Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 17. november 2008 - Strasbourg

23. Splošni režim za trošarino (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospe Astrid Lulling v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Direktive Sveta o splošnem režimu za trošarine (KOM(2008)0078 – C6-0099/2008 – 2008/0051(CNS)) (A6-0417/2008).

  Astrid Lulling, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, glavni cilj predloga direktive, ki naj zamenja direktivo iz leta 1992, je s 1. aprilom 2009 uvesti elektronski nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov – znani sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS) – v skladu z zakonodajo.

Gre torej za tehnični ukrep, obenem pa za korak pri zmanjševanju nepotrebnih upravnih formalnosti, preprečevanju goljufij in pospeševanju postopkov.

Ob nekaterih spremembah, ki sem jih predložila, da bi zagotovili enotnejše delovanje novega sistema, in so bile sprejete, s tem predlogom Evropske komisije soglašamo.

S svojim stališčem je Odbor za industrijo, raziskave in energijo napravil poročilo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve mnogo manj pregledno, saj je vanj kopiral veliko sprememb iz pogajanj s Svetom. Dejansko s tem posegom po našem mnenju nismo dosegli ničesar.

Pravo temo politične razprave je treba iskati drugje. Zadeva pogoje gibanja in obdavčitve trošarinskih izdelkov, zlasti alkohola in tobačnih izdelkov, ki jih kupujejo zasebni potrošniki. Evropska komisija je bila v tem primeru toliko modra, da je predložila besedilo, ki temelji na novejši sodni praksi, to je sodni praksi, po kateri Evropejci lahko prenašajo trošarinske izdelke, ki so jih nabavili v drugi državi članici, brez količinskih omejitev, če so te izdelke nabavili izključno za osebno potrošnjo.

Moj predlog in moje poročevalsko stališče sta nedvoumna: V celoti podpiram besedilo Komisije, ki je jasno, natančno in temelji na načelih delovanja notranjega trga. Nekateri kolegi, zlasti socialdemokrati in liberalci, pa so menili, da morajo vložiti spremembe, ki bi ponovno vzpostavile davčne meje, kakršne smo imeli pred letom 1992, s ponovno uvedbo okvirnih omejitev.

Dejstvo je, da teoretične okvirne omejitve v praksi pomenijo količinske omejitve. Zaradi odsotnosti članov odbora in zaradi pomanjkljivega znanja nekaterih kolegov poslancev jim je uspelo doseči večino v odboru. Naša politična skupina je soglasno sklenila vložiti spremembe, s katerimi bi spet uveljavili izhodiščni predlog Evropske komisije. To bi bilo pošteno. Nočemo vrnitve mej in praks, ki smo jih imeli pred uvedbo enotnega trga.

Nasprotno, hočemo rešitve, prilagojene potrebam sedanjosti, vključno z elektronskim trgovanjem. Naše sporočilo Svetu mora biti jasno: ne predlagajte našim sodržavljanom korakov v preteklost pri acquis communautaire.

Prav tako nerazumljiva je drža nekaterih socialdemokratov in liberalcev, ki želijo odpraviti še zadnje preostale brezcarinske prodajalne na kopenskih mejnih prehodih Evropske unije. Žal to želi tudi Komisija, čeprav te prodajalne na noben način ne izkrivljajo razmer na enotnem trgu. Z njihovim zaprtjem pa bi ostalo brez dela tisoče ljudi, zlasti na mejah Grčije. Za take predloge smo si izbrali ravno pravi čas!

To pa še ni najslabše. Naključna večina v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve je celo zavrnila mojo spremembo, po kateri bi brezcarinske prodajalne ohranili za potnike, katerih cilj je tretja država in s čimer bi ugodili potrebam potnikov na povezovalnih letih.

Zakaj ne bi mogla na primer na letu iz Luksemburga v Singapur prek Frankfurta ali Pariza kupovati v brezcarinski prodajalni na odhodnem letališču? Moram reči, da je stvar precej žalostna, gospod predsednik; naj povem tudi, da šestih minut, ki jih imam na voljo, ne bom izkoristila v celoti. Zanašam se na zdravo pamet večine kolegov poslancev – škoda, ker niso prisotni vsi – in upam, da bomo sprejeli rešitev, ki bo v prid potrošnikom in s katero ne bomo izumljali novih davčnih in birokratskih ovir.

Tisti, ki bodo jutri glasovali proti našim razumnim predlogom, bodo svojo odločitev za korak nazaj težko razložili našim rojakom. Lahko se zanesejo, da bomo jaz osebno in moji kolegi javno razgalili njihovo nazadnjaško držo.

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

  László Kovács, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalki gospe Lulling iz Odbora ECON za poročilo in za hitro obravnavo našega predloga, ki zagotavlja pravne podlage za uvedbo računalniške tehnologije v trošarinske postopke aprila 2009.

V državah članicah in v Komisiji smo v sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS) vložili precej. Zamenjal bo dosedanji papirni sistem spremljanja gibanja blaga z novim računalniško podprtim.

Intenzivnejša uporaba vseevropskih omrežij za komuniciranje med trgovci in trošarinskimi organi ter med trošarinskimi organi samimi bo skrajšala čase za poravnavo davčnih obveznosti pri gibanju trošarinskega blaga.

Trošarinskim organom bo zagotovil nujno orodje za učinkovit boj proti goljufijam, torej tudi za zaščito zakonitega trgovanja. Obenem bo izboljšal storitve davkoplačevalcem, ki bodo uživali večjo pravno gotovost in izmenjavo podatkov s pristojnimi davčnimi organi v realnem času.

Ob teh novih določbah pa bo predlagana direktiva v celoti preoblikovala in posodobila staro horizontalno direktivo o trošarinah iz leta 1992. Poenostavila in posodobila bo trošarinske postopke, kar bo olajšalo obveznosti trgovcev glede trošarin, zlasti tistih trgovcev, ki poslujejo prek državnih meja, ne da bi to ogrozilo učinkovitost trošarinskega nadzora.

Jasno, ker je Komisija predložila nov in sodoben pravni okvir za trošarine, je treba ponovno pretresti tudi nekatera vprašanja bolj politične narave, ki jih zadeva zakonodajni akt.

Gre za vprašanja brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejah, položaj tranzitnih letališč in ohranitev količinskih smernic za ločevanje med komercialnim gibanjem trošarinskih izdelkov ter gibanjem trošarinskih izdelkov za osebno uporabo.

Vrsta sprememb, ki jih je preložil Parlament, se ujema z besedilom splošnih usmeritev, ki smo ga sprejeli na srečanju ECOFIN dne 4. novembra 2008, ali meri v isto smer. Te spremembe so sprejemljive tudi za Komisijo.

Zato verjamem v hiter sprejem predloga in v pravočasno uvedbo sistema EMCS, ki jo bo sprejem omogočil.

  Manuel António dos Santos, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (PT) Prvo od svojih dveh minut bom uporabil za kratko osvetlitev glavnih načel mojega mnenja, ki ga je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko sprejel soglasno.

Ta načela so naslednja: povečati učinkovitost proizvodnje ter distribucije blaga in storitev, predvsem z zmanjšanjem nepotrebnih upravnih formalnosti, izboljšati obstoječa pravila in jih prilagoditi trenutnim razmeram, zlasti olajšati postopke spremljanja tveganj za nacionalne uprave, poenostaviti postopke in povečati preglednost trgovine znotraj Skupnosti, z večjo pravno varnostjo in poštenimi pravili, in končno, sistem pobiranja in vračila trošarine ne sme voditi k diskriminacijskim pravilom in mora preprečiti dvojno obdavčevanje.

To so bila vodila pri sestavljanju mnenja, ki sem ga predstavil Odboru za ekonomske in monetarne zadeve v imenu Odbora za industrijo. Naj ponovim, da smo v Odboru za industrijo dosegli široko soglasje o mnenju.

Zato moram v svoji drugi minuti kot član Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu povedati, da ne razumem opazke gospe Lulling, da sta količinske omejitve uvedli Skupina socialdemokratov in Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo – in samo ti dve skupini. Nista bili samo Skupina socialdemokratov in Skupina ALDE, kajti v Odboru za industrijo so jih potrdili prav vsi, glede na to, da so moje mnenje sprejeli soglasno, kot sem že povedal.

Zares nenavadno se mi zdi, da količinske omejitve niso vključene, saj vemo, da ima ta vrsta dajatve več namenov. Prvi namen je seveda davčni prihodek, gre pa tudi za varovanje javnega zdravja. Seveda je razmerje med tema dvema namenoma od države do države različno.

Zato menim, da je rešitev, ki smo jo oblikovali (namreč opredelitev količinskih omejitev) poštena in uravnotežena, saj ni pristransko naklonjena nobeni državi posebej. Prav tako ne posega v pravice držav, ki imajo drugačne poglede od države, ki jo zastopa gospa Lulling in ki jo seveda spoštujem. Vendar želje te države prav gotovo ne smejo enostransko preglasiti želja drugih držav Evropske unije.

Moj zadnji komentar, v preostalih 10 sekundah, se glasi, da Skupina socialdemokratov odločno podpira notranji trg in njegovo širitev in je prepričana, da niti predlog, ki ga je sprejel Odbor za industrijo, niti predlog, ki ga je sprejel Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, notranjega trga ne more ogroziti.

  Bill Newton Dunn, pripravljavec mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − Gospod predsednik, Parlament ščiti posameznike, majhne organizacije in mala podjetja, v nasprotju z vladami, ki skušajo neprijetne zadeve pomesti pod preprogo, in Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov odločno zagovarja mnenje, da je treba prodajalnam na zunanjih kopenskih mejah dovoliti nadaljnje delovanje. Potrebovale bi boljši nadzor, tako kot bi potrebovale mnogo boljši nadzor tudi vse nezakonite dejavnosti na evropskih mejah, to pa še ni razlog, da bi jih kar odpravili.

Drugič, glede potovanj po morju in zraku Odbor za notranji trg odločno zagovarja mnenje, da bi potniki – glede na končni cilj, ne pa na vmesni cilj – morali imeti možnost brezcarinskih nakupov, saj bi to izboljšalo prihodke malih regionalnih letališč. Morda taka možnost pomeni sitnosti za vlade, ampak mi jo zelo odločno zagovarjamo.

Tretja in zadnja točka, ki bi jo rad omenil – in obžalovanja vredno je, da Komisija zadeve ni vključila v postopek posvetovanja o tem zakonodajnem aktu leta 2006 – je odprava izvzetij, ki jih Komisija predlaga sedaj. Zakaj zadeve ni vključila? Zakaj ni opravila ocene učinkov, preden je izvzetja predlagala?

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Rad bi čestital Komisiji in poročevalcem za opravljeno delo in prepričan sem, da bo ta elektronski sistem obdelave uveden pravočasno in bo imel zelo pozitivne učinke.

Imam dve opombi. Prvič, pustimo, naj notranji trg deluje. Če bosta uspešno delovala sistem davčnih evidenc in izmenjava podatkov, sem prepričan, da promet, ki ga bodo izvajali zasebniki za osebno uporabo, ne bo napravil prav dosti škode. Če bo posameznik nekje – po nakupu blaga za osebno uporabo – plačal trošarino, bo pač svoje opravila konkurenca med veleprodajnimi cenami, deloma pa tudi med različnimi stopnjami DDV.

Ni treba omejevati prav vsega, popolnoma neprimerno pa je samo za zaščito državnih blagajn držav z višjimi ravnmi cen pošiljati negativna sporočila. Še posebej v schengenskem območju bi bilo zelo nenavadno, če bi morali imeti opravka s policijskimi ali carinskimi pregledi, saj vemo, da imamo za pregled tovora velikih tovornjakov na voljo tudi različne druge načine. Torej ne vidim nikakršnega smisla v seznamih okvirnih omejitev.

Moja druga pripomba je, da tudi jaz podpiram pravico državljanov do brezcarinskega nakupa, ko zapuščajo notranji trg. Menim, da se pri potovanju po kopnem taka pravica ne bi mogla izroditi v tihotapljenje na debelo, niti ne bi imele zaradi nje posebnih izgub obmejne države članice, saj so cene v sosednjih tretjih državah mnogo nižje kot v državah članicah EU. Torej si ne morem predstavljati izvoza blaga v industrijskem obsegu.

Predstavljam si, da enako velja za letališča, saj potnik v prtljagi ne more prenašati tolikšnih količin izdelkov, da bi to utemeljevalo prepoved jemanja izdelkov za osebno uporabo iz carinske unije v tretje države. Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

  Elisa Ferreira, v imenu skupine PSE. − (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala glavni poročevalki, gospe Lulling, in poročevalcema v senci, gospodoma Benoîtu Hamonu in Olleju Schmidtu. Gospod iz neodložljivih razlogov kolega Benoît Hamon danes ne more prisostvovati zasedanju, zato vam bom skušala prenesti njegovo stališče, to je stališče naše politične skupine, o zadevi, ki si zasluži našo polno pozornost. Dejansko je obdavčenje v obliki trošarin občutljivo vprašanje.

Ko govorimo o trošarinah, se moramo zavedati, da so trošarine predpisane za natanko opredeljene potrošniške dobrine in storitve: tobak, alkohol in energetske proizvode.

Predlog Komisije spreminja besedilo, ki je bilo sprejeto leta 1992. Od takrat smo doživeli velike spremembe glede notranjega trga in glede teh izdelkov. Ugotoviti moramo, da novi elektronski sistem za upravljanje in nadzor transakcij pomeni dobrodošlo spremembo in da bo poenostavil delovanje sistema, tako za gospodarske subjekte kot za davčne organe, kot je pravkar omenil tudi komisar.

Ker se tiče tehničnih vidikov – rokov za posredovanje dokumentov, pravil za zagotavljanje jamstev in tako naprej – si predlog Komisije in poročilo poročevalke zaslužita čestitke in podpor, saj pomenita resničen in koristen korak naprej.

Kar se tiče trošarin, pa politične vsebine ne bi smeli omejiti na tehnične vidike, kot je pravkar omenil kolega Manuel António dos Santos. Blago, ki ga zajema predlog, je občutljivo blago, katerega prodaje ne bi smeli uravnavati samo dejavniki s področja konkurence. V tem smislu bi se rada osredotočila na dva nazorna primera. Eden od njiju so okvirne omejitve za osebni prenos teh izdelkov, drugi pa so pravila za spletno prodajo.

Pri teh dveh zadevah imamo popolnoma nasprotno stališče od poročevalke.

Pri alkoholu, tobaku in tudi gorivu so razlike med obdavčitvami v različnih državah članicah ogromne, zato se razlikujejo tudi maloprodajne cene. Zadostovalo bo, če navedem le razpon med cenami zavojčka cigaret, od 1 EUR do 7 EUR, med državami Unije, prav zaradi znatnih razlik pri dajatvah.

Praviloma se dajatve plačujejo v državi porabe, razen pri izdelkih, ki se prevažajo v okviru Evropske unije. Po sedanjih pravilih je treba upoštevati določene količinske omejitve, v nasprotnem primeru se smatra, da se izdelki prevažajo za komercialne namene.

Predlog Komisije želi te količinske omejitve odpraviti in v tej konkretni točki se poročevalka, gospa Lulling, strinja s predlogom. To ni stališče Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. Nasprotno, dogovorili smo se za znižanje teh omejitev, na pobudo poročevalcev v senci, gospodov Benoîta Hamona in Olleja Schmidta, in na mojo pobudo.

Sprostitev bi omogočila nekaterim potrošnikov nabavo teh izdelkov po nižji ceni. To pa ni smiselno, kjer bi posegalo v javne finance držav članic ali v cilje javnega zdravja, ki jih imajo države članice pravico ščititi. Prav tako ni smiselno, če podpira sivi trg, ki bi se mu morali vsi izogibati.

Tako smo se v odboru na koncu dogovorili za ohranitev razumnih omejitev, namreč 400 cigaret oziroma 45 litrov vina na osebo. Pri takih količinah lahko smatramo, da gre za osebno uporabo. Zato potniki, ki nabavijo izdelke do omenjenih količin, določba ne bo prizadela.

Iz enakih razlogov nasprotujemo spremembi 63, ki jo je vložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov in ki predlaga obdavčitev pri prodaji na daljavo, zlasti pri spletni prodaji, v državi prodajalca, ne pa v državi kupca. To je (neutemeljen) preobrat splošnega načela, ki velja za davke. Sprememba bi odprla tudi pot sivemu trgu v velikem obsegu, zato jo moramo nujno zavrniti.

Na koncu moram omeniti tudi vprašanje brezcarinskih prodajaln. Po mednarodno priznanem načelu smejo brezcarinske prodajalne delovati le v pristaniščih in na letališčih, kjer so optimalne možnosti kontrole in ni tveganj goljufij ali zlorabe. Zato moramo ljudem omogočiti dovolj časa za prilagoditev in v ta namen v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu predlagamo prehodno obdobje za tiste države članice, ki brezcarinske prodajalne še imajo, da se bodo lahko postopno prilagodile novim razmeram. Zato predlagamo precej oddaljen datum, 1. januar 2017, ki bi moral omogočiti postopno uskladitev s skupnimi pravili.

Prepričani smo, da je to pravi pristop. Ta pristop je omogočil soglasje. Soglasje ni bilo popolno, podprla pa ga je večina v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, in upam, da ga bo jutri podprla tudi večina pri glasovanju na plenarni seji.

  Olle Schmidt, v imenu skupine ALDE. − (SV) Gospod predsednik, komisar in gospa Lulling, pa smo se spet srečali pri tem vprašanju. Seveda si z gospo Lulling tokrat nisva prišla prvič navzkriž glede tega, kakšna bi morala biti oblika trošarin v Evropi. Je pa tokrat prvič, ko imam občutek, da imam občutek, da imam na svoji strani večino. Seveda je napovedovanje tvegano, ampak bomo videli, kako se bodo zadeve odvile.

Glede novega tehničnega sistema, EMCS, popolnoma soglašava. Najini pogledi pa se močno razhajajo pri občutljivem vprašanju uvoznih kvot.

Če bo sprejet pristop Odbora, bo Parlament s tem jasno izkazal tako svojo zavezanost prostemu gibanju v Skupnosti kot zavezanost podpori razumne politike javnega zdravja. Kot vedno pri vprašanjih v zvezi z davki je treba najti ravnotežje glede tega, kaj naj ostane v pristojnosti držav članic, kaj pa naj velja za skupno odgovornost. Če izglasujemo predlog Odbora, bo to pomenilo, da Parlament meni, da tobak in alkohol nista izdelka kot vsi drugi – natanko to smo v dvorani že slišali – in da ju je zato treba obravnavati drugače. Seveda ni to nič revolucionarnega, saj precej ljudi trdi tako že dolgo časa.

Če sprejmemo razpolovitev okvirnih omejitev, on tem pa ohranimo načelo omejitve, omogočimo državam članicam precej manevrskega prostora za lastne politike, obenem pa bo skupna zakonodaja olajšala podjetjem in posameznikom čezmejno trgovanje. Ali povedano preprosteje: Švedska bo imela dovolj možnosti za spodbujanje javnega zdravja, Luksemburg gospe Lulling pa lahko nadaljeval s svojo politiko paketnih izletov v oazo nizkih davkov. Notranjega trga pač ne moremo graditi po zgledu alkoholnega turizma.

Švedska nima težav s pijanstvom in njegovimi posledicami, kot je včasih slišati. Pred kratkim smo slišali zahtevo po odločnem ukrepanju proti pijanstvu v Združenem kraljestvu, o čemer bi morda morali razmisliti tudi naši britanski kolegi poslanci. Menim, da je skrajni čas, da bi Evropski parlament začel razumneje razmišljati o teh zadevah in omogočiti državam članicam ukrepati v prid javnemu zdravju.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, komisar, v imenu Skupine združenje za Evropo narodov bi rad vašo pozornost usmeril k trem točkam. Prvič, spremembe pri dajatvah na ravni Evropske unije bi morale spodbujati rast proizvodnje in distribucije blaga in storitev, predvsem z zmanjševanjem nepotrebnih upravnih formalnosti, pa tudi z olajšanjem postopkov spremljanja tveganj za nacionalne uprave.

Drugič, rešitve, ki jih predlaga ta direktiva, te zahteve izpolnjujejo. Poenostavitev upravnih postopkov in elektronski sistem izmenjave podatkov bodo davčnim organom držav članic omogočile boljši in bolje voden nadzor. Tretjič, podpreti moramo rešitve, ki jih predlaga poročevalka, o vključitvi prodaje trošarinskega blaga na daljavo v direktivo, pa tudi, pri režimu odložene trošarine, o uporabi sistema znižanja jamstva za uporabnike, ki izpolnjujejo določene pogoje dobrega upravnega ravnanja, in redno uporabo sistema jamstev.

  Trevor Colman, v imenu skupine IND/DEM. − Gospod predsednik, predlog Komisije v postopku v členu 10 navaja, da „lahko države članice [...] dovolijo, da je trošarinsko blago, ki je sproščeno v porabo, upravičeno do vračila [...] trošarine“. Na podlagi tega nam gospa Lulling pravi, da glede pogojev za vračilo trošarine predlog kot splošno načelo predvideva, da te pogoje določajo države članice.

Nadaljevanje člena 10 pa se glasi: „če tako vračilo [...] ne povzroči oprostitev, ki niso navedene v členu 11.“ Člen 11 se nanaša na oprostitve za namene diplomacije, subvencioniranja mednarodnih organizacij, pomoči oboroženim silam Nata, in oprostitve v okviru posebnih ureditev z državami nečlanicami EU, kar vse so − mislim, da se lahko strinjate − precej posebne oprostitve, ki, v nasprotju s trditvijo gospe Lulling, ne pomenijo splošnega načela, da države članice določajo pogoje za vračilo.

Predlog ne vsebuje nikakršnih oprostitev, ki bi jih določale države članice, zato kolegom poslancem priporočam glasovanje za spremembo 54, ki popravlja ta očitni spodrsljaj v predlogu.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). − (EL) Gospod predsednik, pred seboj imamo še en čudaški predlog Komisije, s katerim kot kak buldožer predlaga odpravo vseh brezcarinskih prodajaln na kopnih mejnih prehodih med Skupnostjo in tretjimi državami.

Veliko vprašanje je, zakaj? Zakaj, komisar, ste prišli na to zamisel, če pa ste že prišli, zakaj je niste predložili ob posvetovanjih, ki ste jih organizirali leta 2006, in zakaj je niste vključili v vrsto ocen učinkov, ki ste jih dolžni opraviti po novih načelih sprejemanja boljših uredb?

Razložiti nam morate, zakaj moramo zdaj tisočem delavcem napovedati, da bodo izgubili delo, še zlasti v teh težkih časih, razložiti nam morate, kateri so tisti učinki na notranji trg, ki so menda tako sijajni, da morate z enim zamahom zapreti vse prodajalne na kopenskih mejnih prehodih s tretjimi državami, ki vsaj v moji domovini, Grčiji, poslujejo izredno uspešno, brez težav z goljufijami in brez kakršnih koli vplivov na notranji trg. Parlament in politične skupine, ki podpirajo to mnenje, morajo prevzeti tudi politično odgovornost, kako razložiti delavcem, zakaj hočemo te uspešne prodajalne odpraviti.

Kar se mene tiče – in tako sta povsem jasno povedala tudi gospa Lulling in Odbor IMCO v svojem poročilu – še nismo dobili prepričljivega odgovora, kar me napeljuje na misel, da je to za Komisijo nepomembna malenkost. Prepričljivega odgovora ne bomo dobili.

Zato pet minut pred dvanajsto pozivam kolege, naj jutri glasujejo za spremembe 63, 64 in 65, s katerimi bomo preprečili tej buldožerski politiki, da bi razsula še eno v vrsti stvari, ki dobro delujejo v Evropski uniji.

  Katerina Batzeli (PSE). − (EL) Gospod predsednik, komisar, imam konkreten predlog v zvezi odpravo kopenskih prodajaln.

Komisar, predlagate splošno odpravo kopenskih prodajaln, kar pomeni diskriminacijo teh podjetij in pomembno vpliva na poslovanje teh drugače uspešnih prodajaln, ki znatno prispevajo k blagostanju domače skupnosti in zaposlovanju domače delovne sile.

V državah članicah z dolgimi kopenskimi mejami s tretjimi državami, kakršne je tudi Grčija, take prodajalne že dolgo časa uspešno in donosno delujejo, morebitne sistematične kršitve merila osebne uporabe in sistematično izogibanje davkov pa učinkovito nadzirajo državni pristojni organi. Menim, da bi bila ohranitev brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejah rešitev, ki bi bila tudi v skladu s samim predlogom Komisije, za nadzor njihovega delovanja in preprečevanje izogibanja davkom pa bi bila, podobno kot pri drugih prodajalnah, odgovorna pristanišča in letališča.

Zato menim, da bi pri jutrišnjem glasovanju morali podpreti spremembe 57, 63, 64 in 65, ob najslabšem izidu pa vsaj spremembo 69, ki ohranja delovanje teh prodajaln do leta 2012.

  Colm Burke (PPE-DE). − Gospod predsednik, pozdravljam poročilo o splošnem režimu za trošarino. Naj poudarim napredek, ki smo ga dosegli v zvezi z brezcarinskimi nakupi. Če bi bil uveljavljen prvotni predlog, bi imeli potniki možnost nakupa izdelkov v brezcarinski prodajalni samo na zadnjem odhodnem letališču iz EU. V praksi bi to pomenilo, da bi oseba, ki potuje iz Corka na Irskem v Dubaj prek Pariza, lahko nakupovala samo v brezcarinski prodajalni v Parizu. To bi zdesetkalo zaslužek irskih regionalnih letališč, saj je njihova donosnost danes pogosto odvisna prav od komercialnih spremljajočih dejavnosti. To bi nedvomno pomenilo tudi odpuščanje delavcev. No, to je zdaj urejeno, zato bi rad čestital poročevalki za njen trud pri reševanju naših skrbi.

To je dobrodošlo, glede na to, da je irska vlada pred kratkim uvedla novo letališko takso, ki zapostavlja mala regionalna letališča v prid že tako prenatrpanega letališča v Dublinu. Pozivam tudi Komisijo, naj razišče skladnost omenjenega ukrepa irske vlade s konkurenčnimi pravili EU. Pozdravljam poročilo gospe Lulling in Komisije.

  Peter Skinner (PSE). − Gospod predsednik, če bi kot gospa Lulling živel v Luksemburgu, bi mogoče tudi jaz odločno nasprotoval okvirnim omejitvam.

Na žalost živim na otoku, kjer imamo veliko tihotapljenja in kjer se precej alkohola in tobačnih izdelkov, ki jih ljudje nabavijo za osebno uporabo, kasneje v trgovinah z blagom iz druge roke preproda drugim. Bojim se, da bi vse, kar bi ukrenili v smeri ukinitve okvirnim omejitvam, pomenilo sporočilo tihotapcem, ki se ukvarjajo s preprodajo alkohola in cigaret.

Okvirne omejitve morda niso videti kot varovalka za potrošnike, so pa varovalka za otroke, pri katerih pogosto pristanejo alkohol in cigarete iz rok preprodajalcev in tihotapcev, ki to blago pripeljejo v kraje na jugovzhodu naše države in ga prodajajo na ulicah, v zakotnih uličicah in na zapuščenih parcelah, za drobiž, morda po cigareto ali dve naenkrat, ampak dovolj, da otroci začnejo kaditi.

To trgovanje je treba obvladati in ga je mogoče obvladati samo z določitvijo okvirnih omejitev, pri izvoru, pri ljudeh, ki preprodajajo in tihotapijo robo mimo policije in carinikov.

Zato verjamem, da morajo okvirne omejitve ostati. To ni, kakor pravim, konec integracije skupnega trga, vsekakor pa pripomore k boljšima socialni koheziji in socialnemu vedenju, v Združenem kraljestvu pa omejitve zahtevajo tudi carinski in trošarinski delavci in policija. Zahtevajo jih zato, ker jim pomenijo smernice, koliko naj bi ljudje prinesli s seboj s potovanja za osebno uporabo.

Tobačni izdelki so uporabni vsega šest mesecev, zato je ob tovornjaku, do stropa založenemu s cigaretami, na mestu vprašanje: ali so cigarete res namenjene za osebno uporabo, ali pa so namenjene preprodaji, pogosto otrokom?

  Gabriela Creţu (PSE) . − (RO) Kolegi poslanci, trošarine in elektronski sistemi so na splošno videti kot tehnična zadeva, dejansko pa imajo tudi pomembne politične cilje. Da bodo uspešno služili tem ciljem, pa moramo ob abstraktni teoriji upoštevati tudi konkretne razmere po državah članicah. Obenem moramo poskrbeti za usklajenost s splošnejšimi načeli naših politik. Na primer politike enake obravnave.

Če bo predlog sprejet, bo poročilo izpolnilo oba pogoja. To velja še zlasti za spremembo 69, ki se nanaša na ohranitev brezcarinskih prodajaln na mejnih prehodih zunaj pristanišč in letališč do leta 2017. Ta sprememba bo odpravila diskriminacijo med uporabniki pomorskega in letalskega prevoza ter uporabniki kopenskega prevoza, ki je popolnoma neopravičljiva ne le s teoretičnega in ekonomskega vidika, pač pa tudi iz praktičnih vidikov. Obenem brezcarinske prodajalne nudijo določene dodatne možnosti prebivalcem obmejnih področij, kot smo že slišali. Ti ljudje so na splošno ekonomsko prikrajšani zaradi odročnosti obmejnih krajev, zato bi jih izguba delovnih mest hudo prizadela.

Kolegi poslanci, za vaš sprejem te spremembe pri jutrišnjem glasovanju govorijo tehtni razlogi. V primerjavi z ogromnimi stroški, ki smo jih pripravljeni vzeti nase brez ugovora pri reševanju korporacij, so finančne posledice te izjeme povsem neznatne.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). − (CS) Gospod predsednik, prost pretok ljudi in blaga je eden od velikih dosežkov Evropske unije, vendar ne deluje prav dobro pri izdelkih, za katere veljajo po državah članicah različne stopnje obdavčitve potrošnikov. Nasprotujoči si pogledi Komisije, Odbora, Evropskega sodišča in poročevalke glede količinskih politik nakazujejo, da ne bomo mogli najti dobre rešitve, dokler bomo imeli te razlike pri davkih. Čudi me, da Komisija ni napravila ocene učinkov, ki bi nam omogočila oceniti ekonomski pomen vzporednega trga in socialni pomen omejitev za naše državljane, ki ga verjetno vsi priznavamo. Želela bi, da bi ta razprava vodila k uskladitvi politik obdavčitve potrošnje alkohola in tobaka, med drugim tudi zaradi zdravstvenih tveganj. Dejstvo je, da se tudi države z visoko obdavčitvijo ne morejo pohvaliti z uspehi v boju proti alkoholizmu.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). − (RO) Gospod predsednik, komisar, poglavje 4 vsebuje splošne določbe in postopke, ki se uporabljajo v okviru sistema za gibanje in nadzor trošarinskega blaga. Nov vidik predstavlja uvedba sistema in upravne dokumentacije v elektronski obliki.

Da bo zagotovljeno učinkovito delovanje računalniško podprtega sistema, bi morale države članice v svoje nacionalne aplikacije privzeti enoten nabor in strukturo podatkov, da bi tako zagotovili zanesljiv vmesnik za gospodarske subjekte.

Določiti je treba prehodno obdobje za uvedbo sistema za gibanje in nadzor trošarinskega blaga z odloženo trošarino, ob upoštevanju izvedljivosti uvedbe računalniško podprtega sistema v vsaki od držav članic. V tem smislu države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo ključne javne infrastrukture na nacionalni ravni in zagotovijo njihovo interoperabilnost.

Komisar, glede na znano prehrambeno krizo in na družbeni in gospodarski pomen evropskega kmetijstva menim, da bi bilo treba podrobneje preučiti možnosti odprave trošarin za goriva, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti, pa tudi za energijo, ki se uporablja za črpanje vode za namakanje.

  László Kovács, član Komisije. − Gospod predsednik, iz razprave sem razbral splošno podporo glavnemu cilju predloga Komisije, namreč, zagotoviti pravno podlago za uvedbo računalniške tehnologije v trošarinske postopke aprila 2009.

Rad bi poudaril in zagotovil, da je namen predloga poenostaviti in posodobiti trošarinske postopke, izboljšati nadzor nad gibanjem trošarinskega blaga in obenem zmanjšati nepotrebne upravne formalnosti pri trgovcih ter omiliti breme zasebnim potnikom. To so bila vodilna načela pri pripravi predloga.

Rad bi navedel nekaj opažanj v zvezi s spremembami, ki se nanašajo na nekatera občutljivejša vprašanja v predlogu.

Kar se tiče „okvirnih količin“, bi Komisija lahko sprejela ohranitev okvirnih količin kot pripomočka, čeprav jih ni želela uvesti ali predlagati. Vendar je treba ohraniti sedanje količinske referenčne vrednosti. Ne moremo sprejeti zmanjšanja teh vrednosti, ker bi to pomenilo korak nazaj v primerjavi z Direktivo iz leta 1993.

V zvezi z odpravo brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejah, ki je drugo občutljivo vprašanje, naj vas spomnim, da ta pristop izvira že iz leta 1960, ko je WCO, Svetovna carinska organizacija priporočila odpravo brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejnih prehodih, spomnim pa naj vas tudi, da so bile leta 2002, ob zaključku pristopnih pogajanj z desetimi novimi kandidatkami, nekatere države, med drugimi tudi Slovenija in Madžarska, prisiljene odpraviti svoje brezcarinske prodajalne na kopenskih mejnih prehodih, zato menim, da je predlagana rešitev, ki Grčiji in Romuniji zagotavlja precej dolgo prehodno obdobje, precej ugodna v primerjavi z našim stališčem v primeru tedanjih pristopnic.

Glede vračila trošarin malim trgovcem z gorivi Komisija zagovarja načelo, da nesolventnost končnega potrošnika ne more biti podlaga za opustitev trošarine. Obenem pa bilo ob upoštevanju sedanje gospodarske krize in ponekod še vedno visokih cen goriv ter za zagotovitev dobave goriv končnim potrošnikom omogočiti državam članicam, da kako drugače zaščitijo interese malih trgovcev z gorivi, če taki ukrepi ne bi izkrivljali konkurence.

Glede ocene učinkov, ki so jo omenjali številni govorniki, vas želim spomniti, da smo oceno učinkov napravili že leta 2004, zato se nam je preprosto ni zdelo potrebno po dveh letih ponavljati.

Za zaključek bi se rad zahvalil Parlamentu za podporo in konstruktiven pristop. Z zagotovitvijo pravne podlage za novi sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga bomo omogočili državam članicam pospešiti priprave na uvedbo sistema, ki je predvidena aprila 2010. Komisija bo z ustreznim ukrepanjem poskrbela, da bodo vsi centralni sistemi do takrat delovali, pa tudi zagotavljala potrebno pomoč za nemoten prehod na novo brezpapirno okolje.

  Astrid Lulling, poročevalka. − (FR) Komisar, zelo si želimo, da bi novi sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga nadomestil papirni sistem do aprila 2009, in upamo, da vsa ta nesrečna razprava o okvirnih omejitvah ne bo zakasnila sprejema direktive.

Gospodu Dos Santosu bi rada povedala, da okvirne omejitve nimajo nikakršne zveze z zdravjem ali z Luksemburgom. Gospo Ferreira bi rada opomnila, da smo leta 2005 v naši zbornici sprejeli poročilo člana Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, gospoda Rosatija, in s tem že takrat potrdili odpravo okvirnih omejitev. Nadalje je gospod Hamon, ki ima zdaj druge skrbi, v svoji spremembi predlagal mnogo višje vrednosti omejitev, kot jih predvideva sramotni socialno-liberalni kompromis, zvarjen za mojim hrbtom. Gospodu Schmidtu bi rekla, da res ni primerno mešati stvari in v isti sapi govoriti o davkih in o zdravju. Še več, nadloga alkoholizma je žal neposredno povezana z višino trošarin – višja je stopnja trošarine v državi, hujše so težave z alkoholizmom. Država seveda lahko določi kolikor želi visoko stopnjo trošarin, saj je predpisana samo spodnja meja, zgornja pa ne, ampak, prosim, pri takih stopnjah trošarin nam ne govorite o zdravju.

Gospodu Skinnerju bi rada povedala, da tihotapcev čisto nič ne zanimajo količine in okvirne omejitve. Nadalje predlog Komisije vsebuje merila za opredelitev izdelkov, nabavljenih za osebno uporabo, ki pomenijo boljšo varovalko kot okvirne omejitve, tudi proti tihotapstvu. Upam, da bomo jutri znali izbrati najboljšo rešitev, namreč tisto, ki jo predlagam.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.