ter nadležnih in birokratskih omejitev dejavnosti ribičev. Slednji vse bolj podpirajo znanstvenike pri ugotavljanju dejanskega stanja morske biomase. Poljski ribiči so se pridružili vse večjim kritikam zastarele zbirke podatkov, ki vse preveč temelji na ocenah. Morda je zdaj čas, da bolj upoštevamo mnenja ribičev, ki temeljijo na znanju več stoletij in zavedanju, da lahko ribiči preživijo le, če spoštujejo interese morskega okolja.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, vsak načrt obnovitve staležev trsk bi moral najprej spodbuditi države članice in ribiče, ki prispevajo k zmanjšanju smrtnosti, zatem pa bi moral zmanjšati prilov in odpraviti zavržke – odpraviti zavržke, ne zmanjšati jih –, toda noben načrt obnovitve staležev trsk ni verodostojen, če ne upošteva v celoti podnebnih sprememb v zvezi z območji prehranjevanja in razmnoževanja trske, kot je pred nekaj trenutki učeno povedal moj kolega gospod Stevenson. To pa mora imeti veliko vlogo v vsakem načrtu obnovitve staležev trsk, če naj bo verodostojen v teh časih.

Strinjam se, da je zmanjšanje prilova s programi za izogibanje trski izjemno pomembno. Vendar pa moramo obravnavati potrebo po zmanjšanju prilova in odpravi zavržkov. To pomeni, da je zmanjšanje števila trsk, ulovljenih v mreže (prilov) in ne iztovorjenih (zavržek), ključno. Brez tega ribištvo ni trajnostno v ekološkem ali gospodarskem smislu. Irska je za leto 2009 predlagala pilotni projekt za zmanjšanje zavržkov trske v okviru ribolova škampov v delu Keltskega morja, za katerega upamo, da bo vključeval spodbude za ribiče in jim dodelil pomembno vlogo pri spremljanju in nadzoru, ki bo ključna za uspešno uveljavljanje projekta, toda glede na to, da je naš poročevalec omenil „nove ocene, ki kažejo, da je Keltsko morje prekomerno izkoriščano in ga je zato treba nadzirati“, moram komisarju vseeno zastaviti vprašanje v zvezi s tem, da ICES priporoča celotni dovoljeni ulov za leto 2009 za Keltsko morje, ki kaže, da je stalež tam številčnejši kot v drugih območjih, ki jih pokriva načrt obnovitve. Ali naj bi bilo Keltsko morje vključeno v načrt obnovitve ali ne? Ali mora biti ali to ni potrebno? Komu naj prisluhnemo med znanstveniki?

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, komisarja bi rada obvestila, da je bila trska nekoč med najpogostejšimi ribami v irskih vodah in na irskih mizah. Za moje ribiče je ribolov več kot le služba, je način življenja, tradicija, celo poslanstvo. Mnogi moji ribiči se ukvarjajo z mešanim ribolovom in zanje zavržki niso samo potrata in protislovje: so namreč grozota.

Ribičem moramo pomagati, da se opremijo za selektivnejši ribolov, da bi zaščitili trsko, hkrati z zmanjšanjem zavržkov, na katerega upamo, pa moramo zavržke začeti uporabljati koristno, jih iztovoriti in dati bolnišnicam. Ne smemo narediti konec le zavržkom trske in drugih rib, temveč moramo narediti konec sramotnim zavržkom trske in drugih rib.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Po mojem mnenju so spremembe, ki jih je vložil gospod Busk glede tako imenovanega načrta obnovitve staležev trsk, nujne za obnovitev staležev te vrste na raven, ki je obstajala pred leti. Zaščita staležev trsk je največji izziv, s katerim se mora spopasti naša skupna ribiška politika. Ne smemo pozabiti, da ribiške flote Evropske unije poleg papaline in skuše najpogosteje lovijo trsko. Na svetovni ravni je trska druga najbolj priljubljena vrsta.

Poleg tega, da je trska ključna vrsta ulova, je tudi nujna za ustrezno delovanje ekosistema. Trska naravno omejuje širjenje alg, predvsem v Baltskem morju. Skupaj s podnebnimi spremembami je torej zmanjšanje staležev te pomembne vrste bistven dejavnik sprememb, ki vplivajo na morske ekosisteme v severnem Atlantiku.

Na koncu bi rad predstavil stališče poljskih ribičev, ki so postali glavne žrtve zmotne in nepravične politike o ribolovu trske. Poslanci gotovo vedo, da so bile prvotno omejitve ulova predpisane za plovila pod poljsko zastavo. Sledila jim je prepoved ribolova trske. To ni negativno vplivalo samo na preživljanje ribičev, temveč je privedlo tudi do niza bankrotov, ki grozijo poljski predelovalni industriji. Zato je treba izmed vloženih sprememb izpostaviti zlasti raziskave. Slednje nam bodo omogočile, da vzpostavimo dejansko stanje staležev trsk, kar nam bo nadalje omogočilo vodenje realistične ribiške politike. Hvala, gospe in gospodje.

  Joe Borg, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil spoštovanim poslancem za zanimivo razpravo, ki dokazuje zavezo Parlamenta k obnovitvi staležev trsk.

Poročilo Parlamenta dejansko v veliki meri soglaša s predlogom Komisije, da bi naredili obstoječi načrt bolj prilagodljiv, učinkovitejši in obenem razumljivejši, in ga podpira. Kot ste mnogi izmed vas poudarili, so se začeli kazati določeni znaki izboljšanja staležev trsk in ribiči vam lahko povedo, da se je trska vrnila v naša morja.

Toda dejstvo je, da to lahko pripišemo določenemu letniku – letniku 2005 –, ker se je trska zdaj razvila do velikosti, kakršna se ulovi v naše mreže. Zato moramo biti pazljivi pri upravljanju, kajti če se prezgodaj zanesemo na to določeno leto, se bomo znašli v situaciji, ko ne bo mogoče obnoviti tega staleža. To se je v zadnjih 15 letih zgodilo že dvakrat – enkrat v Irskem morju in enkrat v Severnem morju –, ko smo izvajali preuranjene ukrepe, zanašajoč se na določen letnik, in se znašli v situaciji, ko smo morali ponovno začeti z nič. Zato je ključno, da ukrepamo, kot nam odgovorno upravljanje nalaga, namreč po najboljših močeh se moramo potruditi, da zmanjšamo napor z različnimi ukrepi in sredstvi, obenem pa poskrbimo, da se zmanjšajo zavržki trske.

To je mogoče storiti z upravljanjem na podlagi rezultatov, ki ga uvaja načrt obnovitve staležev trsk. Spodbujam države članice, da sodelujejo z nami, da bomo lahko pripravili načrt obnovitve staležev trsk, ki bo sčasoma privedel do popolne obnovitve.

Glede na to bi rad omenil še zavržke na splošno, saj to ni problem, ki zadeva le trsko. Seveda govorimo o trski, ker je posebno pomembna za Severno morje, toda zavržemo tudi različne druge staleže rib, kar je zelo občutljivo vprašanje v Evropski uniji, kjer se mnenje javnosti zelo negativno stopnjuje. Odločen sem se mu posvetiti in nameravam ponovno preučiti celotno zadevo, saj je bil napredek do zdaj zelo počasen. Mislim, da bi si morali zadevo ogledati s precej splošnejšega stališča, da bi lahko nemudoma začeli s pomembnimi ukrepi za zmanjšanje zavržkov, kasneje pa vam bom posredoval predloge o tem, kako lahko učinkovito zmanjšamo zavržke v Severnem morju. O tem razpravljamo tudi s partnericami, kot je Norveška, da bi ugotovili, kako lahko uvedemo učinkovite ukrepe za zmanjšanje ribolovnega napora za trsko, obenem pa uvedemo ukrepe za zmanjšanje zlasti zavržkov trske kot tudi preučimo problem zavržkov staležev drugih rib.

Kar zadeva Keltsko morje, ki ga je omenila gospa Doyle, drži, da ICES pravi, da je stanje staleža nekoliko boljše kot v drugih morjih. Ob tem pa vseeno trdijo, da je stalež v slabem stanju in ga je treba obnoviti, zato smo to morje vključili v nov načrt obnovitve staležev trske. Kljub temu je še vedno v zelo slabem stanju. Čeprav je določen celotni dovoljen ulov, to ne pomeni, da je stalež trske v dobrem stanju, ker za večino naše ribje populacije velja, da njen ulov presega trajnostno raven, vi pa ste določili celoten dovoljen ulov, ki bi bil manjši. Če bi bilo zares slabo, bi bil celotni dovoljen ulov nič. Kar zadeva Keltsko morje, je situacija nekoliko boljša, a ta stalež še zdaleč ni v dobrem stanju.

V zvezi s trditvijo o trski v Baltskem morju, ki sicer ni del tega načrta obnovitve staležev trsk, smo uvedli načrt obnovitve staležev trsk v Baltskem morju za leto 2007. Letos se je na podlagi nasveta ICES in verjetno ne toliko zaradi samega načrta obnovitve staležev trsk kot zaradi pomembnih prizadevanj Poljske in poljskih ribičev zelo slabo stanje vzhodnega staleža trske izboljšalo, vendar pa se je stanje staleža trske v zahodnem Baltskem morju poslabšalo. To pomeni, da bomo morali izvajati strožje ukrepe za stalež trske v zahodnem Baltskem morju, a morebiti nekoliko milejše ukrepe za vzhodni stalež trske.

  Niels Busk, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju in svojim kolegom poslancem za njihov izjemen trud in izredno konstruktivne spremembe, ki so bile še kako potrebne, da je ta načrt obnovitve čim bolj dovršen.

Rad bi izpostavil, da je zdaj nadvse pomembno, da načrt obnovitve uspe. To dolgujemo ribičem, drži pa tudi, kot je bilo nocoj že omenjeno, da govorimo o obnovitvi staležev trske in tudi drugih vrst. O tem govorimo že zadnjih deset let, ne da bi izpolnili cilj. Zato je pomembno, da ga izpolnimo zdaj.

Želim povedati nekaj o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. Seveda ne vemo, kako obsežen je, toda prepričan sem, da je imel izjemno negativne posledice za načrte obnovitve, ki smo jih izvajali v zadnjih letih. To je sramota, kar zadeva stalež rib, ter sramota za ribiško industrijo in vso družbo, na katero Evropski parlament znova in znova opozarja. Uvesti je treba precej boljši in učinkovitejši nadzor, da bomo lahko preprečili nezakonit ribolov. Rad bi povedal tudi, da moramo upoštevati in izmeriti tudi količino rib, ki jih pojedo tjulnji, kormorani in druge ptice plenilke. Na tem področju seveda nihče ne upošteva kvot ter je stanje skoraj enako kot pri neprijavljenem ribolovu.

Zavržki so še eno vprašanje, o katerem razpravljamo že deset let. Seveda imajo zavržki neizogibne posledice za politiko kvot, toda ravno tako pomembno je, da zavržemo povsem užitne ribe. Komisar, seveda sem vesel, da ste nocoj povedali, da imate načrt, toda povsem nesprejemljivo je, da o tem razpravljamo že deset let, pa nismo dosegli še nobenega cilja. To je žalostno stanje in nekaj moramo ukreniti, sicer bo tudi ta načrt obnovitve obsojen na neuspeh.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek.

Pisne izjave (člen 142)

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Povsem razumljivo je, da so Evropska komisija in vlade držav članic zaskrbljene zaradi kritičnega stanja staležev trske v morjih Evropske unije. Mene pa skrbi, da pri svojih zakonodajnih postopkih in odločitvah ustanove Evropske unije izhajajo iz raziskav, ki so jih izvedli različni raziskovalni instituti, ki jih financira Evropska komisija. Redko se omenjajo raziskave neodvisnih znanstvenikov.

Obstajajo tudi protislovja glede uredb Sveta (ES) št. 812/2004 in št. 2187/2005, ki uvajata prepoved uporabe visečih mrež v EU. Na sestanku z GD za pomorske zadeve in ribištvo, ki sem ga organiziral pred mesecem dni, je postalo očitno, da je Evropska komisija odločena izogniti se vsem vprašanjem, ki so ji zastavljena o tej zadevi. Ne nudi določenih odgovorov in ne izpolnjuje svojih obveznosti skladno z določbami zgoraj omenjenih predpisov o raziskavah, da bi potrdila ustreznost izvajanja prepovedi.

,Kar zadeva trsko, je na primer premalo podrobnih statističnih podatkov o ulovih s plovili, krajšimi od 8 metrov. Ni bila izvedena primerjava med količino predelanih ribjih izdelkov in obsegom ulova, prijavljenega v posameznih državah članicah. Ustanove niso zagotovile posebnih informacij in načrtov. Poleg tega je neprimerno posploševanje v raziskavah prispevalo k zaostrovanju spora.

Ribištvo glede na svojo družbeno in gospodarsko osnovo vse bolj postaja razlog za demonstracije in proteste ribičev, med drugim tudi na Poljskem. Številne družine so ob vir dohodka za preživetje, na primer zaradi zmanjševanj ribolovnih kvot in prepovedi uporabe visečih mrež.