Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0145(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0294/2008

Razprave :

PV 20/10/2008 - 16
CRE 20/10/2008 - 16

Glasovanja :

PV 21/10/2008 - 8.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0497

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 21. oktober 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
Zapisnik
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Anders Wijkman (A6-0366/2008)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Pozdravljam predlog o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo, najmanj razvitimi državami in majhnimi otoškimi državami v razvoju. Lahko se reče, da bo za prilagajanje podnebnim spremembam potrebnih 80 milijard USD, ker bi bila ključnega pomena seveda zaustavitev krčenja tropskega deževnega gozda. 60 milijonov evrov, ki smo jih namenili temu, kar je manj kot 1 %, je vseeno pomemben znesek za najbolj ogrožene države, če bo uporabljen učinkovito. Zavezništvo ponuja možnost, če bo delovala kot referenčna točka in metodološki center za preventivno obvladovanje tveganja v zvezi z naravnimi nesrečami, ki jih bodo podnebne spremembe prinesle najrevnejšim državam. Največja slabost je pomanjkanje usklajenosti glede na ogromno število dejavnosti. Zavezništvo ne bi smelo nadomestiti humanitarne pomoči, temveč pripomoči k čim večjem zmanjšanju obsega pričakovanih katastrof s podporo prek inovativnih programov, prek krepitve administrativnih struktur na nacionalni in lokalni ravni in tudi prek izobraževanja prebivalcev ogroženih otoških držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Pęk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, glasoval sem proti, ker menim, da je celotni koncept drastičnega omejevanja emisij ogljikovega dioksida, kot so ga predlagali Komisija, Evropski parlament in Evropski svet, v osnovi zgrešen in nima ustrezne pravne podlage. Poleg tega bi moja država, če bi to politiko izvajali na Poljskem, izgubila več, kot je do zdaj prejela v obliki neposrednih plačil, posrednih subvencij in nepovratnih sredstev, in še več bi morala plačati. Kar pomeni, da bi bila politika katastrofalna za gospodarstva številnih držav v razvoju. To ne bi bil dober zgled za preostali svet, ki naj bi to načelo prevzel na svetovni ravni na podlagi rezultatov, doseženih v Evropi. Če pa bi to politiko izvajali samo v Evropi, bi popolnoma po nepotrebnem zapravili 500 milijard evrov.

 
  
  

– Poročilo: Jean Marie Beaupuy (A6-0356/2008)

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, poročilo se nanaša na prihodnost kohezijske politike. Težko je bilo najti pragmatične odgovore, ki bi ustrezali vsem 27 državam članicam in njihovim različnim sistemom vodenja in partnerstva. Poročevalcu je uspelo oblikovati zelo konkretne predloge. Glede vodenja bi rad poudaril dva elementa. Regionalnim in lokalnim oblastem bi morali omogočiti boljšo in učinkovitejšo delitev odgovornosti. Skrajno pomembno je tudi, da se spopademo s pomanjkanjem strokovnosti in administrativne sposobnosti za ravnanje s sredstvi in projekti na regionalni in lokalni ravni. Glede partnerstva bi rekel, da poročilo upravičeno vztraja pri osrednji vlogi vključujočih procesov in polnega lastništva. Vključiti moramo čim večje število zainteresiranih strani v vseh političnih in izvedbenih fazah, in za to potrebujemo minimalne obvezne standarde.

Izredno sem zadovoljen s tem, kako je poročevalec upošteval vse naše prispevke in skrbi, in še enkrat mu čestitam za odlično delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Ker imam sama izkušnje z lokalno upravo, menim, da je načelo partnerstva ključna sestavina kohezijske politike EU, tako kot meni poročevalec Jean Marie Beaupuy. Zato sem glasovala za poročilo.

Za uspešno partnerstvo je potrebno določeno vlaganje na začetku procesa, čeprav kasneje pride do prihranka časa in denarja ter do večje učinkovitosti. Oblikovanje Erasmusovega programa za lokalne izvoljene predstavnike bi pripomoglo k izmenjavi preizkušenih pristopov na področju upravljanja javnih zadev v okviru EU.

Pozivam odgovorne institucije, zlasti 12 novih evropskih držav, ena od katerih je moja država Slovaška, naj prizadevno uporabljajo načelo partnerstva v programskem obdobju 2007 - 2013 in izkoristijo zgodovinsko priložnost za odpravo neenakosti med regijami. Lokalni politiki zelo dobro poznajo svoja območja in so sposobni najti najučinkovitejše rešitve problemov svojih mest in vasi, zato pozivam države članice, naj naredijo korak proti decentralizaciji moči, da se bo kohezijska politika EU izvajala od centralne k regionalni ravni.

 
  
  

– Poročilo: Marielle De Sarnez (A6-0294/2008)

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Skupaj z ostalim visokim šolstvom toplo pozdravljam drugo fazo programa Erasmus Mundus. Prepričan sem, da ni treba nikogar prepričevati, da je povezovanje bistrih mladih ljudi iz različnih koncev sveta ključ do izgradnje in vzdrževanja miru, ne samo na naši celini, temveč po celem svetu. Študentom se razširijo obzorja in naučijo se gledati stvari z drugih perspektiv. Vse to se zgodi zaradi neposrednih stikov, pouka v tujem jeziku in spoznavanja različnih kultur. Študentje postanejo bolj odprti in strpni. Zaradi teh razlogov močno podpiram nov koncept iz dokumenta o programu Erasmus Mundus.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospa predsednica, glasoval sem proti poročilu gospe De Sarnez, ker je zame nesprejemljivo, da se program podaljša, ne da bi uvedli kakšno koli bistveno spremembo v zvezi z diskriminacijo evropskih študentov v primerjavi z njihovimi neevropskimi kolegi, ki bi radi izkoristili štipendije. Neevropski študent prejme letno štipendijo 21 000 evrov, evropski študent, ki želi prek programa Erasmus Mundus študirati izven Evropske unije, pa lahko računa zgolj na 3 100 evrov.

Ker tako velike razlike ni mogoče razložiti ali zagovarjati objektivno, te diskriminacije ni več mogoče in se je ne sme vzdrževati.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0297/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) Kot poročevalec ali v tem primeru pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane za poročilo o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih bi rad še enkrat poudaril, da mora Evropski parlament dobiti večjo vlogo pri nadzornih postopkih. Državljane Evrope je strah nepregledne uporabe gensko spremenjenih organizmov, nadzor Parlamenta pa pomeni odkritost in preglednost. Nezaupanje je mogoče zmanjšati samo s popolnim razkritjem. Tudi v primeru gensko spremenjenih mikroorganizmov bi moral biti cilj, da postane udeležba Evropskega parlamenta pri zdravstvenih in okoljevarstvenih zadevah obvezna. Zadovoljen sem, da je moje predloge sprememb v tej smeri, ki jih je soglasno podprl Odbor za okolje, zdaj sprejel tudi Evropski parlament.

 
  
  

– Poročilo: Evelyne Gebhardt (A6-0361/2008)

 
  
MPphoto
 

  Carlo Casini (PPE-DE).(IT) Gospa predsednica, menim, da moram jasneje razložiti, zakaj se ne strinjam in zakaj se mi zdi nepravično, da se spremembe, ki jih je predložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v zvezi s poročilom gospe Gebhardt, razglasijo za brezpredmetne zaradi glasovanja o popolnoma drugačni zadevi.

Eno je reči, da lahko nekdo izbere pravo katere koli države na svetu, pod pogojem, da ne krši človekovih pravic; nekaj povsem drugega pa je reči, da lahko izbere med pravi držav članic Evropske unije. Ti dve stvari sta različni in zato verjamem, da ni pravično, da se spremembe v zvezi z zadnjo zadevo umaknejo.

Vseeno pa podpiram – in upam, da bodo v nadaljevanju razprave o tem predpisu moji argumenti sprejeti – prizadevanja, da bi ustvarili evropski pravni prostor z evropskim usklajevanjem. Pri tako občutljivih zadevah kot so zakonski odnosi nima smisla uporabljati kitajskega prava ali prava katere od oddaljenih pacifiških držav na primer, ko pa je namesto tega nujno povezati 27 držav Unije.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Razveza je žal del temne plati evropske civilizacije in število tako imenovanih mednarodnih razvez narašča. Vedno so otroci tisti, ki najbolj trpijo. Mednarodne razveze sprožajo tudi prepire o tem, katera država bo izvajala postopek, v katerem bo odločeno o prihodnosti otrok. Podprla sem ukrep, ki zagotavlja jasnejša pravila za mednarodne pare, ki se želijo razvezati, saj bosta lahko na podlagi dogovora obe strani izbrali ustrezno sodišče in s tem pravo države članice, s katerim sta na nek način povezani. To je pomembno, zlasti kadar par živi v državi, katere državljan ni nobeden od partnerjev. Pravna pravila se med državami članicami močno razlikujejo, zato je še ena izboljšava ta, da je Evropski parlament v ta ukrep vgradil vlogo Komisije, ki naj razvije javni spletni informativni sistem, ki bo zajemal vse različne podrobnosti. Treba je omeniti, da mednarodne razveze zdaj prizadenejo sto sedemdeset tisoč parov in njihovih otrok letno.

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospa predsednica, hvala, da ste me poklicali. Z delegacijo konzervativcev v Parlamentu smo glasovali proti poročilu gospe Gebhardt. Preden sem prišel v Parlament, sem bil pravnik v Združenem kraljestvu in občasno sem se ukvarjal tudi z razvezami. Mislim, da bi bil to korak nazaj. Stvar posamezne države članice je, da določi pravo, ki se pri takih zadevah uporablja.

Nobene potrebe ni, da bi se vmešavala Komisija ali kateri koli drugi evropski organ. Vse naše države imajo različne tradicije, različne poglede na razvezi, različne vere, različne religije, različna ozadja, in prav je, da vsaka posamezna država to odraža. Ne bi smeli sprejeti vsiljevanja katerega koli nadrejenega organa, ki nam narekuje, kako naj ravnamo.

Hvala, da ste mi dali to priložnost in da sem lahko dosegel nepozaben trenutek v svoji politični karieri, ko lahko iskreno rečem, da sem, če ne štejemo vas, gospa predsednica, govoril povsem prazni dvorani.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Angelika Niebler (A6-0367/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo (A6-0367/2008) gospe Niebler o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Nove Zelandije, ki je edina neevropska industrializirana država, s katero Evropska skupnost še ni sklenila sporazuma o znanosti in tehnologiji.

Trenutno sodelovanje med Skupnostjo in Novo Zelandijo temelji na neformalnem sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Komisijo in vlado Nove Zelandije, ki je bil podpisan in je začel veljati 17. maja 1991. Toda ta sporazum ne določa institucionalnega usklajevanja sodelovanja in ne vsebuje konkretnih pravil glede obravnavanja in zaščite pravic intelektualne lastnine. Ker sem bil nedavno na Novi Zelandiji, sem imel priložnost govoriti z nekaterimi najvišjimi uradniki te države, ki so potrdili svoje zanimanje za krepitev tega sodelovanja prek okvirnega programa v zvezi s hrano, kmetijstvom in biotehnologijami, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, zdravjem, okoljem in mobilnostjo raziskovalcev.

Ti sektorji se odlično ujemajo s tistimi, za katere Komisija meni, da so najbolj zanimivi in obetavni za EU, za prihodnje sodelovanje, ki ji bo omogočilo, da v celoti izkoristi možnosti sodelovanja s to industrializirano državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Švedski konzervativci podpiramo predlog Komisije o oblikovanju posebnega programa za pomoč revnim državam v razvoju, da se pripravijo na posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagodijo. Podpiramo tudi glavno vsebino poročila Parlamenta o predlogu Komisije in smo se zato odločili, da glasujemo za to poročilo.

Vseeno pa nasprotujemo zahtevi, da se proračun poveča s sedanjih 60 milijonov evrov na 2 milijardi evrov leta 2010 za financiranje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. Nasprotujemo tudi predlogu, da bi dodelili vsaj 25 % bodočega prihodka od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami za financiranje tega povečanja proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Uredba (ES) št. 639/2004 določa vrsto izjem glede na sistem vstopa/izstopa iz člena 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike.

Vendar pa se je bilo zaradi zapoznelega sprejetja pravnega instrumenta Komisije, ki zadevnim državam članicam omogoča, da dodelijo državno pomoč, in zaradi omejenih zmogljivost ladjedelnic nemogoče držati roka v zvezi z vstopom v ladjevje ribiških plovil, ki lahko koristijo državno pomoč za obnovo, do 31. decembra 2008, kot določa Uredba (ES) št. 639/2004.

V tem poročilu Evropski parlament, posebej njegov Odbor za ribištvo, zagovarja podaljšanje rokov za državno pomoč za obnovo in registracijo plovil, tako v zvezi z trenutno veljavno Uredbo in v zvezi s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, glede na kar naj bi rok podaljšali samo za eno leto, z drugimi besedami do 31. decembra 2009.


Podaljšanje državne pomoči za obnovo ladjevja v najbolj oddaljenih regijah do 31. decembra 2009 in možnost registracije plovil do 31. decembra 2011 je bistvena pomoč ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev.

Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Od 19. do 27. julija sem bila na obisku na Novi Zelandiji kot članica 11-članske delegacije Evropskega parlamenta. Ta napredna in bogata država evropskega duha se nahaja več kot 27 000 km stran od Slovaške. Naša srečanja s študenti na Evropskem inštitutu univerze v Aucklandu in na Univerzi Canterbury v Christchurchu so bila zelo navdihujoča. Govorili smo o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter o priložnostih za sodelovanje med EU in Novo Zelandijo na področju znanosti in tehnologije. Zato v okviru posvetovalnega procesa podpiram sklenitev sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Nove Zelandije in sem torej glasovala za poročilo poročevalke Angelike Niebler.

Nova Zelandija je ena od najmanj onesnaženih držav na svetu, na kar je upravičeno ponosna. Novozelandci se držijo gesla „Green, clean and safe“ („zeleno, čisto in varno“). Hidroenergija predstavlja dve tretjini proizvedene električne energije. Tudi ogromne zaloge vroče vode uporabljajo za proizvodnjo elektrike. Jedrske energije sploh ni.

Trdno verjamem, da bo vzajemno sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam, ob iskanju skupnih pristopov na področju znanosti, raziskav in inovacij, koristno za obe strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Niebler o sklenitvi sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Nove Zelandije. Kot vidimo iz predloga za odločbo Sveta, je Nova Zelandija edina neevropska industrializirana država, s katero Skupnost še ni sklenila formalnega sporazuma o znanosti in tehnologiji. Zaradi tega in glede na naraščajočo zapletenost tehnoloških inovacij in hitrost znanstvenega napredka, menim, da je še ustrezneje kot kadar koli, da Skupnost formalizira obstoječ sporazum o sodelovanju, da bomo lahko sodelovanje okrepili, zlasti v sektorjih, ki so pomembnejši kot kadar koli, kot so zdravje, biotehnologije ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

Menim, da bo to Skupnosti omogočilo, da bo v celoti izkoristila možnosti sodelovanja z Novo Zelandijo na podlagi načel učinkovite zaščite intelektualne lastnine in pravične porazdelitve pravic intelektualne lastnine.

 
  
  

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0374/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo o mnenju o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti in sorodnih zadev (COM(2008)0335 – C6-0320/2008 – 2008/0111(CNS)).

Poročevalec gospod Costa upravičeno poudarja, da bo memorandum o sodelovanju okrepil odnose med Skupnostjo in ICAO v skladu s cilji politike Skupnosti na področju civilnega letalstva. Zlasti je pomembno, da se zavedamo, da bo izvajanje sklenjenega sporazuma omogočilo boljši izkoristek vedno omejenih sredstev na področju spremljanja in skladnosti s predpisi. Izvajanje sklepa bi moralo državam članicam prinesti pomembne koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Namen osnutka memoranduma o sodelovanju, ki je predmet tega poročila, je pomembno znižanje števila posameznih revizij, ki jih Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) opravi v državah članicah.

Za ta namen bo ICAO ocenila inšpekcijski sistem Evropske komisije za varnost letalstva.

Zato bo memorandum o sodelovanju v skladu s cilji politike Skupnosti na področju civilnega letalstva krepil odnose med Skupnostjo in ICAO ter omogočil boljši izkoristek omejenih sredstev držav članic na področju spremljanja skladnosti.

Države članice so bile do zdaj soočene z dvema sistemoma za spremljanje skladnosti z enakim namenom in – v glavnem – enakim področjem uporabe. Naj ponovim, da bo glavni cilj tega ukrepa racionalnejša uporaba sredstev, ki so na voljo.

Nazadnje je ICAO, da bi bilo zagotovljeno ustrezno ravnanje s tajnimi podatki EU, zavezana upoštevanju predpisov Skupnosti, Komisija pa je pooblaščena, da na mestu samem preveri, katere varnostne ukrepe izvaja ICAO.

Zato sem glasoval za Costovo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Coste o sklenitvi memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti. Po mojem mnenju podvrženost dvema sistemoma za spremljanje skladnosti z enakim namenom in pretežno enakim področjem uporabe ne vodi samo k neučinkovitem dodeljevanju sredstev s strani pristojnih organov, temveč tudi, kar je še pomembneje, k bremenu za države članice glede stroškov in uporabe omejenih sredstev, ki jih imajo na voljo. Zato pozdravljam predlog o sodelovanju med ICAO in Evropsko komisijo na tem področju.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-0380/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o sprejetju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, in sicer na podlagi poročila moje britanske poslanske kolegice gospe Wallis. Ta predlog izhaja iz želje po konsolidaciji prava Skupnosti, kar se – po mojem mnenju neustrezno – imenuje kodifikacija. To je hvalevredna želja, toda žal mi je, da glede na razvoj in kompleksnost besedil Komisija ni revidirala svojega stališča s 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj vse zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si njene službe v interesu jasnosti in pravilnega razumevanja zakonodaje Skupnosti prizadevajo za kodificiranje besedil, za katera so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru kodificiramo vrsto direktiv iz let 1972, 1983, 1990, 2000 in 2005, skupaj z besedili, s katerimi so bile spremenjene. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Prizadevati si moramo za enostavnejše in jasnejše pravo Skupnosti, da bo postalo razumljivejše in dostopnejše vsem državljanom, ki bi s tem dobili nove priložnosti in bi lahko izkoristili posebne pravice, ki so jih dobili.

Ta cilj ne bo dosegljiv, če bodo številni predpisi, ki so bili večkrat delno in pogosto temeljito spremenjeni, ostali razdrobljeni po različnih aktih, tako da nekatere najdemo v prvotnih aktih, druge pa v kasneje spremenjenih aktih. Tako moraš, če želiš najti predpise, ki so v nekem trenutku v veljavi, precej raziskovati in primerjati različne pravne akte.

Zaradi tega je pri naših prizadevanjih, da bi postalo pravo Skupnosti jasnejše in preglednejše, pomembno, da kodificiramo predpise, ki so bili mnogokrat spremenjeni.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-381/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, s katero se sprejema predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami, in sicer na podlagi poročila moje britanske poslanske kolegice gospe Wallis. Ta predlog izhaja iz želje po konsolidaciji prava Skupnosti, kar se – po mojem mnenju neustrezno – imenuje kodifikacija. To je hvalevredna želja, toda žal mi je, da glede na razvoj in kompleksnost besedil Komisija ni revidirala svojega stališča s 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj vse zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si službe v interesu jasnosti in pravilnega razumevanja zakonodaje Skupnosti prizadevajo za kodificiranje besedil, za katera so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru kodificiramo vrsto direktiv iz let 1987, 1990 in 1993, skupaj z besedili, s katerimi so bile spremenjene. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da sedanje razmere niso v redu, zlasti ne v odnosu do držav članic in Evropejcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Države članice morajo uporabiti vsa sredstva za zagotovitev, da so tlačne posode dane na trg in v uporabo samo, če so varne za ljudi, hišne ljubljenčke in premoženje ter če so ustrezno nameščene, vzdrževane in uporabljene v skladu s svojim namenom. Proizvajalci morajo zagotoviti, da so posode skladne s tipom iz certifikata o ES-pregledu tipa in z opisom proizvodnega postopka, označiti posode z znakom CE in sestaviti izjavo o skladnosti. Ta direktiva se nanaša na enostavne tlačne posode, proizvedene v serijah in se ne nanaša na posode, ki so oblikovane posebej za jedrsko uporabo, posode, namenjene ladijskemu in letalskemu pogonu, ter gasilne aparate.

Namen tega predloga je kodifikacija direktive Sveta 87/404/EGS z dne 25. junija 1987 o usklajevanju zakonov držav članic v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami. Nova direktiva bo spremenila različne akte, katerih določbe so bile vgrajene vanjo. Ta predlog ne spreminja vsebine kodificiranih pravnih aktov; zgolj združuje te akte, ob spremembah, potrebnih za kodifikacijo.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-385/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, s katero se sprejema predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila, in sicer na podlagi poročila moje britanske poslanske kolegice gospe Wallis. Ta predlog izhaja iz želje po konsolidaciji prava Skupnosti, kar se – po mojem mnenju neustrezno – imenuje kodifikacija. Žal mi je, da glede na razvoj in kompleksnost besedil Komisija ni revidirala svojega stališča s 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj vse zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si službe v interesu jasnosti in pravilnega razumevanja zakonodaje Skupnosti prizadevajo za kodificiranje besedil, za katera so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru kodificiramo uredbo Sveta iz leta 1992 in štiri besedila, s katerimi je bila spremenjena, in sicer iz let 1994, 2003, 2005 in 2006. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da sedanje razmere niso v redu, zlasti ne v odnosu do držav članic in Evropejcev.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-386/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, s katero se sprejema predlog Uredbe Sveta o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer na podlagi poročila moje britanske poslanske kolegice gospe Wallis. Ta predlog izhaja iz želje po konsolidaciji prava Skupnosti, kar se – po mojem mnenju neustrezno – imenuje kodifikacija. Žal mi je, da glede na razvoj in kompleksnost besedil Komisija ni revidirala svojega stališča s 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj vse zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si službe prizadevajo za kodificiranje besedil, za katera so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru kodificiramo uredbo Sveta iz leta 1993 in tri besedila, s katerimi je bila spremenjena, in sicer iz let 2000, 2002 in 2005. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da sedanje razmere niso v redu, zlasti ne v odnosu do držav članic in Evropejcev.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-379/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, s katero se po posvetovalnem postopku sprejema predlog Uredbe Sveta o uporabi člena 81 Pogodbe v sektorju zračnega prevoza, in sicer na podlagi poročila moje britanske poslanske kolegice gospe Wallis. Ta predlog izhaja iz želje po konsolidaciji prava Skupnosti, kar se – po mojem mnenju neustrezno – imenuje kodifikacija. Žal mi je, da glede na razvoj in kompleksnost besedil Komisija ni revidirala svojega stališča s 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj vse zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si službe prizadevajo za kodificiranje besedil, za katera so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru kodificiramo uredbo Sveta iz leta 1987 in pet besedil, s katerimi je bila spremenjena, in sicer iz let 1990, 1992, 1994, 2003 in 2004. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da sedanje razmere niso v redu, zlasti ne v odnosu do držav članic in Evropejcev.

 
  
  

– Poročilo: Alain Lamassoure (A6-0342/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo, s katero se, ob upoštevanju sprememb, sprejema predlog Uredbe Sveta o spremembi uredbe iz leta 2000 o izvajanju sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, in sicer na podlagi poročila mojega odličnega francoskega kolega, nekdanjega ministra gospoda Lamassourja. Tako kot velika večina poslancev, menim, da se je dobro spomniti, da je Svet prosil Komisijo, naj opravi celovito in temeljito analizo vseh vidikov porabe in virov sredstev Evropske unije in naj mu pošlje poročilo v obdobju 2008/2009. V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju podpiram dejstvo, da je Parlament ustrezno udeležen v vseh fazah analize. V tem okviru bi se moral vsakdo spomniti, da so bili sedanji finančni načrti za obdobje 2007/2013 sprejeti v okviru političnega kompromisa, namenjenega revidiranju popravka britanskega prispevka.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospoda Lamassourja o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije očitno želi biti ideološko. Zavrača se sodelovanje „pri podrobnostih sistema [, za katerega meni, da je] zastarel, nepravičen in nepregleden,“ in katerega glavna napaka je v očeh poročevalca ta, da ni Evropski parlament tisti, ki o zadevi odloča.

In še dobro, saj bi glede na to, kaj se v tem Parlamentu govori, ne bilo dolgo, pa bi morali evropski davkoplačevalci plačevati še en dodaten davek, ki bi ga odmerjal Bruselj neposredno. Svobodna privolitev k obdavčitvi (s strani državljanov ali njihovih zastopnikov) je temeljno načelo ustavne države, prav tako kot je zmožnost pobiranja davkov pristojnost države.

Ravno v tem je težava. Evropska unija ni država in nikakor ne more prevzeti odgovornosti pobiranja davkov. Poleg tega z ignoriranjem francoske, nizozemske in irske zavrnitve evropske ustave dosledno dokazuje, da ji je malo mar za svobodno privolitev posameznih držav. Žal ima raje laži, manipuliranje ali celo silo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Lamassourja o predlogu uredbe Sveta o spremembah sistema virov lastnih sredstev Skupnosti. Strinjam se z razlogi, s katerimi je utemeljeno, in delim si mnenje, ki ga je izrazil poročevalec, ko je priznal, da bi najnovejša odločitev Komisije, s katero naj bi posodobila izvedbeno uredbo o virih lastnih sredstev v skladu s sklepom Sveta z dne 7. junija 2007, s sedanjim besedilom še bolj zapletla postopek, ki omogoča stalne izjeme in posebne pogoje za nekatere države članice.

Zato trdim, da bi moral splošni pregled delovanja sistema virov lastnih sredstev, ki ga je treba opraviti, upoštevati aktivno udeleženost Evropskega parlamenta pri predlaganju ustreznih ukrepov za dosego boljše preglednosti.

 
  
  

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0408/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Na podlagi poročila mojega belgijskega poslanskega kolega gospoda Depreza sem glasoval za zakonodajno resolucijo, ki spreminja predlog okvirnega sklepa Sveta o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih. Tako kot veliko mojih poslanskih kolegov, pozdravljam predlog okvirnega sklepa Sveta, ki določa uporabo načela vzajemnega priznavanja pri evropskem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih. Ta evropski nalog, od zdaj imenovan evropski dokazni nalog, bo omogočil hitrejše in učinkovitejše pravno sodelovanje v kazenskih postopkih in bo nadomestil sedanji sistem vzajemne pravne pomoči na tem področju, in to v skladu s sklepi Evropskega sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poleg tega, da imamo resne pridržke glede analize nekaterih vidikov v poročilu EP, se ne strinjamo z uskladitvijo zakonov in sprejetjem skupnih postopkov, zlasti v zvezi z evropskim dokaznim nalogom, pobudo, ki sodi v okvir oblikovanja evropskega območja kazenskega pregona.

Evropska komisija je postala slavna zaradi sprejemanja neštetih predlogov o nadnacionalizaciji prava na ravni EU, s čimer je ogrozila bistvene vidike suverenosti držav članic in njihovo dolžnost, da ščitijo pravice svojih državljanov.

V sedanjem posvetovalnem postopku EP zagovarja čezmejno zbiranje dokazov, tako kot deluje evropski nalog za prijetje in predajo. Večina EP želi izbrisati „določbo o teritorialnosti“, o kateri se je dogovoril Svet (in ki bi državam članicam v nekaterih okoliščinah omogočila zavrnitev evropskega dokaznega naloga), s čimer napadajo suverenost držav članic.

EP, ki je „vedno bolj papeški od papeža“, v bistvu želi izvesti predlagano Pogodbo, ki je bila že trikrat zavrnjena, zlasti na področju prava in notranjih zadev, s čimer bi oblikovali to „evropsko območje kazenskega pregona“, kjer, kot pravi poročevalec, „ne bo prostora za nacionalne pravice veta“.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, gospoda Depreza, o okvirnem sklepu Sveta o evropskem dokaznem nalogu. Strinjam se z namenom poročila in njegovim stališčem.

Omogočanje zbiranja čezmejnih dokazov je nedvomno pomemben korak k uresničevanju načela medsebojnega priznavanja sodnih odločb. To načelo je osnova pravosodnega sodelovanja, katerega končni cilj je zagotoviti hitrejšo, učinkovito pravno pomoč za vse države članice. Rad bi poudaril, da bi morale za zagotovitev skladnega evropskega pravnega območja in za zagotovitev, da bo pravosodno sodelovanje glede kazenskih postopkov dalo želene rezultate, vse države članice izvajati zakonodajni okvir, instrumenti pa bi morali poenostaviti pomoč med različnimi nacionalnimi pravosodnimi organi, ne da bi pozabili na varstvo osebnih podatkov, seveda.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Zagotavljanje varnosti državljanov držav članic in hitro in učinkovito delovanje pravosodnega sistema bi morala biti prednostna naloga Skupnosti. To je pomembno glede na dramatični razvoj organiziranega kriminala, zlasti čezmejnega kriminala. Posebno pozornost je treba nameniti vsem pravnim instrumentom, ki lahko olajšajo kazenske postopke in pomagajo pri obsodbi storilcev zločinov.

Evropski dokazni nalog določa samodejno priznavanje sodnih odločitev iz druge države članice. To je precej problematično, saj pomeni daljnosežne spremembe kazenskih postopkov v državah članicah. Izvajanje evropskega dokaznega naloga je polno težav zaradi različnih kazenskih postopkov in obsežnih razlik med pravi v zvezi z nalogi. Menim, da bi se morala Komisija in Evropski parlament, namesto da se vmešavata v tako občutljive zadeve, kot je kazenski postopek v neki državi, osredotočiti na doseganje čim višje ravni sodelovanja med policijami držav članic. To bi lahko dosegli prek organov, kot sta Eurojust in Evropska policijska akademija.

 
  
  

– Poročilo: Niels Busk (A6-0340/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. (SV) Ribiška politika EU ne temelji in ni nikoli temeljila na dobro premišljenih, skupnih odločitvah. Staleži rib v Evropi so se v zadnjih letih dramatično znižali in zelo malo je bilo storjenega, da bi te razmere spremenili. Ribiška politika, ki bi jo morala zagovarjati EU, mora biti prepojena z dolgoročnim in daljnovidnim razmišljanjem.

Vseeno pa je poročilo gospoda Buska v številnih pogledih pozitivna sprememba. V obrazložitvi je med drugim rečeno, da je obnovitev staleža trsk nadvse pomembna in da bi bil najboljši način popolna prepoved lovljenja trsk, čeprav je ta ukrep kasneje zavrnjen. Žal spremembe poročila ne odražajo skrbi, ki jo je gospod Busk izrazil v obrazložitvi.

Predlagane spremembe so veliko preslabotne, da bi res nekaj pomenile. Na veliko žalost je odprta pot za revizijo že tako nezadostne ureditve ribolovnega napora, ko se bodo staleži trsk „znatno okrepili“. Smiselno je predlagati, da bi se morali raje osredotočiti na boljše zagotavljanje obnovitve, kot je sedanje. Šele nato lahko začnemo govoriti o morebitni reviziji. Poročilo torej pošilja povsem napačna sporočila, in sicer da bo problem kmalu rešen in da bi zato morali začeti sistem revidirati. Resnica je ravno obratna. Zato sem glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Buskovega poročila nisem podprl. Vsi vemo, da je pomembno, da se staleži trsk obnovijo. Jasno je, da lahko ribiči nehote ujamejo trske, ko lovijo druge vrste. Vseeno pa je tukajšnji predlog o znižanju celotne ribiške intenzivnosti na območju od Cornwalla do estuarija reke Severn drastičen in dramatičen. Kot evropski poslanec za zadevno regijo še nisem – ob več dokazih bi lahko bil – prepričan o tem, da je treba iti tako daleč, tako hitro.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Namen tega poročila je dodelati evropsko strategijo za ohranitev staležev trsk.

Od novembra 2000, ko je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) opozoril na hudo nevarnost uničenja staležev trsk v Severnem morju in ob zahodni Škotski, ter od zasedanja Sveta decembra 2000 ministri za ribištvo in Komisija izražajo zaskrbljenost zaradi kritičnega stanja staležev.

Glede na različne razmere v ribištvih je namen tega poročila Evropskega parlamenta zagotoviti večjo prožnost ukrepanja, ob upoštevanju različnih razmer v ribištvu in glede staležev na različnih območjih, na katerih se bodo uporabljali načrti za obnovitev te vrste.

Zagotavljanje večje udeleženosti zadevnih regionalnih svetovalnih svetov in držav članic pri učinkovitem upravljanju staležev trsk je ena od prednostnih nalog tega poročila. Izrecna navedba regionalnih svetovalnih svetov in držav članic v zakonodaji bo jasno znamenje, da institucije EU mislijo resno glede udeležbe teh zainteresiranih strani v prihodnjem razvoju sistemov za upravljanje ribištva.

Glasoval sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Razmere glede trsk so izredno resne in zahtevajo takojšnje in odločno ukrepanje. Toda predlogi Komisije ne zadostujejo in so na številnih področjih pomanjkljivi.

Zanimivo je tudi, da se je Parlament precej nenadoma odločil, da je treba to vprašanje reševati na nacionalni ravni. Očitno gre za to, da želijo oslabiti predlog Komisije v korist zadevne panoge. Preprosto se zadeve lotevajo na popolnoma neprimeren način.

Zaradi zgornjih razlogov sva glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004 glede obnovitve staležev trsk in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Po mnenju Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo so staleži trsk v Severnem morju v kritičnem stanju. Ulovi se preveč rib, zlasti preveč nedoraslih rib. S tem se zmanjšujejo možnosti obnovitve vrste.

Poročevalec gospod Busk je poudaril potrebo po spremljanju in nadzorovanju skladnosti s predpisi. Nagiba se tudi k mnenju Komisije o potrebi po pregledu ulovov, poenostavitvi sistema upravljanja in zmanjšanju zavržkov. Zaradi socialnih in gospodarskih posledic ne moremo prepovedati ribolova, toda treba je ukrepati takoj in izvesti načrt za obnovitev staleža trsk.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. Pozdravljam to prizadevanje za reševanje problemov v zvezi z načrtom za obnovitev staleža trsk iz leta 2004, ki se je očitno izkazal za neučinkovitega. Kljub različnim ukrepom, je pri staležu trsk zaznati malo znamenj obnovitve.

Najpomembnejša zadeva v tem predlogu se nanaša na zmanjšanje zavržkov. V trenutnih razmerah pomanjkanja hrane in izredno zahtevnih časov za ribiče je to mogoče opisati samo kot povsem nelogično in razsipno prakso.

Kvota za celotni dovoljeni ulov je tako nizka in ribiči so prisiljeni vreči velike količine rib nazaj v morje, čeprav ta praksa nič ne prispeva k prizadevanjem za obnovitev staležev.

Seveda moramo še naprej sprejemati ukrepe, ki ščitijo naše staleže rib. Vseeno pa moramo imeti v mislih tudi širšo sliko. Lahko da imajo podnebne spremembe in vpliv globalnega segrevanja več opraviti z izpraznjenimi staleži kot ribiči, ki samo preskušajo preživeti s to dejavnostjo.

 
  
  

– Poročilo: Kyösti Virrankoski (A6-0412/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Na podlagi poročila mojega finskega poslanskega kolega gospoda Virrankoskega sem glasoval za resolucijo o sprejetju, brez sprememb, predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 7/2008 v zvezi z uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 12,8 milijonov evrov v obliki prevzemanja obveznosti in odobritve plačil. Ta znesek je dodeljen za pomoč prebivalcem francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupa in Martiniqua, ki sta utrpela znatno škodo zaradi orkana Dean avgusta 2007. Ta predlog spremembe proračuna je s proračunskega gledišča povsem nevtralen, saj določa ustrezno zmanjšanje sredstev za plačila v vrstici 13.04.02, ki se nanaša na Kohezijski sklad. Pomembno je opozoriti, da je ta predlog proračuna prvi, ki je namenjen zgolj Solidarnostnemu skladu EU, kot je zahteval Evropski parlament.

 
  
  

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0399/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi poročila mojega cenjenega nemškega kolega gospoda Bögeja sem glasoval za resolucijo o sprejetju, brez spremembe, predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Franciji, katere čezmorska departmaja Martinique in Guadeloupe je leta 2007 prizadel orkan Dean. Znesek 12,8 milijonov evrov v obliki prevzemanja obvez in odobritve plačil bo tako uporabljen v okviru Solidarnostnega sklada za Francijo, in to prek vzporedno sprejete spremembe proračuna leta 2008. Ta znesek predstavlja 2,5 % neposredne škode, ki je ocenjena v višini 511,2 milijonov evrov.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Solidarnostni sklad in drugi posebni ukrepi ne pomenijo veliko denarja v primerjavi s proračunom Evropske unije; konec koncev so namenjeni pomoči območjem, ki jih je prizadela nesreča, in tamkajšnjim ljudem po naravnih nesrečah. Podpiram odločitev, da se Franciji za Martinique in Guadeloupe, ki ju je avgusta 2007 prizadel orkan Dean, dodeli pomoč iz Solidarnostnega sklada. V takih primerih moramo pokazati solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Francija je vložila zahtevek za uporabo sredstev sklada zaradi orkana Dean, ki je avgusta 2007 prizadel Martinique in Guadeloupe. Komisija je zato predlagala, da se za podporo Franciji uporabijo sredstva sklada v višini 12 780 000 evrov.

Junijska lista pozdravlja tako nacionalno kot mednarodno solidarnost in akcije pomoči, kadar neko državo prizadene nesreča.

Vseeno meniva, da so izkušnje pokazale, da EU ni sposobna učinkovito upravljati s pomočjo v sili s sredstvi Skupnosti. Drugič, govorimo o prispevku, ki znaša delec odstotka BNP Francije. Nerazumno je, da bi morala EU posredovati in skupno financirati projekte, ki bi jih bogata država članica morala biti sposobna obvladovati sama.

Zato sva se odločila, da glasujeva proti poročilu v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Komisija predlaga uporabo sredstev evropskega Solidarnostnega sklada v korist Francije.

Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev tega sklada v višini do 1 milijarde evrov letno. V letu 2008 je bil skupni znesek 260 411 197 evrov uporabljen v korist Združenega kraljestva (162 387 985 evrov), Grčije (89 769 009 evrov) in Slovenije (8 254 203).

Francija je zaprosila za pomoč Sklada po orkanu Dean, ki je avgusta 2007 prizadel Martinique in Guadeloupe. Komisija predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v skupnem znesku 12 780 000 evrov, dodeljenih iz neporabljenih proračunskih sredstev Kohezijskega sklada.

Vseeno se je treba, kot v prejšnjih primerih, vprašati vsaj eno: kako je mogoče, da bodo sredstva EU na razpolago šele zdaj, več kot eno leto po nesreči, ki je prizadela prebivalstvo? Nedvomno nekaj ni v redu…

Treba je opozoriti, da smo dali predloge za pospešitev postopkov v zvezi z uporabo sredstev sklada in zagotovitev, da so regionalne nesreče še vedno upravičene. Namen teh predlogov je bil tudi priznanje posebnosti naravnih nesreč v sredozemski regiji, kot sta suša in požari, v okviru tega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Sprememba 134

Močno nasprotujemo prisilnemu splavu, prisiljeni sterilizaciji in detomoru.

Vzdržali smo se glasovanja o tej spremembi, ker sredstva EU nikoli niso bila uporabljena na ta način in sprememba ne pojasnjuje pomena mednarodnega razvojnega dela verodostojnih organizacij za podporo ženskam pri nadzoru nad rojevanjem otrok, bolj natančno pri spolni vzgoji, reproduktivni zdravstveni oskrbi in načrtovanju družine ter pri borbi za pravice žensk do zdravstvene oskrbe.

Spremembe 130, 131, 132, 133

Čeprav glasujemo za te spremembe zaradi pomembnosti vprašanja, menimo, da bi bilo bolj ustrezno oblikovati posebno proračunsko postavko za otrokove pravice, ki bi zajemala zadeve, na katere se nanašajo te spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Posledice naravnih nesreč so raznolike in na splošno uničujoče. Poleg človeškega trpljenja, ki ga povzročijo, gre predvsem za gospodarske posledice, ki razvoj teh držav potisnejo nazaj za mnogo let, kot je to v tem primeru. Osnovna infrastruktura je uničena in z lastnimi sredstvi države jo je mogoče obnoviti samo z velikimi težavami.

Ustanovitev Solidarnostnega sklada, za katerega se zavzemamo, bi pospešila taka obnovitvena dela z zagotavljanjem selektivne finančne podpore, ki bo zahtevala tudi skrbno spremljanje na posamezni lokaciji. Res je, da prizadete regije potrebujejo hitro pomoč, toda pomembno je tudi zanesljivo spremljanje vlaganj v te projekte. Po mojem mnenju bi morali temu področju nameniti več pozornosti, zato se vzdržujem glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Bögeja o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katero je zaprosila Francija za reševanje izrednih razmer, ki jih je avgusta 2007 na Martiniquu in Guadeloupu povzročil orkan Dean. Strinjam se s poročevalcem in z Odborom za regionalni razvoj, da je v tem primeru uporaba sredstev povsem v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Naš Parlament je ravnokar odobril pomoč v višini 12,78 milijonov evrov, ki jo je predlagala Evropska komisija v korist Martiniqua in Guadeloupa in ki naj bi pokrila del izrednih izdatkov zaradi orkana Dean prejšnje poletje.

Ta finančna pomoč bo dobrodošla, zlasti ker Martinique in Guadeloupe še vedno čutita posledice škode, ki jo je povzročil orkan Dean, še posebno na stanovanjskem področju ter v sektorju banan in sladkornega trsa.

Solidarnostni sklad, ki se v tem primeru uporablja z uporabo izjeme glede na splošna pravila, je še zlasti pomemben za najbolj oddaljene regije, glede na količino redne ogroženosti prebivalstva v času, ko je karibske otoke prejšnji teden spet prizadel orkan Omar.

Odkar je bil leta 2002 ta sklad ustanovljen se zelo zavzemam za zagotovitev, da bi lahko čezmorski departmaji koristili to vrsto podpore. Izkušnje francoske vlade pri predložitvi svojih prošenj, skupaj z razumevanjem, ki so ga pokazali Komisija, Evropski parlament in Svet, nas pomirjajo glede zmožnosti Evrope, da podpre čezmorsko prebivalstvo, ki se sooča z velikimi krizami.

 
  
  

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0405/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila gospoda Bögeja sem glasoval za uredbo, ki potrjuje predlog o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi, v okviru splošnega proračuna Evropske unije za leto 2008, zneska 10,8 milijonov evrov s prevzemom obveznosti in odobritvami plačil v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotovitev pomoči avtomobilskemu sektorju v Španiji in tekstilnemu sektorju v Litvi. V primeru Španije (kateri naj bi odobrili 10,5 milijonov evrov) se zahteva nanaša na 1 589 presežnih delavcev, od katerih jih je bilo 1 521 odpuščenih v Delphi Automotive Systems España v Puerto Realu v provinci Cádiz v Andaluziji. To je proizvajalec motornih delov, ki pripada podjetju Delphi Automotive Systems Holding Inc. s sedežem v Troyu v Michiganu v Združenih državah. V primeru Litve (ki naj bi ji odobrili 0,3 milijona evrov) se zahteva nanaša na 1 089 izgubljenih delovnih mest v Alytaus Tekstilė, tekstilnem podjetju, ki gre v likvidacijo v referenčnem obdobju štirih mesecev.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Španija je vložila zahtevek glede 1 589 presežnih delavcev, od katerih jih je bilo 1 521 odpuščenih v Delphi Automotive Systems España in 68 pri njihovih dobaviteljih. Zaprosila je za prispevek 10 471 778 evrov za kritje dela stroškov ukrepov pomoči, ki znašajo skoraj 20,94 milijonov evrov.

Litva je vložila zahtevek v zvezi s 1 089 presežnimi delavci zaradi zaprtja Alytaus Tekstilė, proizvajalca tekstila. Zaprosila je za 298 994 evrov od skupnega stroška skoraj 0,06 milijona evrov.

Kot smo že dejali, se tega sklada ne sme uporabiti kot začasno blažilo za nesprejemljive socialnoekonomske stroške zaradi selitve podjetij in njihovih presežnih delavcev ali za ohranitev politik, ki povzročajo izkoriščanje delavcev, njihovo negotovost in brezposelnost. Bistveno je preprečiti in kaznovati selitve podjetij in prekiniti s politiko liberalizacije svetovne trgovine, kot jo spodbuja EU.

Državno pomoč je treba dodeljevati pod pogojem dolgoročnih zavez v zvezi z zaposlovanjem in regionalnim razvojem. Pomoči se ne sme odobriti, če bi bila lahko uporabljena za spodbujanje selitev.

Okrepiti moramo vlogo predstavnikov delavcev v upravah podjetij in pri sprejemanju strukturnih poslovodnih odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Bögeja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot odgovor na zahtevi Španije in Litve, predloženi februarja in maja 2008. Menim, da je uporaba sredstev sklada ustrezna, saj sta državi utrpeli velike stroške v obliki pomoči delavcem. Glede na to, da sklad obstaja ravno zato, da zagotavlja dodatno podporo delavcem, ki jim grozijo nove konkurenčne razmere in poslovne prakse v današnjem poslovnem svetu, menim, da lahko v tem primeru zahtevo za uporabo sredstev sklada odobrimo brez vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za osnutek resolucije, ki preprečuje uvedbo skeniranja potnikov kot načina povečanja varnosti civilnega letalstva. Varnost potnikov je bistvenega pomena, toda ukrepi ne bi smeli voditi h kršitvam temeljnih pravic državljanov. Uvedba skeniranja telesa, kot je sedaj predlagana, ne zagotavlja spoštovanja pravic do zasebnosti.

Menim, da je treba opraviti študije za ugotovitev posledic uvajanja tega ukrepa za človekovo zdravje in oceniti učinke za ugotovitev primernosti teh ukrepov. Mislim tudi, da so postopki, ki bi morali biti sprejeti za ravnanje s slikami, ki nastanejo pri skeniranju, izredno pomembni. Glede na to bi moral Evropski nadzornik za varstvo podatkov sestaviti in izdati mnenje, tako da bodo kakršni koli ukrepi za povečanje varnosti potnikov izvedeni v skladu s predpisi o osebnih podatkih.

Od Evropske komisije z zanimanjem pričakujemo dodatne podatke v zvezi z ukrepi, ki jih imamo v mislih za izboljšanje varnosti civilnega letalstva. Danes sem glasovala za sprejetje te resolucije, ker je treba zaščititi temeljne pravice državljanov Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Globalizacija ima pozitivne posledice za gospodarsko rast in zaposlovanje. Ima lahko tudi negativne posledice za najobčutljivejše in najmanj usposobljene delavce v nekaterih sektorjih. Te negativne posledice lahko prizadenejo vse države članice, ne glede na to, ali so velike ali majhne, stare ali nove.

Strukturni skladi Evropske unije podpirajo načrtovane spremembe in upravljanje z njimi v okviru takih ukrepov, kot je vseživljenjsko učenje, na dolgoročni osnovi. Nasprotno pa Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zagotavlja enkratno posamezniku prilagojeno podporo za omejen čas. Namenjen je podpori delavcem, ki so postali presežni zaradi sprememb na trgu. Evropska unija bi morala biti posebno pozorna na ta sklad.

 
  
  

– Poročilo: Anders Wijkman (A6-0366/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za resolucijo, ki sledi sporočilu Komisije o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, in sicer na podlagi samoiniciativnega poročila mojega švedskega kolega gospoda Wijkmana. Zdaj je dognano, da bo vpliv podnebnih sprememb najhitreje in najteže prizadel najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju. Te države imajo najmanj virov sredstev za to, da bi se pripravile na te pretrese in da bi spremenile način življenja. Obstaja torej nevarnost, da bo zaradi podnebnih sprememb prišlo do še večje zamude pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja v številnih od teh držav, in pozdravljam globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, ki naj bi bilo na predlog Komisije vzpostavljeno med EU in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, zlasti najmanj razvitimi državami in majhnimi otoškimi državami v razvoju in državami AKP (afriške, karibske in pacifiške države). Tako kot velika večina mojih poslanskih kolegov, menim, da znesek 60 milijonov evrov, odobren za to pobudo, niti najmanj ne zadošča.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Wijkmana o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo, najmanj razvitimi državami in majhnimi otoškimi državami v razvoju; menim, da ne smemo odlašati z odločnejšim ukrepanjem izven EU v zvezi s skupnimi izzivi podnebnih sprememb in zmanjšanjem revščine. Tako ukrepanje bi bilo korak k izvajanju Akcijskega načrta EU o podnebnih spremembah in razvoju (2004) na podlagi našega boljšega razumevanja dejstva, da moramo zaradi podnebnih sprememb preoblikovati naš pristop k razvojni pomoči.

Kot član Odbora za razvoj sem še posebej občutljiv za to odločitev, ki se lahko združi z mednarodnimi pogajanji o podnebnih spremembah v Poznańu leta 2008 in Köbenhavnu leta 2009. Preseči moramo nezaupanje med industrializiranimi državami in državami v razvoju, ki je ena od glavnih ovir za sporazum o podnebnih spremembah v obdobju po letu 2012.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Države v razvoju najmanj prispevajo k podnebnim spremembam, vendar najbolj trpijo zaradi njihovih posledic in se bodo najteže spopadle z njimi. Industrializirani narodi so zgodovinsko odgovorni za podnebne spremembe in imajo moralno dolžnost, da prispevajo k prizadevanjem držav v razvoju, da bi se prilagodile na podnebne spremembe.

Pregled Akcijskega načrta EU o podnebnih spremembah in razvoju kaže, da ni storjenega dovolj, da bi podnebne spremembe vključili v razvojno politiko EU, in delo gre zelo počasi. Podpiram pobudo Komisije o ustanovitvi globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. Vendar pa 60 milijonov evrov, dodeljenih globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah, nikakor ne zadošča, zato je pomembno, da Komisija vzpostavi dolgoročno financiranje in dodeli vsaj 2 milijardi evrov do leta 2010 in 5 milijard evrov do leta 2020. Sedaj državam v razvoju obupno primanjkuje sredstev za prilagoditev na podnebne spremembe. S pomočjo državam v razvoju bomo pomagali tudi sebi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. (FR) Res je, dolžni smo pomagati državam v razvoju in zlasti najmanj razvitim državam in majhnim otoškim državam v razvoju pri omejevanju posledic globalnega segrevanja, saj bodo te države prve žrtve globalnega segrevanja, ne da bi bile zanj odgovorne.

Danes je Afrika „pozabljena celina“ kar zadeva pogajanja v zvezi s podnebjem.

Toda te ambicije se morajo odražati v finančni zavezi, ki je sorazmerna tistemu, za kar gre.

V tem je težava.

Proračun 60 milijonov evrov, ki ga zagotavlja Evropska komisija, ni dovolj.

Dolgoročni cilj financiranja bi moral biti vsaj 2 milijardi evrov do leta 2010 in 5 do 10 milijard evrov do leta 2020.

Za financiranje tega povečanja morajo Komisija in države članice uporabiti vsaj 25 % prihodka od sistema Skupnosti za trgovanje z emisijami.

Zahtevamo tudi ukrepe v zvezi s finančno pomočjo, tehnično pomočjo in prenosom tehnologije, da bi omogočili uporabo tehnologij, ki omogočajo nizke emisije toplogrednih plinov.

Nazadnje je treba odpreti pot novim metodam financiranja.

Če bodo spet uporabljena razvojna posojila in sredstva Evropskega razvojnega sklada, bo zadevno zavezništvo zgolj slepilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) EU pretirava glede trenutnih nevarnosti zaradi podnebnih sprememb, ki so jih z neodgovornim izkoriščanjem naravnih virov povzročila velika podjetja, ne zato, da bi spodbudila pomembne ukrepe za spopad z njimi, temveč da bi ljudi prestrašila, da bi izboljšala svoj položaj v tekmi z drugimi imperialisti in da bi našla rešitev za prekomerno kopičenje kapitala z zagotavljanjem še večjih dobičkov za monopoliste.

Poročilo EU o oblikovanju zavezništva o podnebnih spremembah med EU in državami v razvoju je odkrito poseganje v notranje zadeve teh držav glede organizacije njihovega gospodarstva, družbe in administrativnih mehanizmov ter ponuja pičlo finančno nagrado za plutokracije teh držav ali grozi z vojaškim posredovanjem v okviru svoje preventivne politike za spopad z varnostnimi grožnjami in reševanje sporov v zvezi s podnebjem, s čimer podpira Solanovo poročilo o tej temi.

Predlaga aktivnejšo vlogo podjetij prek javno-zasebnih partnerstev, zlasti v sektorjih, kot so voda, javno zdravje in oskrba z energijo, in uvedbe zelenih davkov, ter pozdravlja sistem za trgovanje z emisijami, ki koristi podjetjem in ki ga plačujejo delavci in okolje, in prilagajanje držav v razvoju kapitalističnemu prestrukturiranju trgovine, poljedelstva in varnosti.

Ljudje bodo zavrnili imperialistične načrte EU in zahtevali boljše in zdravo okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročilo se nanaša na predlog Komisije o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. Žal je osnovni namen poročila začinjen z izjavami, ki jih junijska lista ne more podpreti, vključno s pozivom k povezovanju okoljske zaveze Evropske unije s skupno zunanjo in varnostno politiko ter podrobnimi predlogi o tem, kako naj EU vpelje okoljske investicije v tretjih državah.

Glede na nekatere izjave v poročilu bi lahko globalno zavezništvo o podnebnih spremembah razumeli tudi kot poskus EU, da poveča svojo moč v zvezi z gozdarskimi in morskimi vprašanji. Takemu načinu izrabe zadev za izgradnjo države EU najmočneje nasprotujeva.

Junijska lista se zelo zavzema za sodelovanje EU, ki zajema čezmejne okoljske probleme. Vseeno pa morala boj proti revščini in uvajanje prizadevanj za reševanje okoljskih problemov na globalni ravni potekati v okviru ZN. Po tehtnem premisleku se je junijska lista zato odločila, da bo glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Podnebne spremembe na Zemlji niso le posledica njenega naravnega razvoja, temveč tudi politike intenziviranja izkoriščanja naravnih virov, ki jo izvajajo industrializirane države. S tem so podnebne spremembe dosegle stopnjo, ki zdaj človeštvu povzroča hude težave.

Odgovorno ukrepanje za spopad s posledicami velikega tratenja naravnih virov zahteva prekinitev s kapitalističnimi politikami iz katerih izvira.

Toda pristop, ki ima prednost in na čelu katerega je EU, je tak, pri katerem si vse države delijo odgovornost. To pomeni, da se države „v razvoju“ poskuša omejiti glede njihove suverene uporabe svojih lastnih naravnih virov, seveda v skladu z željami velikih nadnacionalnih družb po izkoriščanju teh virov.

Poleg drugega, sprejeto besedilo EP ne vsebuje samo protislovij, temveč tudi povsem ignorira ta osrednja vprašanja. Namesto tega zagovarja „preventivno varnostno politiko ali kot odziv na ogroženost ali spore glede varnosti“, pri čemer uporablja „podnebne spremembe“ za zavarovanje in militarizacijo mednarodnih odnosov.

Poročilo zagovarja tudi uvedbo „zelenih“ davkov na podlagi načela, da plača potrošnik (v nasprotju z davčnim sistemom, ki temelji na dohodku), kar odpira vrata za privatizacijo javnih storitev in zasebno izkoriščanje takih osnovnih virov, kot je voda.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Podnebne spremembe so dejstvo, o katerem postane zanimivo razpravljati, ko gre za iskanje odgovorov. Pri tem nas mora voditi zavrnitev dogme in brezbrižnosti.

V nasprotju s fatalističnim pristopom, ki izenačuje rast svetovnega prebivalstva, povečanje porabe in, neizogibno, izboljšane življenjske pogoje za milijone ljudi s potencialno okoljsko katastrofo, bi morali uporabiti naše sodobne znanstvene sposobnosti in ogromen napredek, od katerega imamo vsi korist, da poiščemo ustrezne odgovore, pri katerih se lahko izognemo nevarnosti neželenih stranskih učinkov (kot se tako pogosto zgodi z odločitvami, ki so sprejete po hitrem postopku zaradi želje po hitrem ukrepanju, toda brez ustreznega razumevanja razmer, na katere se je treba s temi odločitvami odzvati).

Vendar pa moramo, ne glede na to, kakšen pristop – ali pristope, glede na to, da je potrebnih več odgovorov – bomo uporabili, priznati, da so se nekatere države manj sposobne odzvati. Te države so na stopnjah razvoja, na katerih nimajo potrebnih virov sredstev, zaradi česar so izredno ranljive. Razmišljanje o teh državah in njihovih prebivalcih s ciljem, da bi olajšali negativne posledice podnebnih sprememb in jim pomagali, da se prilagodijo, mora biti bistveni element naše politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Wijkmana o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. Podnebne spremembe so na dnevnem redu že vrsto let: veliko je bilo storjenega, toda ni še dovolj. Cilj je pospešiti ukrepanje glede podnebnih sprememb izven EU. Zato moramo spodbujati politični dialog med EU in državami v razvoju, da bi spodbudili vgrajevanje dejavnikov v zvezi s podnebnimi spremembami v načrte za zmanjšanje revščine na lokalni in nacionalni ravni.

Podpiram to pobudo; preden se bo uveljavila, pa se bo morala seveda soočiti z različnimi izzivi, kot so pomanjkanje koordinacije na svetovni ravni, pičla finančna sredstva in tako dalje. Strinjam se tudi s pripombami poročevalca glede vlaganja v razvoj inovativnih modelov javno-zasebnega partnerstva, v katere Evropa trdno verjame. Predstavljajo prihodnost EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Že nekaj časa je jasno, da globalno segrevanje najbolj škodi najmanj razvitim državam, čeprav so ravno te države k njemu najmanj prispevale. Njihova ranljivost jih bo potegnila še globlje v globel revščine in pozdravljam dejstvo, da gospod Wijkman to odločno poudarja.

Ustanovili naj bi zavezništvo za spopad s podnebnimi spremembami, toda Komisija za to ne zagotavlja dovolj sredstev. Cena podnebnih sprememb bi lahko bila tudi do 80 milijard evrov. Proračun, ki ga je Komisija za to odobrila, pa je 60 milijonov evrov, kar preprosto ne zadošča za to, da bi se najmanj razvite države pripravile na podnebne spremembe. Zdaj je na vrsti zavezništvo, da poišče ali sprosti nadaljnja sredstva. To pomeni, da morajo posamezne države članice v Uniji prevzeti svojo odgovornost. Zagotoviti morajo višje zneske, kot jih trenutno.

Evropski parlament predlaga tudi, da se za zavezništvo uporabi vsaj 25 % prihodka EU od sistema za trgovanje z emisijami.

Videti je, kot da Unija zaradi podnebnih sprememb začenja razmišljati drugače o razvojnem sodelovanju, kar je treba pozdraviti. Zato bom podprl to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in revnimi državami v razvoju, saj so te države najranljivejše za podnebne spremembe.

Zgoraj omenjeni pregled Akcijskega načrta EU o podnebnih spremembah in razvoju iz leta 2007 kaže, da je napredek glede vključevanja podnebnih sprememb v razvojne politike Evropske unije nezadosten in veliko prepočasen.

Čeprav si je EU zadala cilj, da postane vodilna v boju proti podnebnim spremembam, proračun EU ne odraža prednosti teh politik. Mehanizem čistega razvoja je za zdaj slabo prilagojen zadovoljevanju potreb najrevnejših držav glede investicij v čisto tehnologijo.

Poročilo poziva EU, naj podnebne spremembe postavi v središče svoje politike razvojnega sodelovanja, Komisijo pa, naj zagotovi podrobne informacije o obstoječih finančnih mehanizmih v zvezi s podnebnimi spremembami in razvojem na nacionalni in mednarodni ravni. Komisija bi morala nujno predlagati ukrepe za povečanje finančne podpore EU v zvezi s podnebnimi spremembami in razvoje, ob zagotavljanju najboljšega možnega usklajevanja in dopolnjevanja z obstoječimi pobudami.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Varovanje naravnega okolja bi morala nedvomno biti prednostna naloga vsake države članice in Skupnosti v celoti. Kar zadeva pobudo o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, pa je najbolje, kar lahko o njej rečemo, to, da je brez smisla. Zapravljanje davkoplačevalskega denarja za še eno drago politično telo prav gotovo ne bo pomagalo pri izboljšanju stanja naravnega okolja. Zagotovilo bo zgolj dodatna donosna delovna mesta, ki jih bodo zapolnili bruseljski birokrati. Države v razvoju povzročijo veliko manj onesnaževanja in njihove emisije ogljikovega dioksida so neznatne v primerjavi z emisijami gospodarskih gigantov.

Rad bi opozoril, da so Združene države Amerike že veliko let blizu vrha na seznamu držav, ki proizvajajo strupene snovi. Še vedno niso ratificirale Kjotskega protokola. Prepričan sem, da oblikovanje zavezništva med EU in državami v razvoju ne bo niti najmanj prispevalo k znižanju stopnje onesnaževanja. Po drugi strani pa bi bilo lahko ukrepanje, kot so na primer razgovori s političnimi voditelji zgoraj navedenih držav, odločilnega pomena. In sicer zato, ker so oni tisti, ki najbolj prispevajo k degradaciji naravnega okolja.

 
  
  

– Poročilo: Jean Marie Beaupuy (A6-0356/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za resolucijo o nacionalnem, regionalnem in projektnem vodenju ter partnerstvu na področju regionalne politike, vloženo na podlagi samoiniciativnega poročila mojega francoskega poslanskega kolega Jean Marie Beaupuyja. V celoti se strinjam z zamislijo, da se z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti preuči izvedljivost združitve različnih skladov Skupnosti v prihodnji kohezijski politiki za obdobje po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Rad bi pozdravil pobudo o sestavi poročila o dobrem lokalnem in regionalnem upravljanju ter pomen koncepta partnerstva med štirimi ali več ravnmi oblasti: lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko. Katero koli srečanje s predstavniki lokalnih oblasti, ki so jih ljudje izvolili neposredno, večinoma osvetljuje razlike v načinu, na katerega z evropskimi politikami ravnajo med temi ravnmi oblasti.

Brez vzpostavitve politike pravega partnerstva med vsemi temi organi oblasti, ki ne bo pod vplivom političnega strankarstva, ki nima nobene zveze s subsidiarnostjo, prizadevanja tako Evropskega parlamenta kot drugih evropskih institucij ne bodo prinesla želenih konkretnih rezultatov in učinkovitosti. Dovolj dobro poznamo spore in slabo razumljeno rivalstvo med predstavniki različnih političnih strank na oblasti na različnih ravneh administracije, ki večinoma privedejo do tega, da so evropski državljani prikrajšani za koristi evropskih projektov, o katerih odloča ta forum EP. Zato sem glasoval za to poročilo, v pričakovanju, da bo regionalnim politikam dan pomen, ki si ga zaslužijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospoda Beaupuyja je zelo poučno. Govori o upravljanju strukturne politike in izvemo, da je, če pustimo ob strani ponovno uravnoteženje stopenj razvoja vseh regij v Evropski uniji, pravi namen regionalne politike, ki jo vodi Bruselj, radikalno spremeniti teritorialno organiziranost držav članic in s tem njihove administrativne in politične strukture.

V bistvu to niti ni presenetljivo. Danes se v Evropi počne vse, da bi zaobšli ali uničili nacionalne države: od zgoraj, s podaritvijo svojih pristojnosti evropski naddržavi; in od spodaj, s spodbujanjem, v nasprotju s tradicijami nekaterih držav članic in z naravnimi mejami ali mejami identitete pokrajine – ob stroških, ki gredo v milijarde evrov –, „regije“ kot prednostne ravni podnacionalne organiziranosti ali ustanavljanja čezmejnih podnacionalnih prostorov. „Celovit pristop“ k evropski zakonodaji, ki ga hvali poročevalec in ki pomeni upoštevanje te ravni v vseh evropskih politikah z ozemeljskimi, gospodarskimi in socialnimi učinki, prispeva k temu razvoju.

Če pustimo ob strani volilne manipulacije, moramo administrativno reformo, ki jo predlaga gospod Sarkozy vsekakor analizirati na tak način.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Poročilo se zavzema za večje sodelovanje med nacionalnimi administracijami. Vseeno pa je pomembno opozoriti na to, da so najboljše oblike upravljanja preskušene in se razlikujejo od oblik, ki so manj primerne, ravno zaradi institucionalne konkurence. Raznolikost oblik administracij v Evropi in izmenjava mnenj med temi administracijami sta verjetno dober primer.

Poročilo je polno dobronamernih izjav, toda nujno primanjkuje konkretnih predlogov, kako izboljšati administracijo strukturnih politik za odpravo velikih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom nad gospodarskimi vidiki strukturnih politik. Treba se je spomniti, da strukturne politike EU predstavljajo največjo posamezno postavko izdatkov Evropske unije za obdobje od 2007 do 2013 in da Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu za finančno leto 2006 pravi, vsaj 12 % denarja, izplačanega za strukturne politike, ne bi smelo biti izplačanega.

Poročilo omenja tudi Lizbonsko pogodbo. Toda ta pogodba je bila v demokratičnih postopkih zavrnjena. Sklicevanje na Lizbonsko pogodbo je torej nesprejemljiva arogantnost. Prihodnost Pogodbe je v času pisanja tako negotova, da se je treba sklicevanju na njeno vsebino izogibati. Zaradi zgornjih razlogov se je junijska lista odločila, da bo glasovala proti poročilu v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Seveda ni dvoma o naši podpori bistvenemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti ali drugih javnih oblasti, družbenih in gospodarskih organizacij ter splošne javnosti pri opredeljevanju ciljev in programov ter pri izvajanju in nadzorovanju uporabe strukturnih skladov Skupnosti v posamezni državi članici, saj smo se ves čas zavzemali za to.

Vendar pa ne moremo dovoliti, da bi se pod krinko teh legitimnih prizadevanj dosegali drugi cilji, kot je na primer združitev raznih skladov Skupnosti v okviru „prihodnje kohezijske politike za obdobje po letu 2013“ (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja). Ta predlog bi lahko ogrozil tisto, kar bi moralo biti osrednji cilj proračuna Skupnosti, in sicer njegovo funkcijo, da prerazporedi bogastvo med „kohezijskimi“ državami in „bogatimi“ državami, zlasti ker bi ukinil sredstva, ki so namenjena samo „kohezijskim“ (poleg tega, da bi ogrozil financiranje „skupnih politik“, kot sta kmetijska in ribiška, s strani Skupnosti).

Ne moremo se strinjati tudi s tem, da predlog spodbuja „javno-zasebno partnerstvo“, ki je instrument za privatizacijo javnih služb, ki so bistvenega in strateškega pomena za ljudi in socialnoekonomski razvoj posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. (RO) Poročilo gospoda Beaupuyja opredeljuje dobro upravljanje na ravni dveh komplementarnih sistemov: institucionalnega sistema, ki zagotavlja dodeljevanje pooblastil in proračunov med državo in regionalnimi in lokalnimi oblastmi; in partnerskega sistema, ki povezuje različna javna in zasebna telesa, ki jih zanimajo ista vprašanja na nekem ozemlju.

Partnerstvo lahko prinese dodano vrednost k izvajanju kohezijske politike prek večje legitimnosti, trajnostnega usklajevanja, zajamčene preglednosti in boljšega črpanja sredstev. Udeležba partnerjev lahko pomaga pri razvoju institucionalnih zmogljivosti na sektorski in teritorialni ravni. Ne smemo prezreti dejstva, da imajo partnerji potrebne sposobnosti in sredstva, ki lahko povečajo učinkovitost programa s tem, da izboljšajo učinkovitost postopka izbiranja projektov.

Da bi legitimizirali postopek odločanja in izravnali kakršen koli politični vpliv kot del javnega posvetovanja v obdobju pripravljanja operativnih programov, je izredno pomembno, da so lokalne in regionalne oblasti ter civilna družba udeležene. To omogoči uporabo obsežnega strokovnega znanja in pripomore k izboljšanju razvoja, spremljanja in ocenjevanja programa.

Zavedati se moramo, da nove države članice še niso pripravljene na načelo partnerstva in da lahko torej to krepimo postopoma prek nadnacionalnega in podnacionalnega pritiska.

Glede na argumente, že izražene prek sprememb, ki smo jih vložili in ki so bile sprejete in jih je gospod Beaupuy vključil v končno besedilo, sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Beaupuyja o nacionalnem, regionalnem in projektnem vodenju ter partnerstvu na področju regionalne politike. Jasno je, da uspeh katerega koli regionalnega razvoja ni odvisen samo od doseženih rezultatov, temveč tudi od načina, na katerega te rezultate dosežemo, se pravi upravljanja. Zato moramo razviti mehanizme, ki izboljšajo sisteme upravljanja, ne da bi jih ovirale različne politike.

S poročevalcem si delim navdušenje nad načelom partnerstva: novi načini upravljanja ne bi smeli nadomestiti javnih institucij, temveč bi morali iti z roko v roki. Odobravam tudi načrt za reorganizacijo načina, na katerega je upravljanje povezano s sredstvi Skupnosti, različnih teritorialnih razsežnosti in seveda Evropske unije. Sposobnosti projektnega vodenja, sposojene iz poslovnega sveta, so lahko odločno orodje za uresničevanje novih oblik upravljanja za spodbudo posebnega razvoja evropskega sistema.

 
  
  

– Poročilo: Manuel Medina Ortega (A6-0355/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (DA) Danski člani Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo glasovali za samoiniciativno poročilo o boljši pravni ureditvi, toda radi bi poudarili, da je lahko odstranitev administrativnih bremen zelo političen proces. Podpiramo cilj odstranitve nepotrebnih administrativnih bremen. Vseeno pa so lahko nekatera administrativna bremena socialno zelo potrebna, čeprav se lahko čutijo kot ovire za rast in inovativnost podjetij. Mislimo, da je potreben uravnotežen pristop k zmanjšanju administrativnih bremen.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Če moramo pred razpravo o vsebini evropske zakonodaje razpravljati o potrebi po „boljši pripravi zakonodaje“, potem bi morali razmisliti o tem, koliko te zakonodaje dejansko potrebujemo. Res je, da zaradi oblikovanja skupnega trga in vzpostavitve enotnosti med državami z različnimi zgodovinami in tradicijami, ki so pogosto izražene v podrobnostih iz njihove zakonodaje, nastaja potreba po usklajenosti, ki zahteva morda bolj proaktivno pripravo zakonodaje.

Toda reči to ni isto kot priznati, da moramo predvsem sprejemati predpise in to na evropski ravni. Čeprav sem prepričan, da je EU pogosto pravi prostor za ukrepanje, je treba opozoriti tudi, da je načelo subsidiarnosti temeljno in da je velikokrat potisnjeno na stran v imenu lažne učinkovitosti in nepotrebnega rezultata.

Če želimo, da se bo EU sposobna odzvati na potrebe, pri katerih je odločanje na evropski ravni upravičeno, bi se morali dosledno in modro izogibati preplavljanju Evrope z zakonodajnimi projekti in pooblastili, ki jih je mogoče učinkovito vzpostaviti na nacionalni ravni. Ta skrb, ki se pogosto pojavi v pogodbah, je žal manj očitna v Bruslju, z neizogibnimi posledicami tudi v obliki birokratskih skušnjav.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Medine Ortege o protokolu o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Evropska unija bi si morala prizadevati za standarde jasnosti in učinkovitosti znotraj regulativnega okvira. Ker nam lahko izboljšanje zakonodajnih postopkov pomaga pri doseganju teh ciljev in glede na to, da sta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti dva od temeljev, na katerih je zgrajena Skupnost, zlasti kadar nima izključne zakonodajne pristojnosti na nekem področju, čestitam Odboru za pravne zadeve za njegovo neumorno delo pri zagotavljanju, da zakonodaja Skupnosti temelji na kakovosti, prek poenostavljanja pravnega reda Skupnosti, in ne na količini.

Poleg tega tudi sam dvomim o postopkih samoregulacije in koregulacije; sedanjo finančno krizo na trgih lahko delno pripišemo njima. Regulacija ostaja najpreprostejši način za uresničevanje ciljev Unije in za zagotavljanje pravne gotovosti podjetjem in državljanom.

 
  
  

– Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0363/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Komisija je ravnokar izdala svoje 24. letno poročilo o spremljanju uporabe prave Skupnosti s strani držav članic. Povsem legitimno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je: ali obstajajo razlike ali napredek glede na prejšnje poročilo? Zdi se, da ne. Kot vedno, so slabi učenci Evrope države članice. Kakšno rešitev predlaga poročevalec? Večjo odločnost v odnosu do držav članic, po potrebi več predložitev Sodišču in večjo odločnost pri izvrševanju odločitev, ki jih izda Sodišče. Skratka: več pooblastil za prisilo in zatiranje za evropske institucije v odnosu do držav članic.

Pravni red Skupnosti, že vzpostavljen s pogodbami, ki imajo prednost pred nacionalnimi pravicami, zdaj hoče vedno bolj zatirati in uničevati te pravice držav članic. Odločno nasprotujeva temu, saj bo fevdalizacija nacionalnih pravic in pravnih posebnosti gotovo vodila k fevdalizaciji samih držav članic v evropeističnemu in federalističnemu projektu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o spremljanju uporabe prava Skupnosti. Podatki so objektivni; lahko se različni razlagajo, toda niso sporni: znatno povečanje primerov kršitev in neupoštevanje sodb Sodišča ter zamujanje s prenosom direktiv kažejo na to, da mora Komisija bolje spremljati posamezne države članice.

Poleg tega sem prepričan, da bi morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti več sodelovati, da bi spodbudili in dejansko okrepili uporabo prava Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Odobravam tudi vključitev besedila o vprašanju upravljanja strukturnih skladov: države članice je treba opozoriti, da morajo, če želijo koristiti sklade v finančnem okviru 2007-2013, prilagoditi svojo zakonodajo, da bo v skladu z evropskim pravom, predvsem kar zadeva varstvo okolja, na ustrezen način, ki bo spodbujal gospodarski in socialni razvoj na regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Na današnji seji Parlamenta sem glasoval za letno poročilo Odbora za pravne zadeve o spremljanju uporabe prava Skupnosti v letu 2006.

Dokument, ki ga je sestavila poročevalka, gospa Geringer de Oedenberg, navaja neupoštevanje časovnega razporeda za prenos direktiv, nezadovoljivo sodelovanje med pravosodnimi sistemi držav članic in Sodiščem Evropskih skupnosti ter tudi kritiko načinov obravnavanja pritožb.

Zelo zaskrbljujoč pojav je nepripravljenost nacionalnih sodišč, da bi upoštevala načelo prednosti prava Skupnosti in da bi izkoristila postopek predhodnega odločanja.

Poročilo opozarja tudi na povečano število kršitev zaradi tega, ker države članice ne upoštevajo sodb Sodišča Evropskih Skupnosti in ker se ne držijo rokov za prenos direktiv.

Glede na zgoraj navedeno je treba nujno razširiti sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti ter povečati spremljanje uporabe prava Skupnosti na nacionalni in regionalni ravni. S takim ukrepanjem se bo Evropska unija približala državljanom in okrepila svojo demokratično legitimnost.

 
  
  

– Poročilo: Georgios Papastamkos (A6-0354/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za resolucijo o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij, in sicer na podlagi poročila, sestavljenega na pobudo mojega odličnega kolega in prijatelja, nekdanjega grškega ministra, gospoda Papastamkosa. Žal prizadevanja Parlamenta in Komisije za vzpostavitev pravno omejujočega nadzora evropskih regulativnih agencij niso prinesla pomembnega rezultata. Delim si mnenje z veliko večino mojih kolegov, ki jim je žal, da ni splošne strategije za ustanavljanje agencij v Evropski uniji. Postalo je nujno in potrebno, da Svet in Komisija sodelujeta s Parlamentom, da bi vzpostavili jasen, skupen in skladen okvir v zvezi z mestom, ki bo v prihodnosti dano agencijam v okviru evropskega upravljanja, pri čemer je treba vzpostaviti parlamentarni nadzor nad ustanavljanjem in delovanjem regulativnih agencij.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) V zadnjem obdobju je znatno poraslo število regulativnih agencij tako na evropski kot na nacionalni ravni. Med tema ravnima obstajajo podobnosti in razlike. Raznolikost teh agencij glede strukture in funkcije na evropski in nacionalni ravni zbuja vprašanja v zvezi z regulacijo, dobrim upravljanjem in bližino institucij v smislu centralizacije in decentralizacije.

Evropske regulativne agencije so večinoma decentralizirane ali neodvisne službe, zato je treba zahtevati posebno preglednost in demokratični nadzor, ko govorimo o ustanavljanju in dejavnosti, saj lahko brez regulativnih in izvršilnih institucij z izključnimi pravicami porast števila na najpomembnejših področjih družbene dejavnosti škoduje imenu institucij, ki predstavljajo Evropsko unijo, jih odtuji in zelo poveča birokracijo.

Uporaba parlamentarnega nadzora za strukturo in dejavnosti regulativnih agencij mora biti v skladu s klasičnim načelom demokracije, ki zahteva povečanje politične odgovornosti vseh institucij z izvršnimi pooblastili.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Evropska unija zajema 29 agencij, pravih evropskih mikroinstitucij, ki stanejo več kot 1 milijardo evrov in katerih koristnost je treba obravnavati previdno. Poročevalec ima tako prav, da zahteva večjo preglednost in odgovornost pri upravljanju teh številnih agencij, resnični politični nadzor nad njihovo dejavnostjo, ocenitev tistih, ki že obstajajo, moratorij na ustanavljanje novih agencij ter analizo stroškov in koristi pred kakršno koli odločitvijo.

Vseeno pa je pravi problem sam obstoj teh agencij, dodatnih plasti evropske birokracije, ki imajo nekatere regulativno moč in druge izvršilne funkcije, ki se vmešavajo v delo nacionalnih oblasti, kadar ga že ne zapletejo. Pravi problem je njihova rast in to, da se širijo po vsej Evropi, njihovi sedeži pa se delijo kot darila za pridobivanje volivcev. Resnični problem je to, da jih je 40 % ustanovljenih na podlagi člena 308 Pogodbe, slavnega člena, ki omogoča povečanje pristojnosti Bruslja, če niso izrecno določene v zakonih in drugih predpisih.

Ker to poročilo ne rešuje ničesar, ga ne moremo odobriti. Toda ker vseeno poskuša vzpostaviti nekaj reda v to zmedo, ga ne moremo zavrniti. Zaradi tega se bomo vzdržali glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Zanimivo je, da točka 5 predloga poročila zdaj opozarja na odsotnost splošne strategije za ustanavljanje agencij EU. Nove agencije se ustanavljajo za vsak primer posebej, kar vodi k nepregledni krpanki regulativnih agencij, izvršnih agencij in drugih teles Skupnosti.

Še bolj zanimivo je, da je večina v Evropskem parlamentu vedno spodbujala ustanavljanje novih agencij in šele zdaj ugotavlja, da so izgubili pregled nad zadevo.

Junijska lista podpira glavne ideje poročila, toda kritični smo do tega, kako Evropski parlament zdaj poskuša pridobiti več moči v odnosu do regulativnih agencij, ki naj bi parlamentu predložile letna poročila in katerih direktorji bi lahko bili pozvani pred pristojni parlamentarni odbor, preden so imenovani. Skeptični smo glede teh predlogov. Prvič, ustrezno je, da je Komisija odgovorna za upravljanje teh agencij, in drugič, delno politično pričkanje lahko vpliva na imenovanje direktorjev agencij, ki bi morali biti kot taki zgolj uradniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Papastamkosa o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij. Pozdravljam načrt Komisije o ustanovitvi medinstitucionalne delovne skupine, ki bo odgovorna za opredelitev funkcij regulativnih agencij in zadevnih pristojnosti posameznih teles Evropske unije v odnosu do teh agencij.

Toda ta predlog bi moral biti prej začetek kot konec, saj so cilji veliko obsežnejši od ustanovitve medinstitucionalne skupine. Dejansko je namen predloga o skupnem pristopu, kolikor je ta mogoč, k strukturi in delovanju teh agencij zmanjšanje birokracije, tako da bodo ti organi lahko opravljali svojo zakonodajno vlogo na ustrezen in učinkovit način. S tem bo mogoče njihovo spremljanje in izpolnjevanje revizijskih zahtev, vsaj delno, ter zadovoljitev odgovornosti, ki jo zahtev tako pomembna vloga.

 
  
  

– Predlog resolucije: nalog za prijetje Josepha Konyja zaradi postopka proti njemu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (B6-0536/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Joseph Kony in Gospodova odporniška vojska sta v zadnjih 20 letih zagrešila grozovite zločine, zaradi česar mu želi Mednarodno kazensko sodišče zdaj soditi.

Spopad na območju Velikih jezer v Ugandi in Sudanu še traja in stalno zahteva nove civilne žrtve. Mednarodna skupnost je nedvomno odgovorna, da prekine to strašno tragedijo.

Junijska lista na splošno negativno gleda na resolucije v zvezi z zunanjo politiko. Toda ta se nanaša na organizacijo in njenega voditelja, ki ju Mednarodno kazensko sodišče obtožuje zločinov proti človeštvu. Zato smo se odločili, da to resolucijo podpremo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi obvestil Parlament, da sem glasoval za predlog resolucije o vložitvi obtožnice in začetku postopka proti Josephu Konyju pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Povsem nesprejemljivo je, da se že več kot tri leta poskuša prijeti mednarodnega zločinca, kot je Kony, storilec zločinov in napeljevalec k zločinom, ki vključujejo umor, genocid, posilstvo, plenjenje in spodbujanje k posilstvu. Vsi poskusi prijetja so bili neuspešni zaradi nenehne nepripravljenosti ugandske vlade, da bi sodelovala pri ujetju tega zločinca, proti kateremu je Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodni nalog za prijetje.

Poudaril bi, da je Uganda podpisala Rimski statut, glede na katerega se vsaka podpisnica zaveže, da bo prekinila z nekaznovanjem za najhujše zločine, ki so zelo zaskrbljujoči za mednarodno skupnost, in da bo prispevala k preprečevanju takih zločinov. Rad bi tudi izrazil svojo zaskrbljenost zaradi popolne odsotnosti jasne zaveze o preprečevanju preusmeritve mednarodne pomoči Gospodovi odporniški vojski (LRA), ki jo vodi Kony (predvsem s strani sudanske vlade), ki jo lahko ta zlahka uporabi za svoje financiranje.

 
  
  

– Poročilo: Marielle De Sarnez (A6-0294/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o spremembi predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2009–2013), in sicer na podlagi poročila gospe De Sarnez. Podpiram kompromisne spremembe, katerih namen je akademska odličnost, uravnoteženost geografske porazdelitve, obveščanje javnosti o tem programu in potreba po odstranitvi vseh pravnih in administrativnih ovir za programe izmenjave med evropskimi državami in tretjimi državami (problem vizumov). Trdim tudi, da je treba v okviru programa sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se študenti, doktorski kandidati in postdoktorski in univerzitetni raziskovalci, ki prihajajo iz najmanj razvitih tretjih držav (zlasti iz afriških, karibskih in pacifiških držav), vrnejo v svoje matične države, ko se njihovo bivanje izteče, da bi preprečili pojav bega možganov. Nazadnje čestitke za zahtevo po učenju vsaj dveh evropskih jezikov ter boju proti diskriminaciji in spodbujanju spoštovanja enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (DA) Danski člani Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo glasovali proti poročilu o programu Erasmus Mundus II. Ne zaradi tega, ker bi nasprotovali programu, temveč ker lahko besedilo o financiranju privede do razmer, v katerih bodo morali danski študentje plačevati za uporabo programa. Na splošno podpiramo cilje programa Erasmus Mundus.

Danski člani Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo glasovali za samoiniciativno poročilo o boljši pravni ureditvi, toda radi bi poudarili, da je lahko odstranitev administrativnih bremen zelo političen proces. Podpiramo cilj odstranitve nepotrebnih administrativnih bremen. Vseeno pa so lahko nekatera administrativna bremena socialno zelo potrebna, čeprav se lahko čutijo kot ovire za rast in inovativnost podjetij. Mislimo, da je potreben uravnotežen pristop k zmanjšanju administrativnih bremen.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Kot del protiljudske politike Lizbonske strategije EU uporablja program Erasmus Mundus (2009-2013) za buržoazno posodobitev univerz v državah članicah v skladu z zahtevami kapitala, da bi povzročili beg možganov iz tretjih držav in pospešili izkoriščanje delavcev, s tem pa povečali dobičkonosnost evropskih monopolistov.

Krepi zasebna gospodarska merila za ocenjevanje univerz in raziskovalnih središč ter enako obravnava državne in zasebne izobraževalne institute. Ustvarja izobraževalne „konzorcije“ na podlagi „logike odličnosti“ in študentom nalaga šolnine, s čimer bistveno izključuje otroke iz delavskih družin iz visokega izobraževanja in podiplomskega študija.

Demagoške izjave EU o preprečevanju bega možganov iz manj razvitih držav ne morejo prikriti pravega cilja, ki je nič drugega kot bedno izkoriščanje delovne sile iz teh držav in drastično omejevanje pravic mladih do visokega standarda brezplačnega državnega izobraževanja za vsakega otroka iz delavskih družin.

Zaradi teh razlogov je parlamentarna skupina Grške komunistične stranke glasovala proti tej zakonodajni pobudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe De Sarnez o programu Erasmus Mundus (2009-2013), ker menim, da je ta nov program temeljnega pomena za spodbujanje Evropske unije kot središča odličnosti za učenje na svetovni ravni.

Prek sodelovanja med raznimi izobraževalnimi ustanovami EU bo Erasmus Mundus II izboljšal odziv na naraščajoče zahteve po mobilnosti študentov ter spodbujal kakovost visokega izobraževanja v EU in dialog med različnimi kulturami. Rada bi poudarila tudi pomembne inovacije, ki jih predlaga poročilo, kot so podaljšanje doktorskega programa, vključitev štipendij in spodbujanje aktivne udeležbe podjetij in raziskovalnih središč.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je pomemben program, katerega namen je podpora študentom iz tretjih držav, ki bi radi študirali v Evropski uniji, čeprav lahko njegovo omejeno financiranje povzroči težave tistim, ki bi morali plačati šolnine, pa tega ne zmorejo. Zaradi tega nam je žal, čeprav smo glasovali za poročilo, da so bili predlogi naše skupine zavrnjeni, saj je bil njihov namen reševanje tega problema.

Vseeno lahko z zadovoljstvom rečemo, da so bili sprejeti predlogi za izboljšanje mobilnosti teh študentov in opozarjanje na dejstvo, da se program ne sme uporabljati za pritegnitev ljudi s posebnimi sposobnostmi iz tretjih držav v Evropsko unijo na škodo njihovih domačih držav. Vztrajali smo, da mora Evropska Komisija pri ocenjevanju programa upoštevati mogoče posledice bega možganov in zadevne socialnoekonomske razmere.

Zagotoviti moramo, da se magistrski študentje, doktorski kandidati, raziskovalci in akademiki iz manj razvitih tretjih držav lahko vrnejo domov, ko se konča obdobje študija, in tako preprečiti beg možganov.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Gospa predsednica, glasovala sem za to poročilo in upam, da bo podaljšani program Erasmus Mundus do leta 2013 še naprej predstavljal pomemben most med različnimi kulturami.

Koristi tega izobraževalnega programa so očitne – ne samo, da bo EU imela korist od pritegnitve bistroumnih, visoko letečih študentov iz tretjih držav, ki bodo izboljšali raziskave in inovacije v EU, temveč bodo tudi naši lastni študentje izboljšali svoje jezikovno znanje in povečali svojo zaposljivost tako doma kot v tujini.

Predvsem mislim, da je ta program posebno ustrezen glede na to, da smo v letu medkulturnega dialoga. Gradnja povezav s tretjimi državami prek izobraževanja spodbuja razumevanje in komunikacijo med različnimi kulturami, jeziki in verami. To je točno tak program, kakršne bi moral podpirati Evropski parlament, in toplo ga pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Odločili smo se, da glasujemo proti temu poročilu Odbora za kulturo in izobraževanje. Ne glasujemo proti ideji programa Erasmus Mundus kot taki, temveč kot rezultata nekaterih podrobnih predlogov, ki jih je dal Odbor, in nekaterih, ki jih je dala Komisija.

Ne podpiramo posebnega vizuma Erasmus Mundus, kot je na kratko opisan v predlogu. Vsaka država članica ima pravico do izdaje vizumov in upamo, da so širokosrčne, ko gre za izdajanje vizumov študentom iz programa Erasmus Mundus. Menimo, da take vrste vizumov ni mogoče urejati na ravni EU.

Zavračamo tudi idejo, da bi EU zagotavljala finančno podporo združenju diplomantov iz različnih programov Erasmus Mundus. Študentska združenja bi se morala razviti iz potrebe in osebnih prizadevanj posameznikov. Ne morejo biti ustanovljena od zgoraj s strani institucij EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Program Erasmus Mundus se nanaša na sodelovanje in mobilnost na visokošolskem področju z namenom promocije Evropske unije kot središča odličnosti v izobraževanju na svetovni ravni. Razširja možnosti, ki so trenutno na voljo v okviru programa Erasmus, in odpira pot do sodelovanja na področju izobraževanja državam, ki niso članice Unije.

Izobraževanje ima bistveno vlogo v življenju mladih. Študentje sami in njihovi bodoči delodajalci vedno bolj cenijo mednarodne izkušnje. Poznavanje jezikov, kultur in posebnih značilnosti posamezne države ter sposobnost delovanja v mednarodnem okolju so samo nekatere od številnih koristi udeležbe v tem programu. Spodbujanje mobilnosti je še ena pomembna lastnost programa. Cilji programa so še zlasti pomembni v obdobju globalizacije, ko stiki s tretjimi državami postajajo vse pomembnejši. Morali bi pozdraviti dejstvo, da bodo imeli evropski študentje in študentje iz tretjih držav še naprej možnost, da si pridobijo take izkušnje.

Vesela sem, da izglasovani program vsebuje tudi predloge za reševanje vprašanj glede vizumov. Ti po nepotrebnem zapletejo urejanje potovanja. Predlagana poenostavitev bi morala vplivati tudi na obseg razpoložljivih informacij. Študentje bi morali imeti možnost, da dobijo vse potrebne informacije, da se lahko lažje in veliko v naprej pripravijo za svoje bivanje v tujini. V zvezi s tem bi lahko bila podpora predstavništev Evropske komisije v tretjih državah še zlasti koristna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. (LT) Danes smo glasovali o novi generaciji programa Erasmus Mundus (2009-2013). Sedanji program Erasmus Mundus se je začel izvajati leta 2004 in do zdaj ga je uspešno uporabilo prek 4000 državljanov Evropske unije in tretjih držav. Erasmus Mundus se je izkazal za zanesljiv ukrep na visokošolskem področju, zlasti kar zadeva magistrski študij. Cilj novega programa je spodbujati visoko izobraževanje v Evropi, da bi pomagali pri ustvarjanju večjih in boljšim možnosti mladih za kariero in da bi vzpostavili bolj strukturirano mednarodno sodelovanje med visokošolskimi institucijami ter s tem zagotovili večjo mobilnost študentov iz Evropske unije in tretjih držav. V naslednjih 5 letih bo univerzam v Evropi in tretjih državah dodeljenih prek 950 milijonov evrov, da se pridružijo programu in ponudijo štipendije. Dodan bo poseben program za podiplomske študije in študentje bodo prejeli več finančne podpore. Pri glasovanju sem podprla spremembe odgovornega odbora, s katerimi je dokument dobil jasnejšo ureditev, ki ščitijo izbiro in pravice študentov in ki omogočajo večje sodelovanje med univerzami.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Pri tem poročilu je cilj spodbujanja gospodarskega priseljevanja v velikem obsegu, ki ga je Evropska komisija postavila že 11. januarja 2005 v svoji „zeleni knjigi o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije“, še bolj tipičen kot kadar koli.

Nič manj kot 950 milijonov evrov je bilo odobrenih za program Erasmus Mundus II za obdobje 2009-2013. Ta program je namenjen pritegnitvi tujih študentov in učiteljev v geografsko območje Evropske unije. To je približno 654 milijonov evrov več kot je bilo odobrenih prvi različici programa.

Pod pretvezo spodbujanja študentov iz tretjih držav, naj pridejo študirat v Evropo, s ponujanjem magisterijev ali doktoratov na visoki ravni – kar je samo po sebi hvalevredno – se v resnici odpira nov kanal za poplavo zakonitega priseljevanja. Tujci iz tretjih držav bodo pravzaprav dobili lažji dostop do Evrope zlasti s poenostavljenimi postopki za pridobitev vizumov in štipendij ter s prilagojenimi šolninami.

Daleč od tega, da bi dajala prednost svojim lastnim državljanom in spodbujala evropske raziskave in odličnost, ki jih potrebuje, Evropska unija spet daje prednost tistim izven EU in izkazuje svojo naklonjenost priseljevanju na veliko.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Program Erasmus Mundus II je podoben programu Erasmus za izmenjavo študentov za evropske študente, vendar je namenjen predvsem izmenjavam s tretjimi državami. Njegov namen je pritegniti usposobljene tuje študente v Evropo.

Močno se zavzemam za medkulturno izmenjavo, zlasti na znanstveni ravni. Vseeno pa dvomim o učinkovitosti in predvsem koristnosti tega programa za države članice. V času, ko so v nekaterih državah članicah mesta na univerzah za domače prebivalstvo omejena na številnih področjih, bi morali biti previdni pri višjih kvalifikacijah.

Zaradi prehoda na bolonjski model po vsem univerzitetnem sistemu v Evropi študenti z magisterijem že zdaj dovolj težko najdejo mesto za doktorski študij. Povečanje konkurence za domače študente se mi zdi kontraproduktivno. Težko bo tudi kontrolirati kršenje predpisov o priseljevanju v zvezi s programom. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Program Erasmus Mundus že ima pomembno vlogo v sodobnem izobraževanju mladih in odraslih. Vendar izkušnje kažejo, da se je treba izzivov lotiti z nekaj previdnosti. Neupravičeno radikalne spremembe, kot so novi pogoji za šolnine, bi lahko podrle ravnotežje tega izobraževalnega sistema, ki se je dobro izkazal na trgu. Take spremembe bi lahko tudi kršile nekatera načela v zvezi z avtonomijo akademskih institucij. Zato je treba razmisliti, ali bi bilo najbolje prepustiti odločitve konzorciju programa Erasmus Mundus ali določiti pogoje za upravljanje od zgoraj.

Menim, da bi morali tam, kjer obstaja ustaljena praksa in možnost, da odločitve sprejemajo lokalni organi, to spoštovati in ne vsiljevati ničesar novega z odlokom. To je še zlasti pomembno glede na to, da živimo v zelo različnih regijah. Nekatere naj bi bile bolje razvite, druge manj, vse pa imajo različne tradicije in raznolike gospodarske pogoje.

Rad bi izkoristil to priložnost in opozoril na to, da ima Parlament neupravičeno prakso, da se sklicuje na dokumente, ki še niso zavezujoči, kot je evropska ustava, ki je bila zavrnjena na referendumu, Lizbonska pogodba in z njo povezana Listina o temeljnih pravicah. Zakonodaja ne more temeljiti na nečem, česar ni v uradnem listu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe De Sarnez o programu Erasmus Mundus (2009-2013). Mladi so naša prihodnost in tega na pravim samo zato, ker je to ustrezna fraza: program Erasmus Mundus je zgrajen na etosu odličnosti in spodbujanju medkulturnega povezovanja prek sodelovanja s tretjimi državami, da bi lahko nove generacije ustvarjale boljši svet. Konkretno nov program Erasmus Mundus poudarja možnost obiskovanja magistrskega in doktorskega študija, oblikovanje partnerstev z izobraževalnimi ustanovami v tretjih državah ter izvajanje posebnih komunikacijskih in informacijskih dejavnosti.

Odobravam to pobudo in rad bi opozoril tudi na predlog gospe De Sarnez, da naj bi prednostna naloga postala učenje vsaj dveh tujih jezikov: jeziki so dejansko glavni nosilec kulturnega povezovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Erasmus Mundus II se v groben ujema s svojim predhodnikom, čeprav je prišlo do pomembnih sprememb. Te zajemajo bolj uravnoteženo in zajamčeno geografsko zastopanost v programih Erasmus Mundus, ki jih lahko ponudi konzorcij univerz iz vsaj treh evropskih držav, skupaj s posebno pozornostjo ranljivemu prebivalstvu.

Merila za sprejem v izobraževalne programe morajo temeljiti na kakovosti, hkrati pa je treba spoštovati enakost spolov in izboljšati dostop za prikrajšane skupine.

Ko se podeljujejo štipendije evropskim študentom in študentom iz tretjih držav, morajo institucije, ki ponujajo izobraževalne programe, spoštovati načelo enakih možnosti in nediskriminacije.

Hkrati bi moral Erasmus Mundus II prispevati k trajnostnemu razvoju visokega šolstva v Evropi in v tretjih državah, pri čemer bi morala Komisija storiti vse, kar lahko, da prepreči beg možganov.

Zeleni bomo poskrbeli, da bodo te spremembe dejansko izvedene. Ocena programa Erasmus Mundus bi morala pokazati tudi, da se je izboljšal dostop do programov Erasmus Mundus za ranljive skupine.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu je to poročilo podprla pod temi pogoji.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0300/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (COM(2007)0737 – C6-0442/2007 – 2007/0257(COD)).

Skupaj z gospodom Szájerjem sem naklonjen priznavanju načel in usmeritev konference predsednikov. V celoti so skladni s predpisi. V celoti tudi podpiram predlog, da odločitev konference predsednikov potrebuje tehnične prilagoditve.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0297/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih mikroorganizmih (prenovitev), in sicer na podlagi poročila gospoda Szájerja. Žal mi je, da glede na razvoj in zapletenost zakonov in drugih predpisov Komisija ni spremenila svojega stališča z dne 1. aprila 1987, v katerem naroča svojim službam, naj zakonodajne akte kodificirajo najkasneje po njihovi deseti spremembi, hkrati pa poudarja, da je to minimalni predpis in da naj si službe prizadevajo za kodificiranje besedil, za katere so odgovorne, v še krajših obdobjih. V tem konkretnem primeru revidiramo direktivo iz leta 1990 ter besedila, ki so bila spremenjena štirikrat, leta 1994, 1998, 2001 in 2003. Direktiva 90/219/EGS, ki naj bi jo prvotno kodificirali, je nazadnje prenovljena, da bi uvedli potrebne spremembe za prilagoditev postopku pravne ureditve z nadzorom, vpeljanim leta 2006. Menim, da bi morala biti politika konsolidacije prava Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da sedanje razmere niso v redu, zlasti ne v odnosu do držav članic in državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Čeprav si ne moremo predstavljati napredka in učinkovitosti v kmetijstvu, poljedelstvu in živinoreji, brez pomembnih odkritij na področju genetike, moramo oblikovati optimalne ukrepe za biološko varnost v zvezi z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih, saj moramo spoštovati previdnostno načelo, da lahko zaščitimo zdravje ljudi in okolje.

Danes bi bili ljudje zagotovo na slabšem in bolj pretreseni od konfliktov, če ne bi bilo odkritij Mendla in pa Morgana, Cricka in Watsona. Vseeno pa je jasno, da morajo biti postopki pridobivanja, preskušanja, uporabe in komercializacije gensko spremenjenih organizmov, naj so to rastline, živali ali mikroorganizmi, v vsaki državi podvrženi posebnemu sistemu pravne ureditve, odobritve in administracije, ki bo vzpostavil pravni in institucionalni okvir za odpravo ali zmanjšanje tveganj negativnih učinkov.

 
  
  

– Poročilo: Eoin Ryan (A6-0348/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. −(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Ryana o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami. Namen zakonodaje Skupnosti je zmanjšati nepotrebno in pretirano birokracijo, zato vprašanje statističnih podatkov v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami ne more ostati nedotaknjeno.

Eurostat je oblikoval delovno skupino, ki preučuje, kako bi lahko poenostavili in posodobili poročanje o tej menjavi znotraj Skupnosti. Poleg tega se izvaja študija o enotnem sistemu za razvoj in katalogiziranje trgovinskih tokov blaga na skupnem trgu. Strinjam se s to pobudo, toda upam, skupaj z gospodom Ryanom, da bo Komisija ta predlog izboljšala s tem, da bo dovolj podrobno navedla, kakšne ukrepe je treba sprejeti za uvedbo takega enotočnega mehanizma. Za to se lahko uporabijo pilotni projekti, da se lahko vrednost in izvedljivost sistema v celoti preučita.

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. (GA) Devetdeset odstotkov podjetij na Irskem je malih in srednje velikih podjetij, tako kot po vsej evropski uniji. Na Irskem – ker sem bolje seznanjen s tamkajšnjimi razmerami – je okoli 250 000 podjetij malih in srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo prek 800 000 ljudi. Večina teh podjetij (okoli 90 %) zaposluje manj kot deset ljudi, v polovici primerov pa je zaposlena samo ena oseba. Čas je zato zelo dragocen vir, toda ta podjetja porabljajo veliko časa zgolj za izpolnjevanje obrazcev.

Nobeno presenečenje ni, da podpiram to poročilo (saj je moje lastno), o katerem je bil dosežen kompromis prek sodelovanja med Svetom in mojimi kolegi v odboru ECON. Vseeno bi rad obrazložil svoj glas, da bi poudaril njegov pomen. Določbe poročila bodo prek 200 000 malih in srednje velikih podjetij razbremenile dolžnosti izpolnjevanja obrazcev v zvezi z menjavo blaga, s čimer bo prihranjen čas in kar bo koristilo podjetjem in poslovanju na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Intrastat je enotni skupni sistem za evropske države. Njegov namen je zmanjšanje nepotrebne birokracije in regulacije. To je prilagodljiv sistem in zato omogoča upoštevanje posebnih potreb in rešitev za posamezne države članice Evropske unije.

Še ena pomembna stvar je ta, da sta tako sistem Intrastat in statistični sistem za mednarodno menjavo osnovana na priporočilih za statistični sistem za mednarodno menjavo blaga, ki ga je razvil Statistični oddelek ZN. To omogoča pridobitev popolnih in v celoti primerljivih podatkov o mednarodni menjavi blaga.

Tekoče zbiranje statističnih podatkov o pomembnih gospodarskih vprašanjih je zelo potrebno. Države članice bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, za posodobitev in izboljšanje tega sistema.

 
  
  

– Poročilo: Evelyne Gebhardt (A6-0361/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Malta je edina država v EU, kjer razveza ni mogoča. V Evropi obstajajo samo tri države, kjer razveze ni mogoče doseči: Vatikan, Andora in Malta.

Vseeno je Malta omogočila registracijo razveze, dosežene drugje, pod pogojem, da je bila oseba državljan ali je imela stalno prebivališče v državi, kjer je bila razveza dosežena.

V skladu z Brusljem II (Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003) lahko oseba zdaj doseže razvezo, če je državljan katere koli države članice in tam stalno živi že šest mesecev. Katera koli druga oseba lahko vloži zahtevo za razvezo, če tik pred vložitvijo zahteve za razvezo stalno prebiva v državi članici že eno leto nepretrgano.

Priporočljivo je, da se v primerih, ko države nimajo zakonov o razvezi, kot je to na Malti, razmisli o novem členu.

Na Malti smo že priznali razvezo z registracijo v primerih, ko se uporabijo ustrezni predpisi; ne gre za vprašanje sprejetja načela razveze, saj je to že v veljavi v nekaterih okoliščinah. Vprašanje je, ali bi morala razveza biti poseben del našega pravnega sistema, tudi če teh posebnih okoliščin ni.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o sprejetju, s pridržkom sprememb, predloga uredbe Sveta o spremembi uredbe iz leta 2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih, in sicer na podlagi poročila gospe Gebhardt. Glede na povečano mobilnost državljanov znotraj Evropske unije, s čimer narašča število „mednarodnih“ parov, se pravi parov, v katerih sta zakonca različnih državljanstev ali prebivata v različnih državah članicah ali v državi članici, katere državljan ni vsaj eden od zakoncev, in zaradi visoke stopnje razvez v Evropski uniji, je postalo nujno sprejeti zakonodajo o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti v zakonskih sporih, kar vsako leto zadeva vedno večje število državljanov. Treba je še naprej opozarjati, da pogodbe zagotavljajo postopno vzpostavitev skupnega območja svobode, varnosti in pravice, skupaj z ukrepi za nadaljnje izboljšanje združljivosti veljavnih predpisov v državah članicah na področju navzkrižij med pravi in pristojnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospe Gebhardt razjasnjuje pristojnost nacionalnih sodišč v zvezi z zakonskimi spori znotraj EU in pojasnjuje, katero pravo naj se šteje za ustrezno. Namen je preprečiti tveganje, da bi eden od zakoncev poskušal hitro kot prvi vložiti zahtevo za razvezo, da bi se za primer uporabljalo pravo neke države, s katerim bi bili zaščiteni interesi zadevnega zakonca. Sam namen je seveda hvalevreden. Vseeno pa po mojem mnenju slabosti predpisa pretehtajo nad njegovimi koristmi.

Švedsko zakonsko pravo je eno najliberalnejših na svetu in to je nekaj, na kar bi morali biti ponosni. Nevarnost v zvezi s prvotnim predlogom je ta, da bi to pomenilo, da bi bila v številnih primerih švedska sodišča prisiljena izreči sodbe v skladu z malteškim, irskim, nemškim ali iranskim pravom, ko ena od strani vloži zahtevo za razvezo. Dolgoročno bi to omejilo švedsko brezpogojno pravico, da ena oseba vloži zahtevo za razvezo in da je ta tudi odobrena – področje, v zvezi s katerim ne bi mogla nikoli skleniti kompromisa. Zato je bila moja prva misel, da bo glasovala proti poročilu. Toda med glasovanjem je bila odobrena ustna sprememba, ki se v bistvu nanaša na pravno načelo javnega reda. Še vedno menim, da je treba švedski model ohraniti, toda da bi spodbudila izboljšanje, sem se namesto tega odločila, da se vzdržim glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Gebhardt o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih. Glede na povečano mobilnost državljanov v EU in raznolikost veljavne zakonodaje v različnih državah članicah v primeru razveze, podpiram možnost zakoncev, ki imata različni državljanstvi ali prebivata v različnih državah članicah, da izbereta pravo, ki se bo uporabljalo pri njuni razvezi.

Vseeno pa mislim, da je bistveno zagotoviti, da sta oba zakonca obveščena, tako da se oba v celoti zavedata pravnih in socialnih posledic izbire prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Nova zakonodaja, ki nam jo predlagajo, zadeva razvezo „mednarodnih parov“, se pravi parov, v katerih imata zakonca različni državljanstvi ali živita v različnih državah članicah.

Gre za določitev pravil v zvezi s pristojnostjo in pravom, ki se uporablja, da bi odpravili pravno negotovost, ki na tem področju prevladuje. Zdaj se pravo, ki se uporablja, določa v skladu z nacionalnimi kolizijskimi predpisi, ki so sami zelo različni po državah članicah in tudi zapleteni. Večina držav članic določi pravo, ki se uporablja, v skladu z merili naveznih okoliščin ali prebivališča (lex loci). Druge države članice sistematično uporabljajo svoje nacionalno pravo (lex fori), kar lahko seveda vodi k uporabi prava, s katerim sta zakonca zgolj rahlo povezana, in k rezultatu, ki ne zagotavlja pravne gotovosti.

Ta nov predpis predlaga uskladitev teh kolizijskih pravil. To podpiramo, saj bi moralo to prinesti več predvidljivosti nečemu, kar še vedno ostaja dramatično, in to zlasti v interesu varnosti, do katere imajo pravico otroci, ki so prepogosto žrtve ločitve njihovih staršev.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Pri Junijski listi smo zelo razočarani, ko vidimo, kako vneto poročevalka zagovarja zadevo, ki jo je Svet nedavno zavrnil. Dejstvo je, da je kljub svojim pomanjkljivostim sedanja uredba Bruselj IIa veliko boljši predpis kot tisti, ki ga predlaga poročevalka. Jemanje svobode zakoncem, da bi izbrali sodišče in pristojnost, kaže na aroganten odnos Komisije in še bolj poročevalke do sedanje prakse vseh držav članic.

Ne zavračamo samo tega slabo premišljenega poročila, temveč pozivamo vse članice, naj se zavzamejo za svobodo izbire za zakonce, ki jih čaka razveza. Zapletena pravila EU so zadnje, kar ti ljudje potrebujejo v težkih časih.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. Irska se je odločila proti sprejetju in uporabi te uredbe, saj nismo bili za to, da bi dali irskim sodiščem pristojnost, da odobrijo razvezo državljanu EU na podlagi bistveno drugačnega prava države, iz katere prihaja.

Če bi Irska izvajala ta ukrep, bi to državljanom EU, ki prebivajo na Irskem, omogočilo, da na naših sodiščih dosežejo razvezo iz bistveno drugačnih in manj zahtevnih razlogov, kot so tisti iz naše ustave, kot jih je omogočil referendum o razvezi leta 1995, in sicer 4 leta ločenega življenja partnerjev. To bi pomenilo tudi, da se sedanja ustavna zahteva na irskih sodiščih v postopkih razveze, da se razveza dovoli samo, če je ustrezno poskrbljeno za zadevna partnerja in vzdrževane otroke, v tekih primerih ne bi uporabljala. Čeprav ima to poročilo tudi pozitivne vidike, sem se vzdržala glasovanja zaradi Irske odločitve proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. (FI) Gospa predsednica, glasovala sem proti poročilu gospe Gebhardt o zakonski zvezi, ker menim, da je pomembno, da na finskih sodiščih v prihodnje veljajo finski zakoni v primerih, ko bi bila uporaba prava tuje države zelo v navzkrižju z osnovnimi premisami finskega prava.

Zelo me skrbi tudi predlagano ocenjevanje krivde v primerih razveze. Na Finskem smo se pred približno 20 leti odpovedali preiskovanju nezvestobe ali drugih takih zadev v razveznih postopkih. Če bi bilo to ponovno uvedeno, bi bil to velikanski korak nazaj z zatohlim vonjem po starih časih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. (LT) V razširjeni Evropski uniji narašča število mednarodnih družin, se pravi zakoncev z različnimi državljanstvi. Žal se v EU veliko število zakonskih zvez med različnimi državljanstvi konča z razvezo, razvezni postopek pa je pogosto zapleten in dolgotrajen. To je zaradi tega, ker so imeli ljudje do zdaj omejene možnosti za izbiro sodišča, ki naj bi odločalo o razvezi. Ko sta se zakonca odločila za razvezo, sta se lahko obrnila samo na sodišče v državi svojega prebivališča. Zaradi tega tudi nista mogla izbrati prava drugih držav članic Skupnosti in ga uporabiti pri svoji razvezi. Litvanka, ki se je na primer poročila z Nemcem in je imela družino v Nemčiji, se je morala, da bi se razvezala od moža, obrniti na sodišče v kraju njihovega prebivališča. Njuna razveza je morala biti obravnavana po nemškem pravu. Ko bo uredba sprejeta, s 1. marcem 2009 te omejitve ne bodo več veljale. Družine v razveznem postopku bodo lahko izbrale sodišče glede na kraj svojega prebivališča ali izbrale pravo, ki se uporablja v državi, katere državljani so. Pri glasovanju sem podprla spremembe, ki določajo, da pravo, ki se uporabi za zakonske spore, ne sme biti v navzkrižju z glavnimi načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To je zlasti pomembno, ker si prizadevamo za preprečevanje spolne diskriminacije pri odločanju v razveznih postopkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. (FI) Glasovala sem za poročilo gospe Gebhardt, ker menim, da je predlog Komisije o standardizaciji kolizijskih pravil v zvezi z razvezo mednarodnih parov pomemben. Razveza je človeška tragedija za partnerja in njune otroke. Zato mora biti vpletenim čim jasneje, kakšen je postopek in kakšna je materialna vsebina prava.

Sedanje razmere, ko lahko v skladu z uredbo Bruselj IIa zakonca izbirata med številnimi različnimi sodišči, pristojnost pa se določa glede na kolizijska pravila v državah članicah, v katerih je sodišče, ne predstavljajo potrebne pravne gotovosti. Izbira najugodnejšega sodišča in „drvenje na sodišče“, da bi ena stranka dosegla ugoden rezultat, sta hudi stranski posledici tega.

Menim, da bi zakonskima partnerjema pravica do sporazumne izbire pristojnega sodišča in pristojnosti pomagala tudi pri odkrivanju vsebine v obeh primerih. Prav zaradi tega je bistveno olajšati dostop do informacij o vsebini in postopkih, kot je navedeno v spremembi 2. Tudi sprememba 1, ki ščiti interese otrok pri izbiri prava, je bistvenega pomena.

Podpiram spremembo 37, ki jo je vložila moja skupina in glede na katero mora biti pravo države članice, v kateri se je par poročil, tudi izbrano pravo. To je logično in bi še bolj olajšalo odkrivanje vsebine prava, ki naj se uporabi.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) V Evropi je na splošno preveč razvez, zlasti v moji državi. Vedno večje število razvez prizadene mešane pare, se pravi pare, v katerih imata partnerja različni državljanstvi.

Ker je prosti pretok oseb dejstvo evropskega povezovanja, je bistvenega pomena vzpostaviti jasen pravni okvir.

Ker se zavedam, da so nacionalni predpisi na področju razveze izredno raznoliki, se tudi v celoti zavedam nevarnosti, ki bi lahko izhajala iz ločitvenega „turizma“, če bi lahko nekdo izbiral najugodnejše sodišče za enega od partnerjev in najbolj omejujoče pravo za drugega.

Glasovala bi za to poročilo, ker bi predlagana uredba odpravila pomanjkljivosti in zakoncema, ki živita v različnih državah članicah, omogočila, ob celovitem poznavanju dejstev, sporazumno izbiro sodišča, pristojnega za njun razvezni postopek, ki bi moralo biti v eni od dveh držav članic Evropske unije, kjer imata prebivališči.

Žal je med glasovanjem ustna sprememba, ki je bila sprejeta, povzročila tako zmedo, da je bilo treba celotno poročilo vrniti odboru. Ker poročilo ni bilo vrnjeno odboru, se nisem več udeležila končnega glasovanja.

Zadeva je preveč občutljiva, da bi se o njej glasovalo v zmedi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Nisem glasovala o tem poročilu, ker se je Irska odločila, da ne bo izkoristila svoje možnosti, da sodeluje pri sprejemanju in uporabi predlagane uredbe, in ni imela aktivne vloge pri pogajanjih na ravni Sveta.

Irska je bila proti temu, da bi irska sodišča dobila pristojnost, da odobrijo razvezo državljanu EU na podlagi bistveno drugačnega prava države, iz katere prihaja.

Če bi bilo to uvedeno, bi to državljanom EU, ki prebivajo na Irskem, omogočilo, da na irskih sodiščih dosežejo razvezo iz bistveno drugačnih in manj zahtevnih razlogov, kot so tisti iz naše ustave, kot jih je omogočil referendum o razvezi leta 1995.

Glede na to, da Irska ne sodeluje pri postopku sprejemanja in uporabi te uredbe, sem se odločila, da ne glasujem o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Pozdravljam poročilo moje kolegice Evelyne Gebhardt o izbiri sodišča, priznavanju sodb in pravilih, ki se uporabljajo za pravico do odločanja v zakonskih sporih. Trdno verjamem, da je pomembno, da se na tem občutljivem področju oblikuje jasen, celovit in prilagodljiv pravni okvir.

Pri današnjem glasovanju sem glasoval za uvedbo pravice do izbire ustreznega sodišča za razvezni postopek. Podprl sem predlog, po katerem bo tako imenovani mednarodni par lahko izbral sodišče v kraju svojega običajnega prebivališča ali pravni sistem države, kjer se je poročil.

V celoti podpiram mnenje, da je pomembno zagotoviti zadosten dostop do informacij za oba partnerja, ne glede na njun finančni položaj ali stopnjo izobrazbe. Obe strani bi morali biti natančno in celovito seznanjeni s posledicami njune izbire sodišča in pravico do odločanja v razveznih postopkih. To velja še zlasti za mednarodne pare, saj so prava držav članic, razvezni postopki in pogoji, pod katerimi je mogoče doseči razvezo, zelo različni.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Pri vprašanjih v zvezi s čezmejnimi zakonskimi zvezami je pomembno, da imamo v Evropi standardizirane pravne razmere. Pravna gotovost za državljane na področjih, kot je zakonska zveza in razveza, kar pogosto zajema zelo čustvena vprašanja, je vedno pomembnejša na različnih političnih področjih.

V svetu, ki se vedno hitreje krči, so predpisi, kot so tisti, ki že veljajo v civilnem pravu, v tem primeru prosta izbira prava in sodišča za partnerje, pomembni za njihovo mobilnost. Ta uredba vzpostavlja tudi „uporabniku prijazen“ dostop do področja družinskega prava. Še en pomemben dejavnik v tem okviru je ta, da sta stranki dobro obveščeni o pravnih posledicah svoje odločitve. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, pri čemer sem imel v mislih prek 150 000 evropskih moških in žensk, ki so vsako leto vpleteni v čezmejne razvezne postopke. To zajema tudi številne romunske moške in ženske, ki so se poročili v tujini. Glasoval sem za to poročilo, ker trdno verjamem, da smo dolžni podpreti odstranitev vseh tistih birokratskih ovir in težav, zaradi katerih nekateri pravijo, da bi bila Unija pekel za državljane in nebesa za odvetnike.

Menim tudi, da imamo dolžnost do tistih, ki jih zastopamo, da odpravimo še vrsto drugih problemov, ki evropskim državljanom povzročajo težave. Samo dva taka primera sta težave v zvezi z zdravstveno oskrbo evropskih državljanov v državi, ki ni njihova domača država, in enakovrednost diplom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za delo, ki ga je predstavila gospa Gebhardt, o pravi, ki se uporablja v zakonskih sporih. Cilj je hvalevreden: vzpostaviti jasen in celovit pravni okvir, ki bo zajemal zakone o sodni pristojnosti, ter priznavanje in izvajanje odločitev o zakonskih sporih, poleg pravil o pravu, ki se uporablja.

Dejansko lahko po sedanjem scenariju, zaradi navzkrižij med nacionalnimi pravi in pravom skupnosti, katera koli „mednarodna“ razveza sproži najrazličnejša pravna vprašanja. Upoštevati moramo tudi nevarnost „drvenja na sodišče“, pri čemer je nagrajen partner, ki poskuša prvi priti na prizorišče in dobiti sodišče, katerega pravo najbolje služi njegovemu ali njenemu interesu.

To je popolnoma nesprejemljivo, zato pozdravljam to poročilo, ki ima namen zakoncema dati pomembne odgovornosti, predvsem v zvezi z informirano izbiro, izbiro sodišča in nazadnje izbiro prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Kot nekdo, ki se zavzema za Evropsko unijo, navadno vidim dodano vrednost evropske zakonodaje. Kadar več ljudi razmisli o problemih, se zanje pogosto najdejo boljše rešitve. To poročilo je žalostna izjema glede na to pravilo. Upravičeno smo lahko ponosni na zakonodajo, ki ljudem daje možnost, da gredo svojo pot, če tako želijo, in zato imamo dober razlog, da ohranimo sistem, ki ga imamo zdaj na Švedskem. Tako kot vlada, sem zato mnenja, da gre predlog Komisije o uskladitvi v napačno smer, ko je treba upoštevati na primer prakso na Malti. Vatikanu ne smemo dovoliti, da bi oviral aktivno politiko enakosti doma. Evropski parlament je bil drugačnega mnenja. Zato sem nameraval glasovati proti poročilu. Sprememba je bila vnesena tudi v zapisnik.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Glasovala sem proti ukrepu, ker menim, da je neodgovorno od EU, da se vmešava v zadeve, ki niso v njeni pristojnosti. To vključuje družinsko pravo. Svet ministrov bi moral pazljivo razmisliti o tem, ali naj sprejme predloge Parlamenta ali Komisije. Ne bi smeli izkoriščati majhnega števila problematičnih primerov, da bi si EU prilastila nadaljnja pooblastila. Pri evropskem povezovanju ne gre za to.

Poleg tega se Evropski parlament v svojem mnenju sklicuje na Listino EU o temeljnih pravicah. To je nesprejemljiva manipulacija s strani Parlamenta, saj Listina EU o temeljnih pravicah ni pravno zavezujoč dokument, temveč politični kompromis. Listina EU o temeljnih pravicah v členu 9 pravi: „Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine sta zagotovljeni v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje teh pravic.“ Zakaj potrebujemo vzporedni paket evropskih predpisov o razvezi, glede na to, da se družinsko pravo rešuje na nacionalni ravni? To odpira možnosti za manipulacijo. Zato ni povsem jasno, v katero smer gre ta uredba, in Komisija ni sposobna odpraviti negotovosti. Predlagam, da Svet ministrov zavrne ta ukrep.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Beleži se porast števila zakonskih parov v EU, v katerih sta partnerja državljana različnih držav EU ali drugih držav.

Zato se vprašanje izbire prava, ki naj se uporabi, ali pristojnega sodišča za neko zadevo pojavlja vse pogosteje.

Evropska unija potrebuje določbe za učinkovito reševanje navzkrižij za določitev pravne pristojnosti.

Kot narašča število razvez, tako narašča tudi število primerov diskriminacije pri zahtevi za razvezo ali prenehanju življenjske skupnosti. Bolje obveščeni partner prevzame pobudo in gre na sodišče, na katerem pravo najbolje služi njegovim interesom. Pri tem ta partner prejudicira pristojnost zadevnega pravnega sistema.

V primeru zakonskih zvez, v katerih eden od partnerjev prebiva v državi, ki ni država EU, je morda težko doseči, da bi sodišče priznalo odločbo o razvezi, izdano v državi, ki ni država EU.

Namen poročila, o katerem smo glasovali danes, je zagotoviti dostop obeh partnerjev do zanesljivih informacij v zvezi s postopkom razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter tudi o glavnih vprašanjih v nacionalnem pravu in pravu Skupnosti. Pravilno je bilo ugotovljeno kot bistveno za interese katerega koli zadevnega otroka, da se upošteva v vsakem primeru pri izbiri prava.

 
  
  

– Poročilo: Pedro Guerreiro (A6-0388/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. (SV) Ribiška politika EU ne temelji in ni nikoli temeljila na dobro premišljenih, skupnih odločitvah. Staleži rib v Evropi so se v zadnjih letih dramatično znižali in zelo malo je bilo storjenega, da bi te razmere spremenili. Namesto tega EU ponuja pomoč v zameno za ribolovne pravice v državah tretjega sveta in bo tako tudi njihova morja osiromašili rib. Lokalno prebivalstvo ob obalah bo prikrajšano za svoj vir preživetja in bodo prisiljeni živeti od pomoči, pomoči, ki redko pomeni primerno nadomestilo ali nadomesti izgubljeni dohodek.

Ribiška politika, ki bi jo morala namesto tega zagovarjati EU, mora biti prepojena z dolgoročnim in daljnovidnim razmišljanjem. Pri takem procesu ni prostora za pomoč za izboljšanje in posodobitev ribiških flot, končni cilj česar je povečati ribolovne zmogljivosti. Z veseljem pa bi podprla ukrepe, namenjene podpori ranljivega lokalnega prebivalstva v revnih obalnih regijah, katerih edini vir dohodka je ribolov in ki hudo trpijo zaradi zmanjšanih staležev rib, v veliki meri neposredno zaradi zgrešene ribiške politike EU. Toda predlogi v poročilu gospoda Guerrerira ne zajemajo takih ukrepov in zato sem glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Uredba (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, določa vrsto izjem glede na sistem vstopa/izstopa iz člena 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike.

Vendar pa se je bilo zaradi zapoznelega sprejetja pravnega instrumenta Komisije, ki zadevnim državam članicam omogoča, da dodelijo državno pomoč, in zaradi omejenih zmogljivost ladjedelnic nemogoče držati roka v zvezi z vstopom v ladjevje ribiških plovil, ki lahko koristijo državno pomoč za obnovo, do 31. decembra 2008, kot določa Uredba (ES) št. 639/2004.

Odbor za ribištvo v svojem poročilu zagovarja podaljšanje rokov za državno pomoč za obnovo in registracijo plovil, tako v zvezi z trenutno veljavno Uredbo in v zvezi s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, glede na kar naj bi rok podaljšali samo za eno leto, z drugimi besedami do 31. decembra 2009.


Podaljšanje državne pomoči za obnovo ladjevja v najbolj oddaljenih regijah do 31. decembra 2009 in možnost registracije plovil do 31. decembra 2011 je bistvena pomoč ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev.

Zato sem glasoval za Guerreirovo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Podpora za obnovo in posodobitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah je izredno pomembna glede na strateško naravo ribiškega sektorja v teh regijah. Namen poročila, o katerem smo danes glasovali, je enoletno podaljšanje obdobja financiranja obnove in posodobitve ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah.

Upravičeno se upoštevajo posebne strukturne, socialne in gospodarske razmere v teh regijah v zvezi z upravljanjem njihovih ribiških flot. Zaradi tega bi morale biti določbe o upravljanju sistemov vstopa/izstopa flot in obveznem zmanjšanju zmogljivosti ter tudi pravila o dostopu do državne pomoči za obnovo in posodobitev ribiških plovil prilagojeni potrebam teh regij.

Skratka, podpora obnovi in posodobitvi ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah bi se morala nadaljevati, zlasti v primeru majhnih flot, saj so flote v teh regijah večinoma sestavljene iz starejših plovil, v nekaterih regijah so bila ta plovila zgrajena celo pred več kot 30 leti. Ti ukrepi so nujni za izboljšanje pogojev za skladiščenje ulova ter delovnih in varnostnih razmer za ribiče v teh regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, ki ga je predložil gospod Guerreiro. Komisija se vedno postavi na stran evropskega povezovanja, ne glede na to, za katero področje gre, in s tem se strinjam; toda v tem primeru moramo odstraniti kakršne koli časovne omejitve, da bodo te regije imele dovolj časa za primerno obnovo in posodobitev, da se bolje opremijo za soočanje s konkurenco na notranjem trgu.

Jasno je, da je nadaljnja podpora tej obnovi nujen pogoj, brez česar ne bo mogoče primerno zagotoviti delovnih in varnostnih razmer ter ohranitve staležev rib. Zaradi tega podpiram to pobudo, namenjeno popolnemu prestrukturiranju flot v najbolj oddaljenih regijah, da se bodo lahko spopadle z novimi evropskimi izzivi v ribiškem sektorju.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov