Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. oktober 2008 - Strasbourg

13.1. Venezuela

  Predsednik . – Naslednja točka je razprava o treh predlogih resolucij o Venezueli⁽¹⁾.

  José Ribeiro e Castro avtor. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Venezuela je velika država in venezuelski narod ima globoko zakoreninjene demokratične tradicije in miselnost. Vendar pa žal že nekaj let živijo v groznih razmerah, ki se slabšajo in v katerih so kršene njihove temeljne pravice. Zato tu v Parlamentu ponovno razpravljamo o tem vprašanju in zato moramo te razmere obsoditi.

Obsojamo zlorabo osebnih podatkov, ki se uporabljajo za politično preganjanje po totalitarnih smernicah, kot so seznami Tascón, Maisanta in Russián. Ukrepi, po katerih je bilo na ducate državljanov razglašenih za neprimerne in s katerimi jim je bila onemogočena kandidatura na regionalnih in občinskih volitvah v Venezueli, so nesprejemljivi. Nesprejemljiv je izgon organizacij za človekove pravice, med katerimi so predstavniki nevladne organizacije Human Rights Watch, preprosto zaradi podajanja umestnih pripomb. Prav tako je nezaslišano, da sta nasilje in nestrpnost, ki ju podžigajo oblasti, povzročila celo mlade žrtve.

Zato obsojamo in obžalujemo umor mladega študentskega voditelja, ki je umrl kot žrtev tega nasilnega ozračja, ki ga podžigajo oblasti. Zahtevamo resnico in kazenski pregon odgovornih.

Evropejci moramo biti aktivnejši. Samo predstavljajte si, da bi se to dogajalo v naših državah. Ali bi v naših državah sprejeli razglasitev neprimernosti državljanov za sodelovanje na volitvah, kot se dogaja v Venezueli? Če ne, kako si lahko potem v zvezi s tem zatiskamo oči? Kako lahko zapremo oči in se pretvarjamo, da se nič ne dogaja?

Kako lahko na primer sprejmemo odnos portugalske vlade – žal je to moja država, za katero se sramujem –, ki se klanja venezuelski vladi, ki uporablja politiko prilizovanja in je nedavno postala evropski prostor za sprejem tiranov? To je resnično nesprejemljivo.

Bistvenega pomena je, da Komisija in Svet postaneta trdnejša in jasnejša pri obsojanju teh kršitev človekovih pravic.

  Ewa Tomaszewska, avtorica. − (PL) Gospod predsednik, zagotoviti je treba podrobne informacije o okoliščinah smrti gospoda Julia Sote v mestu Maracaibo. Rada bi izrazila svoje sožalje njegovi družini. Pozivamo, da se storilcem tega zločina ustrezno sodi in se jih kaznuje. Opazke in pripombe organizacije Human Rights Watch si zaslužijo našo pozornost, še posebno, ker je to neodvisna organizacija, ki od nikoder ne prejema subvencij. Želimo protestirati proti prepovedi dejavnosti te organizacije. Pozivamo k popolnemu spoštovanju svobode izražanja v medijih in svobode združevanja. Pozivamo k popolnemu izvajanju zakonodaje za zaščito žensk pred nasiljem. Pozivamo, da se novembrske volitve izvedejo na tak način, da bo zagotovljeno, da ne bodo mogoči pridržki glede izvedbe volilne kampanje ali glede samega volilnega postopka. Venezuela bi morala biti demokratična država, kjer ljudje uživajo enako stopnjo svobode kot jo uživajo v vsaki državi članici Evropske unije.

  Renate Weber, avtorica. − Gospod predsednik, že več let je položaj opozicije v Venezueli zelo težak in dvom v venezuelsko demokracijo je bil upravičen.

A to, kar se dogaja trenutno, je dokaz, da sta venezuelska demokracija in pravna država farsa. Uporaba upravnega ukrepa, da se ljudem za 15 let prepove, da bi imeli uradne položaje ali kandidirali zanje, je nesprejemljiva. Sprejemanje takšnih odločitev bi smelo biti dovoljeno le sodiščem in le po tem, ko so storilce obsodili resnih zločinov.

Pokvarjenost tega ukrepa je mogoče enostavno opaziti, ko ugotovimo, da velika večina tistih, ki so dobili prepoved, prihaja iz politične opozicije, in sicer gre za prakso, ki se najverjetneje ne bo uporabljala le za volitve, ki bodo novembra letos, ampak se bo lahko nadaljevala na volitvah, ki bodo sledile.

Ni presenetljivo, da se ta politična razglasitev neprimernosti dogaja v času, ko zagovornike človekovih pravic, ki kritizirajo sedanjo vlado, preganjajo iz Venezuele in ko se ne preiskujejo ustrezno zelo sumljive nesreče, katerih posledica je smrt ljudi, ki so izrazili kritike.

Evropski parlament mora poslati javnemu mnenju v Venezueli trdno sporočilo, da je politična razglasitev neprimernosti nedemokratična praksa in je v nasprotju s samim temeljem pravne države. Ostro moramo zavrniti trditve venezuelskega namestnika ministra za Evropo, da Evropski parlament septembra ni hotel glasovati o resoluciji, ker jo je smatral kot glasovanje proti boju proti korupciji. Takšna poteza manipuliranja z venezuelskim javnim mnenjem je nedostojanstvena za ministra za Evropo. Ostro zavračamo njegovo obtožbo, da to, kar tu počnemo, predstavlja napad na suvereno državo.

Ta resolucija je izraz naše zaskrbljenosti glede razvoja demokracije in spoštovanja človekovih pravic v državi, katere ljudi zelo občudujemo in spoštujemo.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, krut umor Julia Sote predstavlja začasen vrhunec dramatičnega propada demokracije in pravne države v Venezueli, državi, ki je nekaj časa v Latinski Ameriki igrala pozitivno vlogo.

Vendar pa pod sedanjim režimom ne gre samo za popolno neupoštevanje temeljnih človekovih pravic, ampak tudi za to, da poskuša megalomanski diktator svoj nečloveški sistem terorja izvoziti po celotni celini in, če upoštevate njegove povezave z Belorusijo, celo v Evropo. Zaradi tega je bistvenega pomena, da hitro prekinemo njegove načrte, zaradi njegovega lastnega prebivalstva in tudi zaradi prebivalstev drugih narodov, ki jih poskuša kupiti ali izsiljevati s svojim naftnim bogastvom, da bi jim vsilil svojo ideologijo.

Če bi morali začeti razpravo o nacionalni suverenosti, lahko rečem le, da obstaja nekaj mnogo pomembnejšega kot je vsaka nacionalna suverenost, in to so temeljne in splošne človekove pravice.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, nedvomno je nedavna pa tudi oddaljena zgodovina Venezuele zaznamovana s travmatičnimi časi, ne smemo pa za to kriviti le endogenih vzrokov. Zagotovo so morda v tem pogledu mnogo pomembnejši eksogeni dejavniki. Vendar pa je v glavnem trpelo nedolžno civilno prebivalstvo, ne glede na to, kaj oziroma kdo je kriv.

Sedanja vlada pod vodstvom gospoda Cháveza očitno goji zamero do ZDA in njenih podpornikov ter zaveznikov, a to ne sme voditi do tako razsežnih kršitev pravic prebivalcev Venezuele, kot je uvedba „upravne razglasitve neprimernosti“ za sodelovanje na volitvah ali preganjanje in pobijanje opozicijskih aktivistov. Gospod Chávez mora spoznati, da mora, če želi, da bo njegova država napredovala do blaginje, poskrbeti, da bo njegova vlada delovala strogo v mejah demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Uporaba nasilja in preganjanja lastnih ljudi lahko vodi njegovo državo do še večje nacionalne travme in trpljenja in ne smemo dovoliti, da se to zgodi.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, resolucija o kršenju človekovih pravic v Venezueli temelji na dejstvih in je ukrep, vreden podpore. Žal je venezuelska družba mnoga leta doživljala polarizacijo političnih sil. Sklicujem se na primer na coup (prevrat) dela vojske, nestrpnost, razslojevanje družbe v smislu lastnine ali na rasne razlike. Ekipa predsednika Cháveza je v vsem tem najbolj aktivna, ker v skladu s predsedniškim sistemom lahko nadzira upravo in oborožene sile. Zaradi tega boja glede sprejetih odločitev postaja struktura venezuelske družbe vedno bolj podobna tisti na Kubi, in sicer je to socializem z zgodovinskimi in nacionalističnimi značilnostmi. To bi lahko pripeljalo do spremembe državne zastave in himne.

Sedanje spremembe niso imele pomembnega vpliva na življenjski standard, saj je Venezuela zelo bogata z naravnimi viri. Slednje omili vpliv sprememb in omogoča sodelovanje pri populističnih akcijah. Razmere so tako resne, da samo resolucija ne bo ustavila procesa nadaljnjega omejevanja pravic državljanov v Venezueli. Potrebna je praktična pomoč vseh držav na tem območju.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Ponovno se soočamo z nesprejemljivim in obžalovanja vrednim poskusom Evropskega parlamenta, da se vmešava, kar se po naključju dogaja pred regionalnimi in lokalnimi volitvami v Venezueli. V osnovi sta vključitev te razprave na dnevni red in predlog za resolucijo preprosto namenjena v odgovor tistim, ki podpirajo in spodbujajo že tako dolgotrajen in zaskrbljujoč poskus vmešavanja in destabilizacije demokratične in suverene države.

Cilj je vsiljivo spodbujanje vmešavanja v notranje zadeve Venezuele s poskusom vplivanja in uveljavljanja pritiska od zunaj, in sicer z namenom vsiljevanja odločitev, ki jih imajo suvereno pravico sprejemati le ljudje iz Venezuele. Namesto izkrivljanja dejstev in poskusov poučevanja Venezuele o demokraciji bi moral Evropski parlament na dnevni red vključiti razpravo o poskusu EU, da vsili predlagano evropsko pogodbo, ki je že bila zavrnjena, ob popolnem neupoštevanju demokratičnih odločitev, ki so jih suvereno sprejeli Francozi, Nizozemci in Irci, prav tako pa z upoštevanjem zavrnitve možnosti referenduma za druge narode, da bi tako podali svoje mnenje. Namesto tega, da se vmešavamo v nekaj, o čemer lahko odločijo le prebivalci Venezuele, bi moral Evropski parlament zavrniti nehumano direktivo o vračanju, ki ne upošteva in krši človekove pravice priseljencev, med katerimi jih mnogo prihaja iz Latinske Amerike.

Kar resnično moti odogovorne za to pobudo, je dejstvo, da so prebivalci Venezuele dali zgled, ki povzroča problem velikim finančnim in gospodarskim interesom, ki obvladujejo Evropsko unijo. Dali so zgled, kako potrditi nacionalno suverenost in neodvisnost, kako zgraditi patriotski projekt emancipacije, napredka in razvoja ter kako razviti protiimperialistično solidarnost. Pokazali so, da se ljudem splača boriti in da je mogoče imeti bolj pošteno, bolj demokratično in varnejšo državo in svet. Resničnost kaže, da je najboljši odgovor na ta poskus vmešavanja Evropskega parlamenta velikanska veljava in pomen, ki ga ima bolivarski proces za ljudi Latinske Amerike in sveta. Posledično bi si morali nehati lastiti pravico, da lahko pridigajo preostalemu svetu.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Danes razpravljamo o kršenju človekovih pravic v Venezueli zaradi nespoštovanja civilnih in političnih pravic, ki jih vsebuje venezuelska ustava, in odrekanja teh pravic nasprotnikom sedanje vlade. Predstavniki opozicije ne morejo nastopati na volitvah, ni svobode izražanja, opazovalce iz mednarodnih organizacij pa preganjajo. Ta razprava je zato dobra priložnost, da izrazimo svoje nasprotovanje pomanjkanju demokracije v Venezueli in zunaj nje.

Razprava je prav tako priložnost, da pozovemo k resnici v javnem in političnem življenju. Predsednik Venezuele je podlegel skušnjavi po iskanju popolne oblasti. Prav tako so podlegli tudi vodje mnogih drugih držav in imperijev, ki so poskušali podjarmiti drugače misleče in revnejše ljudi. Nova levičarska doktrina gospoda Cháveza je znana kot krščanski socializem, a ima zelo malo skupnega s socialnimi nauki cerkve. Zato so predstavniki venezuelskih škofov kritizirali pomanjkanje demokracije. V tem kontekstu se pogosto spomnim na biblijsko zgodbo v zvezi z majhnim grehom drugega v primerjavi z lastnim velikim grehom.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). - (LT) Preteklo je deset let odkar je Hugo Chávez postal predsednik Venezuele. Ustava Venezuele iz leta 1999 je bila popolna priložnost za okrepitev pravne države in zagotavljanje človekovih pravic v tej državi. Vendar pa moramo danes priznati, da smo to zgodovinsko priložnost zamudili. Vemo, da se v Venezueli, Venezueli, ki ji vlada predsednik Chávez, diskriminacija političnih nasprotnikov in kritikov dopušča, celo spodbuja. V Venezueli, ki ji vlada on, sodstvo ni več neodvisno in prav tako poznamo razmere, s katerimi se v tej državi soočajo sindikati in tisk. Naša današnja resolucija je še en opomin predsedniku Chávezu, da ustava ni le list papirja, temveč je treba njena pravila uveljavljati v resničnem življenju.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Ta Parlament bo kmalu razpravljal o zelo dramatičnih in tragičnih razmerah v Kongu, kjer se žrtve preštevajo v stotinah ali celo v tisočih. V primerjavi s tem se razmere v Venezueli zdijo mnogo manj resne. Gre za kršitev volilnih pravic in izgone iz države. A prišlo je do prvega umora. Ubit je bil študentski voditelj.

Vendar pa je tudi na tej ravni zelo pomembno, da izpostavimo to vprašanje, ker moramo upoštevati, da se vsak tak proces začne s kršenjem demokratičnih pravic. Prva stopnja je vedno zloraba moči, ko primanjkuje argumentov, temu pa sledijo umori. Zato je ta resolucija smiselna. Služi kot signal ali kot opomin, da je bil ta nevarni proces opažen, ko ga imamo še možnost spremljati in preprečiti genocid.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, očitno je, da se tik pred volitvami v Venezueli dogaja nedvomno nesprejemljiv poskus vmešavanja v domač razvoj dogodkov v tej državi z očitnim namenom vpliva na rezultat volitev.

Razmere v Venezueli so velika in pomembna zmaga za delavce v Evropi in na splošno po svetu, saj so bili med nedavnimi dogodki v tej državi narejeni pozitivni koraki in se kljub težavam in oviram in kljub posredovanjem ameriškega imperializma rešujejo problemi delavcev.

Ta poskus je nesprejemljiv in to priložnost želimo izkoristiti, da bi obsodili ukrepe političnih sil, ki se s to resolucijo vmešavajo v notranje zadeve Venezuele.

Zaključil bi rad tako, da povem, da je neverjetno, da sedem poslancev sprejme politično odgovornost med sejo Evropskega parlamenta z obsojanjem nacionalnega boja za svobodo in doseganje svojih sedanjih potreb. Pravica ljudi, da odločajo o svoji lastni prihodnosti, ni prenosljiva in to bi morali vsi spoštovati.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, ko imamo v mislih demokracijo, imamo v mislih človekove pravice. Pomembnost glasu in glasovanja na vseh vladnih ravneh je zelo razumljiva. Že več let ni tako v Venezueli, državi, kjer je razširjena korupcija in jo trenutno vodi gospod Chávez. Pod to vlado obstaja zgodovina zastrahovanja pripadnikov opozicije, primerov surovih umorov pripadnikov opozicijske stranke, pa tudi nasilnega izgona zagovornikov človekovih pravic in pripadnikov nevladnih organizacij. Dodatno Venezuela sedaj uporablja takoimenovane presejalne sezname ne le z namenom, da bi preprečevala državljanom, da opravljajo javne funkcije, ampak jim tudi odvzela pravico do svobodnega glasovanja za predstavnike, ki so jim bolj naklonjeni. To kar bi mi, kot demokratično telo, morali zahtevati od Venezuele, je upoštevanje mednarodnih standardov demokracije, ki omogočajo državljanom Venezuele, da izkoristijo temeljne pravice, to je svobodo do svobodnega in odprtega kritiziranja tistih, ki so na oblasti, in sposobnost spreminjanja vlade preko volitev brez strahu.

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospod predsednik, predsednik Chávez je bil nekakšen ljubljenec levice v Evropi. Najbolj opazno ga je v mojem volilnem okrožju zagovarjal nekdanji župan Londona, Ken Livingstone. To je omogočilo, da je bila njegova podoba nekoliko prekrita s prevleko dozdevne dostojnosti. Predsednik Chávez je seveda načeloval pri krčenju pravic in svoboščin prebivalcev Venezuele. Slabil je politično svobodo, pravno državo, neodvisnost sodišč in svobodo medijev in organiziranih delavcev. Politiki kot je gospod Livingstone, ki odobravajo vodje kot je predsednik Chávez, spodkopavajo pristno demokracijo in razkrivajo mnogo o sebi.

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospod predsednik, Komisija z velikim interesom spremlja razmere v Venezueli. Država je v postopku priprave na regionalne in lokalne volitve, ki bodo potekale 23. novembra.

Velja upoštevati, da je bilo v zadnjih nekaj letih v Venezueli izvedenih več volilnih postopkov. Nekatere med njimi so spremljale evropske misije za spremljanje volitev, ki so sklenile, da so bili na splošno v skladu z mednarodnimi standardi in nacionalno zakonodajo. Nekaterih pa niso spremljale, kot se je zgodilo pri zadnjem referendum, ker nismo bili povabljeni.

Komisija se zaveda zaskrbljenosti, ki ste jo izrazili nekateri med vami in tudi mnogi sektorji venezuelske družbe glede ustavnosti „razglasitev neprimernosti“. Nekateri menijo, da so te namenjene oviranju popolne udeležbe opozicije na novembrskih volitvah.

Komisija je upoštevala pojasnilo, ki so ga večkrat podale venezuelske oblasti glede ustavnosti teh „upravnih sankcij“, ki jih državni nadzornik uveljavlja pri številnih državnih uradnikih.

Poudarjamo pomembnost zagotavljanja pravic vseh državljanov, ki želijo sodelovati na volitvah, v skladu z ustavo in pravno državo. Upamo, da bodo prihodnje volitve okrepile demokracijo v Venezueli in da bodo rezultati odražali stališča celotne venezuelske družbe.

Spodbujamo vse akterje, da se volilnega postopka lotijo v duhu strpnosti, z zavedanjem svojih dolžnosti in spoštovanjem pluralizma mnenj.

Komisija se prav tako zaveda izgona predstavnikov organizacije Human Rights Watch iz Venezuele. Slišali smo glasove, ki so obsodili to odločitev kot ukrep, ki neugodno vpliva na pravico do svobode izražanja, in dejanje, ki kaže na nestrpen odnos do kritike. V tem okviru poudarjamo pomembnost, ki jo EU pripisuje svobodi izražanja in menja. Svoboda izražanja je ena temeljnih človekovih pravic in tvori temelj demokracije in pravne države.

Parlamentu bi rad zagotovil, da bo Komisija še naprej pozorno spremljala razvoj dogodkov v Venezueli. Zaveze Komisije za podporo razvoja demokracije in spodbujanje človekovih pravic se bodo še naprej odražale v naših politikah sodelovanja in odnosov z Venezuelo.

  Predsednik . – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na koncu popoldanskih razprav.

(1) glej zapisnik