Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Ponedeljek, 17. november 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

27. Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0418/2008) gospoda Christiana Ehlerja v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (2008/2140(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Christian Ehler, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot Brandenburžan seveda še posebej prisrčno pozdravljam gospo Hübner. Radi bi na kratko orisal poročilo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o sporočilu Komisije o predstavitvenih napravah CCS. Če hočemo doseči okoljske in podnebne cilje, ki si jih je zastavila Evropska unija, je jasno, da je ključnega pomena zmanjšati emisije CO2, pri čemer ima premog kot fosilno gorivo bistveno vlogo. Na drugi strani se v Evropi trenutno nahajamo pred dilemo. Naša okoljska in energetska politika ima tri cilje: prvi je varovanje okolja, drugi je varnost oskrbe, tretji pa je stabilnost cen, ki je neločljivo povezana z varnostjo oskrbe in je v sedanjih ekonomsko težavnih časih še zlasti pomembna.

Vsi se zavedamo, da je premog edino fosilno gorivo v Evropi, edini fosilni vir energije, ki ga ima Evropa, zato je strateškega pomena z vidika omenjenih treh ciljev. Brez tehnologije CCS, z drugimi besedami, brez tehnologije čistega premoga, pa to gorivo nima nikakršne prihodnosti. Zato večina v Odboru predlog Komisije za podporo nujno potrebnih predstavitvenih projektov pozdravlja. Komisija je predstavila zelo razumen predlog. Moramo – in večina v Odboru s tem soglaša – kolikor hitro mogoče zagotoviti spodbude za uporabo tehnologije CCS v industrijskem obsegu. Večina v Odboru pa zato meni – in to stališče smo izrazili precej jasno – da je finančna podpora tehnologiji čistega premoga nujna za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev Evrope.

Predlog Odbora za industrijo, raziskave in energetiko je zato zelo konkreten, namreč, s sredstvi iz Sedmega okvirnega programa za raziskave, pa tudi iz pričakovanih sredstev iz pravic za trgovanje z emisijami, podpreti gradnjo vsaj 12 predstavitvenih naprav. Te naprave morajo združevati različne tehnologije z različnimi možnostmi skladiščenja in prevoza, morale pa bi biti postavljene čimbolj razpršeno po Evropi.

S previdnim optimizmom čakamo na prve odzive Komisije v sedanjih tristranskih pogajanjih o direktivah CCS in ETS. Enako previdno optimistično menimo, da bi nam moralo v tristranskih pogajanjih uspeti ne le razjasniti prihodnje okvirne pogoje za CCS, pač pa tudi vzpostaviti trdne temelje za financiranje nujnih naprav za predhodne preizkuse.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Hübner, članica Komisije. − Gospod predsednik, gospodu Ehlerju se lepo zahvaljujem za poročilo o sporočilu Komisije o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. Veseli nas, da poročilo na splošno podpira cilje naše politike podpira pomembno vlogo CCS v boju proti podnebnim spremembam v svetovnem merilu.

Poročilo tudi jasno ugotavlja, da bo za komercialno uveljavitev CCS do leta 2020 nujno potrebnih do 12 velikih predstavitvenih naprav. Naše sporočilo je treba obravnavati kot del celovitega in obsežnega energetskega in podnebnega svežnja, ki obsega tudi Direktivo CCS, ki vzpostavlja pravni okvir za delovanje tehnologije CCS v Evropi, sistem trgovanja z emisijami, ki zagotavlja ekonomski in komercialni okvir za CCS, ter predlog Komisije, po katerem naj države članice 20 % izkupička dražb namenijo v naložbe v nizkoogljične tehnologije, kakršna je tehnologija CCS. Ne glede na končni sklep bodo izkupički dražb eden od pomembnih virov financiranja predstavitvenih projektov CCS.

Naše sporočilo predlaga tudi vzpostavitev evropske usklajevalne strukture za CCS na začetku leta 2009, v podporo predstavitvenih projektov CCS prek izmenjave znanja, skupnih komunikacijskih dejavnosti in drugih skupnih dejavnosti.

Vesela sem vaše splošne potrditve podnebnega in energetskega svežnja, še zlasti komunikacije. Poročilo pa ugotavlja tudi, da prizadevanja Komisije morda ne bodo zadostovala za uresničitev cilja, ki ga je zastavil Svet, namreč izvedbe do dvanajst predstavitvenih projektov. To skrb razumem.

Za ureditev financiranja je Odbor za okolje sprejel spremembo predloga ETS, v kateri predlaga dodelitev 500 milijonov EUR iz rezerve za nove vstope za financiranje predstavitvenih projektov CCS.

Komisija je Parlamentu predložila dokument o političnih možnostih zagotovitve financiranja nizkoogljičnih tehnologij, da bi lažje dosegli soglasje tudi s Svetom.

Z dvema točkama iz poročila pa Komisija zaenkrat ne more v celoti soglašati. Prvič, poročilo poziva Komisijo, naj opravi podrobno oceno stroškov in deležev javnega ter zasebnega financiranja za vsako od dvanajstih predstavitvenih naprav. Naj glede tega povem, da bomo predstavitvene projekte določili šele po javnih razpisih, ki bodo izvedeni na evropski ravni ali na ravni držav članic. Ocenjevanje stroškov je trenutno v teku, pridobimo pa lahko le grobe ocene, saj ima vsak projekt svoje značilnosti.

Drugič, predlagate uporabo sredstev iz sklada za financiranje na osnovi delitve tveganj za podporo CCS. Sredstva tega sklada so, kot veste, že v celoti razporejena, zato bi vsaka sprememba pomenila spremembo Sedmega okvirnega programa.

Naj torej sklenem z zahvalo za odlično opravljeno delo v zvezi s poročilom in upanjem, da bo Parlament splošno usmeritev in cilje poročila podprl tudi pri glasovanju.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S tem smo zaključili s to točko.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (PSE), v pisni obliki.(PL) Gospod predsednik, komisarka, med cilje Evropske unije spada tudi ambiciozni načrt varovanja okolja za obdobje do 2020, znan kot cilj 3 x 20. Instrumenti za izvedbo načrta vključujejo uvedbo dražb v program trgovanja z emisijami in tehnologij CCS po letu 2015. Mejna emisija 500g CO2/kWh, ki naj bi začela veljati leta 2015, pa je tehnično nedosegljiva tudi pri sodobnih elektrarnah na premog. Zato bi njena uvedba pomenila določene vrste moratorij na gradnjo elektrarn na premog, s tem pa bi ogrozila energetsko varnost.

Tehnologije CCS bi se lahko uporabljale tudi v industrijskih panogah, kjer kot stranski proizvod nastajajo velike količine CO2, na primer pri plavljenju grodlja. Zato bi morale države članice, ki so najbolj odvisne od premoga, že sedaj začeti z gradnjo predstavitvenih naprav, da bi pridobile potrebne izkušnje. To bo zahtevalo takojšnjo finančno pomoč, saj bodo sredstva iz trgovanja z emisijami po letu 2013 prišla prepozno. Na Poljskem bi na primer morali že zdaj začeti z gradnjo dveh ali treh takih naprav z različnimi tehnologijami CCS. V mislih imam sodobne elektrarne na črni ali rjavi premog, ki bi uporabljale različne postopke shranjevanja CO2 v porozne geološke formacije ali podzemne rezervoarje.

 
  
MPphoto
 
 

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Vprašanje zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida je danes nepogrešljiva tema razprav o podnebnih spremembah. Govorimo o zelo obetavni tehnologiji, ki pa si mora še pridobiti zaupanje družbe. Njena uporaba v prihodnosti bi lahko pomenila realističen kompromis med neizogibno uporabo fosilnih goriv in cilj varovanja podnebja.

Ker tehnologija zajema ogljikovega dioksida temelji na znatnih dolgoročnih naložbah, mora Evropska unija nujno vzpostaviti dosleden, stabilen pravni okvir. Menim, da podnebni sveženj, s spremembami, ki jih je predlagal Parlament, meri v pravo smer glede tega.

Poročilo Parlamenta pravilno predlaga, naj se namesto neposredne finančne podpore odobri desetim do dvanajstim preskusnim elektrarnam proste emisijske kvote. Menim, da bi morala elektrarne, upravičene do prostih kvot, določiti Evropska komisija po načelu enakomerne porazdelitve po regijah. Soglašam s poročevalcem, da je treba za spodbujanje novih tehnologij znatno povečati sredstva za nove raziskave in razvoj – na ravni držav članic in na ravni EU.

Podpora od EU ne more nadomestiti vlaganj zasebnega sektorja. Če se izkaže, da je zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida uspešna in izvedljiva rešitev, se bodo pripravljena aktivno vključiti tudi podjetja, s potrebnimi naložbami. Poleg tega je pomembno poudariti tudi to, da podpora zajemu ogljikovega dioksida ne bi smela odvzeti finančnih sredstev trajnostnim virom energije. Tehnologija, o kateri razpravljamo, je morda izvedljiva, nikakor pa ni edina rešitev za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov