Kazalo 
 Celotno besedilo 
Razprave
Ponedeljek, 17. november 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

EMU10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (razprava)
MPphoto
 

  Manuel António dos Santos (PSE). - (PT) Začeti moram s čestitkami poročevalcema za odlično poročilo. Samo peščici, ki ima skrajno slab spomin, ali množici, ki se na zadeve sploh ne razume, bi se lahko zazdelo, da evro in z njim povezana monetarna politika ne pomenita izrednega uspeha za človeštvo in velikega uspeha za evropsko gospodarstvo. Pomisliti moramo samo na množico novih delovnih mest, ki so nastala v Evropi v času vladavine evra, pa nam bo njegov pomen jasen. Prav tako ne smemo spregledati, da v kriznih razmerah evropsko gospodarstvo po zaslugi instrumentov, ki so mu na voljo, reagira uspešneje kot gospodarstva v drugih delih sveta; tisti, ki so še nedavno dvomili v skupno monetarno politiko in evro, zdaj prosijo za sodelovanje ali celo vključitev v evrsko območje.

Vendar to ni celotna zgodba in nočem reči, da sem osebno zadovoljen z reševanjem vprašanj finančne konsolidacije in finančne stabilnosti v Evropi. V tej dvorani sem že velikokrat povedal, da se zavzemam za finančno stabilnost in za Pakt stabilnosti in rasti, imam pa občutek, da Pakt ni vedno prijazen do realnega gospodarstva. Niti Pakt niti monetarna politika nista iskrena prijatelja realnega gospodarstva. Realno gospodarstvo pogosto trpi hude težave zaradi preveč pravovernega uveljavljanja pravil Pakta stabilnosti in rasti.

Nobenega ekonomista še nisem slišal reči in v nobenem učbeniku ekonomije še nisem prebral, da so številke dve, tri in šestdeset, magične številke Pakta stabilnosti in rasti (inflacija, primanjkljaj in delež javnega dolga) znanstveno dokazane. Nisem srečal še nikogar, zlasti pa ne ekonomista ali teoretika ekonomije, ki bi trdil, da je absolutno nujno oklepati se teh razmerij. Ena od idej, ki jo zagovarjajo Komisija in konservativnejši krogi v Evropi, je nujnost uravnoteženih ali ničelnih proračunov. Ta ideja je popolnoma absurdna. Ne glede na stopnjo rasti uravnotežen proračun pomeni popolno odpravo prihodnje zadolžitve. To ni družbeno pošteno, ni medgeneracijsko pošteno in nima nikakršne zveze s stvarnostjo in realnim gospodarstvom.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov