Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 22. oktober 2008 - Strasbourg

7. Obrazložitve glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Predlog sklepa: Potrditev imenovanja Catherine Ashton za članico Evropske komisije (B6-0575/2008)

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, pozdravljam imenovanje baronice Ashton za članico Komisije, in želim poudariti, da samo dejstvo, da je prejela dosmrten plemiški naslov, govori o njenem odličnem delu za Združeno kraljestvo. Trdno sem prepričan, da bo kot komisarka opravila odlično delo kot še en plemič pred njo. Vlada gospe Margaret Thatcher je kot komisarja iz Združenega kraljestva leta 1984 namreč imenovala lorda Cockfielda. V Bruslju je opravil odlično delo in postavil temelje enotnega trga.

Baronica Ashton se bo v zgodovino Evropske unije uvrstila s spodbujanjem pogajanj v Dohi. To je velik izziv, a uspešen zaključek pogajanj bo v neizmerno pomoč državam v razvoju.

- Predlog resolucije: Evropski svet (B6-0543/2008)

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, glasoval sem proti skupnemu predlogu o vrhu Evropskega sveta, in sicer zaradi njegove neodkritosrčnosti v zvezi z irskim referendumom ter nespametnega oprijemanja gospodarsko škodljivih ciljev na področju podnebnih sprememb. Sporočilo namreč hinavsko potrjuje svoje spoštovanje do irske zavrnitve Lizbonske pogodbe, nato pa s prikritim jezikom teh dokumentov takoj vztraja, da se morajo Irci prilagoditi. Tako imenovano spoštovanje demokratične odločitve volivcev je očitno lažno.

Medtem ko se vsi soočamo z globoko gospodarsko krizo, najhujšo, ki se jo večina izmed nas lahko spominja, EU skrbi, kako bo ohranila najboljše mesto za podnebne cilje. Industrija in naša gospodarstva si zdaj ne morejo privoščiti tega čedalje večjega bremena zelene obdavčitve. Vse, kar bomo uspeli doseči, bo to, da bomo izgnali čedalje več proizvodnih industrij na Daljni vzhod.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, želela bi omeniti predlog spremembe 3, v katerem smo številnim komisarjem očitali, da so zmanjšali pomen dolgotrajne zahteve Evropskega parlamenta za predlog zakonodaje o boljšem nadzoru finančnega trga. Takšno je dejansko stanje, vendar pa mislim, da je treba reči, da morajo svoj del krivde prevzeti tudi države članice. Tudi če bi se Komisija poskusila zganiti, mislim, da bi naletela na velik odpor. Komisija kljub temu nosi odgovornost in medtem ko imamo ureditev, ki temelji na načelih, za razliko od ureditve, ki temelji na pravilih, mora ta še vedno biti stroga, kajti ohlapna ureditev ni delovala.

Omeniti bi želela tudi odstavek 20, v katerem Parlament ponovno poudari svoje spoštovanje do izida irskega referenduma in do izida postopka ratifikacije v drugih državah članicah. Med razpravo o irskem referendumu je bilo večkrat zatrjeno, da Parlament tega izida ne bo spoštoval. Parlament tukaj predvsem nima nobene pristojnosti ne pooblastil za kakršno koli ukrepanje. Kljub temu to izjavo v nasprotju z mojim kolegom, gospodom Allisterjem, pozdravljam.

Mislim, da se je v odstavku 20 končno mogoče spoprijeti z zadržki irskega ljudstva pred evropskimi volitvami, vendar pa ne smemo podceniti tega, kar je tu potrebno. Odstavek navaja tudi, da je Parlament pripravljen nuditi pomoč, ki bo privedla do širšega in bolj informiranega konsenza. Mislim, da bi se to dejansko moralo glasiti „ki bo privedla do bolje informiranega konsenza“.

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, najbolj nevaren stavek v sodobni politiki je „nekaj je treba storiti“. Za politike je značilen nesmiseln in nesorazmeren strah, da se bodo ljudem zdeli nedejavni, kaj ta „nekaj“ je, pa je drugotnega pomena, čemur smo priča v času finančne krize. Ni važno, kaj ta „nekaj“ je – 500 milijard GBP v Britaniji, 500 milijard EUR v Evropi, 850 milijard USD v ZDA – dobro, to je „nekaj“, torej storimo to. Ni pomembno, kakšne bodo posledice tega v praksi.

Resnica pa je, da ne morete z zakoni odpraviti recesije nič bolj, kot lahko z zakoni določite smer sonca ali lune. Čemur smo priča zdaj, je nezadržno popravljanje napak številnih let lahko pridobljenih posojil, kar so ustvarile te iste vlade, ki so obrestne mere predolgo ohranjale na prenizki ravni. To je bila politična in ne tržna odločitev in zrak, s katerim se je balon napihnil, zdaj z vso silo uhaja ven. Edina praktična sprememba, ki so jo ustvarili nacionalizacija naših bank in ta velika jamstva, je, da ljudem, ki bi jim morali pomagati preživeti te težke čase z zniževanjem davkov, nalagamo ogromna nova dodatna bremena. Naši davkoplačevalci bodo plačali ogromno ceno za našo nečimrnost.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospod predsednik, v zvezi s predlogom spremembe 9, ki ga moja skupina ni podprla, je bilo za skupino PPE-DE ključnega pomena, da se demokratični proces zaključi brez kakršnih koli bližnjic, ki ustvarjajo demokratični primanjkljaj, zlasti zdaj, ko v primeru trgovanja z emisijami, parlamentarnega postopka ni mogoče opisati s pohvalnimi besedami. Priča smo bili zavajajočim trikom, manipulaciji in celo temu, da se poročevalka ni menila za politično voljo svoje lastne skupine.

To je postalo celo pomembnejše, če upoštevamo mrtvo točko na Svetu prejšnji teden. Skupina PPE-DE je predlagala rešitev problema škode, ki jo je utrpela industrija, ter obenem nadaljevanje blažitve podnebnih sprememb. Zato naš primerljiv predlog o nadomestitvi dragega sistema dražb ne podpira samo industrija EU, temveč tudi sindikati. Vsi skupaj želimo poskusiti zmanjšati škodljive emisije. O tem ni nobenega dvoma.

Vprašanje je, kako to storiti. Naša prva skrb mora biti naš planet, vendar trdim, da ukrepom, potrebnim za zaustavitev podnebnih sprememb, ne bo pomagalo gospodarsko nazadovanje vodilnih, podnebju prijaznih gospodarstev, ki vodijo k brezposelnosti v EU.

  Peter Skinner (PSE). – Gospod predsednik, stranka EPLP pozdravlja vsebino te skupne resolucije in predloga o finančni klimi in širšem gospodarstvu. Kar zadeva to, kar lahko storimo zdaj, je res, da je Parlament opredelil niz zahtev – ki so do neke mere nekakšen seznam želja – in tudi dejanske predloge o tem, kaj je treba storiti. Včasih smo Komisijo tudi prehiteli. Včasih smo dejansko bili priča – mogoče iz nacionalnih razlogov ali zaradi političnih interesov –, da je Parlament tako omilil kakšno besedilo in predlagal dobro besedilo.

Vendar pa so te zahteve danes dokaj primerne in ustrezajo razmeram, v katerih se nahajamo. Bolj kot kdaj koli prej je treba okrepiti nadzorne strukture, vendar je to treba storiti na svetovni in ne zgolj na evropski ravni. Ozreti se moramo ven iz Evropske unije. Za to moramo preučiti tudi, kaj se dogaja v smislu razvojne pomoči v svetu. Poglobiti moramo naše rezerve, tako da bomo razvojna vprašanja reševali in se ne bomo od njih odmikali, in upam, da bomo s tem ustvarili neko vrsto gospodarskega ravnovesja, ki je potrebno v svetu. Naša naloga je, da opozorimo na ta vprašanja. Naša naloga pa je tudi, da v zvezi s tem storimo še kaj več, zato bom podrobneje o tem spregovorila v pisni obliki.

  Ivo Strejček (PPE-DE). – Gospod predsednik, želel bi povzeti razloge, zaradi katerih resolucije nisem podprl. Prvič, okrepitev vloge države je napačen odgovor pri iskanju poti iz finančnega pretresa. Drugič, ureditev na višji ravni in vzpostavitev nove vseevropske nadzorne oblasti brez pojasnjevanja pristojnosti nista zdravilo za krizo. Tretjič, potem ko so ljudje na Irskem zavrnili Lizbonsko pogodbo, ta ne more začeti veljati. Evropski svet bi zato moral spoštovati rezultat irskega referenduma. Četrtič, Evropski svet ni pripravljen popustiti pri svojih lastnih nerealnih in izredno dragih ciljih, ki zadevajo podnebne spremembe. To bo na koncu škodilo življenjskemu standardu navadnih ljudi.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, dovolite mi, da na začetku povem, da drži, da Lizbonska pogodba ne more začeti veljati, dokler je ne potrdi vseh 27 držav članic, vendar pa to ne pomeni, da Evropa ne bi mogla iti naprej, sam pa si zagotovo ne želim, da bi šla Evropa naprej brez Irske. Kot vodja volilne skupine za stranko Fine Gael v okviru zadnje referendumske kampanje želim popolnoma jasno povedati, da stališče Irske je in mora biti, da si želimo biti v središču Evrope. Ne želimo biti več otok za otokom, na katerem prevladujejo britanski interesi. To, da ima Britanija interese, seveda spoštujemo – do tega je popolnoma upravičena. Naši interesi pa so drugačni, zato si ne želim, da bi britanski poslanci Parlamenta tu govorili v imenu mojih volivcev ali o irskih interesih.

Želim povedati, da poslanci Evropskega parlamenta iz stranke Fine Gael, ki so člani skupine PPE-DE, podpirajo splošno spodbudo poročila o zasedanju Evropskega sveta, vendar pa ne morem sprejeti, da Parlament meni, „da je mogoče odpraviti zadržke, ki jih je izrazilo irsko ljudstvo, da se pred evropskimi volitvami zagotovi rešitev, ki bo sprejemljiva za vse“, saj o tem mora premisliti irsko ljudstvo samo po svoji lastni presoji in v času, ki si ga bo samo določilo. To je točka, ki jo je treba zabeležiti.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Z vsebino naše skupne resolucije nisem povsem zadovoljna, kakor tudi nisem zadovoljna z delom predsednika Sveta, gospoda Sarkozyja. Kljub temu menim, da je sporazum, ali vsaj možnost doseganja sporazuma o nekakšnem skupnem pristopu, zelo pomemben korak, saj bi najhujše sporočilo, ki bi ga poslali ljudem Evrope bilo, da se nismo sposobni sporazumeti o ničemer. Kljub temu bi želela pozvati, da pokažemo tudi nekaj zdrave pameti. Imamo tri dejavnike. Eden je seveda finančna kriza, drugi je recesija, tretji pa se v svojem bistvu nanaša na vpliv globalizacije na naš notranji trg. O tem sem govorila mnogo, mnogo mesecev in celo veliko let. Zdi se, da nismo sposobni ustaviti stopnjo rasti povpraševanj, namenjenih evropski industriji, in da nismo sposobni niti razpravljati o tej rasti na ravni STO. To neskladje predstavlja glavni problem za nas.

- Priporočilo: Harlem Désir (A6-0373/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, kot vsi vemo, je delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela v Evropski uniji v ogromnem porastu. To je po eni strani dobro, saj se tako ustvarja veliko delovnih mest, vendar pa se je zaradi zelo različnih nacionalnih predpisov praviloma pokazalo, da je to do sedaj imelo bolj negativen učinek zlasti za delavce, saj zaradi nizkih plač prihaja do plačnega dampinga, s tem pa tudi do razseljevanja lokalnih delavcev. Na koncu to vodi tudi k izkrivljanju konkurence, zlasti pri majhnih in srednje velikih podjetjih, koristi pa prinaša tistim, ki jemljejo čim več začasnih delavcev, kolikor je mogoče, za nizko plačilo.

Zato s moramo z direktivami prizadevati za ureditev dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela za celotno Evropsko unijo, zlasti pa za opredelitev, da je treba začasne delavce pri delovnih pogojih in pogojih zaposlovanja obravnavati enako kot zaposlene v podjetju uporabnika. To bi bilo v interesu Evrope kot poslovne lokacije, zlasti pa delavcev, in bi preprečilo izkrivljanje konkurence za podjetja.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, vsaka sprememba te direktive, ne glede na to, kako pomembna je, bi pomenila precejšnje podaljšanje zakonodajnega postopka, zaradi česar bi začasni delavci precej daljši čas ostali brez pravne zaščite. To je direktiva, ki prihaja veliko let prepozno. Gre tudi za izraz sporazuma med socialnimi partnerji. Zato sem glasoval za zavrnitev vseh predlogov sprememb.

- Poročevalka: Roberta Angelilli (A6-0404/2008)

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, to poročilo sem podprla, saj me za varnost otrok, ki uporabljajo internet, prav res skrbi. Gre tudi za vprašanje, ki ga je postavilo veliko mojih volivcev iz West Midlandsa. Vem, da je veliko staršev in učiteljev čedalje bolj zaskrbljenih zaradi dostopanja otrok do neprimernega in potencialno nevarnega materiala.

Z rastjo interneta v močan svetoven medij so se povečale nevarnosti, ki mladim grozijo po vsem svetu. Zadnja raziskava v Združenem kraljestvu je pokazala, da so pedofili prek interneta navezali stik s kar 1 izmed 10 otrok, ki uporabljajo spletne klepetalnice. Čeprav je res, da internet nudi svet zabave, možnosti in znanje za otroke, moramo vendar tudi sprejeti ukrepe, da jih na internetu obvarujemo. Mislim, da je naša odgovornost, da zaščitimo otroke pred škodljivim materialom in nekaterimi izmed tistih, ki upravljajo spletne komunikacijske linije.

Evropski parlament igra ključno vlogo pri zmanjševanju razpoložljivosti neprimernega in nezakonitega materiala ter povečanju javne ozaveščenosti o spletnih nevarnostih. Zato pozdravljam to poročilo in prizadevanja EU za zaščito naših otrok. Otroci bi morali imeti možnost, da izkoristijo vse priložnosti, ki jih nudi ta tehnologija, brez strahu pred tistimi, ki bi jim lahko povzročali nevarnost.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, internet je sam po sebi zelo pozitiven izum, vendar ga čedalje pogosteje uporabljajo kriminalci, kar je pripeljalo do eksponentnega porasta enega izmed najbolj gnusnih kaznivih dejanj, trgovine z otroško pornografijo.

Če samo pomislite na to, da se je kroženje takšnega materiala samo v lanskem letu povečalo za 16 % - k temu pa dodajte dejstvo, da se v ta namen za izdelavo teh fotografij zlorablja več kot 20 000 otrok na leto –, si lahko predstavljate te razsežnosti. Naši cilji morajo biti: nična toleranca v primerih zlorabe otrok, stroge kazni za hudodelce in največja zaščita otrok, ki uporabljajo internet.

Pozdravljam paket ukrepov, ki ga podpira Evropski parlament in ki sega od odprtih telefonskih številk do namestitve sistemov blokiranja ter od izobraževanja do okrepitve policije in sledenja plačil.

To poročilo Evropskega parlamenta je zelo pomembno, saj pošilja zelo močan signal v zvezi z zaščito najšibkejših članov naše družbe, naših otrok.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Internet je v veliko pomoč, vendar obenem predstavlja zlasti za otroke veliko nevarnost. Otroci se veliko bolj spoznajo na računalnike kot njihovi starši, zato se odrasli pogosto ne zavedajo številnih pasti, na katere lahko otroci zlasti naletijo v nekaj urah brskanja po internetu. To poročilo pozdravljam in sem ga tudi podprla.

Menim, da bo varen internetni program pomagal odpraviti ogromno generacijsko vrzel pri poznavanju interneta. Potrebujemo informativno kampanjo tako za starše kot učitelje. Podpiram vzpostavitev kontaktnih točk v posameznih državah EU, kjer bo mogoče prijaviti nezakonite dejavnosti, povezane z internetno varnostjo.

Matti Juhani Saari je na Finskem na internetu, vključno na spletni strani YouTube, objavil video posnetke, na katerih na strelišču strelja s pištolo. Pozneje je ta strelski blaznež v šoli v finskem mestu Kauhajoki umoril deset mladih ljudi. Gospe in gospodje, mislim, da bomo s tem programom lahko zmanjšali ravni tveganja in zagotovili, da mladi ljudje ne bodo imeli več dostopa do takšnih video posnetkov na internetu.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Poročilo gospe Angelilli sem podprl, ker menim, da bo pomagalo pri boju proti zlorabi otrok na internetu. Želim si, da bi poudarek namenili tudi izboljšanju instrumentov, ki so na voljo policijskim organom. Natančneje to pomeni oblikovanje evropske podatkovne baze o otroški pornografiji skupaj z objavo telefonskih številk kriznih centrov, ki bi morale biti na voljo policijskim organom. To bo zelo koristen instrument za tiste primere, ki vključujejo nakup fotografij prek skupinskih komunikacij „vsak z vsakim“, saj bo tako mogoče preveriti, ali je bila določena fotografija na internetu že objavljena in ali so v zvezi z njo že bile opravljene preiskave, s čimer bi se izognili nepotrebnemu podvajanju preiskovalnega dela. Eden izmed učinkovitih ukrepov bi bilo tudi sledenje plačilom, opravljenim na spletnih straneh, ki vsebujejo otroško pornografijo, pri čemer bi se v celoti upoštevali predpisi o varstvu zasebnosti in bančne tajnosti.

Dosedanje izkušnje kažejo, da je varnost otrok na internetu mogoče zagotoviti samo s pomočjo večplastnega pristopa, ki zajema vključenost otrok, družin, šol, vseh ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ponudnikov internetnih storitev in vladnih organov. Treba je tudi dvigniti raven ozaveščenosti in preprečevanja, kar bi s tehničnega vidika pomagalo pri prijavi primerov ter izboljšalo možnosti za njihovo preiskavo s strani policijskih organov. Trdno sem prepričan, da lahko program o internetni varnosti k temu prispeva.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Dovolite mi, da dodam nekaj besed k ponedeljkovi razpravi o zaščiti otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije. Poročilo sem seveda podprla in ga toplo pozdravljam. Kljub temu pa program, ki smo ga potrdili, ne vsebuje nikakršnega poudarka na standardizaciji terminologije, povezane z nevarno vsebino. Države članice imajo tudi različna stališča o tem, kaj zgolj ni dovoljeno in kaj je bilo že opredeljeno kot kaznivo dejanje. To očitno ovira boj proti internetnemu kriminalu, ki ne pozna meja ne držav ne celin. Uskladitev na tem področju bi morala biti zavoljo naših otrok naša prednostna naloga, pa če nam je to všeč ali ne.

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospod predsednik, to poročilo sem seveda podprl s posebnim zadovoljstvom. Pozdraviti je treba, da si Evropa želi storiti nekaj, da bi zaščitila otroke pred številnimi nevarnostmi, ki jih internet v današnjem času predstavlja. Mladi ljudje se srečajo z internetom že v zelo zgodnji starosti, vendar pa so seveda soočeni tudi z njegovimi nevarnostmi.

Predvidoma 9 izmed 10 otrok v starosti od 8 do 16 let pride na internetu v stik s pornografskim materialom. Spletni trgovci s pornografijo so čedalje bolj predrzni. Na drugi strani poleg nevarnosti, ki jo povzročajo internetni pedofili in trgovci s pornografijo, so tu tudi spletne igralnice s svojimi agresivnimi metodami trženja. Zlasti mlajši otroci se pogosto ne zavedajo nevarnosti, ki izvirajo iz tega.

Zato je naloga staršev, šol in učiteljev, pa tudi politikov, da otroke pred tem zaščitijo. Ti morajo tako spremljati kot dvigati ozaveščenost med najmlajšimi člani družbe, ker so ti najbolj dovzetni in ranljivi.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Hvala, gospod predsednik. Poročilo sem podprla, ker menim, da je izjemno pomembno. Težko je v enem samem dokumentu odgovoriti na številna raznovrstna vprašanja, ki se pojavljajo pri uporabi komunikacijskih tehnologij pri otrocih. Vendar pa je ta program potreben iz organizacijskih razlogov. Ko razpravljamo o vplivu novih tehnologij, radi govorimo o družbenih, izobraževalnih, kulturnih in drugih koristih, negativnih posledic pa se zavemo prepozno. Obstoječi mehanizmi omejevanja proizvodov, ki imajo negativen vpliv, so zelo pomembni za zmanjševanje tveganja, vendar poleg njih potrebujemo tudi programe za preprečevanje. Zdaj, ko imamo skupen evropski program, mora vsaka država članica v tej zvezi imeti tudi svoj lasten nacionalen program. Povečati moramo ozaveščenost družbe o tem problemu in otroke naučiti pametne uporabe IKT. Druga stvar, o kateri moramo govoriti, je nevarnost „odvisnosti od računalnika“. Potrebna so celovita prizadevanja, to pa je še ena naloga nacionalnih vlad.

- Poročevalka: Françoise Grossetête (A6-0346/2008)

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Gospod predsednik, želel bi se vam zahvaliti, da ste mi dali besedo, obenem pa bi se želel zahvaliti tudi gospe Grossetête za poročilo o predlogu direktive, ki se ukvarja s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili. To poročilo sem podprl. Predstavlja namreč napredek na področju usklajevanja predpisov ter varstva potrošnikov, s čimer se zmanjšuje birokracija, povečuje prožnost in ustvarjajo koristi v smislu varnosti in ozaveščenosti bolnikov. Obenem poenostavlja delovanje ter zmanjšuje stroške srednje velikih farmacevtskih podjetij.

Pozdravljam jasno stališče komisarja Verheugna o ponarejenih zdravilih, generičnih zdravilih slabe kakovosti, ki pogosto nimajo večjega učinka od placeba, ter prepovedanih zdravilih in cepivih, ki najdejo pot do evropskih državljanov prek črnega trga. Takšna dejanja so kazniva. Komisija bo v bližnji prihodnosti oblikovala ukrepe za okrepitev obstoječih predpisov na tem področju, da se niti eno izmed takšnih zdravil ne bo več smelo distribuirati. Uvedla bo tudi sankcije za osebe, ki delujejo na tem področju. Gospod komisar je tudi zatrdil, da je treba učinkovita zdravila proizvajati v skladu s priznanimi evropskimi standardi in proizvodnimi postopki.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Odzvati se moram na današnjo razpravo, med katero sem seveda izjavila, da to poročilo iskreno podpiram. Vendar pa je bila vključena zahteva, da naj vsa zdravila, ki vsebujejo isto aktivno sestavino, nosijo isto ime podjetja, da ne bi povzročala nejasnosti med bolniki, ki bi lahko vzeli prekomerne odmerke. Nestrokovnjakom to mogoče zveni smiselno, vendar pa se zdravila nenehno izumljajo, tista zdravila, ki imajo iste ali podobne aktivne sestavine, pa se poleg tega lahko še razlikujejo po obsegu drugih sestavin. Očitati Komisiji, da ni zahtevala standardizacije imen podjetij, bi bilo nesmiselno, saj bi se s tem pokazalo nerazumevanje za delovanje sistema ne glede na to, kakšne pristojnosti ima Evropska unija na splošno.

- Poročevalka: Toine Manders (A6-0195/2008)

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, zelo sem vesela, da Parlament končno obravnava pomanjkljivosti iz Direktive o časovnem zakupu iz leta 1994, da bodo lahko potrošniki pričakovali boljšo zaščito za svoje naložbe. S tem se bo dolgoročno zavarovalo do 40 000 evropskih delovnih mest. To poročilo sem prebrala s posebnim zanimanjem, saj vsebuje vprašanje, ki neposredno vpliva na številne izmed mojih volivcev. V Združenem kraljestvu imamo več imetnikov pravic časovnega zakupa kot v kateri koli drugi evropski državi. Zato bo večina izmed njih pomirjena, ko bo videla, da Evropa ukrepa, da bi jih zaščitila pred prevarantskimi trgovci. Industrija časovnega zakupa v Združenem kraljestvu je vredna približno 157 milijonov EUR na leto, zato ta direktiva predstavlja pomemben korak naprej pri odpravi brezobzirnih agentov, ki povzročajo probleme potrošnikom in legitimne ponudnike storitev spravljajo na slab glas. Ta nova poenostavljena pravila bodo potrošnikom zagotovila enako dobro zaščito v vsej EU, obenem pa ustvarila enake konkurenčne pogoje na trgu časovnega zakupa ter drugih priljubljenih počitniških proizvodov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Vesela sem, da je bil kljub celemu spektru politik dosežen sporazum o uskladitvi zakonodaje o zaščiti vseh Evropejcev, ki načrtujejo počitnice v tujini in ki želijo tam brez tveganja najeti nastanitveni objekt. Sprememba direktive o časovnem zakupu onemogoča registracijo nezanesljivih ponudnikov storitev in s tem povečuje možnosti, da ljudje ne bodo več tako pogosto žrtve goljufij, čemur smo priča danes.

Potrošniki bodo imeli na voljo tudi štirinajstdnevni rok za odstop od pogodb, ne da bi morali dati kakršno koli predplačilo, pogodbe pa bodo celo prejeli v jeziku, ki ga razumejo, kar je dobra novica tudi za češke državljane.

  Gary Titley (PSE). – Gospod predsednik, tako kot moja prijateljica in kolegica, gospa Gill, sem tudi sam navdušen zaradi zapiranja vrzeli v tej direktivi.

Časovni zakupi predstavljajo veliko industrijo, lahko pa so tudi velika prevara. Sam sem se na primer ukvarjal s podjetjem European Timeshare Owners Organisation, ki deluje v Španiji – vendar s prikladnega naslova na Gibraltarju –, in volivci so mi povedali, da se jim je to podjetje oglasilo in ponudilo opraviti nadaljnjo prodajo njihovega časovnega zakupa. Ko so odšli v Španijo, kar jih je stalo veliko denarja, so ugotovili, da tam ni nikogar, ki bi želel kupiti njihov časovni zakup, temveč da to podjetje želi prodati njim druge časovne zakupe.

Sam sem nekaj tednov poskušal priti v stik s tem podjetjem, kar mi je končno uspelo šele ta teden, saj na drugi strani telefonskih številk, ki jih posredujejo, po nekem čudežu ni nobenih ljudi, da bi odgovorili na klic - in očitno ne odgovarjajo niti na pisma.

Upam, da bomo zdaj začeli preganjati organizacije, kot je European Timeshare Owners Organisation, ker časovni zakup spravljajo na slab glas in ker, iskreno rečeno, škodijo ugledu španske turistične industrije, za katero vem, da vam je zelo mar.

- Poročevalka: Jan Andersson (A6-0370/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Poročila gospoda Anderssona nisem mogla podpreti. Ni mi všeč dejstvo, da tisti, ki niso bili zadovoljni s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti, danes s tem poročilom skušajo spodkopati njegovo sodbo v zadevi Laval na Švedskem. Prost pretok storitev je ena izmed ugodnosti Evropske unije in države članice morajo nameniti veliko več pozornosti, da bodo tako zaposlene kot delodajalce bolje seznanila z načeli veljavne direktive o napotitvi delavcev na delo. To je prava pot reševanja nezakonitega zaposlovanja in tudi dampinga na trgu delovne sile v EU, nikakor pa tega ne moremo početi s spodkopavanjem sodnih pristojnosti. V demokratičnih družbah je treba pravice dosledno glasno zagovarjati in ne spodkopavati.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, prvi del predloga spremembe 24 priznava, da je bil socialni damping tisti dejavnik, ki je prispeval k irskemu „ne“ Lizbonski pogodbi. Strinjam se tako s tem kot s stavkom, ki Svet prosi, naj ukrepa, da bi zagotovil enako plačilo za enako delo. Predlog spremembe od vseh držav članic zahteva, naj spoštujejo izid referenduma na Irskem. To je samoumevno, poleg tega je to navsezadnje tudi zakonska dolžnost vseh držav članic.

Vendar pa se ob vsem tem pojavlja tudi zahteva, da moramo pričeti s temeljito spremembo obstoječih Pogodb, da bi odprli pot do socialne Evrope. Če to ni pretiravanje, od katerega je več škode kot koristi! „Temeljita sprememba obstoječih Pogodb“ mi zveni kot trganje pravilnika. Kajti zelo pozitivno zakonodajo o protidiskriminaciji že imamo in jo trenutno tudi izboljšujemo. Dosegli smo skupno stališče o Direktivi o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. To bo podprlo pravice delavcev in pokazalo, da socialno srce Evrope še bije.

Predlog spremembe 16 države članice poziva k spodbijanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti. Stvari se ne počnejo tako. Pregledati moramo Direktivo o napotitvi delavcev na delo in zagotoviti njen pravilen prenos v vseh državah članicah, ali pa jo spremeniti, če je to potrebno, vendar pa temeljita sprememba Pogodb ni potrebna.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, v zvezi z glasovanjem bi želela povedati, da so člani stranke Fine Gael, med katerimi sem tudi jaz, podprli poročilo gospoda Anderssona, ker obravnava pomembna vprašanja, ki so jih odprle sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Viking, Laval in Rüffert, in vsebuje temeljno načelo enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo.

Poročilo zelo jasno navaja, da zakonodaja ne zadostuje in da moramo zagotoviti boljše ravnovesje med pravicami delavcev in svobodo opravljanja storitev, vendar pa odgovor za to ni temeljita sprememba obstoječih Pogodb EU, k čemur poziva predlog spremembe 24. Odgovor za to je izboljšanje zakonodaje, zaradi česar smo tudi glasovali proti predlogu spremembe 24 in predlogu spremembe 16, kar pa je bilo tako nekoristno kot nepotrebno, saj pri tem ne gre za zakonodajno prednostno nalogo.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, poročila gospoda Anderssona nisem podprl, ne samo zato, ker se besedilo nanaša na delovno pravo – kar spada v okvir pristojnosti držav članic –, temveč tudi zato, ker se ves čas sklicuje na Listino o temeljnih pravicah in Lizbonsko pogodbo.

To seveda ni prvo poročilo, ki je zagrešilo to dejanje, vendar pa kaže globok prezir do irskih volivcev, ki so Pogodbo razveljavili in dejansko tudi do vseh volivcev v Evropi, ki niso imeli priložnosti, da bi povedali svoje mnenje o Lizbonski pogodbi na demokratičen način.

Že ničkolikokrat smo slišali obljubo, da bo Evropa upoštevala voljo ljudi, da bo nekaj storila, da bi odpravila demokratični primanjkljaj, in ničkolikokrat se je tu v Parlamentu zgodilo, da Evropa ni pokazala nobenih rezultatov. Evropska unija ima problem z verodostojnostjo, ki je vsaj tako velik kot problem demokratičnega primanjkljaja.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, kot poročevalka v senci za Skupino združenje za Evropo narodov sem sodelovala z gospodom Anderssonom in se v celoti zavedala pomena vprašanj, ki jih obsega poročilo, za moj sindikat, Solidarnost, ter druge sindikate, kakor tudi za mojo politično skupino, ki ima čut za socialna vprašanja. V roki imam pismo gospoda Janusza Śniadeka, vodje sindikata Solidarnost, ki govori o tem.

Poročilo usmerja svojo pozornost na potrebo po spoštovanju pravic sindikatov ter pomen dialoga med socialnimi partnerji, rezultate takšnega dialoga, zlasti kolektivne pogodbe, ter spoštovanje načela „enako plačilo za enako delo“. Zato sem to poročilo podprla, čeprav so sklicevanja na Lizbonsko pogodbo, kot so dejali nekateri moji kolegi v tem Parlamentu, včasih neupravičena.

  Katrin Saks (PSE). – (ET) Želela bi pojasniti, zakaj nisem podprla poročila gospoda Anderssona.

Čeprav je to poročilo zdaj veliko bolj izravnano, kot je bila prvotna različica, sem se s številnimi člani moje skupine iz vzhodne Evrope vzdržala. Seveda podpiramo načelo enakega obravnavanja, vendar smo opazili tudi nevarnost, da bi ta slogan lahko bil uporabljen za preprečitev izvajanja ene izmed temeljnih svoboščin Evropske unije - prostega pretoka delavcev. To je zlasti pomembno za vzhodno Evropo: naši delavci želijo imeti dostop do zahodnoevropskega trga delovne sile, čeprav tudi začasno, da bi več zaslužili, vendar menim, da je to pomembno tudi za gospodarski razvoj Evropske unije v celoti.

Namesto da bi spreminjali predpise na ravni Evropske unije, kot je bilo zahtevano, bi po mojem mnenju morali več pozornosti nameniti izvajanju direktive in predpisom v državah članicah.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Predlog sklepa: Potrditev imenovanja Catherine Ashton za članico Evropske komisije (B6-0575/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o sprejetju, s pridržkom sprememb, predloga uredbe Sveta o spremembi uredbe iz leta 2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih, in sicer na podlagi poročila moje nemške kolegice poslanke, gospe Gebhardt. Glede na povečano mobilnost državljanov znotraj Evropske unije, ki je pripeljala do porasta v številu „mednarodnih parov“ oziroma parov, v katerih imata zakonca različno državljanstvo ali bivata v različnih državah članicah ali v eni državi članici, v kateri vsaj eden izmed zakoncev nima državljanstva, in zaradi visoke stopnje ločitev v Evropski uniji je bilo nujno urediti veljavno zakonodajo ter sodno pristojnost v zakonskih sporih, ki vsako leto zadevajo čedalje več državljanov. Nenehno bi morali poudarjati, da pogodbe določajo postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice z ukrepi, ki so potrebni za spodbujanje „združljivosti predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti“.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram gospo Catherine Ashton kot novo komisarko za trgovino. Zelo sem vesel, da smo končno na tem področju dobili komisarko in da je to tudi prva britanska komisarka. Prepričan sem, da bo zelo dovzetna in odprta komisarka, ki bo tesno sodelovala s Parlamentom.

- Predlog resolucije: Evropski svet (B6-0543/2008)

  Colm Burke, Avril Doyle, Jim Higgins and Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Želimo povedati, da poslanci Evropskega parlamenta iz stranke Fine Gael, ki so člani skupine PPE-DE, podpirajo splošno spodbudo poročila o zasedanju Evropskega sveta, vendar pa ne morejo sprejeti, da Parlament meni, „da je mogoče odpraviti zadržke, ki jih je izrazilo irsko ljudstvo, da se pred evropskimi volitvami zagotovi rešitev, ki bo sprejemljiva za vse“, saj o tem mora premisliti irsko ljudstvo samo po svoji lastni presoji in v času, ki si ga bo samo določilo.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupaj s svojimi kolegi iz britanske konservativne stranke podpiram tiste točke te resolucije, ki govorijo o sodelovanju držav pri reševanju trenutne finančne krize ter v tem okviru izražajo podporo MSP. Podpiramo tudi ohranitev zavezanosti EU podnebnim spremembam. Pozdravljamo močno podporo Gruziji po nedavnem ruskem posegu v tej državi, ki jo izraža ta resolucija.

Ker pa močno nasprotujemo Lizbonski pogodbi, besedila pri tem vprašanju ne moremo podpreti. Nasprotujemo tudi skupni politiki priseljevanja EU.

Zato smo se vzdržali končnega glasovanja.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Danes sem glasoval proti resoluciji o zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, ker se ne strinjam s stališčem večine poslancev o vsaj dveh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo na Vrhu EU. Po mojem mnenju je bil postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe dokončno zaključen z izidom irskega referenduma. To pomeni, da so vsi poskusi pritiskanja z ustavnim procesom v EU, brezpredmetni. Prav tako se ne strinjam s stališčem večine o energiji in podnebnih spremembah. Želel bi poudariti, da prisiljene rešitve predstavljajo grožnjo industriji in potrošnikom v mnogih državah, vključno s Poljsko.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupaj s kolegi iz irske politične stranke, ki ji pripadamo, tj. Fine Gael, smo glasovali za Lizbonsko pogodbo in si želimo, da bi jo irska vlada čim prej jasno in nedvoumno ratificirala. Vendar pa z irskimi volivci na lastno odgovornost ravnamo kot z lemingi. V času med izidom glasovanja 12. junija in kakršno koli odločitvijo v okviru drugega poskusa ratifikacije potrebujemo jasno politiko.

To pa bomo dosegli hitreje in z večjo možnostjo uspeha brez kakršnih koli zapovedi kolegov glede tega, kdaj bi moral proces ratifikacije potekati, tj. „pred evropskimi volitvami“, kot je navedeno v odstavku 20, proti katerem sem glasovala danes.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o sklepih Evropskega sveta (15. in 16. oktober 2008), ker se strinjam z odločitvijo, da je treba poseči na finančne trge. To je bilo razumljivo zaradi nujne potrebe, da se odzovemo na bojazni evropskih državljanov in da zagotovimo likviden in varen trg z vsemi ustreznimi ugodnostmi za družine in MSP.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da ta resolucija zagovarja tudi sprejetje ukrepov, usmerjenih v prestrukturiranje mednarodnega finančnega sistema, zlasti z okrepitvijo sodelovanja in usklajevanjem med regulatorji na ravni Skupnosti ter vzpostavitvijo pravičnega in učinkovitega sistema nadzora v Evropski uniji. Večja ureditev finančnega trga je bistvenega pomena, vendar najprej potrebujemo boljšo ureditev. Ta resolucija gre v tej smeri.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Zelo sem vesel podpore, ki jo je Parlament izkazal Evropskemu paktu o priseljevanju in azilu med glasovanjem o resoluciji o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008, ki sem jo podprl.

Poslanci so pozdravili to pobudo francoskega predsedstva EU, ki predlaga skladen in uravnotežen pristop k priseljevanju in ki ponovno potrjuje odgovorno odločitev Evropske unije za spodbujanje zakonitega priseljevanja ter resen boj proti nezakonitem priseljevanju.

Ta uspeh v zvezi z globalnim okvirom ukrepanja so okrepila prizadevanja francoskega predsedstva za hitro sprejetje predlogov direktiv, o katerih trenutno potekajo pogajanja, s čimer so se te velikopotezne izjave spremenile v otipljiva dejanja. Predvsem je tu direktiva o enotnem postopku in skupnih pravicah, tako imenovana direktiva „o modri karti“ o pogojih za vstop visokokvalificiranih državljanov, ter direktiva o sankcijah zoper delodajalce državljanov, ki nezakonito prebivajo v EU.

Ta pakt predstavlja sestavni del poti proti pravi skupni politiki priseljevanja in azila, ki podpira temeljne pravice in človeško dostojanstvo, kar zagovarja tudi Evropski parlament.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V zvezi s predlogom spremembe 7, ki ga je predložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, bi rada poudarila, da si želiva, da bi države članice lahko izvajale svoj lasten pristop pri preoblikovanju institucij Bretton Woods.

Ker so dokumenti o kompromisni resoluciji in njenih spremembah prispeli pozno, sva se vzdržala glasovanja od točke 19 naprej; (vendar pa nikjer ni šlo za poimensko glasovanje).

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija PPE/PSE/ALDE/UEN razkriva meje in prave cilje ukrepov, ki jih je do danes sprejela EU.

Z zanemarjanjem pravih razlogov trenutne finančne krize – ki ležijo v povečanem kopičenju in koncentraciji kapitala, financializaciji gospodarstva ter špekulacijah in prostem in neoviranem pretoku kapitala – in z njihovim reduciranjem na „pomanjkanje preglednosti“ ter „pomanjkljiv nadzor“ finančnega trga, večina v tem Parlamentu poskuša opraviti nemogoče. Z drugimi besedami, sistem želijo rešiti pred krizo, ki je njegov notranji sestavni del, s (trenutno) povrnitvijo „zaupanja na trge“ in zagotavljanjem javnih sredstev brez pravih zaščitnih ukrepov, kot se je zgodilo na Portugalskem, kjer se je pravkar izdal pravi „bianko ček“ za znesek, ki je enakovreden vsem strukturnim skladom, ki jih država lahko uporabi v trenutnem finančnem okviru Skupnosti.

Vendar pa so vsi ti ukrepi, ki jih Parlament tako ceni, samo način izogibanja ukrepanju pri bistvenih zadevah, kot je oblikovanje močne, uspešne javne banke v vsaki državi, ki naj bi služila njenim razvojnim potrebam, ukinitev „davčnih oaz“, opredelitev pogojev za pretok kapitala in zaustavitev finančnih špekulacij, spreminjanje monetarne politike EU ter Pakta za stabilnost, dokončanje privatizacije in liberalizacija gospodarstva in tako dalje.

Namesto tega večina v tem Parlamentu želi ponovno potrditi svoj neoliberalni program.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − Resolucija o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 obravnava številna pomembna vprašanja, kot so vpliv svetovne finančne krize na gospodarsko strategijo za izhod iz finančne krize, izboljšanje predpisov za namen krepitve zakonskega in nadzornega okvira EU, energetika in podnebne spremembe ter vprašanja v zvezi z energetsko varnostjo. Vendar menim, da nismo uspeli izčrpno obravnavati vprašanj energetske varnosti v luči najnovejših zavez Komisije ter sklepov francoskega predsedstva. Evropska komisija se je zavezala, da bo izdelala Načrt baltske povezave in ga decembra predstavila ministrom EU za energetiko. Po mnenju Sveta sta povezava Litve, Latvije in Estonije s širšim evropskim električnim omrežjem ter povečanje raznolikosti energetskih virov za namen zmanjševanja odvisnosti od ruskega plina prednostni nalogi. Predlagala sem, da se ti predlogi vključijo v resolucijo, vendar med pogajanji političnih skupin niso bili sprejeti, zavrnjena pa je bila tudi moja ustna sprememba. Mislim, da Evropski parlament ni uspel pokazati solidarnosti z baltskimi državami, ki so že zdaj najbolj osamljeni energetski otoki v Skupnosti in, kar zadeva plin, prepuščeni na milost in nemilost Rusiji. Iz zgoraj navedenih razlogov sem se glasovanja o skupni resoluciji vzdržala.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) EU je stopila na stran Prištine v zvezi s Kosovom, medtem pa v času spora na Kavkazu vztrajala nad ozemeljsko celovitostjo Gruzije. Bruselj mora enkrat za vselej jasno povedati, ali podpira pravico narodov do samoopredelitve ali ne. Če EU misli resno s svojimi vzvišenimi cilji, ki jih nenehno zagovarja, mora nehati uporabljati dvojna merila in namesto, da vedno predstavlja samo interese Združenih držav, prevzeti nevtralno vlogo posredovanja.

Vendar pa finančna kriza postavlja pod vprašaj tudi to, kako EU razume samo sebe. Navsezadnje se je Unija v zadnjih desetletjih kazala kot orodje nebrzdanega liberalizma. Osrednjega pomena niso bili državljani, temveč neusmiljeno izvajanje neoliberalnega stališča. Ne samo da se morajo na področju nadzora finančnega trga po vsej EU uporabljati strogi minimalni standardi, temveč je treba solidarnostni prispevek zahtevati tudi od upravičencev mednarodnega finančnega sistema. To bi lahko prispevalo na primer k varnostnem skladu, kar bi nudilo podporo bankam v času krize.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Medtem ko desnosredinske in levosredinske vlade držav članic ne želijo izpolniti niti zahtev delavcev po minimalni plači niti drugih zahtev, kar utemeljujejo s tem, da jih gospodarstvo ne more podpreti, Evropski svet brezobzirno financira banke in monopole s tisočimi milijardami evrov in delavce spet sili, da plačujejo ceno krize.

Hitrejše prestrukturiranje kapitala, razdiranje industrijskih odnosov, uničenje socialne zaščite in zavarovalnih sistemov, plače na osnovi produktivnosti in brezposelnost so v središču novega viharja, ki ga oznanjujejo odločitve, sprejete na Vrhu EU. Ta brutalen napad dopolnjuje evropski sporazum o priseljevanju in azilu, ki postavlja nečloveške ovire pred priseljence v EU, obenem pa monopolom zagotavlja, da izpolnijo svojo potrebo po poceni delovni sili.

Odločitve Sveta hkrati prikrivajo hinavski interes EU za podnebje, kajti strošek za energijo mora zdaj temeljiti na muhavosti borze ne glede na proizvodne stroške, s čimer se povečuje dobiček monopolov na račun okolja.

V okviru konkurenčnosti in dereguliranega delovanja kapitala, ki ju EU in vlade še bolj krepijo z ukrepi, s katerimi želijo zagotoviti podporo za monopole, medtem ko pospešujejo svoj protiljudski napad, da bi kapitalistični sistem izvlekli iz krize, ne moremo pričakovati nobeni rešitev, ki bi prinesle koristi ljudem.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Za zasedanje Evropskega sveta 15. in 16. oktobra je značilen predvsem njegov odziv na finančno krizo. Čeprav obstajajo tudi druga vprašanja, ki si zaslužijo pozornost in o katerih bi bilo mogoče razpravljati, je finančna kriza tista, ki ji nujno namenjamo vso našo pozornost. V soočenju s pojavom finančne krize, v kateri pomanjkanje zaupanja dan za dnem ustvarja nove probleme in nove grožnje, je evropski odziv uspešno obnovil potrebno zaupanje v trge.

Ne glede na to, kaj si mislite o izvorih krize in najboljših možnih odzivih, dejstva to razlago potrjujejo. V tem smislu je treba odziv evropskih institucij pozdraviti. Če analiziramo evropski odziv, vidimo, da je izpostavljeno eno dejstvo. Odločilna zasedanja za namen ponovne vzpostavitve zaupanja v trg niso predvidena ne v veljavnih Pogodbah ne v Lizbonski pogodbi. To pomeni, da sta za Evropo kot unijo držav, kakršna je zdaj in kakršna bo, upam, še v prihodnosti, potrebna institucionalna prilagodljivost in predvsem močno in odločno politično vodstvo. To je tisto, kar smo imeli, in to je pri še večjem približevanju Evropejcev k EU bilo očitno veliko uspešnejše od strategij odnosov z javnostmi ali institucionalnih razprav.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Zavrnitev predloga spremembe 4 je razočaranje. Finančna kriza ne bi smela pomeniti, da lahko opustimo svoje mednarodne obveznosti za namen reševanja podnebnih sprememb in boja proti revščini.

- Priporočilo: Harlem Désir (A6-0373/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam poročilo gospoda Désirja iz Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki je Parlamentu omogočilo, da sprejme direktivo, ki ščiti začasne delavce s potrditvijo njihove pravice do delovnih pogojev, ki so enaki pogojem delavcem, zaposlenim za nedoločen čas. Države članice morajo zdaj sprejeti potrebne zakonodajne, regulativne in upravne določbe, da bi se uskladila z direktivo v treh letih po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije. Namen direktive je tudi vzpostaviti ustrezen okvir za uporabo dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi uspešno prispevala k ustvarjanju delovnih mest in razvoju prožnih oblik dela, kar je po mojem mnenju še posebej pomembna rešitev v tem času krize.

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam sprejetje Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki bo nekaterim najbolj ranljivim delavcem končno zagotovila enako obravnavanje na delovnem mestu.

Ta direktiva se je pripravljala dolgo časa. Minilo je že šest let, odkar je Komisija prvič predstavila predloge za Direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, v tem času pa se je število teh delavcev v javnem in zasebnem sektorju trga delovne sile močno povečalo. Delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela prispeva k dinamičnemu in prožnemu sodobnemu gospodarstvu in lahko dolgoročno brezposelnim predstavlja tudi pot, ki vodi nazaj na trg delovne sile. Vendar pa delavci, ki jih posredujejo agencije, ne smejo biti obravnavani kot drugorazredni delavci, agencije pa ne bi smele imeti možnost, da bi lahko izkrivljale trg delovne sile z zniževanjem plač in slabšanjem pogojev drugih delavcev.

Zato sem zelo vesel, da je Parlament s sprejetjem kompromisnega dogovora, ki so ga evropski ministri za zaposlovanje junija dosegli na Svetu ministrov, zdaj zagotovil, da bo ta direktiva zdaj začela veljati. To je odlična novica za približno 1,3 milijona britanskih delavcev, ki jih bo ta zakonodaja ščitila in obenem poslužila kot odličen dokaz, da je naš skupni evropski trg tudi socialni trg, ki zaščito pravic delavcev združuje s prožnimi trgi delovne sile.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Toplo pozdravljam današnje glasovanje Evropskega parlamenta za namen potrditve Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki izvaja načela enakega plačila za enako delo, s tem pa varuje plačilo in pogoje tako delavcev, ki jih posredujejo te agencije, kot delavcev, zaposlenih za nedoločen čas.

Irska vlada in vlada združenega kraljestva sta dolga leta onemogočali napredek na področju vseevropske zaščite delavcev, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela in ki so bili pri svojih delovnih pogojih in pravici do članstva v sindikatu žrtve diskriminacije. Današnje glasovanje Evropskega parlamenta za zaključno fazo nove direktive pomeni veliko zmago v boju proti dirki do dna. Agencijam je bilo predolgo časa dovoljeno, da na škodo vseh delavcev znižujejo plače in pogoje delavcev, zaposlenih za nedoločen čas.

Da bi se pospešilo izvrševanje zakonodaje, to poročilo sprejema skupno stališče Sveta brez sprememb. Svet je dejansko vrnil predlagano direktivo v Parlament na drugo obravnavo, potem ko je sprejem spremembe, ki jih je Parlament sprejel na prvi obravnavi. Vlaganje sprememb na tej stopnji procesa je preprosto neodgovorno nagajanje tistih, ki se rajši igrajo strankarsko politiko, kot da bi našim državljanom zagotovili boljše delovne in življenjske pogoje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zavedamo se, da ima sprejetje skupnega stališča Sveta o začasnem delu in agencijah za zagotavljanje začasnega dela določen pomen za delavce v različnih državah EU, ki imajo zelo šibko zakonodajo in kjer se največje in najresnejše zlorabe dogajajo prav pri uporabi te vrste dela.

Zato je ključnega pomena, da se v podjetju uporabnika prizna enako obravnavanje delavcem, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, tudi na področju plač. Ključnega pomena je tudi to, da se ta enakost prizna vsak dan in da se o morebitnih izjemah pri teh načelih lahko dogovorijo samo socialni partnerji s kolektivnimi pogajanji ali pogodbami, sklenjenimi med partnerji na nacionalni ravni.

Vendar pa bi bilo najbolje, če bi se tem izjemam izognili, kot smo tudi predlagali. Koristno bi bilo tudi, če bi se natančneje pojasnil koncept začasnega dela, da bi se njegova uporaba omejila samo na izjemne primere ali, z drugimi besedami, na čas in obdobja, ko je zelo veliko dela in delavci, zaposleni za nedoločen čas, začasno ne morejo delati. Obžalujemo, da je večina, vključno s skupino PSE, naše predloge zavrnila.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Številne spremembe, o katerih Evropski parlament sprejema stališča v tem poročilu, so zelo pohvalne. Vendar se spremembe nanašajo na vprašanja, ki bi jih bilo treba obravnavati na nacionalni ravni in ne v institucijah EU. Zato sva glasovala proti tem spremembam.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Po šestih letih pogajanj je Evropski parlament končno potrdil direktivo o delavcih, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela. Danes je med nacionalnimi zakonodajami o začasnem delu v državah članicah veliko neskladij. Vendar pa igra začasno delo čedalje večjo vlogo v vseh državah Evropske unije, trg delovne sile pa se dinamično razvija. Ocenjeno je, da v Evropski uniji približno tri milijone ljudi opravlja začasno delo v približno 20 000 podjetjih. Zato potrebujemo natančnejšo opredelitev obsega te oblike zaposlovanja.

Ti predpisi so še zlasti pomembni za same delavce. Začasnim delavcem bo zdaj zagotovljeno, da jim bo v času, ko bodo delali za nekega delodajalca, slednji zagotavljal pogoje, ki bodo enaki pogojem, zagotovljenim tistim začasnim delavcem, ki jih delodajalec zaposli neposredno. Poleg tega bo te pogoje treba zagotoviti že prvi dan začasne zaposlitve.

Predpisi o začasnih delavcih prinašajo koristi tudi samim agencijam za zagotavljanje začasnega dela. Začasno delo omogoča tudi podjetjem, da upravljajo prožnost njihovih zaposlenih, zlasti v določenih sezonah, ko mora podjetje povečati delovno silo, da bi izpolnilo povpraševanje na trgu.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Trenutno obstajajo velike razlike med nacionalnimi pravnimi akti, ki urejajo začasno delo. Nejasna koordinacija dejavnosti agencij za zagotavljanje začasnega dela ustvarja razmere za izkoriščanje začasnih delavcev. Med srečanji z Litovci, ki delajo v tujini, sem večkrat slišala, da so plačani manj, da pogosto ne dobijo plačila za opravljeno delo ali da se jim stroški prevoza in življenjski stroški nezakonito odbijajo od njihovih plač.

Poleg tega so začasni delavci soočeni z delovnimi pogoji, ki so težji in pogosto škodijo njihovemu zdravju. Hkrati se od njih pogosto zahteva, da delajo intenzivneje in hitreje od drugih delavcev. Ljudje, ki opravljajo začasno delo, tudi nimajo pravih socialnih jamstev. Začasno delo se povečuje v vseh državah Evropske unije, čeprav se ta skupina delavcev od države do države močno razlikuje. Strinjam se s splošnim stališčem Evropskega parlamenta in Sveta in menim, da bo ta direktiva pomagala izboljšati delovne pogoje za večino ljudi ter da jim bo ponudila socialna jamstva. Agencije za zagotavljanje začasnega dela bodo obravnavane kot delodajalci in bodo morale poskrbeti, da bodo zaposleni deležni vseh pravic, ki jim pripadajo.

Za začasne delavce bo veljala splošna delovna zakonodaja. Izplačevati jim bo treba enako plačo kot drugim delavcem ter podeliti enake pogoje socialne varnosti. Na pobudo Parlamenta, bodo te pravice začele veljati prvi dan njihove zaposlitve. V času glasovanja nisem podprla predloge sprememb, ki jih je dala skupina GUE in ki so želele države članice prisiliti, da prepovejo ali omejijo možnosti za delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela podpiram. 1,3 milijona britanskih delavcev, ki jih posredujejo agencije, bo zdaj imela pravice, ki bodo enake pravicam njihovih kolegov, zaposlenih za nedoločen čas. V celoti podpiram predlog, da naj imajo delavci, ki jih posredujejo agencije, enake pravice na področjih, kot so bolniški dopusti, pokojninski prispevki, enako plačilo in dostop do poklicnega usposabljanja.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam sprejetje tega poročila na drugi obravnavi. Države članice morajo zdaj ukrepati, da vzpostavijo izboljšano zaščito, ki bo zagotovljena ljudem, ki opravljajo začasno delo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Prek agencij za zagotavljanje začasnega dela se v Evropski uniji zaposli približno tri milijone ljudi. Ti naj bi predvidoma opravljali storitve v vrednosti 75 milijard EUR.

Osnutek direktive o pogojih za delavce, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, začasnim delavcem zagotavlja minimalno raven zaščite, obenem pa nudi podporo agencijam za zagotavljanje začasnega dela. Je primer socialne zakonodaje v času širokega pričakovanja socialne Evrope.

Glavna podlaga tega zakonodajnega akta je nediskriminacija delavcev, ki jih posredujejo agencije, v smislu plačila, socialnih pravic ali pravic zaposlenih ter veljavne zakonodaje.

Prav tako ne bo nobene diskriminacije v zvezi z delovnim časom, nadurnim delom, dopusti ter varstvom nosečnic.

Eden izmed zelo pomembnih vidikov direktive je ta, da so delavci, ki jih posredujejo začasne agencije, zaščiteni že od prvega dne. O vsakem odstopanju od tega načela se je treba vedno pogovoriti s socialnimi partnerji.

Ni dvoma, da trenutno obstajajo ogromne razlike v delovnih pogojih in plačilih začasnih delavcev. Te razlike je treba čim prej izravnati.

Iz zgoraj navedenih razlogov sem se pri glasovanju odločil za sprejetje predpisov, da bi se takšni delavci čim prej zaščitili.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Direktiva, ki jo je Evropski parlament sprejel pod pretvezo, da želi zaščititi tako imenovane „enake pravice“ delavcev, dovoljuje odprtje uradov za trgovino s sužnji, ki se zavajajoče imenujejo „agencije za zagotavljanje začasnega dela“. Od držav članic se zahteva, da prepovejo vse ovire pri njihovem vključevanju in poslovanju ter da ščitijo njihove pravice do plačila za svoje „storitve“, z drugimi besedami, do odkupnine za svoje prodane sužnje.

V resnici odvezuje pravega delodajalca vsakršne obveznosti do delavcev, ki se štejejo kot delavci fantomskega podjetja, ki trguje s sužnji in ki delavce zaposluje samo na papirju. Tako delodajalcem ni več treba izpolnjevati obveznosti, ki jim jih nalaga delovna in zavarovalniška zakonodaja (kot so prispevki za zavarovanje), obenem pa so odvezani vseh odgovornosti, kot so nadomestila za nezgode pri delu.

Direktiva pravzaprav ne ščiti pravic delavcev/žrtev trgovcev s sužnji; nasprotno, ti delavci so oropani vseh pravic.

Domnevna zaščita pravic delavcev se je pokazala kot zaščita podjetij, ki trgujejo s sužnji, legitimizacije neodgovornosti kapitala in brutalnega izkoriščanja delovne sile.

Za izpolnitev potreb in uresničitev pravic sodobnih navadnih ljudi sta potrebna rušenje protiljudske politike EU in protinapad delavcev, ki bodo opredelili pogoje zavezništva navadnih ljudi, da bi lahko zahtevali svojo oblast.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Direktiva EU o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela dopolnjuje množico zakonodaj EU in britanske vlade, zaradi česar je življenje delodajalcev in poslovnežev še bolj zapleteno, dražje, bolj omejevalno, manj prožno in na splošno bolj problematično. V dobi globalne konkurence je toliko bolj pomembno, da Združeno kraljestvo in druge evropske države ohranijo vso morebitno konkurenčno prednost svojih gospodarstev. Ureditev zaposlovanja mora zato zadevati nacionalne organe, ne za EU. Cilj direktive je vzpostaviti skupen pravni okvir po vsej Evropi, da bi se uredili plačilo in delovni pogoji začasnih delavcev, ki jih posredujejo agencije. To bi lahko imelo velik negativni vpliv na trg delovne sile Združenega kraljestva, ki ima predvidoma 1,4 milijona začasnih delavcev. Spodbudilo bo tudi priseljevanje delavcev, ki bi jim direktiva lahko prinesla koristi. Ko vstopamo v obdobje recesije, je toliko bolj pomembno, da se povečajo možnosti za prilagodljivo zaposlitev za naše lastne državljane in da se malim podjetjem predvsem pomaga in se jih ne obremenjuje.

- Poročilo: Roberta Angelilli (A6-0404/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Želel bi izraziti svojo podporo predlogu Komisije in Sveta v zvezi z uporabo interneta in komunikacij. Medtem ko na eni strani spletne tehnologije, kot so mobilni telefoni, nudijo številne možnosti, še vedno obstajajo nevarnosti za otroke in zloraba teh tehnologij. Med nevarnostmi, s katerimi se soočijo otroci, je nevarnost, da bodo izpostavljeni materialu z zlorabo otrok, ali da jih bodo kontaktirali ljudje, ki se z otroki spoprijateljijo za namen spolnega zlorabljanja (navezovanje stikov), ali da bodo postali žrtve ustrahovanja v spletnem okolju (kibernetsko ustrahovanje).

Ker je grožnje na tem področju še bolj povečal pojav novih tehnologij in storitev, je nov program, ki ga je Komisija predlagala, da bi bolje zaščitila otroke pred novimi nevarnostmi, katerim so izpostavljeni, bistvenega pomena, zato se v celoti strinjam s predlaganimi akcijami in ukrepi.

Zelo dobro se zavedam se resnosti in nevarnosti žaljivega razkrivanja pred otroci, saj je bila tarča tudi moja lastna hči – ki je komajda najstnica. Mnogi mladi najstniki so radovedni in mislijo, da so odrasli, če so dosegli puberteto. To je zelo občutljivo obdobje njihovega življenja, zato moramo storiti vse, da jim zagotovimo neko varnost in zaščito v njihovo dobro.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog Komisije o programu Varnejši internet, ki bo od 1. januarja zahvaljujoč 55 milijonom EUR finančnih sredstev pet let usmerjen v zaščito otrok, ki uporabljajo internet ter druge komunikacijske tehnologije, kot so mobilni telefoni. Ta zavezanost bo podprla dejavnosti ozaveščanja javnosti in boj proti nezakoniti vsebini in škodljivem vedenju, da bi spodbujala varnejše okolje. Čestitam gospe Angelilli za skrbnost, s katero so bile obravnavane resne teme, kot sta otroška pornografija in spletno navezovanje stikov, ter za različne predloge za zaščito pred možno nevarnostjo, ki so ji izpostavljeni „majhni brskalci“.

Dejstvo je, da so s širjenjem novih tehnologij in večanjem računalniške pismenosti otroci čedalje bolj izpostavljeni nevarnostim nezakonitih vsebin in škodljivega vedenja. Zato smo dolžni otrokom zagotoviti varen dostop do novih medijev.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Pobude in ukrepi za preprečevanje izpostavljanja otrok kaznivim dejanjem pri uporabi interneta so izredno pomembni in potrebni. Zato smo podprli poročilo gospe Angelilli o oblikovanju večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije. Vendar pa želimo poudariti, da bi bilo bolje, če bi številne ukrepe, ki so predlagani v poročilu, pričele in plačale same države članice. Druge ukrepe, usmerjene na primer v boj proti otroški pornografiji, pa bi bilo treba razviti v okviru sodelovanja med državami članicami zaradi globalne razsežnosti problema.

  Derek Roland Clark, Nigel Farage in John Whittaker (IND/DEM), v pisni obliki. − Strinjamo se, da je treba otroke zaščititi pred spolnimi plenilci, kibernetskim ustrahovanjem in drugimi nevarnostmi na internetu. Vendar pa imamo pri tej zakonodaji dva očitka prvič, gre za dejstvo, da EU omogoča, da pridobi še več nadzora nad internetom, in že čutimo, da ima EU že skoraj monopolen položaj nad medijskimi kanali. Drugič, po našem mnenju temačna agencija Europol ne bi smela biti vpletena v nikakršen kazenski pregon. Menimo, da so ustrezno sredstvo za zaščito otrok nacionalni parlamenti ter nacionalni organi pregona, ki lahko ustvarijo ustrezno zaščito otrok na internetu. S tem se bo zagotovila demokratična legitimnost, ki jo lahko prenašajo samo skupščine na nacionalni ravni, ter operativna učinkovitost, ki jo lahko dosežejo samo nacionalni organi pregona.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam oblikovanje večletnega programa Skupnosti (2009-2013), ki želi povečati ozaveščenost javnosti ter poučiti otroke o varnejši rabi interneta, zlasti v zvezi z dostopom do nezakonite vsebine, navezovanjem stikov in kibernetskega ustrahovanja.

V skladu z najnovejšimi statističnimi podatki Evrobarometra, skoraj 74 % mladih (od 12. do 15. leta starosti) uporablja internet najmanj tri ure na dan. Velika večina teh otrok je priznala, da so pomotoma že dostopili do pornografskih slik.

Pomembno je, da čim prej sprejmemo ukrepe, ki se zdijo potrebni, da bi naše otroke zaščitili pred čedalje večjimi nevarnostmi, ki so jim izpostavljeni na čedalje več straneh z vsebino, ki je škodljiva za otroke, predvsem otroško pornografijo.

Ustaviti moramo porast – ta je znašal približno 16 % v lanskem letu – ki je bil zabeležen v primerih zlorabe otrok na internetu in ki ga še dviguje zaskrbljujoč trend vključevanja čedalje mlajših otrok.

Zato podpiram oblikovanje tega programa ter vzpostavitev kontaktnih točk in odprtih telefonskih številk za prijavo tovrstne vsebine, kakor tudi razvoj skupnega označevanja spletnih strani z znakom „varno za otroke“.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Poročilo o tem, da morata Evropski parlament in Svet pripraviti sklep v korist oblikovanja programa Skupnosti za zaščito otrok pred izbruhom spletišč, ki prikazujejo pornografijo in nasilje, ter drugimi komunikacijskimi tehnologijami, je več kot dobrodošlo, čeprav se od njega preveč pričakuje.

Ali smo res morali čakati na to, da so otroci začeli ubijati ali napadati otroke, da bi lahko mi sprejeli takšno odločitev? Pred nekaj leti se je bilo težko zamisliti takšno realnost evropske družbe. Vse to se je zgodilo zato, ker je globalizacija, ki pomeni tudi komuniciranje prek meja, ustvarila razmere, v katerih so informacije postale blago, katerega en sam jasen namen je ustvariti dobiček za vsako ceno, namesto da bi se spodbujali resnica, učenje in lepota.

Zato morata Svet in Komisija poročilo vzeti zelo resno, saj ne želimo priti v položaj, v katerem bodo naši otroci v prihodnosti družbo vodili v zločine, nasilje in pornografijo. Poročilo sem podprl v upanju, da bo lahko sprožilo postopek priprave osnutka direktive, ki bo otrokom blokirala dostop do informacij z neprimerno vsebino, obenem pa spoštovala pravico državljanov do informiranja.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Danes je na voljo na stotine preprostih, dostopnih in poceni računalniških programov, ki učinkovito preprečujejo, da bi se otroci znašli na neprimernih internetnih straneh. Poleg tega imajo najbolj standardni brskalniki nameščene različne „funkcije za otroke“ – nekaj, s pomočjo česar lahko starši na preprost način spremljajo strani, ki jih obiskujejo njihovi otroci. Poročevalka ni jasno razložila, kako naj bi se po njenem mnenju vseh 55 milijonov EUR evropskih davkoplačevalcev dodelilo propagandnemu programu EU, ki bo po najinem mnenju nepotreben, drag in neučinkovit.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Možnost uporabe računalnikov in dostopa do interneta se povečuje s širjenjem novih tehnologij. Ena izmed največjih skupin internetnih uporabnikov so otroci in najstniki. Čeprav internet nudi dostop do informacij, ima na žalost tudi številne nevarnosti. Otroci in mladi ljudje so ena izmed najbolj prizadetih skupin. Opravljene študije kažejo, da so skoraj vsi otroci naleteli na pornografske slike. Kar je zelo zaskrbljujoče, je čedalje nižja starost otrok, ki so žrtve tega početja.

Po mojem mnenju mora boj proti tem pojavu imeti prednost. To pomeni večplasten pristop, ki vključuje starše, šole, ponudnike telekomunikacijskih storitev, ponudnike internetnih storitev, nevladne organizacije in samoregulativne organe. Zlasti obstaja potreba po povečani ravni zavestnega izogibanja škodljivim početjem, učinkovitem sistemu prijave zlorab in izboljšanju sredstev policije in preiskovalnih organov. Menim tudi, da bi daljnosežna izobraževalna kampanja povečala ozaveščenost med otroki v zvezi z nevarnostmi uporabe novih tehnologij.

Zato sem vesela, da lahko podprem zagotovitev finančnih sredstev v višini 55 milijonov EUR za obdobje 2009-2013 za program „Varnejši internet“, ki je bil del predloga, danega na glasovanje. Prepričana sem, da bodo ta sredstva programu omogočila, da izpolni svoje cilje.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Zaradi hitrega širjenja novih tehnologij in večanja računalniške pismenosti čedalje več otrok in mladih ljudi uporablja internet. Mladoletniki so na internetu pogosto izpostavljeni spletiščem, ki spodbujajo škodljivo vedenje, otroško pornografijo in prostitucijo med mladoletniki ter oglašujejo shujševalne diete, ki povzročajo anoreksijo, in nagovarjajo k samomoru. Na podlagi podatkov Interpola se število novih fotografij z otroško pornografijo na internetu vsako leto povečuje. Problem varnosti otrok na internetu moramo reševati na vseh ravneh in pri tem vključiti tako otroke, njihove družine, šole ter celotno družbo. Otroke moramo seznaniti z nevarnostmi, s katerimi se lahko soočijo in do katerih pride pri uporabi novih tehnologij. Pomagati jim moramo, da bodo znali prepoznati primere možne zlorabe otrok, nadlegovanja, nasilja ali drugih nevarnosti ter njihove oblike, ter jih naučiti, kako se lahko pred tem sami zaščitijo. Nov program Evropske komisije Varnejši internet predlaga dodelitev 55 milijonov EUR za namen boja proti vedenju na internetu, ki je škodljivo za otroke in mlade ljudi. Cilj programa je ustvariti varno internetno okolje in spodbujati preprečevanje kaznivih dejanj. Program vsebuje tudi načrt za oblikovanje skupne podatkovne baze ter izmenjavo dobre prakse na mednarodni ravni.

  Roger Knapman in Thomas Wise (NI), v pisni obliki. − Zloraba in izkoriščanje otrok prek interneta, mobilnih telefonov in drugih tehnologij sta ostudni in nesprejemljivi dejanji, vendar pa je treba ukrepe za zaščito otrok – in kaznovanje vseh, ki jim škodujejo ali želijo škodovati – sprejeti na nacionalni ravni in v okviru sodelovanja nacionalnih vlad. Kot vedno sva prepričana, da ukrepanje na ravni EU ni pravi odgovor.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Poročilo gospe Angelilli sem podprla, ker je eden izmed najosnovnejših in najtrajnejših delov evropskih vrednot prav naša dolžnost, da zaščitimo nedolžne duše, torej otroke. Pravice in zaščita otrok so v osrčju človekovih vrednot. Internet predstavlja številne nevarnosti, pred katerimi je treba otroke zavarovati še učinkoviteje, kot se to počne zdaj. Ukrepi na ravni Skupnosti so na tem področju upravičeni. Še vedno moramo drugi druge opozarjati na „mlinske kamne“ in „globino morja“.

Zavedati se moramo tudi odgovornosti, ki jih imamo kot starši. Podprla sem vse predloge sprememb, ki poudarjajo pomen informacij in izobraževanja za starše, učitelje in vse druge ljudi, ki se ukvarjajo z otroki. Zelo pomembno je, da starše poučimo na tak način in da s tem spodbujamo odgovorno uporabo komunikacijskih tehnologij.

Poleg tega je pomemben tudi predlog spremembe 23, ki obravnava tudi probleme „navezovanja stikov“ in elektronskega nadlegovanja ter različne oblike nasilnih vsebin. Predlog spremembe 26, s katerim se želi vpeljati različna tehnološka orodja in okrepiti odgovornost ponudnikov storitev, je edino pravilen in primeren.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI) , v pisni obliki. – (FR) Po ugotovitvah Internet Watch Foundation, angleške organizacije, ki se bori proti posedovanju in razširjanju fotografij z otroško pornografijo, je spletno spolno izkoriščanje otrok za komercialne namene rastoč sektor, ki predstavlja nizko tveganje in prinaša visok dobiček. Prodaja teh fotografij na internetu dejansko predstavlja nizkotno trgovino, vredno na milijarde evrov.

Podpirava pristop Komisije in naše kolegice poslanke pri želji, da se takšna dejavnost ustavi, zlasti z oblikovanjem mehanizmov blokiranja plačil s kreditnimi karticami ali elektronskih plačil pri nakupu fotografij z otroško pornografijo na internetu.

Na žalost trenutno obstajajo resne tehnične omejitve za razvoj vseh nacionalnih in evropskih zaščitnih mehanizmov. Večina komercialnih strežnikov, ki ponujajo te fotografije, se dejansko ne nahaja v Evropi, temveč v Združenih državah, Rusiji in Aziji. Zato je nezakonito vsebino mogoče brez težav prenesti na računalnik v eni državi in si jo ogledovati v drugi. Zato je razumljivo, da so učinkovita sredstva za bolj proti razširjanju internetne pedofilije, ki so potrebna, hkrati tudi težko izvedljiva.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljamo poročilo, katerega cilj je ustvariti varnejše spletno okolje za otroke. Naša odgovornost je, da svoje otroke zaščitimo pred nevarnim materialom, ki vsebuje otroško pornografijo in nasilje. Vendar pa se poročila ne sme uporabljati kot izgovora za usklajevanje kazenskega prava v EU. Predvsem potrebujemo boljšo koordinacijo med nacionalnimi pravnimi sistemi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − V celoti podpiram potrebo po 55 milijonih EUR sredstev, da bi se otrokom, med katerimi večina preživi na internetu vsaj tri ure na dan, zagotovila zaščita pred nevarno uporabniško vsebino. Podpiram potrebo po boljšem obveščanju staršev in skrbnikov z informacijskimi paketi o nevarnostih interneta.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Internet ni nadzorovan in vendar se otroci in mladi ljudje če redko zavedajo nevarnosti, ki tam prežijo nanje. Dejstvo, da so po ugotovitvah britanske študije, tri četrtine otrok do sedaj na spletu naletele na fotografije, ki prikazujejo pornografijo ali nasilje, je zelo zaskrbljujoče. Mlade ljudi moramo zaščititi tako pred tem kot pred dragimi internetnimi nezakonitimi dejavnostmi, kot sta „kibernetsko ustrahovanje“ in „kibernetsko navezovanje stikov“.

Slednje je še zlasti pomembno zato, da internet ne bo več raj za zločinske pedofile, ker jim omogoča anonimnost. To nam bo uspelo samo s pomočjo kombinacije različnih ukrepov, ki bi morali vključevati tudi internetne kavarne. Po mojem mnenju predstavlja to poročilo korak v pravo smer, čeprav ne gre dovolj daleč, zato sem ga tudi podprl.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Varnost otrok pri spletnih komunikacijskih sistemih je temeljnega pomena glede na to, da so s širjenjem novih tehnologih in večanjem računalniške pismenosti otroci čedalje bolj izpostavljeni nevarnostim nezakonite vsebine in škodljivega vedenja, kot so nadlegovanje, otroška pornografija, spletno navezovanje stikov za namen spolne zlorabe, kibernetsko ustrahovanje ter nagovarjanje k samopoškodbam, anoreksiji in samomoru.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, morajo vključevati otroke, družine in šole, skupaj z vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi. Potrebna so skupna prizadevanja, usmerjena v širjenje znanja in večanje zaščite za namen ozaveščanja otrok. Med starši in šolskimi učitelji bo zato treba opraviti obsežnejšo kampanjo o računalniški pismenosti, da bi se zmanjšala tehnološka generacijska vrzel. Spodbujati je treba ukrepe, ki vključujejo informacije, razvoj novih tehnoloških orodij in izmenjavo dobre prakse.

Ti predlogi enako veljajo za Portugalsko, kjer vlada otrokom od 6 leta starosti zagotavlja računalnike Magalhães. Sprašujem se, ali bo portugalska vlada pri svojih dejanjih upoštevala vse zadržke, izražene v tem poročilu

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Internet je sestavni del vsakodnevnega življenja naših otrok. Ko odraščajo, ga uporabljajo čedalje pogosteje. Od 11. leta naprej mladi brskajo po internetu vsak dan, od 15. leta naprej pa se priklapljajo na splet in navezujejo stike večkrat dnevno.

Vendar pa uporaba tega mogočnega orodja, ki predstavlja vrata do znanja in odskočno desko za učečo se družbo, ni brez nevarnosti.

Nešteti otroci so tako nevede izpostavljeni škodljivim fotografijam ali vsebini, kot so komercialne goljufije, nadlegovanje, pornografija in nagovarjanje k rasizmu in samomoru.

Te zlorabe so predvsem rezultat pomanjkanja ustrezne mednarodne ureditve in sodelovanja.

Evropski program Varnejši internet s sredstvi v višini 55 milijonov EUR želi ozaveščati o nevarnostih na internetu, vendar ne samo otroke, temveč tudi njihove starše in učitelje. Spodbujati želi tudi razvoj sistemov filtriranja in označevanje internetnih strani, ki so varne za otroke.

Zato sem seveda podprla poročilo italijanske poslanke Roberte Angelilli, ki zagovarja uporabo interneta v varnem okolju in zagotavlja popolno zaščito fizične in moralne integritete otrok.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram poročilo gospe Angelilli o zaščiti otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije. Z ogromnim širjenjem novih tehnologij, ki postajajo čedalje dostopnejše, so otroci bolj kot kdaj koli prej izpostavljeni nevarnostim nezakonite vsebine, kot so nadlegovanje, otroška pornografija, ustrahovanje, nagovarjanje k anoreksiji in tako dalje. Zato so potrebni skupni ukrepi, da bi se takšne zlorabe preprečile in premagale. To poročilo odločno podpiram, saj v ospredje postavlja problem, ki ga institucije Skupnosti pogosto podcenjujejo. Pozdravljam tudi predlog, da naj bo podatkovna baza fotografij z otroško pornografijo s povezavo do prijav prek odprtih telefonskih številk v dejanskem času na voljo policiji, ki bo tako imela najboljše mogoče orodje za boj proti tako ostudnemu vedenju.

- Poročilo: Dan Jørgensen (A6-0291/2008)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Ta direktiva predlaga nove ukrepe za spodbujanje vožnje z večjo ozaveščenostjo glede ogljika. Irska se je z zavezanostjo, da bo emisije toplogrednih plinov znižala za 18 %, soočila z ogromnim izzivom. Kar zadeva promet, se moramo na ta sektor osredotočiti, da bi dosegli znižanje in ozaveščali javnost.

S tem predlogom EU se želi razviti nova metodologija, usmerjena v izračunavanje stroškov porabe energije in emisij vozil, kar bo ljudi spodbudilo k nakupu energetsko učinkovitih avtomobilov. Takšna metodologija velja za vsa vozila za cestni prevoz, razen za intervencijska, reševalna in vojaška vozila.

Podpiramo uvedbo celostnega pristopa, ki vključuje proizvajalce vozil, dobavitelje goriv, serviserje, stranke in javne organe. Pobuda za usmerjanje trga k bolj energetsko učinkovitim vozilom po konkurenčnih cenah bo irskim državljanom pomagala znižati emisije ter jim prinesla gospodarske koristi. To je koristno na vseh ravneh: na ravni zasebnih stroškov kot nacionalnih stroškov. Manjša poraba goriva pomeni zmanjšan uvoz potrebnega goriva. To bo spodbudilo razvoj tehnologije energetsko učinkovitih vozil po vsem svetu, kar je izredno pozitiven korak.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Uvajanje novih zmogljivejših tehnologij na širšem trgu pogosto ovirajo visoki začetni stroški in s tem nezadostno povpraševanje kupcev. Zato je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti, da bi se spodbudile naložbe, potrebne za proizvodnjo vozil, ki so energetsko učinkovitejša in povzročajo manj onesnaženja, nenazadnje tudi zato, ker bo dolgoročno strošek takšne možnosti nižji.

Strinjam se s ciljem te direktive: spodbujati uvedbo čistih in energetsko učinkovitih vozil na trg in s tem prispevati k energetski učinkovitosti v prometu z zmanjševanjem porabe goriva, prispevati k zaščitit podnebja z zniževanjem emisij CO2 in izboljšati kakovost zraka z zniževanjem onesnaževal.

Evropski parlament mora ponuditi zgled s sprejetjem trajnostnih meril, zlasti pri javnem naročanju.

Podpiram kompromis, dosežen v tem poročilu. Je prožnejši in manj birokratski od prvotnega predloga, ki sta ga predstavila Komisija in poročevalec. S kompromisom se predvsem strinjam zato, ker spoštuje načelo subsidiarnosti in je manj obremenjujoče za lokalne organe.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Spodbujanje „čistih in energetsko učinkovitih vozil“ je s tehničnega vidika bistven okoljevarstveni ukrep, ker emisije iz običajnih vozil prispevajo k podnebnim spremembam in onesnaženju zraka v mestnih središčih, kar ima resne posledice za javno zdravje.

Kljub protestom delavcev, ki so zahtevali ukrepe za rešitev teh resnih problemov, avtomobilska industrija zaradi konkurence ne želi proizvajati „zelenih vozil“, če ji pri tem ne bo že vnaprej zagotovljena večja donosnost, zato zahteva, da stroške za raziskave in razvoj zelenih vozil skupaj z njihovimi povečanimi dobički, financira javni sektor.

Prav to počne tudi predlog direktive, ko zahteva, da naj se operativne stroške porabe energije, emisij CO2 in onesnaževal, nastalih med življenjsko dobo vozil, upoštevajo kot merilo za dodelitev naročila vozil, s čimer predrzno uporablja javni denar za subvencioniranje proizvodnje čistejših vozil v avtomobilski industriji.

Delavci se borijo za javna prevozniška podjetja, ki izpolnjujejo njihove potrebe z visokimi standardi okolju prijaznih storitev. Nasprotujejo kakršnim koli predpisom, oblikovanim za namen obogatitve avtomobilske industrije, ki s svojo neodgovorno socialno in okoljsko držo, s katero želi povečati svoj dobiček, prispeva k podnebnim spremembam, prekomerno porabo energetskih virov in onesnaženju zraka.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo gospoda Dana Jørgensena o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz sem podprla, ker menim, da je treba industrijo spodbuditi k naložbam v razvoj vozil z nizko porabo energije in nizkimi emisijami toplogrednih plinov.

Javni organi bi morali pri spodbujanju tega trga pomagati in povečati prispevek prevoznega sektorja politikam EU na področju okolja, podnebja in energetike z upoštevanjem energetskih in okoljskih vplivov pri nakupu vozil za cestni prevoz.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Okolju prijazna, nizkoenergijska javna vozila predstavljajo očitno korist. Potrebna so za naša mesta in za okolje. Poleg tega ne smemo tudi pozabiti vključiti uporabo „čistih vozil“ v naše dejavnosti v okviru paketa o podnebnih spremembah. Kot članica Odbora za okolje zato podpiram večino ukrepov, ki jih je predlagal poročevalec (zlasti tehnične in organizacijske ukrepe), ki bodo prispevali k izpolnjevanju temeljnega cilja, tj. zmanjšanju onesnaženja z naložbami v okolju prijazne tehnologije z nižjimi emisijami CO2. Zadevna vozila vključujejo zlasti delovna vozila (kot so posebni tovornjaki in avtobusi za operativno podporo, vzdrževanje infrastrukture, vozila za pometanje cest itd.)

Vendar pa se mi predlog za uvedbo obveznih meril za ravni emisij CO2 pri objavi razpisov za naročila javnih prevoznih sredstev zdi precej dvomljiv. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da vsaj v začetni fazi nove ureditve organizacije za naročanje v posameznih državah članicah (ki so najpogosteje lokalni organi) dobijo pravico do izbire lastnih okoljskih meril pri naročanju voznih parkov. Strinjam se z oceno, da bi moralo javno naročanje kot skrajno pomemben del evropskega trga ostati orodje za spodbujanje okolju prijaznih vozil, vendar se to ne sme zgoditi na mehaničen način.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za spodbujanje okolju prijaznih, energetsko učinkovitih vozil v pozivih za javno zbiranje ponudb.

Pozdraviti je treba, da morajo pri naročanju vozil za cestni promet, organi in nekatera podjetja upoštevati ne samo ceno, temveč tudi energetske in okoljske vplive v življenjski dobi teh vozil - vključno s porabo energije, emisijami CO2 in drugimi emisijami onesnaževal.

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. − Sredi krize finančnih trgov se nam, oblikovalcem politik, ni težko v celoti osredotočiti na trenutni problem in pozabiti ali se ne meniti za cilje in druge pobude Evropske unije. Zato pozdravljam poročilo, ki poudarja pravo potrebo po napredku na področju čistih in učinkovitih vozil.

Najpomembnejši vidik tega poročila je po mojem mnenju ta, da ni osredotočeno samo na sama vozila in javni prevoz, temveč obravnava tudi podpiranje in spodbujanje javnega sektorja. Za javni sektor je primerno, da ljudem Evrope da zgled pri spodbujanju uporabe čistih vozil.

Pohvalno je, da si poročevalec prizadeva za vzpostavitev povezave med javnim naročanjem ter spodbujanjem in pospeševanjem uporabe čistih, učinkovitih vozil, zato upam, da bo to pripeljalo o povečanja naložb in raziskav vozil z nizkimi emisijami CO2.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Ta direktiva uvaja usklajeno metodologijo za naročila čistih in energetsko učinkovitih vozil za trajnostne storitve javnega prevoza. Pomagala bo tudi vzpostaviti prednostne naloge, ki so opredeljene kot del lizbonske strategije.

Izrecna zahteva se nanaša na to, da morajo javni organi in podjetja, ki opravljajo storitve po pogodbi z javnim organom, pri nakupu vozil za cestni prevoz ter nakupu vozil za namen opravljanja storitev javnega potniškega prevoza upoštevati porabo energije, ogljikov dioksid in emisije onesnaževal.

Največja gospodarska korist bi bila ustvarjena, če bi se v vse odločitve v zvezi z naročanjem vozil morali vključiti zunanji stroški kot merilo za dodelitev. Lastnikom vozil bi varčevanje z energijo tako prineslo neposredno dolgoročno korist, ki bi bila veliko večja od morebitne višje cene vozila.

Spodbujanje čistih, energetsko učinkovitih vozil z javnim naročanjem za namen opravljanja storitev javnega prevoza, ki ga podpira ta pobuda, bo pospešilo razvoj teh tehnologij na trgu in prispevalo k varčevanju z energijo, kakor tudi k zaščiti okolja in javnega zdravja.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Jørgensena o spodbujanju uporabe zelenih vozil v javnem prevozu. Prvotni predlog, ki ga je leta 2005 dala Komisija, je Parlament zavrnil, saj je vključeval veliko birokracije, ne da bi zmanjševal raven onesnaženja. Stari predlog je zahteval, naj bo 25 % motornih vozil zelenih. Nov predlog se nanaša samo na motorna vozila, namenjena za javni prevoz, ter javne organe, zadolžene za opravljanje teh storitev. Menim, da bo nov predlog pomagal pri večjem ozaveščanju lokalnih nosilcev odločanja in jih pripravil, da sprejmejo strožje ukrepe za zaščito okolja. Stroški, ki izhajajo iz prometnih zastojev v velikih mestnih aglomeracijah, na evropski ravni znašajo predvidoma 1 % BDP.

Onesnaženje v velikih mestih je mogoče zmanjšati tudi s spodbujanjem uporabe javnega prevoza in predvsem s čistim sistemom javnega prevoza. Razen s spodbujanjem uporabe metrojev, tramvajev, trolejbusov in vlakov na regionalni ravni ali prevozov z ladjo se onesnaženje v velikih evropskih mestih lahko zmanjša z uvedbo zelenih avtobusov. Nova direktiva lokalnim organom nalaga obveznost izračunavanja in upoštevanja stroškov uporabe avtobusa ali minibusa, nastalih med njegovo dobo uporabe. Lokalnim organom v Pragi bi želela čestitati za nakup voznega parka zelenih avtobusov z uporabo državne pomoči, s čimer so nam dali zgled, ki mu moramo slediti.

- Poročilo: Françoise Grossetête (A6-0346/2008)

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Ta direktiva se ukvarja s predpisi o dovoljenjih za promet z zdravili. Pobudo EU za poenostavitev in uskladitev veljavnih predpisov pozdravljamo. To je nekaj, kar nam lahko prihrani tako čas kot denar in zadovolji tako proizvajalce kot potrošnike na Irskem.

Predlagane spremembe bodo koristile irskemu farmacevtskemu trgu, ki je v Evropi precej prisoten. Veseli smo, da v tem sektorju 13 od 15 najboljših družb na svetu trenutno posluje na Irskem. Na Irskem imamo trenutno več kot 140 medicinsko tehnoloških družb, ki ustvarjajo 26 000 delovnih mest. Poleg tega letni izvoz medicinskih pripomočkov znaša približno 6,2 milijarde EUR, kar je 10 % skupnega izvoza Irske.

Podpiramo oblikovanje enotnih meril za vrednotenje, potrditev in upravno obravnavo farmacevtskih proizvodov v primeru sprememb, kot so proizvodne metode, označevanje proizvodov ali informacije, namenjene bolnikom. Zavedamo se tudi potrebe po nadaljnji uskladitvi nacionalnih predpisov držav članic in evropskih predpisov, da bi se zmanjšalo upravno breme in poenostavil sistem upravljanja sprememb, kot je možnost, da se vloži ena sama zahteva za eno ali več enakih sprememb. Strinjamo se s spremembo nadzora Komisije nad „seznami snovi“, „karencami“ ter „načeli in smernicami“.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Sedanji sistem upravljanja sprememb je čedalje bolj neučinkovit in ne zadovoljuje več ne oblasti ne farmacevtske industrije.

Enaka sprememba, ki se nanaša na proizvode, ki so jih odobrile nacionalne oblasti v različnih državah članicah, se torej obravnava drugače, ko gre za predložitev dokumentacije in postopek za ocenjevanje. Ta položaj povzroča probleme na različnih področjih: na področju javnega zdravja, notranjega trga, pravne in praktične uporabe.

Poročilo predlaga nekatere izboljšave. Zaradi uskladitve in poenostavitve morajo vse spremembe dovoljenj za promet potekati v skladu z enakimi zakonskimi zahtevami ne glede na to, kateri postopek je bil uporabljen pri prvi registraciji. To bo koristilo vsem, ki jih to zadeva: bolnikom, oblastem in farmacevtskim podjetjem.

Strinjam se s spremembami, predlaganimi v stališču, ki je bil dosežen s kompromisom, saj poudarjajo potrebo po poenostavitvi in uskladitvi upravnih postopkov, dovoljujejo možnost vložitve ene same zahteve za eno ali več enakih sprememb in izpostavljajo potrebo po uporabi načela subsidiarnosti.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo gospe Françoise Grossetête o spremembah pogojev dovoljenj za promet z zdravili sem podprla, ker podpiram enotni postopek registracije za dajanje zdravil na trg Skupnosti, saj bo to zagotovilo varnost za evropske državljane.

Posebej moram poudariti predlog Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu o uporabi načela subsidiarnosti, kadar se evropski sistem sprememb uporablja pri zdravilih, ki se prodajajo izključno na nacionalnem trgu, s čimer se omogoča zaščita malim in srednje velikim podjetja, ki proizvajajo zeliščna zdravila in homeopatske proizvode.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Ker na ravni Skupnosti ni zadostne usklajenosti, za spremembe nacionalnih dovoljenj za promet velja nacionalna zakonodaja. V nekaterih državah članicah so zahteve, ki se nanašajo na nacionalna dovoljenja za promet, podobna zahtevam, ki se nanašajo na spremembe dovoljenj za promet. Vendar pa v večini držav takšne koordinacije ni, kar pomeni, da med državami članicami obstajajo razlike v zakonodaji.

Ta položaj ima negativen vpliv, kar zadeva javno zdravje, upravno breme in splošno delovanje notranjega trga s farmacevtskimi proizvodi.

Za vsa zdravila ne glede na merila za izdajo dovoljenj za promet morajo veljati enaka merila vrednotenja in enaki upravni ukrepi, kadar se dovoljenja za promet teh zdravil razlikujejo.

- Poročilo: Toine Manders (A6-0195/2008)

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. − V središču tega poročila se nahaja ključno vprašanje varstva potrošnikov. Očitno je, da obstaja povpraševanje po časovnem zakupu in podobnih proizvodih in odgovornih podjetij ne moremo ovirati pri njihovem odzivanju na to povpraševanje. Dvomim, da kdor koli na kakršen koli način namiguje, da so vsa podjetja, ki delujejo na tem področju, vpletena v slabo prakso ali izkoriščanje. Kljub temu se zavedamo, da obstajajo podjetja, ki brezobzirno izkoriščajo evropske potrošnike, in da so evropski potrošniki utrpeli posledice, ko so imeli opravka s slabo vodenimi podjetji, ki jim je bilo zaradi neprimerne urejenosti tega področja s predpisi pogledano skozi prste. Številni irski turisti so naleteli na precejšnje finančne in pravne težave, potem ko so na celinski Evropi sklenili pogodbo s slabo vodenim podjetjem, ki prodaja časovni zakup.

Nova direktiva vključuje nekatere bistvene zaščitne ukrepe za namen varstva potrošnikov, ki se nanašajo na področja, kot sta oglaševanje in pogodbe. Posebej pozdravljam določbo o pravici do odstopa ali obdobju mirovanja, ki potrošnikom – ki nasedejo pretkani oglasni ponudbi ali ki so na počitnicah - zagotavlja čas za trezen premislek, tako da bi se lahko prepričali, ali lahko sprejmejo srednje- in dolgoročne posledice pogodb o časovnem zakupu.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Pravica delavcev do oddiha in počitnic se je spremenila v blago za namen obogatitve kapitala. Namen časovnega zakupa in novih proizvodov, ki se oglašujejo v teh okvirih, je izkoristiti stalno omejevanja časa za počitnice, nižanje plač in prizadevanje delavcev, da si zagotovijo dolgoročne cenejše počitnice, kar ustvarja promet, ki presega 11 milijard EUR.

Zvijače in agresivne metode, ki jih uporabljajo podjetja, ki so pogosto fantomska, da bi prepričale in opeharile kupce, v najboljšem scenariju segajo od majhnega tiska v pogodbah do zavajajočega oglaševanja, neprijetnih predstavitev, obljubljanja nagrad in tako dalje, in se skoraj vedno končajo z izsiljevanjem takojšnjega podpisa zavezujočih dokumentov.

Pritožb, ki jih prejemajo organizacije potrošnikov zaradi goljufij, previsokih stroškov vzdrževanja, kreditnih kartic, velikih padcev cene pri nadaljnji prodaji zaradi stroškov trženja in tako dalje, je nešteto.

Vključitev drugih proizvodov v direktivo o časovnem zakupu, kot so počitnice na ladjah ali v klubih ali bivalnih prikolicah, zagotavlja pravno podlago in nove vire kapitalskega dobička.

Obdobje mirovanja, ki je omejeno na 10 dni in vključuje kazen v višini 3 % skupnega zneska, problema ne rešuje. Ravno nasprotno: EU prelaga breme odgovornosti na delavce, kot to počne z vsemi potrošniškimi proizvodi.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo gospoda Mandersa o varstvu potrošnikov v zvezi s časovnim zakupom sem podprla, saj kompromis, ki je bil v zvezi s tem dosežen s Svetom, nudi večjo zaščito pravic in interesov evropskih potrošnikov.

Mislim, da boljša ureditev sektorja ne bo prinesla koristi samo potrošnikom, temveč tudi evropskemu turizmu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo opredeljuje niz predlogov, ki jih v glavnem sprejemamo ob upoštevanju potrebe po okrepitvi pravic potrošnikov do informacij o počitniških proizvodih. Poročilo določa, da so ponudniki storitev dolžni zagotoviti vrsto pomembnih informacij, da bi se lahko potrošniki na podlagi njih lažje odločili o sklenitvi pogodbe.

Poleg tega je obdobje, v katerem lahko potrošniki od pogodbe odstopijo brez kakršnega koli stroška, podaljšano, zlasti kadar potrebnih informacij niso prejeli. Ključnega pomena je preprečevanje zlorab in ponavljajočih se goljufivih dejanj. Upamo, da bosta pozitiven prispevek dali tudi prepoved predplačil v kakršnih koli zneskih med odstopnim obdobjem ter uvedba enakomerno razporejenega plačevanja v primeru prodaje dolgoročnih počitniških proizvodov.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − V celoti podpiram poročilo o povečanju varstva potrošnikov na tem področju. Ker britanski potrošniki tvorijo eno tretjino vseh lastnikov časovnega zakupa v Evropi, se je ta zakon dejansko odzval na skrbi potrošnikov iz Združenega kraljestva. V celoti podpiram potrebo, da morajo prodajalci časovnega zakupa podaljšati obdobje mirovanja za kupce, kakor tudi obveznost, da morajo vse podrobnosti o nakupu predložiti še pred podpisom pogodbe.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Številne pritožbe potrošnikov pričajo o resnih problemih, na katere naletijo pri časovnem zakupu, kar na trgu povzroča neravnovesje. Razvoj trga v smislu povpraševanja in pomembnega razvoja novih proizvodov, ki se dajejo v promet na podoben način, je ustvaril velike probleme za potrošnike in podjetja.

Besedilo, ki je dano na glasovanje danes, v bistvu spreminja opredelitve in področje uporabe direktive, ki zdaj obsegajo nove počitniške proizvode. Pojasnjuje in dopolnjuje tudi določbe o zahtevah glede vsebine in jezika informacij ter pogodb, ki so posredovane potrošnikom.

Poslovne dejavnosti, na katere vpliva direktiva, so temeljnega pomena za evropski turistični sektor, kamor spada tudi portugalski sektor, še bolj pa za ponudnike storitev in potrošnike. Osrednja zamisel torej je, da je treba okrepiti položaj potrošnikov pri vseh pogajanjih o nakupu pravic do uporabe. Na ta načni je mogoče lažje premagati na trgu obstoječe negotovosti ter ustvariti stabilnejše in bolj pregledno okolje, s tem pa potrošnikom zagotoviti več boljših informacij.

- Poročilo: Sophia in ’t Veld (A6-0403/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski carinski družbi. Pred kratkim sem obiskal Avstralijo, kjer so me predstavniki vlade, s katerimi sem govoril, seznanili, da bo to glasovanje pomenilo pomemben korak, s katerim se bo okrepilo že obstoječe sodelovanje med Evropo in Avstralijo na področju varnosti potnikov in tovornega prometa.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kljub temu, da stališče Evropskega parlamenta pomeni korak nazaj, je njegova dobra stran v tem, da opozarja na nesprejemljive sporazume med EU in tretjimi državami v zvezi z obdelavo in posredovanjem podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih družb, in sicer pod pretvezo „boja proti terorizmu“.

Med drugimi pomembnimi vidiki predlog:

- obsoja pogosto pomanjkanje kakršne koli parlamentarne preiskave teh sporazumov, za katere se odobritev nacionalnih parlamentov zahteva samo v sedmih državah članicah;

- opozarja, da sporazum mogoče ni v skladu z mednarodnimi zakoni o zaščiti podatkov;

- obžaluje količino zahtevanih podatkov, ki so enaki kot v sporazumu z ZDA in ki poleg rezervacij hotelov in vozil vključujejo tudi telefonske številke, elektronske naslove, domač naslov in naslov podjetja, posebne želje glede prehrane, številke kreditnih kartic, osebne podatke, ki razkrivajo rasni in etnični izvor, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja ter članstvo v sindikatih, kakor tudi podatke o zdravstvenem stanju ali spolni aktivnosti.

To je samo še ena nesprejemljiva zadeva, ki izvira iz trenutnega navala varnostnih ukrepov, kar ogroža pravice, svoboščine in jamstva za državljane.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Če si ogledamo stanje stvari pri sporazumu o evidenci podatkov o potnikih, sklenjenem z ZDA, se v imenu boja proti terorizmu pokaže nekaj zelo zaskrbljujočega. Na podlagi tega sporazuma se osebni podatki, kot so telefonske številke in elektronski naslovi potnikov v letalskem prometu posredujejo in shranjujejo več let. Zaščita podatkov pri tem sploh ni zagotovljena. Preprečiti je treba nadaljnje tovrsten kršitve zaščite podatkov.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo razkriva hinavščino Evropskega parlamenta glede osebnih pravic in demokratičnih svoboščin posameznikov. Vsak očitek Evropskega parlamenta je omejen na postopkovna vprašanja in na dejstvo, da se evropskim državljanom ne zagotavlja zaščita, ki jim je domnevno zagotovljena z zakonodajo EU. Vendar pa je prav zakonodaja tista, ki grobo krši vse oblike varstva osebnih podatkov in uvaja splošne osebne evidence ter zbiranje in izmenjavo najobčutljivejših osebnih podatkov med represivnimi mehanizmi držav članic ter celo tajnimi službami tretjih držav.

Dejstvo, da si poročilo ne upa zahtevati preklica sporazuma ali njegove vzajemnosti, je dokaz za to, da so vsi domnevni protesti proti njemu zgolj navidezni. Tako kot pri podobnem, nesprejemljivem sporazumu med EU in ZDA, oprezni zadržki Evropskega parlamenta tudi tukaj ne onemogočajo, da bi osebni podatki delavcev iz EU bili na voljo vsaki tajni službi in vsakemu represivnemu mehanizmu v okviru njihovega „protiterorističnega sodelovanja“.

Spet je očitno, da Evropski parlament in EU nista samo neuspešna pri zagovarjanju demokratičnih pravic in svoboščin navadnih ljudi; prav nasprotno: navadne ljudi spravljata na rob propada z mrežo reakcionarnih zakonodajnih ukrepov in sporazumov.

- Poročilo: Jan Andersson (A6-0370/2008)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Odločitve Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Laval, Rüffert in Luxembourg dokazujejo, da je treba pojasniti, da je treba gospodarske svoboščine, določene v Pogodbah, razlagati tako, da ne posegajo v uveljavljanje temeljnih socialnih pravic, ki so priznane v državah članicah in zakonodaji Skupnosti. Sem spada tudi pravica do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter kolektivnih ukrepov, pri čemer se ne sme posegati v neodvisnost socialnih partnerjev pri uveljavljanju teh temeljnih pravic za uresničevanje socialnih interesov in zaščito delavcev.

Očitno je, da je treba veljavno zakonodajo spremeniti. Te razmere bi lahko povzročile, da bi bili delavci v državi gostiteljici pod pritiskom zaradi konkurence za nizke plače. Želim se pridružiti svojim kolegom pri njihovi pobudi za dosledno izvajanje Direktive o napotitvi delavcev v vseh državah članicah.

V celoti se strinjam, da bi Komisija in države članice morale sprejeti ukrepe za boj proti zlorabam, zlasti v zvezi z dejavnostmi podjetij, ki v resnici ne opravljajo pravih in učinkovitih dejavnosti v državi sedeža.

Vzpostavitev pravnega okvira za nadnacionalne kolektivne sporazume bo zagotovo korak naprej in seveda tudi zelo pomemben.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci podpirajo pravico delavcev do stavke, vendar tudi pravico, da se za stavko ne odločijo. Podpiramo tudi sodbe SES in ne verjamemo, da slednje postavljajo pravice delavcev pod vprašaj. Sprememba Direktive o napotitvi delavcev je prav tako nepotrebna kot širjenje njene pravne podlage zaradi problemov, ki so jih nekatere države članice izkusile zaradi organiziranosti svojih trgov delovne sile. Vsako leto je uspešno napotenih milijon delavcev.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes sem se odločila, da se vzdržim končnega glasovanja o poročilu gospoda Anderssona o izzivih kolektivnih pogodb v EU (A6-0370/2008). Kolektivne pogodbe, sindikalne pravice in pravica do stavke so vpisane tudi v Lizbonski pogodbi, za katero si želim, da bi postala pravno zavezujoča. Pogodba vsebuje tudi pravico do dela, pravico do vodenja podjetja in pravico do selitve v druge države EU. Ko gre za spoštovanje temeljnih pravnih načel ES, na primer načela sorazmernosti, za predstavnike sindikatov ne morejo veljati nikakršne izjeme, kar pa bi to poročilo lahko omogočilo. To velja in seveda mora veljati za vse državljane EU.

Pravo in pogodbe ES morajo imeti svoje najmočnejše predstavnike v Evropskem parlamentu. Stališče, ki ga je Parlament sprejel v zvezi s pravno podlago, je v nevarnosti, da postane grožnja prihodnji svobodi gibanja. Vendar pa sem zelo vesela, da je Evropski parlament sprejel stališče, ki sprejema švedski model in naše kolektivne pogodbe.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija, ki jo je večina v Evropskem parlamentu sprejela o nesprejemljivih odločitvah Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Laval, Rüffert in Viking, je popolnoma neprimerna. Ni dovolj, da samo priznamo, da svoboda opravljanja storitev ni nad temeljnimi pravicami, zlasti pravica sindikatov do stavke, še posebej zato, ker je to ustavna pravica v več državah članicah.

Čeprav resolucija poudarja, da je treba gospodarske svoboščine, določene v pogodba, razlagati tako, da ne posegajo v uveljavljanje temeljnih socialnih pravic, vključno s pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter kolektivnih ukrepov, je resnica ta, da medtem ko so načela, ki jih uporablja Sodišče Evropskih skupnosti, vsebovana v pogodbah in tudi v osnutku Lizbonske pogodbe, ne more nihče zagotoviti, da enake odločitve ne bodo ponovno sprejete.

Zato smo glasovali proti poročilu, saj to ne posega v osrčje zadeve, temveč vztraja pri podpiranju osnutka Lizbonske pogodbe, ki jo je ljudstvo na Irskem že zavrnilo.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Anderssona o izzivih, ki jih kolektivnim pogodbam v Uniji postavlja niz nedavnih odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, sem podprla. Ne oporekam pravni veljavnosti sprejetih odločitev, vendar pa se ne strinjam, da odražajo namero Parlamenta, Komisije in Sveta iz časa, ko je bila odobrena Direktiva o napotitvi delavcev.

Zaključek je jasen: da je treba direktivo pregledati in spremeniti njene določbe, da bi obnovili našo prvotno namero. To mora biti prednostna naloga za Evropsko komisijo. Nujno jo je treba obravnavati. Če ta Komisija ne popravi tega stanja, potem mora to storiti naslednja Komisija po evropskih volitvah leta 2009. Sama zase lahko povem, da ne bom podprla nobene nove komisije, ki tega vprašanja ne bo vključila v svoj delovni program za prvih 12 mesecev.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Anderssona zatrjuje, da se je naučilo lekcij iz škandaloznih sodb Sodišča Evropskih skupnosti v Luxembourgu, zlasti iz zadev Laval in Viking. Te sodbe dajejo svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja podjetij prednost pred obrambo interesov nacionalnih delavcev in njihovih pravic na področju socialnega dampinga. Uveljavljanje socialnih pravic do nesprejemljivega obsega podrejajo „načelu sorazmernosti“, ki daleč presega pravne omejitve (na primer javni red in zdravje), ki so priznane v nacionalnih zakonodajah in konvencijah MOD.

Predstavljajo podtalno ponovno vzpostavitev prve različice Bolkensteinove direktive, kjer je pravo države izvora (socialno pravo, delovno pravo, plače in tako dalje) veljalo za delavce, ki nameravajo opravljati storitve v drugi državi članici ne glede na veljavno zakonodajo ali veljavne kolektivne pogodbe v tej državi članici. To različico pa je evropski zakonodajalec zavrnil in nesprejemljivo je, da se lahko sodniki sami opredeljujejo kot predstavniki zakonodajne oblasti pod pretvezo tolmačenja prava.

Čeprav včasih stori kaj dobrega, je gospod Andersson preveč navezan ultraliberalnim načelom, ki so povzročila to stanje za njegovo poročilo, da bi si zagotovil našo podporo. Zato se bomo vzdržali.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu in desnosredinske stranke so iskreno podprle vse spremembe pogodbe EU. S tem so prispevale k podelitvi še več moči institucijam EU, vključno s Sodiščem Evropskih skupnosti, nad švedskim trgom delovne sile. Na ta način je EU postala grožnja predpisom o trgu delovne sile, ki so nastali s pogajanji in zakonodajo, ki so globoko zasidrani v švedski družbi.

Poročilo v glavnem priporoča spremembe Direktive o napotitvi delavcev. Na ta način ne more preprečiti nenehnega vmešavanja Sodišča Evropskih skupnosti v predpise, ki urejajo švedski trg delovne sile. Prvič, rezultat je kompromis med konservativci in socialdemokrati – stanje, ki je pripeljalo do šibkih in nasprotujočih si navedb. Drugič, primarna zakonodaja EU, ki zadeva notranji trg (člen 49) ima prednost pred določbami Direktive o napotitvi delavcev. Sodišče Evropskih skupnosti lahko torej še vedno sprejme iste zaključke kot v zadevi Laval.

EU ne sme dobiti nalog, ki jih lahko opravijo države članice same, saj je trg delovne sile prav res zadeva, ki bi morala spadati v njihovo pristojnost. Junijska lista torej priporoča, da se Švedska izvzame iz zakonodaje EU o trgu delovne sile, da bi zagotovila, da Sodišče Evropskih skupnosti v prihodnje ne bo moglo nadzorovati švedskega trga delovne sile.

Kljub vsemu smo to poročilo podprli, saj je njegov cilj še vedno veljaven, in sicer, da se v največji možni meri Sodišču Evropskih skupnosti prepreči, da bi se v prihodnosti vmešavalo v švedske kolektivne pogodbe.

Podprli smo tudi spremembe, ki priporočajo več nacionalne samoopredelitve pri vprašanjih o trgu delovne sile, seveda pa smo glasovali proti hvalnici poročevalca, namenjeni Lizbonski pogodbi.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Odločila sem se, da glasujem proti poročilu gospoda Anderssona o izzivih kolektivnih pogodb v Evropski uniji.

Poročevalec je kritičen do odločitev Sodišča Evropskih skupnosti o Direktivi o napotitvi delavcev in poziva k spremembi direktive.

Pristopu poročevalca odločno nasprotujem in prepričana sem tudi, da je pozivanje k spremembi direktive brez potrebne analize na ravni držav članic, zlasti v tistih državah članicah, ki jih sodba Sodišča Evropskih skupnosti zadeva, nepremišljen korak, storjen za dosego političnih ciljev. Formulacija, ki jo uporablja poročevalec, je predvsem napad na svobodno opravljanje storitev, eno izmed temeljnih svoboščin Evropske unije, ter grožnja liberalizaciji na področju opravljanja storitev, ki jo določa Direktiva o storitvah, kakor tudi načelu države izvora.

Po mojem mnenju bi ustrezno izvajanje Direktive o napotitvi delavcev v vseh državah članicah ter večje upravno sodelovanje med njimi zagotovilo ustrezna sredstva za zagotavljanje zaščite pravic delavcev na eni strani ter svobode opravljanja storitev na drugi.

Obžalujem dejstvo, da je ta Parlament zavrnil spremembe, katerih cilj je bil poročilo nekoliko uravnovesiti.

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Direktiva o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela je pomembna pri naših prizadevanjih za uzakonitev prostega pretoka storitev in delavcev po vsej Skupnosti. Zahtev te direktive vse države članice ne izpolnjujejo. Včasih se od ponudnikov storitev zahteva več, kot je bilo navedeno v direktivi. Z izkrivljanjem določb direktive se storitve med državami članicami blokirajo, na ta način pa prikrivajo protekcionistične politike. Sodišče Evropskih skupnosti (SES) je preiskalo primer latvijskega gradbenega podjetja „Laval“, ki mu je bilo prepovedano opravljati gradbena dela na Švedskem. V skladu s švedsko zakonodajo se je zahtevala kolektivna pogodba, čeprav je bila ta podpisana že v Latviji. SES se je odločil, da je prepovedano dajati zahteve, ki jih ni med zahtevami, določenimi v direktivi, ali ki so od teh zahtev večje. Odločitev SES v zadevi „Laval“ in drugih podobnih primerih je prejela kritike in je bila celo postavljena pod vprašaj tako v poročilu kot v spremembah.

Glasovala sem proti, saj menim, da Evropski parlament z razlaganjem ali izražanjem dvoma v odločitve SES, presega svoje pristojnosti. Ne strinjam se z izjavami, ki mečejo senco dvoma na pravičnost odločitev SES in predlagajo, da naj se te odločitve v nekaterih državah EU ne uporabljajo. S takšnimi izjavami ne izražamo dvoma samo v pristojnost SES, temveč tudi v njegovo nepristranskost, s tem pa tvegamo izkrivljenje institucionalnega sistema EU in zmanjšujemo zaupanje ljudi vanj. Ne strinjam se tudi s ciljem pregledovanja in spremembe direktive. Če direktiva v nekaterih državah ne deluje, kot bi morala, potem so za to odgovorne članice Skupnosti, saj to pomeni, da jim določb direktive ni uspelo prenesti v prakso ali da jih v nacionalni zakonodaji neustrezno uporabljajo. Evropska komisija bi morala opazovati, ali se direktive EU pravilno prenašajo v nacionalno zakonodajo in ali nacionalne zakonodaje upoštevajo bistvo in duha direktiv.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Cilj po socialni Evropi, ki si ga je zastavila Evropska unija, je iluzija, lizbonska strategija je neuspeh, različni čarobni napoji, o katerih sanjajo proevropejci in ki naj bi izboljšali življenjske in delovne pogoje, pa so se izkazali kot neučinkoviti zaradi preprostega dejstva, da je resnična vizija Bruslja ultraliberalna ter da služi globalizaciji. Na eni strani želimo preprečiti socialni damping, da bi zaščitili delavce, bodisi da so ti napoteni ali ne, s tem pa dobiti uravnotežen notranji trg, na drugi pa želimo storiti vse, kar je mogoče, da bi še nekoliko bolj odprli naše gospodarske meje z velikim priseljevanjem iskalcev zaposlitve in drugih ljudi.

To je samo neskončen prikaz prave proevropske shizofrenije. Opaziti bi morali na primer samo, da se to, vsega polno, poročilo na pokojno Lizbonsko pogodbo kar nekajkrat sklicuje. Zato ne razumemo, kako bo lahko zagotovilo jasnejši pogled na iskanje ravnovesja med prostim pretokom storitev in pravicami delavcev.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Cilj Evropske skupnosti je zagotoviti temeljne pravice vsem državljanom, tako na področju javnega življenja kot na trgu delovne sile. Naš višji cilj je odpraviti diskriminacijo in negotovost glede prihodnosti.

Poročevalec Jan Andersson poudarja, da nekatere sodbe Sodišča Evropskih skupnosti lahko užalijo čut nekaterih državljanov za enakost in spoštovanje trga delovne sile. Da bi preprečili, da bi do takšnih razmer prihajalo tudi v prihodnosti, gospod Andersson predlaga, da je treba takoj ukrepati in v zakonodajo vključiti spremembe, ki bodo zaustavile vse potencialne socialne, gospodarske in politične posledice sodb SES. To vključuje pregled Direktive o napotitvi delavcev in takojšen sprejem Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.

Verjamem torej, da bi zaradi vizije o združeni Evropi to poročilo morali sprejeti.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Številni podjetniki se znajdejo pred skušnjavo, da bi svojim zaposlenim plačali čim manj za delo, ki ga opravljajo. Na nitki visijo tudi drugi stroški, povezani z delom, kot so varnost in olajšave. Delavci pa se lahko zaščitijo samo tako, da zagotovijo, da bo njihova plača temeljila na splošno zavezujoči kolektivni pogodbi in da bodo dobili primerno pravno varstvo v državi, v kateri delajo in živijo.

Na to zaščito vplivata tako oba prvotna cilja Direktive o storitvah, kot nedavne sodbe Sodišča Evropskih skupnosti. Če bodo te omogočale uporabo manj ugodnih tujih kolektivnih pogodb ali manj ugodne tuje zakonodaje, se bo čedalje več delodajalcev odločilo za možnosti, s katerimi bodo lahko prihranili stroške, dohodek zaposlenih pa se bo drastično znižal.

Nekateri napačno domnevajo, da osnutek ustave EU ali Lizbonska pogodba nudita zadostna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Da bi do tega prišlo, bo treba te dokumente spremeniti, še preden se jih lahko odobri. Bilo je tudi nekaj pričakovanj, da bo navedena zagotovila ponudilo poročilo gospoda Anderssona. Vendar pa je s kompromisi, ki so bili sklenjeni v zvezi s tem besedilom, to še manj možno, kot je bilo na začetku. Zato tega ne moreva podpreti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Nesprejemljivo je, da je treba na eni strani oddajati ponudbe za javna naročila po vsej EU, in da je na drugi strani Sodišče Evropskih skupnosti obveznost do izplačevanja dogovorjenih minimalnih plač, povezanih z dodelitvijo, razveljavilo iz razloga, da je ta neskladna z Direktivo o napotitvi delavcev ter Direktivo o storitvah. EU tukaj kaže svoj pravi obraz čisto gospodarske skupnosti, ki socialno prikrajšanim meče drobiž in prazne besede. Skrajni čas je, da se EU odzove na klice državljanov na pomoč, za katere se predolgo ni menila, in da poskusi zapreti vrzeli ter odpraviti nedoslednosti. To poročilo bi se moralo začeti vsaj s to namero, vendar pa pušča še vedno dovolj prostora za zlorabo, zaradi česar sem se glasovanja vzdržal.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Tako kot evropska levica tudi jaz v celoti podpiram priznavanje temeljnih pravic delavcev. Poročila gospoda Anderssona nisem podprl, ker je kljub posameznim pozitivnim elementom še vedno pomanjkljivo. Mislim, da je to poročilo izgubljena priložnost za učinkovito obravnavo vprašanja pravic delavcev v okviru primarne evropske zakonodaje. Uveljavljanje temeljnih pravic, ki jih priznavajo države članice, v konvencijah MOD in v Evropski socialni listini, vključno s pravico do pogajanja, ne more biti odvisno od nenadzorovane volje sodnika in ne more biti vedno na drugem mestu, ker temelji na zakonodajnem viru, ki je nižje v hierarhiji. Pravica do ukrepanja sindikatov ne sme biti ogrožena. „Klavzula o socialni zaščiti“ mora biti vključena v Pogodbah.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) V teku dneva je bilo izglasovano poročilo gospoda Anderssona o prihodnosti kolektivnih pogodb v Evropi po, na primer, sodbi v zadevi Laval. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je zahtevala, da trenutno zakonodajo EU – znano kot Direktiva o napotitvi delavcev – raztrgamo, da zagotovimo Švedski ohranitev njenih kolektivnih pogodb.

Sam sem si tako v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pred plenarnim zasedanjem prizadeval za to, da bi se o tem vprašanju razpravljalo predvsem na pravi ravni: nacionalni ravni. Razlog za to je, da verjamem, da je strategija s strani skupine PSE slabo premišljena. Z nenehnim poskušanjem, da bi se sodba v zadevi Laval prenesla na evropsko ravne, namesto da bi se razrešila v skladu s švedsko zakonodajo, se ustvarja pritisk za oblikovanje več skupne zakonodaje o trgu delovne sile - kar je tudi na samem začetku povzročilo naše trenutne probleme. Kadar se 27 držav članic o nečem sporazume, je seveda nepredstavljivo, da bo Švedska sama sprejela zakonodajo, ki nam bo v celoti všeč. Navsezadnje je naš model v evropskem okviru edinstven. Ker sta gospod Andersson in Parlament sprejela moj predlog, da naj Direktive o napotitvi delavcev na delo ne raztrgamo, dokler nacionalne preiskave ne pokažejo, da je to res potrebno, sem menim, da lahko to poročilo kljub vsemu podprem.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Zahvaljujem se našemu poročevalcu, gospodu Janu Anderssonu, za poročilo o tej zelo pomembni temi.

Nedavne zadeve pred SES in dejansko tudi sodbe Sodišča v zvezi z njimi pomenijo, da pravice delavcev in solidarnost delavcev, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, ogrožajo podjetja, ki prednost dajejo samo dobičku, in če to meni spodkopavanje pravic delavcev, potem prav: slednji so pripravljeni, da storijo točno to.

Evropski socialni model, na katerega smo upravičeno ponosni, so napadli in resno ogrozili dobičkarji.

Nevarnost uvožene poceni delovne sile je resničnost, ki so jo skozi zadnja vrata pripeljali brezobzirni delodajalci pod krinko prostega pretoka.

Načelo prostega pretoka ni bilo nikdar zamišljeno kot orodje za poceni delovno silo ali načelo, na podlagi katerega bi se socialni pogoji delavcev lahko poslabšali. To, kar bi iz tega naredil Jacques Delors, bi zbudilo velik interes.

Sodbi v zadevah Viking in Laval pomenita napad na sindikate in pravice delavcev. Zato je poročilo gospoda Anderssona nujno potrebno in zato ga bom tudi podprl Obnavlja namreč ravnovesje, ki ga je SES v svojih nedavnih sodbah tako očitno zavrglo.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Odločitve Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Vaxholm/Viking Line/Rüffert/Luxembourg so očitno na strani notranjega trga in pravice do ustanavljanja na račun pravic delavcev, vključno s pravice do stavke za namen izogibanja socialnemu dampingu.

Vendar pa odločitve Sodišča Evropskih skupnosti niso prišle kot strela z jasnega. Temeljijo na temeljnih pogodbah EU, ki jih dopolnjuje nejasna Direktiva o napotitvi delavcev.

Če bi večina v Evropskem parlamentu zares hotela braniti interese delavcev, bi zahtevala temeljne spremembe pogodb EU, na primer v obliki pravno zavezujočega socialnega protokola, ki bi temeljne pravice delavcev postavil nad notranji trg in pravico do ustanavljanja.

Končna različica poročila gospoda Anderssona, ki je rezultat sodelovanja med socialdemokratskim poročevalcem ter konservativci, te ključne zahteve ne vsebuje. Poročilo ne uspe niti zahtevati spremembo Direktive o napotitvi delavcev. To pomeni, da gre samo za veliko vročega zraka, ki ga obkroža veliko lepih besed in želja.

Ljudsko gibanje je vložilo številne spremembe, na primer, da mora določba o pravici do stavke ostati nacionalna zadeva. Vse te spremembe je zavezništvo socialdemokratov in konservativcev zavrnilo.

Zato Ljudsko gibanje na končnem glasovanju ne more podpreti poročila gospoda Anderssona. Namesto tega si bomo še naprej prizadevali, da zaščitimo delavce pred slabšimi plačami in delovnimi pogoji, ki so jim sodbe Sodišča Evropskih skupnosti utrle pot.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Poročilo o kolektivnih pogodba v EU je izraz mnenja brez vsake pravne veljave. Njegova namera je okrepiti položaj zaposlenih po sodbi v zadevi Laval, vendar pa je vsebina poročila na žalost zelo daleč od te namere.

Narobe bi bilo, če bi se ponovno pogajali od Direktivi EU o napotitvi delavcev, kot je predlagano v poročilu. To storiti bi pomenilo tvegati, da bodo stvari še slabše za zaposlene. Gre za tveganje, ki ga nismo pripravljeni sprejeti, ker imajo konservativne sile prevlado nad celotnim sistemom EU.

V poročilu ni nobene besede o tem, da mora imeti pravica do stavke prednost pred svobodo trga in da je to treba vpisati v družbeno zavezujoč protokol k Lizbonski pogodbi. Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice je vložila številne spremembe v zvezi s tem, ki pa jih je velika večina zavrnila.

Zdaj mora Švedska vključiti izjemo v Lizbonsko pogodbo in navesti, da vplivi sodbe v zadevi Laval, nimajo nobene zveze s Švedsko. A tudi ta sprememba s strani skupine GUE/NGL je bila zavrnjena. Namesto tega poročilo hvali Lizbonsko pogodbo kljub dejstvu, da ta na noben način ne spreminja sodbe v zadevi Laval, temveč jo samo potrjuje.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo poskuša obravnavati odzive delavskega razreda in delavcev na splošno na nesprejemljive odločitve Sodišča Evropskih skupnosti (SES), po katerih so delavske stavke nezakonite, ker sta okvir, v okviru katerega se delavci borijo, ter način, kako se borijo, v nasprotju z Maastrichtsko pogodbo in Lizbonsko pogodbo, ki varujeta konkurenčnost in prost pretok ter delovanje kapitala v državah članicah EU kot temeljno, nesporno načelo. Zagovarja politiko, naravnano proti navadnim ljudem, ter reakcionarno naravo EU: Delavce poskuša prepričati, da naj bi bilo prek EU mogoče ustvariti „ravnovesje“ med pravicami delavcev in prostim pretokom kapitala, da bi izkoristilo vsako priložnost za večje izkoriščanje delavskega razreda in razreda navadnih ljudi, s čimer ščiti in povečuje dobiček monopolov.

Prav v skladu s tem evropske stranke, ki vidijo samo eno pot naprej, širijo nevarno predstavo med delavci, da lahko EU pridobi tudi „socialen obraz“ in da lahko EU in kapital pridobita socialno zavest s „klavzulami o socialni zaščiti“.

Napad na navadne ljudi s strani EU, ki želi odpraviti najbolj temeljne pravice delavcev, kaže, da se EU ne more spremeniti. Ustvarjena je bila in obstaja zato, da bi zvesto služila interesom monopolskih poslovnih skupin in ščitila izkoriščanje delavskega razreda.

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti poročilu. Nadaljnji predpisi na ravni EU pa bi verjetno okrepili moč Sodišča Evropskih skupnosti. Moje mnenje je, da o vprašanjih s področja politike trga delovne sile ne bi smelo odločati Sodišče Evropskih skupnosti temveč švedski parlament in/ali obe strani industrije.

Glasoval sem proti jasnem besedilu o Lizbonski pogodbi in mislim, da Listina o temeljnih pravicah ne bi smela biti pravno zavezujoča, ker bi tako nastala nevarnost, da bi se zakonodajna pristojnost v praksi s švedskega parlamenta prenesla na Sodišče Evropskih skupnosti.

- Predlog resolucije: Partnerstvo med EU in Vietnamom (RC-B6-0538/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom, ki bo vključeval jasno klavzulo o človekovih pravicah. Vendar pa bi rad v tem okviru poudaril potrebo po tem, da mora vietnamska vlada izpolnjevati opredeljene pogoje. Zavezati se mora k zagotavljanju sodelovanja ter večjem spoštovanju človekovih pravic in verske svobode z razveljavitvijo tistih določb v svoji zakonodaji, ki drugačno mnenje opredeljujejo kot kaznivo dejanje, ter z odpravo cenzure.

  Bairbre de Brún, Jens Holm, Kartika Tamara Liotard, Mary Lou McDonald, Erik Meijer in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − V celoti podpiramo spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel, kot je opisano v sporazumu o sodelovanju med EU in Vietnamom, in menimo, da v tej zvezi obstaja potreba po izboljšavah s strani Vietnama.

Takšna načela so splošna in jih je treba uporabljati enako v zvezi z vsemi državami, znotraj in zunaj EU.

Zato glasujemo za to resolucijo kljub dokaj neuravnoteženem načinu njene predstavitve.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V zvezi z drugim krogom pogovorov o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom, ki so potekali včeraj in dan prej v Hanoju, je večina v tem Parlamentu sprejela resolucijo, ki se zdi bolj podobna vaji hinavščine ter instrumentalizaciji človekovih pravic.

Ko beremo njeno vsebino, se lahko vprašamo, zakaj ta večina v Parlamentu ni predlagala tudi tega, da mora prihodnji sporazum biti odvisen od klavzule, ki zagotavlja spoštovanje demokracije in človekovih pravic s strani EU.

Kako koristno in poučno bi bilo za EP, če bi na primer „prosili“ države članice in EU, naj se vzdržijo sodelovanja z in/ali ponovne vzpostavitve zločinskih preletov Cie, naj spoštujejo človekove pravice priseljencev, ki jih očitno krši „direktiva o vračanju“, naj spoštujejo demokratično in suvereno izraženo voljo francoskega, nizozemskega in irskega ljudstva, ki so zavrnili predlagano „ustavno“/„Lizbonsko“ pogodbo, naj spoštujejo mednarodno pravo, zlasti kar zadeva Kosovo, in naj se nehajo pretvarjati, da lahko svetu nudijo lekcije…

Kaj bi bilo, če bi vse to počel Vietnam? Ali bi se EP strinjal s pogajanji v takšnih pogojih? Ali bi se strinjal z recipročno uporabo te klavzule? Očitno ne, kajti „dialog“ in „klavzula“ sta samo za druge…

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za predlog resolucije o demokraciji, človekovih pravicah in novem sporazumu o partnerstvu med EU in Vietnamom. Dialog med Evropsko unijo in Vietnamom je treba dejansko prenesti v konkretne izboljšave na področju človekovih pravic, ki so pogosto pregrobo kršene. Odločno podpiram ta predlog, kajti Vietnam mora zaustaviti cenzuro medijev in razveljaviti zakonske predpise, ki omejujejo svobodo čaščenja in politično in versko svobodo, če želi prevzeti dejavno vlogo v mednarodni skupnosti. Poleg tega mora Vietnam sodelovati na področju teh pravic in svoboščin z Združenimi narodi,

Zato podpiram ta predlog in ponavljam poziv Komisiji, naj opredeli jasne mejnike za vrednotenje trenutnih razvojnih projektov v Vietnamu, da bi zagotovila njihovo skladnost s človekovimi pravicami in klavzulo o demokraciji.